st. 143	onn cimitc m la ma)
v rrstu, v soboto 17. junua 1922
Posamezna številka zu stotinK
ft,etnm alvii
jzhaja, tzvzemši	^n ijutr * Uredništvo: ulica r sv. FranČiSu x
Astškega št 20, L nadstro)3[r.^P1*1 * po®1!*!« uietulštvu. Nefrraklraua . frfsma se ne sprejemajo, roSpi ae ne vračajo. Izdajatelj fa odgovoril urednik Ste fan Godina. — T ?«tntk tiskarna Edinost. Tlak tiskanu Edinost Nan*"' raala za mesec L 7. —, • mesece L 19.50, pol leta L r> ~ V Ca tooaemstvo mesečno 4 lire vat — Telefon i	"
cDiNOST
Kosamezne stevnite v irsiu in okoiki po stounjc. — Oglasi se raCuaajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi tigovcev in obrtalkov mm po 40 cent i osm tnice. In zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 at beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina la reklamacije se poSiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiftaga štev. 20« L nadstropje. — Telefon uredništva ki uprave 11-&7.*
Za snaso ored obema pragoma
Poluradna agencija «Volta» je priobčila izjavo naslednje vsebine: «V politični krogih naglašajo z začudenjem kako da kljub iskrenosti, ki se uradno kaže med Rimom in Belgradom, vlada SHS ne kaže preveč prave volje, da bi preprečala in dušila neljube dogodke, ki se odigravajo po mestih Dalmacije proti Italijanom- Pripominja se marveč, da se je na dalmatinski obali vršila vrsta takih dogodkov prav v tistih dneh, ko se je princ iz Udine podal v Belgrad kot predstavnik kralja Italije, da v imenu italijanskega naroda sporoči kralju Aleksandru voščila povodom njegove poroke. Dočim se kaže vse to v očitnem nasprotstvu z nameni, ki jih javno kažeta obe vladi, da bi se ustvarile podlage za solidno in lojalno sodelovanje obeh narodov na Jadranu, se naglasa v rečenih krogih, da bi bila umaknitev v Splitu nahajajoče se italijanske ladje, že določena te dni, neumestna, če bi se taki protiitalijanski pojavi nadaljevali Tako umaknitev, ki jo je zahteval jugoslavenski tisk s pisavo, ki pač ni bila spoštfji\^f za našo deželo, bi mogli protiitalijanski naredni krogi v Dalmaciji tolmačiti kot znak slabosti italijanske vlade. O vtisu, ki ga napravljajo taki dogodki na Italijane v Dalmaciji, so obvestile te dni naše odgovorne organe odlične osebe iz Dalmacije.*
Nočemo oporekati agenciji «Volta» glede njenih navedb o »neljubih dogodkih* y Dalmaciji, čeprav nas uče izkušnje, kako se navadno zvračajo stvari z ozirom na vzroke, ki so izzvali take dogodke in kako se pretira njih obsežnost in pomembnost.
Samo čudno je, da se vidijo in obsojajo «neljubi dogodki» samo v drugi državi, na tujem pragu, dočim se nič manj neljubi dogodki v lastni državi, na lastnem pragu, navadne potajujejo, ali pa olepšavajo ter se izvrševalcem takih dogodkov daja še po vrhu lepo izpričevalo. Nočemo posegati v prednje dni. Le tri zelo, zelo «neljube» dogodke iz zadnjih dni naj omenimo. V Sežani so izvestni elementi radi nedolžne slovenske pesmi divje napadali naše ljudi in razbijali tujo last v hipu, ko- je naše ljudstvo poklanjalo izraze udanosti. Je-li bil
to morda — prijeten dogodek?! V Pazinu se je vršila glavna skupščina hrvatskega učiteljstva zapadne Istre, torej strokovnega in stanovskega udruženja, ki nima nič opraviti s politiko, ki dehije na zakočiti podlagi, in katerega razprave ne Morejo žaliti ali izzivati nikogar. Vendar je na to skupščino prihrumela družba 5-6 nasilni-kov, da bi jo razgnali. Otepali so pri predsedniški mizi s palicami in ugrabili z mize vse spise. Deputaciji, ki je šla na konu-sarjat s pritožbo proti takemu nasilju, je odgovoril podkomisar, navidezno začuden,
da mu je to prišlo nepričakovano —--- —
Na komisarjatu pa so bili tedaj tudi oni -— junaki! Po daljšem razgovoru ž njimi je izjavil podkomisar, da obžaluje, da ne more vrniti ugrabljenih spisov, ker pravijo napadalci, da so jih medpotoma — izgubili! Če se najdeio spisi, da jih takoj vrne. Deputacija vzgojevateljev ljudstva je odšla z žalostjo v srcu. — V Voloskem se je vršil nabor. Naborniki so prepevali — kakor so trdili italijanski listi — neko za. Italijane izzivalno pesem. Mesto pa, da bi radi tega oblastva pozvale na odgovor pretvezne krivce, so poznani mladi — junaki uprizarjali divje prizore po ulicah, napadali in pretepali na«še ljudi z volovsko žilo, zažgali prostore društva «Zora», razbili poprej pohištvo ter povzročili oko-ti 354)00 I i škode! One dni je vladal v Voloskem - Opatiji — z eno besedo — najstrašnejši teror. Mari niro to še vse drugače « neljubi do-godki», ki jih pa agencija «Vcita» ne opisuje in ne obsoja. In kaj so storila oblastva? Kakor po navadi! S tem je povedano — vse. Tu pa se res kaže resnična slabost italijanske vlade! — Tudi ti dogodki so se vršili v tistem času, ko je princ di Udine pokladal kralju Aleksandru čestitke italijanskega naroda! In vršili so se v dneh, ko se ima skleniti sporazum in po-mirjenje med italijanskim in jugosloven-skim svetom! A niso se vršili na dalmatinski obali Jadrana, marveč na zemlji, priključeni k Italiji! Če že torej gospoda v Rimu tako ostro obsojajo »neljube dogodke* na sosednem pragu, naj bi jih obsojali tud; na lastnem! Na to stran pa so gospoda nemi, gluhi in slepi.
Italifa
Pred izpremembo političnega položaja • v Ital ji
PIM, 16. Dogodki, do katerih je prišlo te dni v socialistiški stranki, so se pripravljal in predvidevali že davno. Znano je, da se je govorilo že za prvo Bonomijeva «počitniško* vlado, da bi jo znala na jesen zamenjati nova vlada, ki se bo oslanjala na socialiste in popolare. Toda potem (in kdo ve, ali ne ravno zaradi tega?) je prišlo do novih, silnejših izbruhov meščanske vojne, vsled katere je prevladovala v socialistiški stranki nepopustljiva struja. Toda pokazalo se je, da imajo ljudske množice že dovolj brezplodnega čakanja in dosledne obstruk-cije, ki je sama sebi cilj in ki le še bolj razgreva skrajne struje v obeh taborih.
Fašistovski stranki je ta obstrukcija le koristila. Pod pretvezo, da gre za boj proti prevratnim elementom, katerim je zadnji cilj strmoglavljenje sedanjega reda in torej tudi države, je podvojila svoje napade In začela obenem postavljati svojemu čisto poiitičnemu gibanju gospodarsko podlago. Ustanavljati so se začele fašistovske delavske zbornice, fašistovske kmetske organizacije, začeli so se iskati stiki med fašistov-sko stranko in mornarsko zvezo, kratko: socialisti so dobili v fašistih nevarnega tekmeca na polju organizacije ljudskih množic. Ta tekmec je tem bolj nevaren, ker ima za seboj, oziroma pod seboj, vlado in ves državni aparat.
Na drugi strani pa je postalo popustlji-vejši struji v socialistični stranki, ki ima
—	kakor se je ravno te dni pokazalo — večino, jasno, da je prišel čas, da se začnejo ideje, ki jih je prinesla ruska revolucija, praktično izkoriščati z Rusijo samo-. O svetovni revoluciji, ali o revoluciji v Italiji stranke, ki računajo z dejanskimi razmerami, niti ne govore več. Genovska konferenca je razpršila še zadnje tozadevne sanje. Večina socialistične stranke je torej mnenja, da je absolutno potrebno revidirati dosedanje stališče tolike z ozirom na notranjo, kolikor z ozriom na vnanjo politiko. V notranji politiki igra glavno vlogo rastoča moč fašizma na polju organizacije ljudskih množic, v vnan-ji politiki postaja aktuelno vprašanje splošne vzpostavitve odnošajev med Rusijo in evropskimi državami. Večina v socialistiški stranki vidi, da bi izgubila vsako zaupanje ljudskih množic, če ne izkoristi sedanjega položaja.
Posebno porazno je deloval na nepopustljivo strujo v socialistiški stranki sklep njene parlamentarne skupine, v kateri so
—	vsaj ako bi bilo logično — zbrane najboljše sile. Parlamentarna skupina se je postavila z veliko večino na stran popustljive struje, to je izjavila se je za sodelovanje, če že ne takoj z vlado in na vladi, vsaj z vladnimi strankami.
V prvi vrsti prihajajo tukaj v poštev po-polari, za socialisti najbolj močna in njim sedaj najbolj sorodna stranka. Posamezni socialistični voditelji so že davno v stalnem stiku s popolarskimi voditelji, in ti stiki so postali po zadnjih dogodkih bolj tesni in bolj pogosti. Vodja popolarcrv don
Sturzo ni baje nasproten temu sporazumu, postavlja pa nekatere pogoje. Slo bi baje za sporazum na tej-le podlagi: socialisti vstopijo v vlado, v notranji politiki se bo vzpostavila moč zakona, proti vsakomur, v vnanji politiki se bo obdržala Schanzer-jeva smer; razen tega se bo ustanovil višji svet dela in se bodo izvršile druge socialne reforme.
Prihodnja vlada bi bila torej orientirana na levo. Jasno je, da delujeta proti temu gibanju z vso močjo skrajna levica in skrajna desnica. Fašisti so po snošnjem sklepu strankinega vodstva in parlamentarne skupine zavzeli odločno opozicijo proti novi struji socialistiške stranke. Ravno takšno stališče zavzemajo tudi nacionalisti. Komunisti so, seveda, v opoziciji že iz principa in pa tudi, ker bi znal predstojeći razkol v socialistiški stranki pomnožiti njihove vrste.
Italijanski odgovor na francosko spomenico
PARIZ, 16. Listi poročajo, da je italijanski poslanik grof Sforza izročil francoski vladi odgovor Italije na francosko spomenico o haaški konferenci. Ta listina je baje precej kratka. Italijanska vlada jemlje v njej francosko stališče na znanje ter dodaja, da ni ravno primerno, da bi se načrt za sestanek izvedencev izpre-minjal.
Vaje italijanske vojne mornarice.
GAETA, 16. Včeraj ob 12 je prispe) iz Nea-polja v tukajšnjo pristanišče prvi oddelek bojne eskadre pod poveljništvom admirala Nicastro. K temu oddelku spadajo bojne ladje < Andrea Doria*, «Conte di Cavour*, «Dante» in «Duilio», dalje torpedovke «Medici», «Co-senz», cFabrizzi*, «La Farina», «Bassini», <-Premuda» in «Tremiti». Ako ne dobi drugačnega povelja, ostane eskadra v Gaeti do 25. t. m. in se bo vezbala v topovski strelbi.
Jugoslavija
Krooanje kralja Aleksandra in kraljice Marije
LJUBLJANA, 15. Belgrajslri «Novi List* je objavil vest, da bosta kralj Aleksander in kraljica Marija kronani v Belgradu dne 15. avgusta. Po kronanju odide kralj v samostan Žico in potem dalmatinski Biograd, da bo maziljen po starih srbskih in hrvatskih običajih kronanja.
Tukajšnji listi pravijo, da dan kronanja ni še določen in da bržkone ne bo 15. avgusta, ker se kralj namerava udeležiti vse-sokolskega zleta v Ljubljani.
Dota ktal|xe Marije
ZAGREB, 15. Iz Bukarešte javljajo: Občina romunske prestolice Bukarešte je poklonila kraljici Mariji osebni luksusni avto, ki je bil včeraj odposlan iz Bukarešte v Belgrad. Mesto Jassy je kraljici Mariji podarilo sobno opravo v starem romunskem slogu. Romunska vlada pa je na posebni seji sklenila, da se kraljici Mariji od Romunije izplača dota v znesku 25 miljonov frankov.
Papežev opomin jugoslovenskim škofom
BELGRAD, 16. «Politika» ima vest iz Rima, da je Sv. stolica poslala opomin vsem jugoslovenskim škofom, ki so se udeležili
pravoslavnega obreda v Belgradu o priliki poroke kralja Aleksandra.
Bodoči albanski poslanik t Belgrad«
BELGRAD, 15. Lkti pišejo: Albanska deputacija, ki je bila odposlana h kraljevim poročnim svečanostim, je še vedno v Belgradu. V zadnjem času so nastali med jugo-slovensko in albansko vlado prijateljski odnošaji. Obe vladi skušate doseči popoln sporazum in jugoslovenska vlada v vsakem oziru podpira tiransko vlado. Mnogo zaslug za vzpostavitev prijateljskih stikov si je pridobil vodja albanske deputacije Ali Riza Kalonja, ki sedaj vodi razna pogajanja, zadevajoča ekonomski položaj Albanije. V političnih in dipl oma tičnih krogih smatrajo, da postajne Ali Rza Kalonja poslanik Albanije na jugoslovenskem dvoru. Jugoslovenska in tiranska vlada želita, da nastane med Jugoslavijo in Albanijo trajen mir in prijateljsko Aizmerje.
Izleti kralja Aleksandra in kraljice
Odkar se je kraljeva dvojica nastanila na Bledu, jo vidijo Ljubljančani pogosto-ma. Kralj in kraljica prihajata vsako toliko z avtomobilom v Ljubljano, seveda, popolnoma privatno, kakor dva navadna potnika. Pri tem sta doživela že par veselih dogodkov. Znano je, da se mlada kraljica silno rada vozi z avtomobilom ter da najrajši sama šofira. Takoj prvi večer se je peljala proti Lescam. Šofirala je sama, vozil pa se* je ž njo seveda tudi kralj. Ker pa ni poznala terena, je dala pred leškim klancem avtomobilu premalo pogona ter je obtičala s svojim vozom. V tistem trenutku se je pripeljalo več drugih avtomobilov za njo ter so se šoferji začeli jeziti, da ne morejo nikakor dalje. Klicali so torej c.Halo! Naprej!* Kraljica pa je spustila avtomobil nekoliko zdrčati navzdol ter dala vozu tolik pogon, da je bliskovito premagala cestni vzjpom. Pri tem so zadaj tičo-či avtomobilisti že spoznali, koga imajo pred seboj ter so priredili visoki šoferki prisrčno ovacijo. Kraljica in kralj pa sta imela s ta dogodivščino imenitno zabavo.
Drug lep dogodek je bilo srečanje kraljice z ljubljanskim redarjem. Ko se je pripeljala kraljica prvič v Ljubljano in seveda zopet šofirala sama, "še ni poznala ljubljanskega drakoiničnega voznega reda. Po lepi Gosposvetski cesti je torej pognala avtomobil z tako vehko* naglico, da je kakor lastovka priletela na Celovško cesto. Kar opazi sredi ceste ljubljanskega redarja z dvignjeno roko in s pravilno uradno-resnim obrazom. Te, je pomenilo: «Stoj! Tako nagla vožnja je prepovedana!* — Kraljica je seveda brzino vožnje zmanjšala, vrli redar pa je ugledal kraljico ter jo strumno pozdravil. Kraljica je odzdravila ter smeje vozila nadalje, ampak v zmernejšem tempu.
Kralj Aleksander je doživel značilen dogodek z nekim dečkom, ki je prodajal jagode. Pripeljal se je v Ljubljano ter dospel na Tržaška cesto. Tam je opazil dečka, ki je prodajal v košarici rdeče jagode. Stopil je z avtomobila in vprašal malega dečka, mai li proda jagode. Deček je pritrdil. Kralj mu je izročil bankovec za 100 dinarjev, vzel košarico in se hotel vrniti na avtomobil. Deček je stal z bankovcem v roki, debelo gledal za kraljem ter začel na glas jokati. V tistem hipu je prišel mimo neki gospod, ki je vprašal dečka, čemu joka. Deček je pa odgovoril, da mu mora vendar gospod košarico vrniti, ker mu je prodal le jagode. Če košarice ne prinesem domov, bom tepen! Gospod je dečku dopovedal, da je dobil vendar 100 dinarjev, ampak deček se ni dal potolažiti. Kralj se je torej vrnil ter vprašal gospoda, zakaj dečko tako plaka. Ko mu je gospod razložil, se je kralj nasmejal, poiskal na avtomobilu polo belega papirja, stresel jagode v papir ter vrnil dečku canjico. Še-le tedaj se je deček potolažil.
iehoslovaika
Čehoslovakl o sedanjem položaju v Avstriji
PRAGA, 16. «Prager Presse* je objavila pogovor z neko vplivno osebo, ki pa se ne more reči, da bi njeno mnenje predstavljalo mnenje čehoslovaške vlade same. Po mnenju te osebe bi se mogla Avstrija rešiti le na ta način, da bi se ustanovila posebna mednarodna komisija, ki bi vzela upravo države v svoje roke. Pobudo za obrazovanje take komisije pa bi morala dati Avstrija sama, kajti Čeboelovaška se ne more vtikati v notranje zadeve Avstrije. Resni ljudje ne morejo misliti na priključitev k Nemčiji Predvsem tega Avstrija ne želi, in ko bi tudi želela, bi tega ne mogla izvesti, kjer bi prišla v nasprotje z mednarodnimi pogodbami. Zraven tega se nahaja Nemčija sama v zelo slabem gospodarskem položaju. Z morebitno priključitvijo Avstrije bi se doseglo le to, da bi se položaj Nemčije še poslabšal, medtem ko bi se položaj Avstrije same ne* mogel v ničemer izpremeniti. _
Francija
Poćncarć odpotoval t London
PARIZ, 16. Danes je ministrski predsednik Poincare odpotoval v London, kjer bo imel sestanek z angleškim ministrskim predsednikom Lloydom Georgeom.
Nova aola reparacijska komisije.
PARIZ, 16. Reparacijska komisija je poslala predsedniku nemške republike noto o prisilnem posojilu, o proračunu državnih železnic in pošt ter o avtonomiji državne banke. V noti je rečeno, da naj nadzorovanje stroškov in do-'
hodkov, izseljevanja kapitala m statistike vršita skupno poseben odbor za jamstva in nemška država. Kar se tiče prisiljenega posojila, misli reparacijska komisija, da bo dalo do 1. januarja 1925. okoli 40 miljard. Komisija pričakuje, da p bo Nemčija poslala stvarne predloge za odpravo primanklaja pri železnicah in na pošti. Komisija jemlje na znanje zagotovila o popolni neodvisnosti državne banke, želi pa, cfa bi dobila slično zagotovilo tudi glede neodvisnosti osebja kakor tudi izjavo, da se cveto* nemške vlade omejuje samo na imenovanje predsednikom članov odbora. Ob koncu priznava reparacijska komisija, da bi ne bilo še primerno, da bi se Nemčija povrnila k zakonu iz 1. 1875 o inflaciji, ki je bil L 1914 ustavljen, toda naglaša, da se inflacija lahko postopno pobija in tudi mora pobijati.
Francoska ramena knjiga o genovski konferenci
PARIZ, 16. Francoska vlada je izdala rumeno knjigo o genovski konferenci. Listine so razdeljene na sledeč način: 1. pripravljalne listine, t. j. sklepi v Cannes-u, francoska spomenica, londonsko poročilo izvedencev, navodila predsedniku francoskega odposlanstva v Genovi. 2. Listine, ki se tičejo rapallske pogodbe, protest velesil, kanclerjev odgovor, Barthou-jevo pismo, Wirthov odgovor, 3. Listine tičoče se ruskega položaja. 4. Listine tičoče se mednarodnih komisij.
Zbornica proti skrajšanju vojaške službe
PARIZ, 16. Poslanska zbornica je predlog poslanca Vcndanta, naj bi se vojaška služba za prvorojene sine vdov s 4 otroki in prvorojenih sinov brez očeta in matere skrajšala za šest mesecev, odklonila s 113 glasovi proti 30. Ta predlog je odklonila tudi vlada in je postavila pri tej priliki vprašanje zaupnice
Anglija
Lloyd George povabil k sebi ameriškega backrja M organa
PARIZ, 16. Listu «Chicago Tribune* poročajo iz Londona: Lloyd George je povabil Pierponta Morgana k sebi v ministrstvo za zunanje zadeve, da se bosta pogovarjala o sedanjem svetovnem položaju. Angleški ministrski predsednik bo prosil ameriškega bankirja, naj pove svoje mnenje, kako bi gospodarstvene razmere zopet postavile na normalni tir. Zraven tega bi se Lloyd George rad obvestil o stališču Ame-rikancev glede evropskih zadev sploh.
Načrt ustave Svobodne irske države.
LONDON, 16. Načrt ustave za Svobodno .irsko državo pravi, da je Svobodna irska država del skupnosti, ki obsega narode "angleške zaednice, in sicer je njen del na podlagi enakosti z drugimi narodi. Državni ježih bo iršči-na, toda tudi angleščina bo priznana kot uradni jezik. Moški in ženske imajo enake pravice, med drugimi tudi volilno pravico. Ne bo se smel skleniti noben zakon, ki bi delal razliko med posameznimi verami. Svoboda tiska, pravica zborovanja in združevanja je zajamčena. Poslanci v parlamentu, vštevši tiste, ki bodo izvoljeni, bodo prisegli zvestobo angleškemu kralju Juriju in njegovim naslednikom. Obe zbornici se bosta volili na podlagi sorazmernega zastopstva. Polovica članov gornje zbornice imenuje ministrski predsednik in sicer tako, da pridejo lahko vanjo zastopniki tistih strank, ki bi v doljni zbornici ne imele primernega zastopstva. Drugo polovico članov gornje zbornice izvoli doljna zbornica. Noben zakonski načrt ne bo mogel dobiti veljave zakona, ako ga ne potrdi kralj, tore-j kakor velja tudi za Kanado. Svobodtoa irska država ne bo prisiljena udeležiti se vojne brez privoljenja svojega parlamenta, razen v slučaju vpada. Angleško krono bo zastopal glavni gubernator. Sodni oddelek zasebnega kraljevega sveta bo veljal kot prizivni sodni dvor za irske sod. nije.
Zunanja trgovina Anglje
LONDON, 16. Vrednost uvoza v mesecu maju je znašala 88,814.459 šterlingov, t. j. 2,539.220 šterlingov več kot v maju 1921. Vrednost izvoza je znašala v istem času 58,045.353 šterlingov, t. j. za 13,956.935 šterlingov več kot v maju 1. 1921.
Bolgarska
Odnošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo
SOFIJA, 16. Višji upravni svet pri ministrstvu za notranje zadeve je sklenil nekoliko ukrepov, ki se bedo takoj izvajali, da se odstrani sum, češ da bi bila bolgarska vlada odgovorna za vpade komitaških čet na jugoslovensko ozemlje. Predvsem se bo povečalo število obmejnih straž. Neka uradna nota naglaša, da je vlada; kakor tudi vsi politični krogi, mnenja, da so komi-taški poboji škodljivi pravim interesom Bolgarske. Bolgarska — zaključuje nota — je dokazala pri vseh okoliščinah, da spoštuje ukrepe zaveznikom.
Grška
Gre ja in Mala ententa
ATENE, 15. Grški listi zadnje dneve obširno razpravljajo o vprašanju vstopa Grške v Malo entento. To vprašanje je baje na belgrajski konferenci zastopnikov Grčije in Male entente popolnoma dozorelo. Listi Venizelosa na eni strani javljajo, da Mala ententa Grčije noče sprejeti v svojo zvezo, ker se baje Francija temu upira, nasprotno pa naglašajo vladni listi, da bo vstop Grčije v Malo entento v najkrajšem času dovršeno dejstvo.
Listi javljajo ob enem, da so predstavniki Male entente na zadnji belgrajski konferenci prišli do prepričanja, da Mala ententa z Grčijo toliko časa ne more razpravljati o zvezi, dokler Grčija ne likvidira maloazijskega vprašnja in dokler ni popolnoma končano grško - turško vojno stanje.
Gornja Slazila
Izročitev Gornje šlezije Nemčiji in Poljski.
OPELN, 16. Določbe o izročitvi gornješle-zijskega ozemlja, ki so bile dogovorjene ne. sestankih med medzavezniško komisijo ter nemškim zastopnikom Eckardtom in poljskim zastopnikom Seydom, so bile podpisane predvčerajšnjim v Oppelnu. Takoj po podpisu je general Lerond naznanil obema uradnikoma v imenu zaveznikov, kakšne meje so bile določene na podlagi priporočila Zveze narodov. Nato je pozval poljsko in nemško vlado, naj zasedeta vsaka svoje ozemlje v dobi, ki jo je določila medzavezniška komisija in ki poteče 10. julija t. 1. , _
Amerika
Amerika predlaga posebno konierenco glede dolgov Evrope
LONDON. 16. «Morning Post* ima vest iz Washingtona, da se vlada resno bavi z mislijo, da bi predlagala zaveznim državam naj bi se sestale na posebni konferenci, ki bi se imela vršiti v marcu ali aprilu prihodnjega leta. Namen konference bi bil, da se prouči vprašanje vojnih dolgov v zvezi z vprašanjem reparacij in z vsemi drugimi vprašanji političnega in gospodarskega značaja, katera se morajo rešiti predno bo mogoče obnoviti normalni promet med Evropo in Ameriko.
Nizozemska
Otvoritev haaške konference
HAAG, 16. Včeraj je ctvoril nizozemski minister za zunanje zadeve Van Karne-beek haaško konferenco. V imenu nizozemske vlade je pozdravil zastopnike ude-ležujočih se držav in je pri tem naglašal, da bo obstojala ta konferenca iz sestankov proučevanja in dogovorov. Minister Karnebeck je bil izvoljen za predsednika predhodne konference, ki bo trajala do prihoda Rusov.
JUbaftiJa
Prot italijansko gibanje v Albaniji
RIM, 16. «Messaggero» ima vest iz Drača, da so albanski vojaki napadli tamošnji italijanski poštni urad ter ga deloma opustošili. V Skadru so albanski orožniki aretirali uradnega tolmača pri italijanskem konzulatu. List pripisuje te dogodke široki protiitalijanski propagandi, ki ima svoja središča v Parizu in Londonu.
DaljnTvžhod
Japonci za razorožitev v večjem cbsegu?
LONDON, 16. Listom poročajo-iz New-Yorka: Po neki brzojavki iz Tokia je izdal novi ministrski predsednik Kato proglas, v katerem naznanja, da bo eden prvih ciljev nove vlade, da se oonogoči nova omeji-tej oboroževanja, in sicer v mnogo večjem obsegu, kot je bilo določeno na vvashing-tonski konferenci.
Dnevne vesti
Dijaki v inozemstvu in vojaški služba. V
«Edinosli» z dne 16. t. m. smo objavili odgovor, ki ga je tozadevno prejel posL Wilfan od vojnega ministrstva. Za stvar se je zanimal tudi posl. Podgornik, ki je prejel od vojnega ministra slično pismo iz katerega posnemamo le še to, da imata italijansko kr. poslaništvo v Pragi in konzulat v Zagrebu že vse potrebne LnŠtrukcije. Na njih se torej morajo obrniti dijaki. Pismo, ki ga, je prejel posl. Podgornik končuje: ,kar se tiče vojaške službe, dijaki za sedaj lahko mirno nadaljujejo svoje študije.
Novi spopadi med komunisti in fašisti. Na drugem mestu se bavimo s spopadi med fašisti in komunisti. Kar smo že ve&krat povdarjali, se zopet enkrat uresničuje. Mrtvi in ranjenci so sami mladi ljudje, niti ne dvajsetletni. Ali je res treba gnali mladino, up naroda, v poulične politične boje oziroma poboje? Kdo je kriv temu? Strankarski listi zvračajo krivdo drug na drugega; krive pa so vse stranke, ki si svoj politični naraščaj vzgajajo na tak način, kri va pa so največ oblastva, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti in ki jim je «salus rei publicae* deveta briga. Žalostno je, da tako brez potrebe teče kri. in najbolj žalostno je, da je ta kri tako mlada. Ali je res tako težko priti do iz-poznanja, da v roko mladine ne spada pištola, ampak knjiga, delavsko in športno orodje in kitara? Ali se je res tako težko zavedati, da je kri na ulici, prelita v strankarski strasti, naj bo od pripadnika katerekoli stranke, greh nad mestom, nad državo in nad človeštvom? Ali je res nemogoče, da bi se naša oblastva enkrat vzdramila?
Kričeč slnčaj iz naborne politike. Vodstvo tirolske (nemške) ljudske stranke je prejela naslednje obvestilo: «Nekega nabornika, Karla S., so poslali v Verono na konstatacijo, ker je — glasom ugotovitve v uradnem izvidu — slaboumen. V resnici pa je duševno povsem normalen. V Veroni so ga poslali v oddelek za umobolne. Kari je v resnici težko naglušen in trpi vsled tuberkuloze v lopatici in mu je nadkomolec skrajšen za 7 centimetrov. Zdravje njegovo je torej zelo šibko in so njegovi po pravici v velikih skrbeh, da je težko obolel, posebno še, ker ni bil nikdar z doma. Vračajoči se iz Verone pripovedujejo, da mora umreti, če bi ostal še osem dni tam. Vsled teh vesti je družina poslala njegovega brata v Verono, da si izprosi dovoljenje za obisk brata. Mogel pa je priti le do pisarne vojaške bolnišnice v Veroni, kjer so njegovo prošnjo odklonili!!! Tako se je moral povrniti domov, ne da bi bil niti videl svojega brata!! «Tiroler Tag-3latt» pripominja k temu sporočilu? «Kaj se dogaja tu? Zakaj ne sme rodbina nič izvedeti o vsodi nesrečneža? Čemu so očividnega pohabljenca poslali na konstatacijo? Kaj naj se «konstatira» na človeku, čigar nadkomolec je za sedem centimetrov krajši? Kaj se dogaja tu? To moreče vprašanje prestrašene rodbine predlagamo pristojnim oblastvom.
Srednjeevropski sporazum. «Prager Presse* sedi, da se jugoslovensko-čehoslovaški dogovor, ki v tem letu poteče, razširi v dolgotrajno
in z* vse slučaje porab no zvezo. V»« luđe, 4* pride do dogovora v taki popolnosti, kakor je ni morda pri nobeni drugi pogodbi v Evropi Jugoslavija se je — nadaljuje praški list — silno povzdignila iz strašne bede in opustošenja vsled vojne. Kriza evropskega gospodariva, slabo stanje valut, zapletla? denarnega trga — vse to je omajalo tudi Jugoslavijo. Ali Jugoslavija je mogla premagati to krizo iz lastne moči in danes se more ugotoviti, da zdravljenje vidno napreduje ter da so krvne izgube gospodarskega telesa te pretežno poljedelske države skoro že poravnane. Jugoslavija je kot ena prvih evropskih držav dobila pravkar stomiljonsko dolarsko posojilo. In ker je njena gospodarska blaginja cdvisna od količine lastne letine in od notranje moči, ne pa od še vedno ogroženega rndustrialnega svetovnega trga, so njene nade najboljše in je zaupanje inozemstva upravičeno. Politika mirnega razvoja in trdnih smeri zagotavlja Jugoslaviji desetletja uspešnega razvoja. — Praški list izraža svoje prepričanje, da se sedaj — po doseženem sporazumu med Belgra-'dom in Bukarešto — učvrstijo tudi vezi med Bukarešto in Prago in da se iz trozveze malega sporazuma razvije korakoma srednjeevropski sporazum, ki mu bodo že najbližje naloge segale preko ciljev, radi katerih sc je ustvaril mali sporazum. Ne gre več le za odbijanje napadov na mirovne pogodbe, marveč strniti se imajo vse sile, v postopanje po skupnem načrtu tako na lastnih tleh, v srednji in »užnovzhodnl Evropi, kakor tudi v vseh velikih vprašanjih obnove in vzpostave.
Ljubezen do rodne grude je naravna. Stvarnik sam je položil človeku že v zibel ljubezen do grude, ki ga je rodila in ki jo je podedoval cd prednikov kot sveto dedščino. Kdor ne razume te ljubavi in je ne more spoštovati, ne razume — človeka in čustev, globoko usajenih v njegovo dušo. Kdor preganja človeka radi te naravne ljubezni, mu trga dušo iz prs. Naglašamo to posebno zato, ker morajo naši ljudje ravno sedaj toliko trpeti radi pesmi «Lepa naša domovina!« Naborniki morajo celo na verigah v ječe tudi radi te pesmi. In kaj je ta pesem? Kaka čustva izraža? V njej ni nobenega «nacionalističnega», ali drzavno-pravnega akcenta. Opeva le lepoto domovine in iz nje odzvanja naravna ljubezen do — rodne grude. In ta rodna gruda jej menda ostala naša lepa domovina tudi po i priključenju k drugi državi, Jviari ne sme- I mo več opevati lepote te svoje domo-1 vine, mari je ne smemo več ljubiti, ker smoj postali državljani drnge države?! Mari naj bi bili mi sedaj — brezdomovinci?! Preganjanje radi te ljubezni je nasilje na naravi, je — nečloveško. Ta zemlja je tudi1 sedaj naša, ljubimo jo prej ko slej, jo borno j ljubili vsekdar, v vseh viharjih, slavili jo j1 bomo vsekdar tudi v svoji pssmi! Te lju-! bežni nam ne more ubiti nebena sila. j Stvarnik nam jo je usadil v srce in po stvarnikevi volji jo hočemo ohranjati, do- j kler bo živel naš rod na tej zemlji, na naši j, grudi domači. Ljubimo jo z vsem žarom ; svoje duše, saj je — lepa naša domovina! < Duše si ne damo iztrgati iz prs!
Pogreb komunističnega mestnega svetnika. Včeraj popoldne okoli 1.30 se je vršil iz mrtvašnice mestne bolnišnice pogreb komunističnega mestnega svetnika Viscntinija. Pogreb se je imel vršiti na svečan način. Da bi pa ne prišlo do morebitnih incidentov radi dogodkov v ulici Settefontane in na trgu G. Vico, se je vršil žalni sprevod na tiho. Za mrtvaškim vozom, ki se je pomikal hitro dalje, sta dr-drali dve kočiji s sorodniki, en oklopni avto. mobil in en tovorni avtomobil kr. stražnikov Prepoved prodajanja ostrig. Važno za gostilničarje. Civilni komisariat za Trst in okolico razglaša v dopolnilo občinske prepovedi prodajanje ostrig, ki gre za tem, da zmanjša nevarnost razširjenja tifusa, da je strogo prepovedano hotelirjem, gostilničarjem, lastnikom bar-ov in bufetov itd. dovoliti vstop v Svoje prostore osebam, ki pod roko prodajajo ostrige.
Kršitelji te prepovedi bodo kaznovani po zakonu.	'_•_
Društvena vesti
Podružnica CMĐ — Sv. Jskob. Jutri v nedeljo se bo vršil občni zbor podružnice CMD pri Sv. Jakobu v dvorani Deiavskega konsum-nega društva. Začetek ob 10. uri.
Predavanja, Pod okriljem društva «Pro-sveta-> (Ods. za soc. izobrazbo) se bo vršilo, jutri 17. t. m. ob 8.30 zvečer pri gospodar, društvu, predavanje o «SoIncu in drugih Planetih«. Predava dr. Čermelj.
V nedeljo 18. t. m. ob 5 uri pop. predavanje v Bazovici pri «Kcnsumnem društvu . Predava dr. Raien o «sklepanju pogodb
Prireditev pri Sv. Jakobu. V nedeljo 18. t. m. priredi — kakor že ponovno javljeno — MDP veselcigro trodejanko «V Ljubljano jo dajmo* v delno korist Dijaški Matici. — Podpisani odbor vljudno vabi tem potom vse ljubitelje mladine in dija-štva, da se je z gotovostjo udeleže. Priče-tek ob 19.30. Kdor ne more k prireditvi je naprošen, da daruje po možnosti na nabiralne pole Dijaške Matice, ki krožijo med tem časom. Sedeži (z vstopnino) so v pred-
orodaft v nedeljo od 10- 12 ▼ dvmmd DKD. Vstopnina tona znaša 2.60. Fmlačila v korist Dijaški Matici se bo*y hvaležna sprejemala.	Odbor.
SLOV. AKAD. FES. DRUŠTVO BALKAN. PoMai oM dbor aapovedaa m IS. fal^i J» prenesen na 22. julija.
Organizacija vojniildfa rirot javlja, da se vrši danes ob 5. popoldne v prostorih Tržaškega podpornega društva, ulica Torre bianca 39, I. občni zbor organizacije.
Pevsko dmštvo «Primorec» t Trebčak se najvljudneje zahvaljuje vsem udeležencem nedeljske prireditve, posebno pa bratskim društvoma "Lipa* in «Zarja» iz Bazovice in tudi domačemu godbenemu društvu »Parma» za njihovo prijazno sodelovanje. Tem potom bodi tudi izrečena zahvala gosp. župniku Štefanu-tiju in gosp. učitelju Cibicu z Opčin za podporo društvu. Vsem najprisrčnejša zahvala.
__Odbor.
Iz tržaškega življenja
Krvavi dogodki v Trstu: en fašist ubit; šest
ranjencev. Pred snočnjim okoli 11. ure sta šla
dva fašista — Ivan Boscarolli, star 18 let, stanujoč v Rocolu-Settefontane št. 253, in Milan Hrovat, star 19 let, stanujoč v ulici Edmonda de Amicis št. 7, — po samotni, slaborazsvet-Ijeni ulici Settefontane. Ko sta dospela v bližino gostilne «AU'antrco spazzacaminoa v isti ulici, sta zagledala nekoliko sumljivih mladeniče v. Mladeniči so stali v bližnji ozki ulici. Kmalu se je zaslišalo par močnih strelov iz samokresa. Boscarolli se je zgrudil mrtev na tla: t)il je zadet z dvema kroglama v desno sence. Eirovat je bil težko ranjen s tremi kroglami: j na ga je zadela v desno roko, druga v hrbet 'prišla je ven pri ledvicah), tretja pa v spodnji lel telesa. Ranjenec je bil odpeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Mrliča so odpeljali okoli 2. ure po noči v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Okoli 1.30 po noči so pripeljali v mestno >olnišnico fašista Henrika Hubmanna, starega S let, stanujočega na tekališču Vittorio Ema-melle III. št. 9. Fašist je bil ranjen od krogle z samokresa v prsa. Izjavil je, da so ga ranili teznani mladeniči na trgu Giambattisla Vico.
Včeraj zjutraj okoii 10. ure so pripeljali v ►olnišnico štiri ranjence: Antona Ortaniča, tarega 58 lel, stanujočega v ulici Montecchi ranjen v desno rokoh Julija Raganija, starega 9 let, stanujočega v Pončani št. 222 (ranjen na lesni strani rame in \r desno nogo); Alojzija 'anfarinija, starega 19 let, stanujočega v ulici Tristoforo Colombo št. 7 (ranjen v trebuh); in Uda Schullerja, starega 20 let, stanujočega v ilici Vittorio Colonna št. 2 (ranjen v desno i»go).
Vsi štirje ranjenci, ki so brezposelni delavci, o pravili, da so čakali z drugimi brezposeL limi pred uradom za vidiranje izkaznic na trgu jiambattista Vico. Nenadoma je priteklo po lici S, Giacomo in monte kakih osem ali de-<4 mladeničev, kateri so oddali proti brez-oselnimi kakih 20 strelov. Nato so se razkrojili na vse strani. Pri tej priliki ni bil nihče retiTan.
Pod avtomobil je prišla včeraj zjutraj pri Sv. ustu služkinja Julka De Lorenzi, stara 64 let, tanujoča v ulici Sv. Mihaela št. 31. Ženska je obila pri tem težke zunajne in notranje poškodbe. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico.
Vlom v železno blagajno. — 26.000 Kr škod«. V noči od četrtka na petek so vdrli neznani ilomilcr v urade tvrdke Miron M. Gunalachi v ulici Roma št 26, prevrtali Veliko železno blagajno in se polastili 26.000 lir. Tatovi se pustili vlomilno orodje na licu mesta.
Dva slučaja blaznosti. Včeraj zjutraj so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice dva nesrečneža, in sicer Cecilijo U., staro 30 let, rtanujočo v ulrci di Rena št. 1, in uradnika Petra D., starega 28 let, stanujočega na Škor-dji-Sv. Peter št. 73.
Umor ali samomor? Včeraj zjutraj, kmalu po 11. uri so pripeljali na glavno policijo za&eb-nico Ivanko Riboili, staro 65 let, stanujočo v ulici Molino grande št. 44, in jo zaslišali. (Ženka je namreč na sumu, da je bila umorila pred dvema urama v svojem stanovanju trgovca Josipa Pozzetta, starega 33 let).
Ženska je izjavila naslednje: Okoli 9. ure se je nahajala v kuhinji in pričakovala svojo hčer Marijo (ženo goriomenjenega trgovca). Marija je mudila v mestu. Kmalu je zaslišala Ribol-lijeva pet strelov. Streli so prihajali iz spalnice. Vsa prestrašena je planila v spalnico in zagledala na postelji Pozzetta, Ležal je v mlaki krvi. Riboilijeva je nadalje izjavila, da je bil pokojni trgovec zapravljivec, da mu ga ni bilo para. Med njo in trgovcem so bili večni prepiri.
Policijsko oblastvo in zdravnik, ki je pre-iskal mrliča, ki je bil zadet s petimi kroglami v srce so mnenja, da gre za umor. Preiskava se nadaljuje.
Vesti x Goriškega
Štrajk stavbinskih zadrug. V «Edinosti» minulega četrtka smo posneli, da je Stavbinska zadruga C. E. R. G. v Trstu napovedala generalni štrajk, da na ta način energično protestira proti vladi in pooblaščenim denarnim zavodom, ki zavlačujejo plačevanje predujmov na vojne škode.
Kakor smo ravnokar doznali, je ta nastop imel že zaželjene uspehe in baje je Stavbinska zadruga že pričela z delom. Pogajanja med vlado in zastopniki denarnih zavodov in stav-binskih zadrug so se vršila v Trstu, kjer so vlada kakor tudi zastopniki denarnih zavodov (med drugimi generalni ravnatelj coinmendator Friderichsen od Kreditne zadruge za prepo-
rmd Bei»čij v Benetkah) oMjdUK, ?a bodo tako; zadortOt VMtn zahtevam in izpoalmli denar za ostanke ter takrat pbčaii vse zaostanke. Zastopniki Stavbinskih zadrug in administrativno vodstvo «Cerga» so vzeli to na manje s pridržkom, da se nastopi, če se do sobote ne bodo videli tozadevni uspehi, ponovno z generalnim štrajkom Stavbinskih zadrug.
V žrvljenskem interesu vojnih oškodovancev je, da se stavbibskim zadrugam omogoči redno poslovanje.
Sežana. Klub dram. diletantov v Sežani vprizori v nedeljo dne 18. t. m. ob 4 popoldne v Šmucovi dvorani narodno igro v 5 dejanjih «Deseti brat*, po Jurčičevem romanu dramatiziral Fr. Govekar.
Ta igra je dosegla na vseh večjih slovenskih odrih velik uspeh in leta 1919. je bila uprizorjena v Trstu sedemkrat zaporedoma pri tx>1 nem gledališču. Upamo, da bo naše občinstvo, ki rado vidi ljudske igre, znalo ceniti trud dramatičnega kluba in posetilo to predstavo v polnem številu.
Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Štolfe.
Dobrdob. Vsled vojne vihre je vsa naša dežela trpela ogromno škodo. Uničene so nam bile vas za vasjo. Počasi napreduje delo obnavljanja domov. Hvala Bogu to še gre do sedaj, toda kulturne svetinje, katere so nam bile uničene, kdo nam jih povrne?
Vsaka občina si šteje v ponos, ako ima bogato knjižnico. Vsak, ki čita, rad sega po knjigah, ki se mu nudijo.
Tudi Doberdob, oni po vsem svetu imenovani, se obuja v življenje! Zbrali so se fantje in dekleta, možje in žene krog svojega učitelja in prosili: Hočemo duševne hrane!
Rojaki! Doberdob nima knjiga nima sredstev, da bi iih preskrbel.
Kličemo Vam torej: vsaka knjiga, ki Vam leži doma od več, nam bo dobrodošla!
Pomagajte nam in Doberdobci Vam bomo hvaležni!
Tatovi so obiskali te dni nožarno Ternil v ulici Carducci opoldne, mejtem, ko se je ta odstranil. Vzeli so mu blaga za 400 lir, a mu niso pustili niti vizitke niti denarja. Tudi orožnikom se še niso predstavili.
Gospodarstvo
Izmenjava kron v tretji dalmatinski coni.
Jugoslovensko finančno ministrstvo je sklenilo na predlog glavne komisije za izmenjavo kron, da za primer, da bo tretja dalmatinska cona kmalu izpražnjena, ne bo pripustilo k izmenjavi bankovcev z visoko številko serije, ampak, da se bodo ti bankovci zaplenili.
POPOLNA SOBA L 600. droga 950, brestova, L 1450 in druge iz spaljenega bukovega lesa, I »e prodajajo po izredno nizkih cenah. Fon-dena 3.	H88
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sast Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16
Tržfliku posojilnica m hranilnico
registrovans zadruga z omejenim poroštvom.
VABILO
na
• I v •
i oircm
ki se bo vršil v pondeljek, 26. junija 1922, ob 4. uri popoldne v lastni hiši via Torre bianca št. 19, I. nadstr.
DNEVNI RED:
1.	Lefno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev načelništva.
6.	Volitev nadzorništva. TRST, dne 17. junija 1922.
NAČELN1ŠTVO.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po £ 49 zadružnih pravil, se vrSi v sredo, dne 5. julija t. 1. ob 4. uri popoldne z istim dnevnim redom, isto-tam. drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem gre vilu zadružnikov.
V neposredni bliiini (20 minat) od Rogaške Sla-tine je na prodaj lepo posestvo. To obstoji iz vinograda, v najbojjiem stanju, čez 10.000 trt, njiv, vrta, travnikov (za 7 glav goveje Živino) in lepega gozda. Na posestvu ao 3 hiše in 3 gospodarska poslopja, visoke obokane kleti z močno vinsko posodo za nad 200 hI, 3 težke stiskamice Vr	Pntikline> močan studenec in 2 vodnjaka.
V tnsi je telefon z zvezo s kop&llSčem. Pioda se z letošnjim pridelkom in » vsem živim in mrtvim inventarjem. Cena 400.000 Dinarjev. — Ponudbe pod ;PRILLKAm na upravništvo.	(411)
Borzna ooroiHa*
Tuja valuta na tržaškem	trgaš
Trst, dne 16.	junija 1922.
ogrske krone	-s. 1.95 2.10
avstrijsko-nemške krone ••••••	—.13.— 15.—
češkoslovaške krone ........38.—.— 38.55
dinarji .. .....................27.75.— 28.25
le j i	12.75.—- 13.50
marke......................ti 30.— 7.—
dolarji....................19.60 — 19.8)
francoski franki	174.80.—175.20
švicarski franki..................376.—.—380.—
angleški funti papirnati ••••••	88.80— 89.10
angleški funti, zlati •••••••	95.—.— 97.—
napoleoni	70.— 77 75
Mali oglasi
STANOVANJE, soba z ognjiščem, se odda radi selitve. Via Galileo št. 15, IV. 1198
ORKESTRON, izvrsten, pripraven za veliko dvorano, se proda. Via Petronto 9, vrala .16.
1199
RADI ODHODA oddam skladišče perutnine, popolno, z veliko klijentelo, v sredini mesta. Pojasnila se dobijo v via della Sorgente 2.
1200
KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v D. Bistrici.	28/6
UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Fr, Verbič & Komp. II. Bistrica.	1197
SOBNI slikar in pleskar se takoj sprejme. Miro Vičič, Postojna 125._1185
NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimnice 45 voJnene 95 in drugo pohištvo se prodaja po nizki ceni. Fonderia 3.	1187
*) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu ( dseku ali nadzornifitvu, ali pa načelništvu, da ne o njih poroča v bodočam občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.	(419)
Srebrne krone In zlato plačujem po naltiijih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst Plazza Garlbaidi it. z
(prej Barriera)
Parna fap is tovarna
v srcu lesa bogate Slovenije, tik kolodvora z modernimi slrcji na novo zgrajena se radi osebnih razmer takoj proda. Kupci naj se obrnejo na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. (45/11)
Trakovi, moške In ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni glavniki, Spaga, dišeča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71
GIACOMO LEVI, Trsf, Via S. HlCOlO 19
IIKO 10 UMI
reg. zadruga z o. z.
Trst Via cfeir GInto m 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Garibaldi št. 20 Via Friuli št. 614
Zaloga In delavnica majoiičnih peči in Štedilnikov. 65
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se delo v oRoll
u zvezi z no
E. GRAPGLIH - ROSICA (nasproti Ljudskemu Mi
NA DROBNO — CENE BREZ VSAKE KONKURENCE — NA DEBELO
plačuje po višjih cenah kakor vsi drugi kupci
Al S5EDT DAUU -	via Mazzmi št. 46
HLSSKI	m lrS>«9	(pr«j Via Nuova) (10]
URADNIK« star 25, z odličnimi spričevali, sposoben za vsako stroko, išče primerne službe v mestu ali na deželi- Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.	1162
PRODAM klavir «Mignon» kratek, orgije za malo cerkev in več harmonijev. Pojasnila daje Ivan Kacin, Gorica, Via della Croce 10.
1184
Automobilna črta
Sv. Ana - Bollunec - Dolina
Od Sv. Ane do Boljunca: ob 6.20, 9.30*, 12, 14, 16.30 in 19.30.
Iz Boljunca do Doline: ob 7.10*, 12.30, 14.30, 17 in 19.50.
Iz Doline k Sv. Ani: ob 7.10, 10.10*, 12.40, 14.40, 17.10 in 20.
(Ure z zvezdico veljajo 6&mo za nedelje in
PODLISTEK
L S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.)
(118)
In Rudin je poslušal, kadil cigareto in molčal. Le redkokdaj je pretrgal s kratko pripombo brbljanje Darje Mihajlovne. On je znal govoriti in je tudi rad govoril; toda voditi razgovor n.i bila njegova stroka, znal pa je tudi poslušati. Vsakdo, kogar ni on takoj spočetka preplašil, se je zaupno razmahnil v njegovi navzočnosti; tako rado*-voljno in dobrodušno je sledil tujemu pripovedovanju. V njem je bilo mnogo dobrodušnosti, — one posebne dobrodušnosti, ki diči one, ki se čutijo nad drugimi. V debatah je redkokdaj pustil govoriti svojega nasprotnika, ampak ga je potolkel s svojo burno in ostro dialektiko.
Darja Mihajlovna se je izražala po rusko. Koketirala je z znanjem materinega jezi-
ka, četudi je pogostoma vpletala v svoj govor galicizme in francoske besede. Namenoma je rabila priproste narodne izraze in primere, toda ne vselej na mestu. Rudi-novo uho je prenašalo nenavadno pestrost govora Darje Mi ha jI ovne, dasi včasih težko.
Darja Mihajlovna se je končno utrudila. Naslonila je glavo na mehka žamet naslanjača, uprla oči v Rudina in umolknila.
—	Sedaj razumem, — je začel s počasnim glasom Rudin: — sedaj razumem, zakaj prihajate vsako poletje na deželo. Ta počitek vam je potreben; vaška tišina po velikomestnem življenju vas osveži in okrepi Prepričan sem, da globoko občutite krasoto narave.
Darja Mihajlovna je postrani pogledala Rudina.
—	Narava... da ... da, ceveda .. . strastno jo ljubim; toda veste kaj, Dmitrij Nikolajič, niti na deželi ni mogoče živeti brez družbe. In tu ni skoraj nobenega. Pi-gasov je tu najrazumnejši človek.
—	To je tisti včerajšnji srditi starec? — je vprašal Rudin.
—	Da, tisti... Na deželi je tudi on dober — vsaj se nam stori smejati včasih.
—	Ni glup Človek, — je rekel Rudin: — toda on je na krivi poti. Ne vem, če sogLaćate z menoj, Darja Mihajlovna, toda v zanikanju — v popolnem in splošnem zanikanju ne more biti blaženstva. Zamku jte vse in lahko zaslovite za razumnika: to je znana poteza. Dobrodušni ljudje so takoj pripravljeni zaključiti, da stojite nad onim, kar zanikujete. A to je mnogokrat napačno. Prvič se da povsod najti madež, a drugič, četudi govorite resnico, — tem slabše za vas; vaš um, ki je usmerjen le na zanikanje, bledi, sahne.^ Zamorete pač zadostiti svojemu samoljubju, toda s tem se odrečete resničnemu užitku, ki nam ga daje naxor. Življenje — bistvo življenja — zbeži vašemu malenkostnemu in ogorčenemu duhu in vi končate s psovanjem in smešenjem. Grajati ima pravico le oni, ki zna tudi ljubiti.
Edina zaloga drobnarije na debelo
EUGENIO PtNCHERLE
Gorico, Plazza della Vittorio 24. Telefon interurb. št. 196
HojstoKlio goriško tvrtku u tel strehi.
Priporoča se trgovcem in kramarjem- 7o
Rožno usnjn najboljših tovarn.
Velika izbera kopit
Gumijevi potfpetniRi „Pirelli".
Čistilo za čevlje 12
„BrlH"in„Crea"
Vse po najnižjih cenah.
Za pgratajake plini popusti.
49 Via Udine (prej Belvedere) 49Tel. 34-35 Ms
ZALOGAVSAKOVRSTNEGA USNJAINKOŽTERVSEH CEVLJARSKIHPOTREBŠČIH IZDELOVANJE ZGORNJIH OElOVlH VSAKOVRSTNO ŠTIPANJE.
■BI