25. številka. Ljubljana, v sredo 31. januvarja. XVI. leto, 1883.
mm Mu,
Iihaja vsak dan mveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vb<> loto 16 gld., za pol leta|H vl,| za četrt leta 4 gld., za jeden nieBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 ki\, za jedcn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafuna s« po
10 kr. za mesec, pe 30 kr. za (etri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po • kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse Administrativne stvari.
siu. Broglie je, kakor znano, jeden najduhovitejših in najomiknncjših članov francoske aristokracije, se* nator, izvrsten govornik in pisatelj. A za fusijo je malo upanja, kajti ako se ti stranki že zaradi zastave nista mogli porazumeti, kamo-li v druzih vprašanjih !
Najodličneja osoba mej vsemi pretendenti stoji na čelu antifusiouistov, in to je vojvoda Aumalski, mlajši brat vojvode Nemourskega, pa mnogo boga-teji, ker je podedoval neizmerno bogastvo zadnjega Conde ja. Zadnji Conde, star, onemogel možiček, umrl je začetkom tretjega desetletja misterijozne smrti. Našli so ga obešenega v spalne j sobi in sum letel je na najvišje glave, a gotovega se ni ničesar zve delo. Njegov sin, nesrečni vojvoda Enghien ski, storil je 30 let pred njim smrt.
Namestu tega po Napoleonu I. usmrtenega princa podedoval je vsa posestva Condo-jeva vojvoda Aumalski, ki je plemenita« redke elegance, jako duhovit in finega okusa, in kateremu je vsled obilih posvetnih darov prav lahko pridobiti si pristašev. Mej narodom je najbolj poznat izmej vseh prince v, in Če hoče kdo v pogovoru za primero navesti kakega jako visokega gosjKida, tedaj imenuje se Due d' Aumale, ki je tudi člun akademije 40 neumrljivih. Vojvoda Aumalski |e zelo slavoželjen in gotovo želi biti kdaj vsaj predsednik republike. L. 1871. rekel je svojim volilcem: „Konstituojonnlna monarhija zadovoljila bi opravičena zahtevan ja demokra tične družbe; ko bi pa Francoska osnovala si republikansko vlado, sem tudi pripravljen, klanjati se suverennosti dežele".
Njegov prvi pristaš je gori omenjeni vojvoda (Robert) Chartres ski, izvrsten častnik, ki je 1. 1870. bojeval se proti Prusom pod imenom „le fort'. Drugi javno znani pristaši vojvode Aumalskega so: Voj voda Decazes, vojvoda AudifTret Pastpiier, Cuvilber Flcury in jako nadarjeni pisatelj Herve. Itazen teh pa je jako veliko manj javno znanih Aumalistov. Skoraj vsi ravnatelji železnic, vsi bogataši, stari učenjaki, večina sodnikov, veliko visoeih uradnikov in celo mnogo republikancev. Ti pripadniki naraščajo,
kadarkoli, kakor n. pr. ravno zdaj, se razburijo valovi javnega življenja in se ima Ijudovlada boriti za svoj obstanek. Po navedenem se more tolmačiti tudi Hothschildov poskus : uplivati v javnost na korist vojvodi Auinalskemu, kateri poskus pa je bil precej kategorično zavrnen. Ta zanimivi razpor mej Orleanci : na jednej strani Due d1 Aumale in Robert de Chartres, oba nagibajoča k republikaničnej obliki, na drugej strani pa grof Pariški in vojvoda Nemours, oba ultra rovalistična, podoben je popolnem onemu mej Bonapartisti. Princ Jerome Napoleon in njega pripadniki se v nasprotstvu z Victoristi vedno ponašajo in vedo kot republikami, miBle&, da jim bode repuhlikanično mišljenje pomagalo do vlade in je spravilo na krmilo Francoske.
Vihar na Angleškem.
V noči mej četrtkom in petkom bil je na Angleškem silovit vihar, ki je na kopnem in na morji pokončal mnogo blaga in uničil veliko število ljudi j. V Runcornu polomil je veliko delavsko lopo, k sreči zjutraj, ko delavcev se ni bilo v njej. V Asbton-under-Lyne razrušil je novo zidano hišo; najprej odnesel je vihar streho in potem razrušil zidovje. Na morskih oba lih prouzroči 1 je ta orkan neizmerno škodo. Blizu Liverpoola potopile so se tri ladij e, mej temi jedna nemška, jedua ruska. So se li liudje rešili, še ni znano. Ni ga skoro kraja ob morskem bregu, kjer bi se ne oila ponesrečda kaka ladija. V Wai wiekschirc in v VVales u Izstopile so reke iz bregov in nastala povodenj pobrala ie mnogo žrtev na blagu in ljudeh. Na planotah podiral je vihar hiše in telegr»>rična zveza mej Anglijo in Škotsko je skoro popolnem razdrta.
Poročila iz Londona konstatujejo, da je v viharji poginilo več nego 200 ljudi j, mej njimi tudi slavni in neustrasljivi Jolles, ki ja pod imenom „Life bringer" bil poznat mej vsemi mornarji sveta in je v svojem življenji več nego 1000 osob rešil iz morskih valov.
Dobil je svetinje od skoro vseh držav za srečno in pogumno rešitev  raznih državljanov.    I tonil
Francoski pretendenti.
Mej tem, ko se notranje razmere Francoske vedno bolj zamotavajo in se nikakor še ne more domnevati, bode li Ijudovlada pokazala svojo državniško sposobnost in moč, ko občno pozornost zavzema prezanimljivi „slučajki, da skoro v istej uri, ko je minister Giers konfenral ua Dunaj i z našim ministrom vnanjih zadev, je v Berelinu veliki knez Nikolaj pogovarjal se z železnim kancelarjem „z oči v oči", ko se govori o zjedinjenji bulgarskega naroda in ugiblje, niso li veliki državniki razpravljali tudi vprašanje, kako stališče bode treba nastopiti v očigled možnemu notranjemu preobratu v Franco-skej — ko Avstriju svoje oči obrača proti divnemu vzhodu, Nemčija pa zvedavo gleda na zapad — v tem položaji politične negotovosti ne bode odvisno, ako si ogledamo može, ki se sedaj pa sedaj prikazujejo na /.realnej gladini Francoske.
To so francoski pretendenti, s katerimi se tako intenzivno peča zbornica francoska, v prvej vrsti pa princi orleanski: Vojvoda Nemourski in vojvoda Aumalski (sinova kralja Ljudevita Filipa) in, pa grof Pariški »n vojvoda Chartres ski (vnuka imenovanega kralja in sinova njegovega naj star šega še pred 1848. 1. umršejia sina). Grof Pariški, ki je glavni in prvi dedič vseh pravic svojega deda in ko bi grof Chain hord, ki nema otrok in je zadnji francoski Bourbon, umrl ali pa se odpovedal, tudi dedič vseh pravic Bourbonov do Francoske, je sedaj 40 let star. Potoval je po Evropi in v Orijentu, udeležil se amerikanske vojne, pozneje pa se pečal z zgodovinskimi in ekonomičnimi deli ter spisal zgodovino amerikanske vojne, delavskih asocijacij v Ameriki in študije o „Trades unions". On ima jako stroga načela. Ko je njegov brat, vojvoda Chartres-ski nekega dne mu prišel pravit, da je na borsi pri jednej samej likvidaciji priigral jeden milijon frankov,  očital mu je igranje na borsi kot nedostojno.
Grof Pariški in njegov strijc vojvoda Nemourski sta glavna reprezentanta ideje zjedinenja obeh linij,  glavni  pristaš pa vojvoda  Broglie in njegov
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lermontova posl. J. P.)
Bela.
(Dalje.)
Cele dneve odgovarjala mi je samo z „neu in „da." Ko sem govoril s Pečorinom o tem, rekel mi je: — Maksim Maksimovič, jaz imam nesrečen značaj. Ali me je tako spridila odgoja, ali me je tako ustvaril Bog; ne vem. To pa vem, da, če na-pravljam drugim nesrečo, sem sam najnesrečnejči. To je Blaba tolažba za njo, porečete mi. Res je, pa je tako. Komaj sem se znebil nadzorstva svojih roditeljev, vrgel sem se v naročje vsem veselicam in slastim, ki se dobe za denar — a vse te zabave naredile so me le prav nezadovoljnega in nesrečnega. Potem stopil sem v veliki svet,  a koj  bilo mi je
dolgčas v visokih društvih. Ljubil sem mlade kra sotice, a to nečimerno ljubljenje dražilo je le mojo domislijo, sice je pa ostalo prazno . . . Udai sem se študijam, a tudi znaustvn so mi kmalu presedala. Spoznal sem, da ni niti slava niti sreča odvisna od znanja; kajti najsrečnejši ljudje so najnevednejši; slavo pa dosežejo oni, ki so zadosti pretkani.
— Dolgočasil sem se za smrt . . . kar dobim povelje iti na Kavkaz; to je bil najlepši čas mojega življenja; upal sem, da mi preženo čerkeske krogle dolgčas — a zmotil sem se. V štirih tednih sem se tako privadil žvižganja krogel, kakor brenceljovega brenčanja; dolgčas mi je pa bil kakor se nikoli po-pred, in bilo je tem dolgočasnejše, ker sem izgubil poslednje upanje. Ko sem prvikrat videl Belo v hiši njenega očeta, ko sem jo prvikrat objemal in poljuboval, mislil sem, da je angelj, ki mi ga je poslal Bog v mojej nesreči. Zopet sem se varal. Ljubezen skromne divjakinje ni dosti boljša od ljubezni sloveče svetne dame.   Nevednost in  naivnost prve
sti ravno tako zoprni, kakor prevzttno koketstvo poslednje.
— Pa ne mislite, da Bele ne ljubim več. Njej imam se ziihvaliti za mnogo sladkih trenutkov, za njo dal bi življenje, u dolgčas mi je, kadar sem pri njej ... Ali je to norost, ali spridenost ? Ne vem; to pa vem, da sem vreden pomilovanja, se bolj kakor ona Moja duda popačena je od sveta; moja fantazija mi ne da pokoja, moje srce je nenasitljivo. Nič me ne zadovolji, nič me ne razveseli več. Bolečin sem se ravno tako privadil, kakor veselja; vsakdan je moje življenje pustejše in dolgočasnejše. Kadar mi bo mogoče, podam se na potovanje — ne po Kvropi, Bog me tega obvarui! Pojdem v Ameriko. Arabijo in Indijo — morda zadene me k)e smrt. Vsaj upati smem, da mi radi viharjev in slabih cest tako hitro ne zmanjka novih predmetov in zabave. —
— Tako besedoval je še dolgo.   Njegove be sede ostale so mi v  spominu,   ker  sem  jih slikal prvikrat iz ust petindvajsetletnega moža, in Bog daj.
je, ž njim pa še štirje drugi mornarji, ko je hotel na pomoč malej ladiji, ki je bila zvunaj   na morji.
Ne daleč od Ivvansea potopil se je parobrod, ž njim pa dvajset oaob. Zaradi silovito razburjenega morja bila je pomoč nemogoča, ker bi »e vsak re silni čoln takoj prevrnil. Na posloj>jih napravil je vihar ogromno škodo. Cele ribiške vasi so pokončane; koje vihar strehe odnesel, tudi slabo zidovje ni dolgo več stalo po konci. Pa tudi trdno zidane hiše bile so močno poškodovane. V londonskem predmestji Battersea je vihar podrl dve solidno zi dani hiši in izmej prebivalcev bilo jih je štirideset ubitih. Le malo število prebivalcev in se te teško ranjene izvlekli so iz podrtij.
Od vseh stranij prihajajo poročila o groznem vihat ji in o raznih nesrečah, da vseh ni moč uiti našteti.
Politični razgled.
A o t ran j dežele.
V Ljubljani 31. januvarja.
V včerajšnji seji državnega zbora predložil je finančni minister načrt postave, zadevajoče reformo najvišjega soduega dvora, in drugi načrt za naknadni kredt v podporo sirot v Bosni padlih rezervistov v znesku 101.200 gld. Na to se prečita predlog poslinea Mattuša za ustanovitev samostojnih obrtnih kamor. Razpravljajo velike ne dostatuosli dosedanjih skupnih zbornic po Ceskem, naglasa govornik, da se bode nova obrtna postava le tedaj mogla uspešno uvesti v življenje, če se prepusti nje upeljava obrtnim kamoram. — Koncem seje interpeluje dr. Ilerbst ministra-prvosednikn, zakaj se je listoma „Neues VViener Tagblatt" in „Constit. Vorstadt-Zeituog" odvzela posamična pro daja.
V zadnjej s* j i budgetnega odseka predložil je poslanec Zeithammer  resolucijo, po ka-terej naj bi se kakor hitro  možno ustanovila češka medicinska  fakulteta.   Minister Conrad je  dal po voljen odgovor.   Pri   naslovu „srednje sole" vpraša dr. lluss, jeli res, da se hote   klasični  je/.iki orne jiti,   na   kar   je   naučni   minister   odgovoril, da rajši odstopi,  nego v to privoli. Poslanec dr. Ton kli   vpraša   naučnoga   ministra   barona   Conrad i glede izpeljave I. 1880  sklenene resolucije  Ko mu minister odgovor, da se je po njegovem mnenji ona resolucija 021 ralu le m Kranjsko, predlaga dr. T o D k I i to-le re oluci jo: „Vladi se naroča, da se ima naredba,  izdana leta 1 88 0. za vojvodino Kranjsko,   zadevajoča   u pel javo  si o v en u k e g a poučnega jezika na srednjih šolah za dijake slovenske narodnosti, raztegniti na vse pokrajine,  po katerih bivajo Slovenci in da se ima s to izpeljavo pričeti že v šolskem letu 18 83/4.li — Tej n •oluciji ugovarja jedini vitez Moro, češ, da na Koroškem ljudstvo ne zahteva slovenskega pouka, vse dotične peticije izvirajo le Iz Čitilnice   v Oelovci in tamošnjih u«*"teljev in duhovnikov. (V!) — Resolucija dr. Toeklija se potem vzprejme.
V odseku za pod p o r o u n e s r e 6 e n i m predlaga poročevalec dr. Graf za Tirole (J milijonov gl. podpore, od kojih pn se ima v budget samo 4 milijone ustaviti, 2 milijona pa naj bi se le v največji sili upotrebila.  Ta predlog se konečno vzprejme.
Viiaiije države.
Pri knezu črnogorskem biva nekaj d ni j kot gost knez Peter Karageorgiević. Pri njegovem prihodu v Kotor bi 1 je navzoč pobočnik Marko Petrovič, bratranec kneza Nikite. Vzprejem v Cetinjah vršil se je pristojno kneževskemu dosto janstvu prišleca. — Potem ko so Črnogorci posedli albansko Krajno in se je ondukaj meja določila, podal seje črnogorsko-turški mejni komisij on v okraj Kolašin, in za njim je šlo 3000 Črnogorcev.
srbski finančni minister pričel je z izplačevanjem odškodnine za izlastena turška zemljišča. Za to potrebni denar vzel se je iz državne blagajne, ker se prvo uplaeilo agrarnega zajema Se ni zvršilo. Razprtije z Anglobanko v zadevi solnega monopola so se definitivno poravnale.
Novega francoskega kabineta prvosednik F a 11 i e r es vodil bode začasno tudi ministerstvo vnanjih zadev, vojni in mornarski minister bodeta pozneje imenovana; drugi ministri ostanejo na svojem mestu. Due, 1 ere u je nekoliko odleglo. — V Lyonu našla je policija 30 kilogramov dynamita in odkrila zaroto, ki je imela oprostiti zaprte anarhiste. — V zadevi princa Jerome Napoleona uložil je preiskovalni sodnik Beroist svoje poročilo pri kazenski kainori. V teku peterih dneh izrekel bo tri-hunai svojo sodbo. —
Dopisi.
Iz Vač 27. januvarja [Izv. rtop.j Nekov dopisnik obljubil nam je bil v „Slov. Narodu" opisati potrebo, ustanoviti tukaj „ bralno društvo" in kako hi se to dalo doseči. Pozabil pa je, da: „obljuba dolg dela", ali pa se je prestrašil, ko je zvedel, kako hudi nasprotniki so nekatere vrste ljudje vsakej resnici, če se jim tudi iz pravega namena pove. Poprimem torej ja& mesto njega pero po pregovoru: „Kdor prej pride, prej melje", saj bode še precej gradiva njemu ostajalo za „Slov. Narod", če ga bo-dete hoteli sprejemati. Za danes bodite pa potrpežljivi z mojim dopisom in rabite prav po svoji volji ..svinčnik" in „mcsurite" moje slovniške in druge pisateljske pregrehe.
Za uvod vam ne smem zamolčati, da so se vetrovi v našem trgu že precej pomirili radi oudan-Snjega „stavka", zlasti, ker je bilo vse itak vsa-cemu že več let znano, in ker radi tega nobeden zadetih gospodov ni zgubil ne na svojej časti ne na premoženji niti beliča ne. Ploha pa je bila, ploha, kakor bi se bil oblak utrgal, to pa le zbog nesreče, ker se še dosidnj ni najdel tak dobrotnik, da bi drugim očitno vest izpraševal iz političnih grehov. Tudi treskalo je nad nekij osob, zlasti nad jedno 14. januvarja v nek'j štacuni, pa le iz golega sum-ničenja in /oper vse prav po nedolžnem.
Prebili pa so hvala Bogu vso nesrečo brez škode in otresli se vsega kakor tisti Jurčičev „dol-gin", katerega je bil ukazal nehvaležni Peter Kozjak vreči v Krško krnico. Nekaj bolj nevšečnih je celo menilo, da se bodo kože obsojenih, na Juhtno" predelane, že v malih dneh v znani prodajaluici na ogled razobesile. Ali mirno je ?.opet postalo kakor „njega dni",  in vi g. urednik, U[>am, da ste tudi
nekoliko bolj brez skrbi, odkar ves tisti nmiš-maš*t ki ste ga neki dobili prav dobro podkovanega s §. 19. tisk. postave, če ne zadostite njih volji, sladko počiva v — papirnem koši!
In tako oglejmo si „ bralno društvo". Potreba „bralnega društva" je tako očitna, da mi je ni treba prav na dolgo in široko opisavati. Prvič je gotova ta resnica, da na daleč okrog po več ur ni kakega takega društva; celo nobenega ne, Se v bolj obljudenih krajih, kakor so: Šmartno, Litija, Moravče in druge sosednje fare. Brez skrbi rečem, da ta okraj mile slovenske domovine spi sladko spanje deteta v zibelki, kar zadeva gibanja za narodno reč.
Ljudstvo treba je torej oživiti, mu pokazati pot do omike, mu pripraviti poštenega razveseljevala in potrebne dušne hrane: vse to pa pospešujejo »bralna društva4', katera se snujejo že skoraj povsod po Slovenskem in donašajo, kakor vidimo, veliko lepega sadu. Trg Vače, akoravuo v hribih, zelo v hribih, zdi se mi vsejedno pripraven, da se ustanovi ondi bralno društvo, že zaradi tega, ker je ne-kako središče vsega tega že neprebujenega dela Slovenije in bi se potem tudi drugod ustanovila jednaka društva, Če bi dal trg, ki je veljal do sedaj (in to ne po krivici) za nemčui-dkega, lep vzgled narodnega prebujenja in ustajeoja! Vzgledi, bodi si dobri ali slabi, „vlečejo", pravi pregovor.
Drugi  uzrok potrebe  „bralnega društva" zdi se mi ta, da bi ono veliko pripomoglo k potrebni omiki narodne mase. Rečem le toliko, da smo v tej zadevi daleč zadej za svojimi sobrati po Slovenskem. Temu pa ni krivo ljudstvo samo, temveč zakrivila ga je prejšna napačna ideja in misel, da le iz Nemčije smemo pričakovati svojega „mesijo"; bodi si, da je manjkalo buditeljev, ali pa so jih strašile ovire, katere pa se že dado odstraniti.   No, sprevideli so nekateri gospodje, da ne gremo v boj zoper nemški narod in jezik, kjer je to na pravem kraji, ampak, da bijemo bitko za prebujenje slo venskega naroda  in za  njemu od Boga in presvitlega cesarja podeljene pravice!   Kij, ki je bil storil prvi udarec, moial je odleteti,  ker  pal je bil na trdo grčo; toda pomisliti je treba,  da se naši po svetu razpršeni bratje bore z jednakimt težavami. Jeklena volja, vztrajna delavnost, imajoča pred očmi sveto in pravično reč, združena z živim ognjem narodne ljubezni in požrtvovalnosti, slednjič mora pridobiti lavorov  venec, ko bi  tudi  zemlja se pregibala iz svojih tečajev!!   Na osobne, zgolj privatne zadeve jeduega ali druzega neprijatelja ne smemo se ozirati, če se hočemo posvetiti uzvišenoj ideji: oprostiti ljudstvo  duševne  letargije,  dovesti  ga  do prave omike m zboljšati njegov gmotni stan.
Druge razmere zde se mi pa v resnici ugodne za „br. dr." Naš novi narodni poštar g. Fr. Kolbe ima kaj prilične sobe za „bralnico", kojih vem da jedno v blagi namen prav rad prepusti. Za dru-štvene veselice so pa kakor nalašč prostorne i ti najbolj pripravne sobe gosp. Jurija Grilc-a, katere dobro poznajo okoličani in gospodje tujci in domači,
da bi jih bil pos!edn;ikrat . . . Kakšno govorenje! nadaljeval je stotnik obrnivši se k meni: vi ste, kakor se mi zdi živeli dolgo v stolici — kaj, ali ;so res tam taki ljudje V
Povedal sem mu,  da je mnogo mladih Ijudij,! ki tako govore ter jih je mnogo mej njimi,  ki ne j kažejo nikakita lažnjivib čutov. Ta dolgočasnost pri- j šla je v modo v višjih krogih,   in   se   razširila na vse nižje občinstvo, kjer se še bolj pretira. Sedaj jo pa skriva večina onih, ki trpe res na tej bolezni, kakor kako zločinstvo.
Stotnik, ki takih teukostij ni razumel, zmajal je in rekel s sarkastičnim glasom:
— Aii so Francozi uveli dolgočasnost y modo V
— Ne, dolgčas izvira od Angležev, odgovoril sem mu.
Aha. taklical je, to ni čudno. Angleži so nepoboljšljivi pijanci.
Nehote spomnil sem se pri teh besedah one ruske dame, ki je trdila, da Byron ni bil nič dru-zega, kakor velik pijanec.   Sicer se pa ta opomba
stotuikova ložje opraviči, kakor izrek one ruske dame; ker sam ni pil up«janljivih pijač, sklepal je, da vse gorje na svetu izvira iz pijanosti.
zalezli smo jednega prekletega mrjasca .... pok ! pok! ali njuhal jo je nam . . . imeli smo res ne-srečen dan! ...  A sedaj, ko smo se malo počili,
Po teh postranskih opombah nadaljeval je: vrnili smo se domov. Jezdila sva s Pefiorinom drug povest: poleg druzega,  rahlo držeč uzdi v rokah.  Bdi smo
— Kazbič se je zopet prikazal — ne vem že blizu trdnjave, grmovje nam jo je zakrivalo, kar zakaj — a nisem mogel ubraniti se misli, da se ni zaslišimo strel . . . Pogledala sva s Pečorinom drug bližal zaman našej trdnjavi, temveč nameravaj6 kako druzega: naju pretresla je ista misel . . . Hiteli smo hudobijo. tja, od koder se je slišal strel. Vojaki zbirali so se
— Nekega dne poprosil me je Pečorin, da pri nasipu ter kazali po ravnini. — Tam bežal je jez-greva na lov na divje merjasce; dolgo sem se branil, dec z neko stvarjo pred sabo na sedlu. Pečorin bil je naposled sem se pa ndal, kakor vselej. Uzela sva (ravno tako spreten strelec, kakor zviti Čečenec; seboj pet vojakov in podali smo se na pot. Do de- j snel je urno puško z rame in spodbodel svojega setdi prebredli smo gozd in močvirje, a nikake div- i konja, jaz sem jo pa udri za njim.
jačine nismo mogli zaslediti. K sreči aajina konja vsled aUu>ega lova nista
— Ali bi ne bilo bolje, da se vrnemo, rekel j bila trudna. Spustila sta se v dir, in prostor mej sem mu. Čemu se truditi, imamo že nesrečen dan. i nama in jezdecem bil je vedno krajši . . . Naposled A vkljub vročini in trudu se Pečorin ni hotel; spoznal sem Kazbiča, a nisem mogel razločiti, kaj vruiti .... Tak je bil. Kadar si je kaj utepel v'je imel pred seboj na sedlu. Ta trenutek došel sem glavo, moral je imeti svojo voljo; gotovo so ga bili IPečorina in mu zaklical: „To je Kazbič!" strašno razvadili v mladosti.   Še  le proti poldnevu | (Dalje prib.)
velika svota; lep dokaz, da ima ljudstvo dobro voljo, samo ako se ga spodbuja; jedini slučaj nad katerim so se nekateri spodtikovali, je bil, da so se plošče proti konci v znižano ceno usiljevale.
Omenjena svota uložila se bo v c. kr. poštno hranilnico do časa, ko se ji pridr ..ži še druga, da boste zadostile za stroške zastave, pod katere kri-
om hočemo potem tem bolj napredovati z geslom;
Vse za vero, dom in cesarja*.
ki obiskujejo  naše po  širnem  svetu  znane kraje, kjer se izkopavajo „starinske reči".
Število udov smemo precej računiti nad 40, nekateri vnanji rodoljub« obljubili so že zdavna svojo pomoč, ako se „bralno društvo" ustanovi.
Za potrebne časopise bi od začetka skrbeli narodnjaki, koje bi podarili društvu, ko jih pre-bero. In tu sem dohajajo: „Slovenski Narod", „Slo-venec", »Edinost*, „Mir", „Novice", „Vrtec", „Danica", „Brencelju.
Da bode ljudstvo rado čitalo in društvu pristopalo, za to sem porok. Zlasti ob nedeljah od 11. do 2. ure popoludne, ko se prične druga služba božja, menim bodo tudi oddaljeni farani, ki sedaj postavaje podpirajo cerkvene in druge hišne vogle, radi zahajali v „bralnico", ko bodo videli, kakošen uzvišen namen da ima „bralno društvo."
Ljudstvo čita rado. To sem opazoval sedaj, ko je bil prinesel „Slov. Narod" nekaj vrstic iz našega kraja, ki pa za navadno ljudstvo še niso bile nič kaj zanimljive in je bilo to zdavna že vse večkrat pogreta jed, pa povem vam: vse je hotelo čitati „Slovenski Narod", naročevali iu iskali so si od drugod dotično številko, smem reči: kar trgali so se za-njo.
Da bi društvo pospeševalo lepo ubrano petje in pregnalo ti&to hripavo ponočno tulenje in upli valo na edinost in mir mej odraslo mladino, kdo bi dvomil o tem?  Le enekrati opozoril je naš navdušeni g- poštar zbrane mladenče na lepoto ubranega petja domačih slovenskih pesnij, in besede njegove padale so očividuo na rodovitna tla. Ubogali so ga in jeli se vaditi v slovenskih pesnih.   In ko jim je omenil nekolike besedij o milem, zatiranem sloven Bkem jeziku, njegove) lepoti, kako drugje mladenci stopajo v kolo narodnega boja in se navdušujejo z narodno prosveto, postali so kakor „leviu navdušeni prisegali  so  ljubiti svojo  materno be.sedo, ljubiti svojo domovino in delati zanjo po svojih močeh, in ko so začuli kit'co pesnij: „naj čuje zemlja in nebo" dospela je navdušenost do vrhunca : sveto 80 se zh obljubili stati dušoj  i telom za vero cara in sloven sko zemljo, ko bi se tudi peklenske pošasti zaklele in vzdignile zoper nje!   Vprašam, ni li   tak narod vreden višje omike? Niso nam take krepke mlade niške ognjevite nature porok, da zagleda namera vano „bralno društvo" beli dan, raste in blagodejno upliva na duševni razvitek celega okraja?
Nadarjeni in vešče izobraženi g. Kolbe, poštar 1 koncert za gosli in YVieniawskega „legendo" in „ma tukajšnji, daroval bode rad vse svoje duševne moči Izurkow, Laubovo „elegijo" in naposled vsled navdu
Domače stvarL
— (Slovensko gledališče.) V petek februvarja ali na Svečnico priredi dramatično društvo v tukajšnjem gledališči tretjo dramatično predstavo v tekočej saisoni. Igrala se bode iz če-kega poslovenjena resna igra v petih dejanjih „Po-galčeva hči". Dasi je bila ta igra že večkrat na slovenskem odru, vender bode brž ko ne isto tako dopala, kakor v prejšnjih predstavah in gotovo ne manj zanimala, ko nekdaj, ker so posamezne uloge skoro popolnoma v novih rokah iu se je nadejati, da se izvrše v občno zadovoljnost. Opozorujemo torej slavno občinstvo na to predstavo ter vabimo vsakega, ki do svečničnega večera prebavi debelega četrtka špehovko in si odpočije od strašno milega petja, naj pride v gledališče ter naj ogleda žalostne in vesele strani človeškega življenja, da v „občoem vrtenji in plesu" ne zgubi ravnotežja.
— (Koncert  Ondfiček.)   Včeraj zvečer bila nam je prilika, v jako dobro obiskovanem deželnem gledališči poslušati mladega, a že preko avstrijskih mej zaslulega virtuoza in preveriti  se, da vse ocene, katere smo čitali o njem,  so popolnem opravičene, da skoraj preskromne.   Bil je to zares zreden užitek, kakeršnega v Ljubljani nismo bili deležni, odkar je bival v našem ozidji slavni Laub. Mladi, jedva 23 letni umeteljnik zavzel je takoj pri prvih  potezah  z  lokom srca vsega mnogobrojnoga občinstva, ki je z nenavadno pozornostjo iu navdu šenjem poslušalo čarobne glase, katere je izvabljal iz svojih gosli. Da so bile vse točke izvrstno igrane, navdušeno vzprijete, da je bil g. Ondfiček pri vaa-kej po večkrat izzvan, razume se samo ob sebi, saj tako   dovršena  godba,   tako   krasui glasovi Uglo-bijo v srce tudi človeku,   ki ni muzikalično omikan,   a   nehotoma  in   nevede   čuti  ali  vsaj sluti nenavadno   krasoto   in   milino.   Kakor  že  v programu  navedeno,   sviral je  Ondfiček Beethovnov
v prospeh »bralnemu društvu", ga spretno vodil, da obrodi stoterni sad. narodu v prid. Duhovščina in drugi narodnjaki podpirali ga bodo po svojih močeh vsak v svojem področji. Upamo, da tudi gg. Dobra-vec in Peruzzi ne odrečeta svoje pomoči, zlasti zadnji gospod, ki ima vednost, zmožnost in lepo spretnost vaditi /bor v petji. V kratkem predložimo „dru štvena pravila" dotičuej oblasti, da jih potrd:. V prospeh vsega dobrega nam pomozi Bog!
— m—
Iz <;orjan 29. januvarja. [Izv. dop ] Včeraj 28. t. m. priredilo je naše „Bralno društvo" tombolo, katere čisti dohodek bo obrnen sčasoma za društveno zastavo. Takoj po popoldanjem duhovnem opravilu jeli smo se zbirati v društveni sobi, ki je bila pa hitro za dve tretjini premala, ker vstop je bil prost tudi za neude. Posedli so torej ostali po veži in BtopniCith iu pričela se je prva tombola po 2 kr. plošča, ki je bila bolj v pouk iu spodbujo. Druga in tretja sta precej sledili; dobitki pri prvi so bili v gotovini, pri zadnjih dveh pa zgolj darovi društve-nikov, razun „štok cukra", r katerim bi bila imela biti tombola skončana, ko je Še sledila Nedvedova : „Mili kraj".
Tode, ker je bilo še vse uneto za tombolo, dali ste se v taisto še dve srečki in obljubili smo si še pred pričetkom, da se dotični dobitnik zaveži v slučaji glavnega dobitka društvu darovati 5000 g]., s katerimi si potem naredi nekaki „N«rodui doni Le zidajmo si zračne gradove, vs«j jo tudi nada velika tolažba
Čisti dohodek 25 gld. je pa za naš kraj, ko nad polovico ljudij  tombole še nikdar  videlo ni,
šenega izzivanjanja še „drneval von Venedig", pri katerej že mnogokrat i grane j iu čuvenej kompoziciji je imelo občinstvo priliko primerjati, kaka raslikaje mej drugimi vijolinisti in takim virtuvozom. Podrobno opisovanje  ni naš  namen,  to  prepuščamo veščim strokovnjakom; to pa smelo trdimo, da je Ondfire kov koncert imel ogromen vspeh, kateri je tem po-menljiveji, ker je Ondfiček  ne  le  pO imenu in po lici, ampak tudi po  mišljenji  iskren Slovau  iu da ga je kot takega nemilo dirnulo, ko je videl vabila k koncertu plakatirana samo v nemškem jeziku in ker bi pri njem zaman iskal tiste napetosti in oholosti, s katero nastopajo sicet  slavni umeteljniki. Njegov   nastop  je   skromen,   skoraj prepohleven, zato   pa  je  utis,   ko   prične   svirati,  tem mogoč neji   in   uspeh,   da   se  poslužimo   izraza dunaj skih listov — fenomenalan. — Ondfiček odpelja se   je    takoj   po   noči   na   Dunaj,   kjer danes nastopi  zopet v koncertu.   V Ljubljano  prišel je koncertirat  le vsled   povabila  nekaterih gospodov nemške stranke,  ki so mu jamčili za gotovo vsoto katerim treba tedaj  na rovaš zapisati nemške plakate.   Sicer  8e je pa koncerta udeležilo občinstvo obeh narodnosti v jako obiletu številu, akoravno bi bili pri tej redkej   priliki  pričakovali še več ude ležbe na muzike nevtralnih tleh.
— (Nadzorstvo mestnih del in klav niče) prevzame z jutršujiin dnem gospod Josip Križaj, hišni posestnik na Polianah, kateremu je gospod župan ljubljanski, pooblaščen po mestnem odboru, izročil ta posel. (Jospod Križaj ima praktične izkušnje, kakor tudi energije za to kakor važno tako tudi potrebno nadzonstvo dovolj, in zanašati se
smemo, da se odpravijo marsikateri dosedanjih ne-dostatkov.
— (Čebularjeva „Fizika-) je, kakor poroča „Soča" potrjena po c. kr. ministerstvu za uk in bogoča8tjo kot učna knjiga na spodnjih realkah in gimnazijah ter na učiteljiščih.
— („ Izobraževalno in podporno društvo  tiskarjev,   kam no piscev   in kamno-tiskarjev za K ran | sko ") imelo je preteklo soboto 27. t. m. v društveni sobani v knežjem dvoru svoj redni občni zbor pri kojem je bilo 40 društve-nikov navzočnih.  Predsednik g. V. Ar se lin poroča o delovanji odbora v preteklem leta. Iz tega poročila omenjamo le sledeče: Društvo obhajalo je v preteklem letu svojo (Mitenberg-ovo svečanost z izletom v Trst in obiskom ondukajšnje razstave. Nadalje nakupil je odbor več novih in krasnih knjig ter s tem pomnožil društveno knjigarno. Društveniki imajo tudi znižano ceno zdravil pri g. Trnkdezv-ji, za kar zbor izreka omenjenemu lekarju svojo zahvalo s tem, da se vzdigne raz sedeže. — Stanje društvenega imetja je naslednje: Dohodki /. ostankom od leta 1881 in z obrestmi vred 1G08 gld. 4 kr.: stroški 580 gld. 130 kr.   Za bolne društvenike izdalo se je 21G gld. 36 kr.; vnanjim popotnikom pa se je izplačalo 98 gld. 50 kr. Za pogreb jednega uda plačalo se je 58 gld. 40 kr.; jedni udovi za podporo 50 gld.; razen tega znašajo stroški za društvenega zdravnika in druge društvene svrhe 107 gld. 4 kr. — Odsek za podporo bolnih in onemoglih društvenikov ima že 6920 gld. 85 kr. imetka. — Dohodki izobraževalnega odseka znašajo 850 gld. 23 kr.;  stroški  521 gld. 38 kr.; torej ostane še 328 gld. 85 kr. — Za računska pre-gledovalca bila sta voljena gg. Bavec in Šeber, kot društveni zdravnik pa zopet g. dr. DerČ. Pri vo-litvi odbora voljeni so bili sledeči gg.: Predsednik : V. Arselin; podpredsednik: J. Zeplichal; blagaj-ničarja : J. Kož e 1 j iu K. S p a t z e k; zapisnikarja : J. P a j k in A. Bon a č ; knjižničarja : .1. P a u e e »n A  Sterlekar. — Konečno izreka zbor za blago-dušno darilo slavni  kranjski hranilnici svojo najtoplejšo zahvalo.
— (Pojasnilo. ) Kakor kažejo vse okoliščine, ni E. Jančar s samomornim namenom skočil v vodo,
mpak ponesrečil. Krvaveč iz nosa, šel je k vodi, a zdrznilo mu je in ker je obrežje strmo in ledeno, ni mogel več nazaj.
— (V   ljubljanskoj   okolici) še vedno azsajajo osepnice. To smo že poročali, a ker nam
dohajajo v tej zadevi dopisi, ne moremo si kaj, da ne bi opozarjali slavnega vodstva tukajšnje tabačne tovarne, da tudi ono to vest vzame na primerno znanje iu to iz zdravstvenih ozirov, ter pazi na to, da se delavke iz taeih hiš, kjer so kozavi bolniki, ne pripuščajo k delu, ali vsaj poprej desintieirajo, da se ne zaplodi bolezni kal še dalje.
— (Okrajni  za s to p   v Cel j i,) ki je bil do sedaj v rokah nemškuf.arjev, napravil je 10.000
old. dolga. Ker bodo v kratkem volitve, naj pa/.ijo volilci,  da  dobe  druge   zastopnike,   ki bodo boljši ospodarji, nego in možni „kmetski prijatelji".
— (Ol a n o m  C.  k r.  okraj nih šolskih svetov v Kranjskeji/a prihodnjo šestletno dobo so »zmei duhovskoga stanu imenovani naslednji gg.: za   Ljubljano:   korar   Andrej   Za mej o c; za okolico ljubljansko:  Andrej Drobni Č, dekan v Šmariji;  18   Kranj:   Anton Mežnarec, dekan  V   Kranj!;  za  Radovljico: Silvester Kes*', dekan v Begunjah;  ea   Kamnik: Janez Oblak,  dekan v Kamniku;  za   Litijo: Jakob K u s, dekan v šinartnu pri Litiji; za Krško: Edu-11 d Pola k,  dekan   in  častni   korar   v LeskoVCi; za   Rudolfov o:   Peter   l:rh,   prost in dekan v Rudolfov em;  za Črnomelj: Anton Aleš, dekan v Semiči; za Kočevje: Martin Skubie, dekan v Ribnici; za Logatec: Martin Šlibar, dekan na Vrhniki; za Postoj ino: Janez Hofstetter, dekan v Postojiui.
— (Na Vrhniki) bode v pustno nedeljo dne 4. februvarja v Čitalnici sijajna tnaskarada. Ustop za ude 30 kr., za umske brez razlike 3<> kr. iu za Demaskirane neude 70 kr. Ustopna znamenja
dobivajo se pri g. Gabrijelu JelovŠeku in g. Bučarji. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Vabilo) k veselici, katero napravi dne 4. februvanja 1883 v prostorih Fr. Arko-vih „Do-lenjeloga^ko bralno društvo s požarno stražo". — Petje, tombola in ples. (Godba: J. Bleyer-jev kvintet). — Začetek točno ob 7. uri. — Vstopnina 7a uda 30 kr., z rodbino tiO kr.; — za neuda 50 kr., z rodbino l gl. — K obilnej udeležitvi vabi uljudno
odbor.
— (Vabilo k pustni veselici), katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo v Goriei" v soboto 3. februvarja ob 7'/a- uri zvečer v lepo okinčanem salonu Stabileve restavracije na Travniku. Spored: 1. Ljubica, stopaj; godba. 2. Iskrica domorodna (Bratje v kolo), besede Gregorčičeve, uglasbil Ant. Trepal; poje zbor. 3. U vodnica (Ouverture), po jugoslovanskih napevih, sestavil Titi; godba. 4. Otok bleski, K. Mašek; poje zbor. 5. Agata, ali: Ko lastovke gredo proti domu, uglasbil Abt; godba. 0. Ko dan se zaznava, B. Potočnik; poje zbor. 7. Srečkanje 3 dobitkov v šaljivi obliki. 8. Hrvaški dom, venec, sestavi! Leitolt; godba. Potem plesna zabava. Pri besedi in pri plesu svira vojaška godba c. kr. peš-polka nadvojvode Leopolda št. 53. Pri petji bodo peli domači pevci in iz okolice. Številke za srečkanje se prodajajo isti večer pri uhodu in mej veselico po 20 kr. jedna. Za ples plača vsak plesalec (moški) 8() kr. Neudom in nečitalničnrjem ni dovoljen ustop brez vabila, ki se daje na ime vabljenca. Ker bo veselica jako zabavljiva, pričakuje se od gg. društvenikov in rodoljubov velika udeležba.
Odbor.
— (Ak ade m i fino društvo „Slovenija" na Dunaj i) zborovalo bode pribodnjo soboto dne 3.v februvarja t. 1. Na dnevnem redu je mej raznimi točkami tudi berilo: „Frithiof s saga", odlomki iz nje, po švedskej E. Tegnera prevel gosp. Igo Kaš. Začetek zborovanju ob 8 uri zvečer. Dvorana: L Kohlmarkt, 24 „Zum Lothringer".
— (Duho venske spremembe v ljub-ljanskej škofiji.) G. Janez V i d e r g ar, koope-rator v Vipavi, imenovan je kuratom v Pod k raj. G. Janez Volčič, župnik pri sv. Marjeti in Danijel Trče k, prost v Metliki, imenovana sta knezoško-tijskima duhovskima svetnikoma. — Razpisnim je župnija Leše pri Radovljici. Prošnje do 10. marea t I,
— (Gospod K r ž i š n i k ), o katerem smo zadnjič poročali, da je bil dejan v zapor, je že izpuščen, ker je preiskava v pravdi proti Žebrf.-tu in drugom pokazaia, da on ni sokriv.
šolo sposobnh otrok je 2,744 180, po narodnosti jih pripada 1 045.353 Nemcem, 805.541 Oehom, 389 840 Poljakom in Rusinom, poveroizpovedanj«je: 2,235.916 šolarjev katoliških, 50.590 protestantiških, 71.414 židovskih itd.
Umrli so v IJiililJaiii:
23. januvarja: Katra Pfcifer, gostija, 54 let, Pred Škofijo St. t ti, za otrpnenjem.
24. januvarja: Ema Matajc, zasebnega uradnika žena, 28 let, Stari trg fit. 3t>, za vnetjem pluč.
25. januvarja: Anton Matek, tkalec, zdaj kaznenec, 72 let, Ulice na grad fit. 12, .za vodenico.
20. januvarja: Julija Ćeh, mizarjeva hči, 4 mes., Tržaška cesta fit. 24, za božjastjo. — Fran Zalaznik, kaj žar-jev niti. 3 leta, Hauptmanca fit. 15, za naduho.
27. januvarja: Franca Jušič, delavčeva udova, 50 let, Strmi pot St. 8, za mrtvoudom. — Katra Križekar, pek inja, 77 let, Pred Skotijo fit. 30, za prsno vodenico. — Anton Dolenc, ključar, 24 let, Marije Terezije cesta Št 18, za jetiko.
28. januvarja: Johana Flegar, delavka, 32 let, Gradi Seo St. 2, za jetiko. — Antonija Sebre, železniškega sprevodnika žena, 21 let, Sv. Petra cesta fit. 63, za jetiko. — Fran Piikur, gruntar, 48 let, I lovca fit. 3'*, za oslabljen jem močij. — Marija Vole, mestna uboga, 7(j let, Karlo vska cesta št. 7, za morbus llrighti. — Jakob Ziperl, delavec, 85 let, Sv. Florijana ulice fit. 32, za jetiko.
30. januvarja: Egidij Jančar, pekovski mojster, 34 let, je utonil.
V deželnej bolnici:
24. januvarja: Ana Ureznik, gostija, IJ3 let, za kron. plućno tuberkulozo.
25. januvarja: Ludovik Stefiček, delavec, 28 let, za plućnim oedemom.
26. januvarja: Andrej Aašteršič, gostač, 81 let, za srčno napako.
27. januvarja: Helena Turšič, gostija, 70 let, za oslab-Ijenjem.
28. januvarja: Neža Kofiir, gostija, 70 let, za oslab-ljenjem močij.
29. januvarja: Urša Petač, gostija, 50 let, za Apo plexia cerebri.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 30. januvarja. Na željo Grevy-ja bosta vojni in pomorski minister opravljala poslove, dokler bota imenovana naslednika. General Campenon prevzel je vojno ministerstvo. V zbornici govoril je Renault proti predlogom Floqueta in Fabres-a in v svojem govoru tudi izrekel, da je stranka orleanistov mrtva, odkar je grof Pariški podal se v Frohsdorf. Minister-ski predsednik poudarjal je potrebo postavnega varstva nasproti zlorabi republikanskih svoboščin, s katerimi se organizujejo puntarski shodi in napadi na vlado. Zaradi utrujenosti Fallifc-res-a se posvetovanje odloži na četrtek. — Po seji je ministerski predsednik omedlel. Omedle-vica nastala je vsled slabosti in zaradi pomanjkanja spanja. Njegovo stanje Utegne biti brez slabih nasledkov, treba pa mu pred vsem miru. Misli se, da bode ministerskemu predsedniku možno biti prisotnim pri seji v četrtek.
Tujci:
30. januarija.
Pri Nlonu: Klug z Dunaja. — Herz, Aufmuth z Dunaja. —
Pri Malici: Atlas z Dunaja. — Kraut iz Prage. — Golđmann l Dunaja. — pl. Hillmavcr iz Sarajeva. — Fre-dovič iz Trsta. — Mader iz Scbbuttenau-a. M ali v iz Podvinja.
Tržne cene v IJ ubijani
dne 31. januvarja t. 1.
Pšenica, hektoliter   .  . .
Rež, n .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, » ...
Koruza,        „ ...
Leča n ...
Grah „ .   . .
Fižol - .   . .
K<ompir, 100 kilogramov .
Mas><>, kilogram.
Mast, .      . .
Speh frifion „      . .
„    povojen,      g      . .
Surovo maslo, r
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje        meso, kilogram ! Telečje          „ „ . Svinjsko       „ „ i KoHiiunovo „ I Kokoš........
(jolob ........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „ . ,
I Drva     trda, 4 k v. metre . „    mehka, „   „ .
gld.	kr.
7	47
5	36
1	23
'2	93
4	23
4	87
5	36
8	—
8	—
9	—
2	86
1	—
—	86
—	70
—	80
—	85
—	»Vi
—	8
—	66 i
—	52
—	48
_	28
—	45
—	17 |
3	3
1	96 i
7	— i
4	50 |
Bazne vesti.
* (V Cislitvaniji) je 16.499 ljudskih šol, mej temi 7228 izključno nemSkita Učiteljsko osobje broji 27.597 moških in posvetnih, 13.630 učiteljev veronuuka in J1 281 učiteljic. Mofckih učiteljev bilo je 1870. leta 20.904, 1875. leta 25 531, tedaj se je njih Število pomnožilo za 30 °/„. Kar se tiče ve-roizpovedanja, je mej temi 24.722 katolikov, 1397 grškozjedinjenih, 065 protestantov, 560 Židov, 4  brezverce in jeden staroverec  (altkatholik). Za
ID-cLr}.Swjslza, "borza.
dne 31. januvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.)
j Papirna renta..........
ISrebrna renta .... ..... Zlata renta........ . -5°/0 marčna renta.........
1 Akcije narodne banke.......
i Kreditne akcije...... . .
j London   . ..... ...
Srebro . . .......
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... . -
Nemške marke .....
4°;0 državne srečko iz 1. 1H54    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ I- „ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
n •» n       ■ /p.....•
« papirna renta 5*/, . . . 5V,# štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. srečke 5°/(1 . , 100 gld. Zendj. obč. avstr. i1 , ( zlati zast. listi . Prior, oblig. E^abetine zapad, železnice Pri«»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditno srečke.....100 gld.
BndolfoVG srečke..... 10 n
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
77 gld.		60	kr
77		85	r
96		—	n
92		50	D
832	*	—	.
283	v	75	r
119	II	70	n
9	H II	51	t *
5	1	63	|
58	»	60	n
118	n	75	n
169		75	
96	n	05	
11H	•>	50	
86			
85	*	10	n
103	n	—	
113		75	
118		60	
98		50	
104	n	75	
170	n	50	
20	•	30	
116		—	
219	*	75	
Pri založniku Konst. Tandler-ji v Gradci in pri vseh trgovinah za muzikalije
dobi se:
„Veteranska koračnica",
(cena 55 kr.) in (68—1)
,,T7"r tnica",
(cena 50 kr.), zložil Fran Jurkovlć.
Velik pes,
(Ulmor Doggc\ 8 mesecev star, čez 2 čevlja visok, tigrast, (siTkasto-rujav s ornimi progami1, s porezanima ušesama In dolgim ropom, kateri čuje na ime „Lord", se mi je zgubil ali pa bil ukiadcu. Kdor mi naznani, kje je pes, dobi S gld. plačila, če mi ga pa semkaj pripelje, Se posebej stroške za pot povrnene.
Martin Petrič, vulgo Kramar,
(67—1) v Dolenjem Logatci.
Velika zaloga
rumenega ali rudečega
dolenjskega vina,
iz leta 1882 po 41/,, 6 do 6 gld., staro vino po 9 do 10 gld. avstr. vedro, in kakih 5000  žlahtnih 3 do I letnih
■V viasteib, trt
po 1 gld. 50 kr. sto pri (30—3) v Sevnici (Lichtenwald.)
^.4^j^J.4^^^^^kkk.^a.kkkaka.ka.kkkk
i 2ST£LZi:n.a,aiLilo a slavnim občinskim predstojništvom, ^ krajnim šolskim svetom in šolskim j vodstvom.
^ Podpisani sprejema graverska dela vsake
a vrste, kakor: občinske pečate, bodisi z modrim ali ornim tiskom, bodisi za podatni vosek ter
je izdeluje točno, lepo in ceno. Uzorna dela so na ogled.
Tudi priporoča barvo za pečate, modro ali pa črno, in pa shramhic.o za občinski pečat z blazinico, barvo in čopićein prav lepo prirejeno in ceno.
Optičen zavod
E. REXINGER
v i:^jnt»l.iitiii. (62—3)
A IIi trvhPil 1INII1 PriI'rjlvil Pl«««". l«kar „pri t\ III II I III UIIKMI, Hnirelji- v Ljubljani, na Dunajske j cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kosti-bolju, liromoii delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 Btekleniei 40 kr.
Mazilo zoper ozeblino, ^flS^&i,
culi, Jekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To je mijbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 8d kr. (697—13) (J n m i Runlumti »pUvnejai kot vsak v prodaji \M UllirUVUVVtlDj 80 nahajajoči bonbon, rabi se z najboljšim vapehom pri kašlji, bripavosti in kataral-nonii dih.iinih organov.   V škailjicah a 10 kr.
I
Izdelki, kateri uijiiinjo te pOltaVno deponirane varstveuc luamke, naj se kot iiouurejeul kuj vrnejo.
CYet zoper trganje,
po dr. Malici,
ju odloCno najboTe r.drcvilo r.oper jnu;in ter iciHm.'1-.rtii, t,-gt',')fi po vtl'U, bolfriue v kriii ter £lvclht o'"f:fi.i->. o , ,./«• tttfe Ja hll9
itd., mulo 0,- a *.e lo labl, pu n..... ........m ir-
f,;iiiie, kar đokSHVlM obl'no r./hv.-'. Bahtova nuj bo uniii „rvt-t.i «t/)f.*  t. >/<■■ '<<■ )n> <tr. MaUii" m INNM •taJpSlfN Jiic«"!',',!«; 1 Ktcklou.ca SO /.T., |>r. s>•■;.<. piudujo attuio
lekarna ,.pri samorogu'' J, pl. Trnkoczjja
iai a 1'n-i nminka. ua m,.,(.......       trgu št. < t i,i..i.1i.h,i
Zahvala.
GrOipođu J. pl. Trnkocsjju, lekarju v Ljubljani.
Moja inati so na protlo»lte| bolezui na no«i Hiluo trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala iu uže ver dhij nijso mogli stopiti ea nogo, spomnim so na Vuh dr. Rlaličcv proiiuaki cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročila. In res, imel je čudovit * speh, da so se po krat kej rabi tega zdravila opro-Htlll mučnih Itoleein. S popolnim prepričanjem priztittva.ni torej dr. Hali«ev protiiiHki evei kot rsf ii<» zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednak cj bolesni priporočam. Vašej hlagorodnoBti pa (■rekam najprlMrčue|Ho zalivalo« z vsem spoštovanjem iiilaiii Frane Jug, r;j8—2)                         posestnik v Šmariji p. Celji.
1/datelj in odgovorni urednik Makso Arraifc.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".