CENA 1500 din - Leto XLII - št. 12
Kranj, torek, 14. februarja 1989
(g©EMMM£HGLAS
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
/O   ljubljanska banka
Slabi ne smejo potopiti dobrih
Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je pretekli teden že četrtič razpravljal o težkem položaju v Tekstilindusu, Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, Verigi, Železarni Jesenice in Telematiki, največjih gorenjskih gospodarskih bolnikih, ki napovedujejo ob zaključnih računih 130 milijard dinarjev izgube, od tega Tekstilindus 34, BPT 11, Veriga 3, Železarna 12, Telematika pa 70, čeprav se sliši, da bo Telematikina izguba še višja. Na zadnji seji pretekli teden je prišel pred člane izvršilnega odbora dokončen predlog bančne pomoči omenjenim kolektivom, narejen v strokovnih službah banke, po katerem naj bi omenjene organizacije razbremenili za 20 milijard dinarjev z vrnitvijo realnih obresti in odpisom nekaterih spornih in za banko praktično zgubljenih terjatev. Bančni dohodek takšno potezo omogoča, seveda pa želi banka zavarovati svoj denar oziroma denar gospodarstva in občanov s tem, da bodo te delovne organizacije izdale banki v petih letih za tolikšno vsoto obveznic, delnic in drugih vrednostnih papirjev, da bodo obresti odpisale tudi nekatere druge banke, s katerimi gospodarski bolniki sodelujejo, in da bo šel-ta denar izključno za poravnavo dolgov in pokrivanje izgub. Izvršilni odbor je z enim vzdržanim glasom tak predlog sprejel, končno besedo pa bo izrekel zbor banke, ki je sklican za 21. februarja.
Cisto resno pa je treba vzeti opozorila, izrečena na predhodnih in tudi na tokratni seji izvršilnega odbora. Ni problem pomagati, nihče ne ve, kdaj se bo še kdo drug znašel v težavah, vendar nikjer, tudi v bančnih organih, ne sme prevladati filozofija slabih, grajena na prepričanju, da sta politika in banka odrešitelja vseh težav, temveč filozofija dobrih. Mnoge dvome in strah rojevajo ugotovitve, tudi bančne, da sanacijski programi peterice niso popolni, ter slabe izkušnje, da se je takšna pomoč že preta-pljala v višje plače in povzročala nezadovoljstvo in štrajke pri sosedih, boljših in uspešnejših gospodarjih, ki tudi niso brez težav, vendar jih rešujejo predvsem sami. Bo kdaj priložnost tudi zanje, predvsem za tiste, ki poslujejo na meji izgube (Planiki je bila takšna pomoč zavrnjena). Kanček upanja je po zaključnem računu banke, ki trenutno dobro stoji. Takšen predlog je bil sprejet tudi na izvršilnem odboru. In kdaj bodo prišli na vrsto varčevalci, najmanj nagrajevani za svoje zaupanje, pa banki zaupajo največje vsote. Ob pomoči slabim, ki so v težavah, kjer gre za usodo in preživetje tisoče delavcev in njihovih družinskih članov, potrebujejo večjo pozornost za zdaj še dobri in zvesti.
J. Košnjek
Da športniki resnično zmoremo vse, je pokazala tudi petkova športnodružabna prireditev v dvorani Telematike na Laborah, ki sta jo pod pokroviteljstvom Temeljne banke Gorenjske organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij Kranja in Gorenjski glas. Družabna prireditev, prva te vrste, je združila skoraj 400 športnikov, trenerjev in organizatorjev športa in telesne kulture. Gorenjski glas je podelil priznanja najboljšim lanskim gorenjskim športnikom, ZTKO pa kranjskim. Za uspeh prireditve imajo veliko zaslug voditelja prireditve Miša Molk in Miran Šubic, ansambel RŽ in plesna skupina Helena iz Kranja. Na sliki: Darjan Petrič prejema priznanje kot eden najuspešnejših kranjskih in gorenjskih športnikov. Več na športni strani. J. K., slika G. Šinik
Kakšno gimnazijo hočemo?
Kranj, 13. februarja - Republiška izobraževalna skupnost je v četrtek dovolila začasno ustanovitev splošne smeri v naravoslovno-matematičnem programu šestih manjših srednjih šol v Sloveniji. Na ta lačin se bodo šole, ki imajo slab vpis in zato dobivajo tudi šibkejšo denarno injekcijo, lažje obdržale. Gre za šole v Ajdovščini, Črnomlju, Idriji, Ljutomeru, Sežani in Tolminu.
Ob tem nikakor ne moremo fnimo vprašanja, kaj se dogaja s tako imenovanimi gimnazijskimi programi. Po ukinitvi "elitne" gimnazije kot splošne srednje šole je usmerjeno izobraževanje ! zavrglo pedagoški, družboslo-vno-jezikovni, kulturni, naravo-jlovno-matematični, računalniški program z delitvami po smereh. Kasneje so strokovnjaki Umno združili družboslovno-jezi-kovni in kulturni program pa Pod isto streho požegnali še no-1^0 smer, klasično humanistično, H tudi sicer vsebinsko prenovili družboslovje in naravoslovje; Vsakemu so vdahnili nekaj več Nasprotnih vsebin. I A očitno iger s temi programi 'n generacijami učencev (ter Učiteljev) v njih še ni konec. Če izvzamemo pogumno namero Naravoslovcev iz Ljubljane in Maribora, da bi poskusili z oddelki Mednarodne mature, ki ne
sodi v nas* sreunjc-buiaivi uKvtr, potem je četrtkov signal za splošno smer v naravoslovju najbrž vendarle razumeti kot nadaljevanje počasnega umiranja različnih gimnazijskih programov, ki se v bistvu razlikujejo bolj po odtenkih kot osnovnih barvah, če se izrazimo simbolično.
Že nekaj časa je jasno, da bosta slej ko prej na silo ločena družboslovni in naravoslovni program, pa morda še pedagoški, spet zaživela skupaj kot pred osmimi leti v enotni pripra-vljalnici za študij vseh mogočih smeri, ki ji bomo spet lepo po starem rekli gimnazija. Zato mi slim, da z raznimi posamičnimi mrcvarjenji teh programov kaže počakati leto ali dve, v tem času pa res temeljito strokovno pretehtati, kakšno srednjo šolo rabimo za naše bodoče izobražen-stvo. In šele, potem ko bo to jasno, spreminjajmo in naj traja!
H. Jelovčan
Teden slovenske drame '89
Kranjski Talijin praznik
Kranj - Pojutrišnjem, v četrtek, se bo v Prešernovem gledališču dvignila zavesa nad letošnjim že devetnajstim po vrsti tednom slovenske drame. Tako kot je že v navadi, ga bo uvedla predstava Prešernovega gledališča in sicer s Filipčičevo Božansko tragedijo. Vsega skupaj pa je v letošnjem izboru enajst predstav. Na otvoritvi bo govoril Viktor Žakelj.
Selektor tedna slovenske drame France Vurnik je imel kaj izbirati. Za pregled dosežkov slovenske drame v minuli sezoni je imel na voljo kar 32 novih slovenskih dram. Prav gotovo je pri tem še kako pomembno, da je med njimi bilo kar 22 krstih predstav. Vsekakor bi se kazalo vprašati, čemu bi lahko pripisali to izredno dramsko ustvarjalnost in, ne nazadnje, tudi pripravljenost gledališč, da v programe v tolikšni meri uvrščajo prav domače avtorje. Razlogov je najbrž več, morda pa med njimi ni ravno na zadnjem mestu tudi spodbuda, ki jo daje kranjska prireditev z Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo.
Nehote pa je letos ta tradicionalna gledališka prireditev opozorila tudi na hude finančne škripce, v katerih delajo gledališča, še posebej tržaško. Predstave, ki bi jih bilo vredno videti v Kranju, tudi selektor jih je izbral, namreč ne »živijo« zelo dolgo. Ce je gledališka hiša plačana le od števila premier, jih seveda na oder v eni sezoni pripelje kar največ, s tem pa je seveda posamezna predstava obsojena na sila kratek vek. Zares - škoda za gledališče, za kranjsko prireditev, škoda za dramsko umetnost sploh.
L. M.
Kdo naj odloči o trasi avtomobilske ceste
Strokovnjaki lahko pomagajo, ne morejo pa odločati
Prostorski poseg, ki ne prizadene le naravnega okolja, ampak tudi družbeno - ljudi in njihovo kakovost, je še posebej občutljiv. To se je pokazalo na primeru blejske obvoznice in to se navsezadnje kaže tudi zdaj, pri ponovnem presojanju o tem, katera trasa radovljiškega odseka avtomobilske ceste Brat-stvo-enotnost je primernejša - severna ali južna. Pa ne le to: zastavlja se tudi vprašanje, kdo naj sploh odloča o tem - strokovnjaki, zbori občinske skupščine, samoupravni organi krajevnih skupnosti oziroma krajani, ki jih prostorski poseg najbolj prizadeva, morda celo republika?
vost življenju ah httravo, ozko dolino .čudovit« radovljiško ravan. Taksna vloRa stroko ie tu di razumljiva ln opravičljiva in jo je na zboru krajanov najbolje opredelil prof. Dušan Oarin iz skupine SEPO (Inštitut Jo sef Štefan). Stroka je namreč lahko tudi pristranska (tisti ki, denimo, naroči študijo, je' ne naroči zato, da bi dobil
Strokovnjaki so na nedavnem zboru krajanov v Radovljici glasno in jasno povedali, da lahko le pripravijo strokovne osnove za odločanje, medtem ko se mora med obema možnostima odločiti družbenopolitična skupnost, ki kajpak najbolje ve, katero vrednoto bolj ceni - ljudi z obrobja Lesc in Radovljice ter njihovo kako-
mneme proti sebi), stroko je mogoče kot bi dejal Milan Erjavec, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine - kupiti za pol kranjske klobase, stroka je lahko tudi v službi oblasti in politike... In še bi lahko naštevali razloge, ki govorijo v prid tistim, ki trdijo, da široka ne more neposredno odločati, ampak lahko le pomaga do prave, razumne, najboljše rešitve.
Kdo naj torej odloča v radovljiškem primeru? Formalnopravno je vladavina v rokah občinske skupščine in njenih zborov, vendar le formalnopravno, kajti v njej so delegati z območja, ki jih cesta najbolj prizadeva, v manjšini in je zato    možnost preglasovanja.
Morda bi bilo še res najbolj življenjsko, da bi se o primernosti trasi dogovorili na krajevni ravni (na občinski pa dogovor potrdili), vendar je tudi tu nevarnost, da bi politično vplivnejši zmagali nad šibkejšimi, manj vplivnimi - ne glede na strokovne osnove (študije) in družbene vrednote.
Naj bo tako ali drugače! Kdorkoli že bo (formalno in neformalno) odločil o usodi radovljiškega odseka avtomobilske ceste in kakršnakoli že bo odločitev - južna, kot je opredeljena v družbenem planu, ali severna - eno je zagotovo res: ker trase, ki bi bila po meri vseh in vsakogar, ni, se bo vsakemu okolju, ki ga bo prizadela, zdela vsiljena.
Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah
Zlato za Matejo, bron za Tomaža
Kranj, 13. februarja —
V Vailu in Beaver Cre-eku v Koloradu, v osrčju Skalnega gorovja, se je z moškim slalomom končalo trideseto svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Na tem svetovnem prvenstvu smo prvič v zgodovini jugoslovanskega smučanja dobili svetovnega prvaka. To je Ljubljančanka Mateja Svet, ki je v slalomu v obeh izrednih vožnjah premagala vso svetovno elito. Mateja Svet je bila naša najboljša smučarka, saj je v kombinaciji zasedla četrto mesto in bila četrta tudi v veleslalomu. Ostali dve naši Veronika Šareč in Katjuša Pušnik sta tekmovali s spremenljivo športno srečo. Nista dosegli vidnih uvrstitev. V moški konkurenci imamo bronasto odličje. S pravo smukaško vožnjo jo je v superveleslalomu dosegel Tomaž Čiž-man. Velik uspeh pa je v nedeljo dosegel tudi Grega Benedik. V moškem slalomu je zmagal Avstrijec Nierlich, drugi je bil Zahodni Nemec Bittner in tretji Luksemburžan Girardelli. Grega Benedik je bil v tem slalomskem nastopu osmi, ostali naši Rok Petrovič, Robert Žan in Sašo Robič pa so ostali brez uvrstitve. Iskrene čestitke vsem našim! Iskrene čestitke za uspehe tudi Elanu, saj skoraj vsi naši smučarji, oba dobitnika medalj in tudi Bittner, vozijo na smučeh Elana.
Mladinci o splavu
Radovljica,  14. februarja -
Drevi ob 18. uri bo v radovljiški graščini okrogla miza o splavu. Radovljiški mladinci so k sodelovanju povabili priznane strokovnjake (pediatra, psihologa, ginekologa in socialnega delavca), ki bodo problem osvetlili z vseh strani in odgovarjali na vprašanja. Najprej bo na ogled film Nemi krik, ki prikazuje splav, nato pa se bodo o tej problematiki pomenili za okroglo mizo, ki jo bo vodila študentka medicine Maja Zupan. Prireditelji pričakujejo množično udeležbo.
Tek Treh dežel preložen
Kranjska gora, 13. februarja
Iz Kranjske gore so sporočili, da je Tek treh dežel, ki bi moral biti v nedeljo, 19. februarja, preložen na nedeljo, 26. februarja. Start bo ob pol desetih.
D. Humer
3s
__ o
CD
CO LU
LU <2
nr ll
oš
(3 o
(MMSSS^BSIOLAS   2. STRAN
^/NOVlCEDrDOCOD|^^r
Torek, 14. februarja 1989
[GOR GUZELJ
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Krvavi finale v Afganistanu
Upanje, da bo diplomacija pet minut pred dvanajsto preprečila holokavst v Afganistanu, je najbrž dokončno padlo v vodo: sovjetska vojska, ki je tja prišla kot del »bratske internacionalne pomoči« kvazidemokratičnemu socialističnemu režimu v Kabulu, po dobrih devetih letih zapušča s krvjo oblit poligon, na katerem je intervencionistična politika pokojnega Leonida Brežnjeva doživela knock out, slavna Rdeča armada pa pred svetom le s težavo ohranja vtis, da ni bila tepena.
Usoda je pravična, bi lahko dejal kak mistik — seveda, če bi iz globalno-abstraktnih pristopov k mednarodnim odnosom poprej izključil tragedijo posameznikov in družin, ki so plačali ceho za zlom ene od dveh imperialističnih družin novejšega časa. Rezultat je poldrug milijon mrtvih in ranjenih ter 5 milijonov pobeglih in pregnanih. Ponovila se je vietnamska zgodba, saj je Afganistan tudi v neštetih podrobnostih osupljivo podoben indokitaj-ski travmi, le da sta akterja različna. Nobeno ideološko opravičilo torej ne more zbrisati obtožujočega enačaja med početjem ZDA in Sovjetske zveze, ki ju je sistemsko nasilništvo drago stalo. Inventure Moskva sicer še ni naredila, a celo, ko (in če) jo bo, je najbrž ne bo nikoli obelodanila. Po sedanji verziji so izjalovljene afganistanske iluzije veljale Kremelj med 8 in 10 milijard dolarjev, uradno pa naj bi padlo kakih 15 tisoč sovjetskih vojakov. No, neuradno govorijo o dvakrat večjih stroških in o kar petkrat več ubitih.
Kot rečeno, diplomatska naprezanja samega sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševarnadzeja, da bi našel formulo sožitja v »državi brez Rusov«, niso obrodila sadov. Kabulski marionetni režim pod trenutnim vodstvom predsednika Nadžibulaha je preveč osovražen med upornimi mudžahide, ki v načrtovanem ljudskem svetu, imenovanem »šura«, zanj niso predvideli niti priklopnih sedežev. Sovraštvo do okupatorjevih gostiteljev je tudi edini kohezivni element, zaradi katerega uporniške skupine navzven še učinkujejo kot strnjeno osvobodilno gibanje, čeprav pri vseh drugih vprašanjih prihaja do velikih, morda usodnih razhajanj. Niti približno namreč nimajo usklajenih pogledov na značaj in ureditev bodočega Afganistana, iz česar sledi, da trpinčeno deželo bržkone čaka skorajšnja državljanska vojna klasičnega kova. Glavni dejavnik tveganja so iranske frakcije muslimanskih fanatikov, ki ne odstopajo od vizije teoretske vladavine, zasnovane na ortodoksnem islamu oziroma na načelih, kakršne je uveljavil oboževani sosed in zaveznik Homeini. Te frakcije so vojaško izredno dobro organizirane in učinkovite, čeprav imajo razmeroma malo podpore v domačem prebivalstvu. Ne glede na posledico za civilni živelj bi rade v naskoku zavzele prestolnico in druga mesta ter vzpostavile oblast po lastnem okusu.
Nasproti, številčno resda močnejši, vendar ne ravno složen tabor operira iz obmejnega pakistansko-afganistanskega pasu. Uživa podporo Islamabada in je deležen trajne oskrbe z Zahoda, je pa hkrati v znatno večji meri zastopnik interesov ljudstva. Bolj prisoten civilizacijski duh tem gverilcem narekuje zadržanost pri finalnem obračunu s kabulskimi kvizlingi, saj določeni znaki kažejo, da skuša partijski vrh v boju za biti ali ne biti spremeniti meščane nekaj urbanih območij pod njegovo kontrolo v talce.
Zato »zmerni« mudžahidi zadnje dni in tedne tolčejo predvsem po umikajočih se intervencijskih enotah in po cestno-prome-tni žili, potegnjeni od Kabula do sovjetske meje, ki predstavlja poslednjo popkovino, poslednji oskrbovalni kanal Nadžibulahove posadke.
Da slednja ne bo dolgo zdržala, je jasno vsakomur. Dovoljeno je le ugibanje, kako dolgo. Kabulje bil v času, koje nastajal pričujoči sestavek, že tri dni prepuščen varstvu domače soldateske in milice. Oblastniki so razdelili orožje približno 20 tisoč pripadnikom stranke, še 45 tisoč mož in žena pa nosi puške v posteljo v štirih ali petih drugih pokrajinskih središčih. Režimske čete ta hip »nadzorujejo« kakih 12 odstotkov ozemlja Afganistana, vendar niti semkaj pošiljanje pomoči iz skladišč mednarodnih organizacij ni mogoče brez dovoljenja upornikov. Sam Nadžibulah napoveduje »totalno obrambo« sleherne hiše in ulice posebej, kar spominja na nori Hitlerjev fanatizem ob izteku druge svetovne vojne. Očitno je, da spričo razplamtelih strasti ni mogoča nikakršna kompromisna rešitev, tudi ne povratek kralja Zahira Šaha, pariškega ubežnika, ki naj bi vskočil kot pomiritveni dejavnik. V epilogu drame, iz katere naj bi sestanek neuvrščenih v Beogradu prav tako črpal koristne nauke za revizijo dosedanje vloge gibanja, bo zanesljivo še na tisoč krivih in nedolžnih glav zapustilo svoje vratove. Enote imperialnih mogotcev se pač zmeraj zrcalijo v gorah trupel.
Kako razvijati podjetniški duh
Podpora Šinigoju in Bulcu
Tržič, februarja - Na vseh osmih kandidacijskih konferencah krajevnih organizacij socialistične zveze v tržiški občini, ki so bile sklicane dosedaj, so krajani dali največ podpore kandidatoma za člana predsedstva SFRJ Dušanu Šinigoju in Marku Bulcu. Kot je povedala predsednica Občinske konference socialistične zveze Tržič Marica Praprotnik, so bile vse konference dobro obiskane in tudi razprave so bile živahne in dokaj kritične do vseh problemov, ki težijo občane Tržiča- D. D.
5EHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za I. tromesečje 32.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Nam gre že dovolj slabo?
Škofja Loka, 12. februarja - Svetovni trg terja podjetništvo, to je fleksibilnost in racionalnost, ki ob znatni "dozi" človekove ustvarjalnosti (človek je motor razvoja!) omogoča podjetniški duh. V škofjeloški občini se že okrog štirideset tovarn oziroma večina pojavlja na zahodnih trgih. Nekatere od starejših izvoznic se podjetništva torej že uče, druge ga šele bežno slutijo. Da je podjetništvo naš edini izhod iz gospodarske krize (ob predhodni politični reformi), je s paketi novih gospodarskih zakonov potrdila tudi vrhovna vlada. A kako se lotiti podjetništva, ki ga ni, kako ga razvijati? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti strokovnjaki iz republiškega Zavoda za produktivnost dela, ki so v petek dopoldne skupaj z občinskim izvršnim svetom pripravili posvet z vodilnimi delavci nekaterih škofjeloških tovarn.
širneje spregovoril tudi o uvajanju računalniško podprtega informacijskega sistema v delovnih organizacijah. Projektna naloga je lahko narejena v enem mesecu.
Posvet, ki so ga zaključili z okroglo mizo, so zapeljali po nevsakdanjih tirnicah. Razvoj niki iz treh tovarn so predstavili učinke svetovno znane metode vrednostne analize, s pomočjo katere so ob sodelovanju strokovnjakov iz Zavoda za produktivnost dela in aktiviranju zaspale ustvarjalnosti delavcev bistveno znižali stroške in izboljšali kakovost izbranim rečem. Metoda vrednostne analize namreč'temelji na filozofiji, da je vsako stvar mogoče narediti ceneje in bolje. Zato proces ni nikoli zaključen, saj se pojavljajo vedno novi materiali in tehnologije, ki omogočajo izpolnitev iste funkcije še ceneje in bolje.
Do česa so prišli v Iskri, Niku, LTH
Anton Pušar iz Iskre Elektromotorji je primerjal metodo vrednostne analize na ventilatorski peči passat, ki je tovarni kljub razmeroma visoki ceni na domačem trgu prinašala izgubo, in razvoju njene uspešnejše sestre, peči maestral, s katero so Iskraši prodrli tudi v prodajni program nekaterih velikih tujih firm (ABC, Gimelli, Ferrari, EPH). Prav ta tržna uspešnica pa zelo zgovorno potrjuje dejstvo o nikoli izpolnjenem procesu "ceneje in bolje"; nove evropske norme zahtevajo za ohišje peči posebno negorljivo maso, ki je težja in za okrog 40 odstotkov dražja od sedanje. Torej spet nova vrednostna analiza!
V sosednjem Niku v Železnikih so z metodo vrednostne analize za sicer preprost in dognan izdelek, mehanizem za pisarniške registratorje, s pomočjo več kot 120 idej dvajseterice Nikovih strokovnjakov med drugim povečali količinsko proizvodnjo mehanizmov za skoraj petnajst odstotkov ter za 25 odstotkov delež dohodka v celotnem prihodku.
V LTH pa so se z analitičnim pristopom lotili iskanja rešitve za večjo učinkovitost strokovnih služb v delovni organizaciji. Franc Novak je povedal, da so oblikovali štiri timske skupine, ki so dale kar 321 nalog; največ se jih dotika področij organiziranosti, marketinga in komerciale. Odločili so se za projektni pristop reševanja nalog v sedmih teamih. Zal je zahtevana izločitev tozda
Livarna in orodjarna pred novim letom vse skupaj postavila precej na glavo.
Človek je motor razvoja
Ko je profesor Jože Vilfan, urednik Revije za razvoj, govoril o podjetništvu, je postregel z zanimivim podatkom: v ZDA so od leta 1948 do 1982, ko se je družbeni proizvod dvigal za 3,2 odstotka na leto, le petnajst odstotkov porasta pripisali kapitalu, vse ostalo pa človeku. Človek je motor razvoja. Ne le v tako imenovanem individualnem podjetništvu (obrti), ampak tudi v notranjem podjetništvu (večja fleksibilnost, racionalnost, ustvarjalnost v družbenih podjetjih) in v družbenih ter socialnih inovacijah v togih, neučinkovitih, dragih sistemih državnega monopola (občina, sisi, zdravstveno, socialno zavarovanje, šolstvo itd.).
V Sloveniji že zaznavamo vse tri elemente podjetništva. Vprašanje pa je, kako se razvoja podjetništva lotiti oziroma, še bolje, ali se ga res hočemo lotiti. Nam je že dovolj težko? Za tujino, denimo, velja podatek, da le pet odstotkov individualnih podjetnikov (ne naših obrtničkov z enim, dvema zaposlenima, ki razmeroma dobro živijo brez razvoja) zares uspe. Podjetništvo je veliko tveganje, zanj ne zadošča le znanje, ampak tudi ščepec avanturizma (v Veliki Britaniji je kar 70 odstotkov uspešnih podjetnikov v mladosti obesilo šolo na klin).
Strah pred tveganjem
Notranje podjetništvo je za posameznika sicer manjše tveganje kot individualno, vendar kljub temu je tveganje. Tega pa se tudi v škofjeloških podjetjih še boje. V raznih ovirah pogosteje vidijo izgovor, da se nekaj ne da, kot izziv, da bi jih premagali. Zato je po besedah direktorja Zavoda za produktivnost dela Bojana Možine notranje podjetništvo odvisno zlasti od vodilnih ljudi, njihovega načina vodenja, iskanja in identificiranja notranjih podjetnikov (sposobnih, ustvarjalnih ljudi), njihovega usposabljanja, podpore, zaupanju v njihovo delo.
Začeti bi morali z ugotavljanjem stanja, je dejal Marko Vodnik iz Zavoda, ki je ob-
Sašo Starčič, ki je govoril o uspešni tovarni, pa je dejal, da je izgovor, češ da ni kadrov, neutemeljen. V Iskri Elektromotorji, denimo, so za razvoj nove ventilatorske peči ob sicer velikih zamudah pri dobavi potrebnih orodij in testiranju rabili deset mesecev oziroma približno šest tisoč ur strokovnega ter osem tisoč ur izvedbenega dela; to je 3,4 človeka na leto! Investicija se jim bo izplačala v letu in treh mesecih.
Hitrost razvoja je zelo pomembna. Siemens, na primer, je lani polovico skupnega prihodka iz prodaje iztržil z izdelki, mlajšimi od enega leta.
Šibka denarna motivacija
Pri zbujanju notranjega podjetništva je zelo pomembna motivacija ljudi. Pričakovati, da bo nekdo dal vse od sebe za nekaj sto zahodnonemških mark mesečne plače, je iluzorno. Dokler strokovnjak ne bo zaslužil primerno za svoje življenje, tako dolgo bo ob dveh štempljal kartico in služil naprej v sivi ekonomiji.
Sposobnih ljudi očitno še dolgo ne bomo mogli primerno plačati (motivirati). Razvoj ne more čakati. Zato kaže v podjetjih zaupati predvsem tistim ljudem, ki ne delajo "z dušo" samo zaradi denarja, ampak zato, ker svojo ustvarjalnost hočejo dokazati. Njihovim idejam je treba odpreti pot v življenje.
V Zavodu za produktivnost dela so testirali ljudi, ki kažejo znake podjetništva. Vprašali so jih, za koliko denarja bi bili pripravljeni delati "z dušo". Zanimivo, da niso posebno pogoltni; za dva do trikrat večjo plačo bi delali pri projektih tudi popoldne.
Eden od zelo praktičnih receptov za vstop v podjetništvo pa je tudi banka idej, ki že obstajajo in so v najmanj 70 odstotkih uporabne za vsa podjetja.
Petkov posvet z okroglo mizo o podjetništvu v Škofji Loki je pokazal, da vodilni ljudje sicer - kot so sami dejali - o podjetništvu veliko berejo, da pa jim za to manjka še ogromno znanja in predvsem smelosti. Očitno marsikje le še ni tako zelo slabo...
H. Jelovčan
Spremembe v zvezni pokojninski zakonodaji
Kleščenje pravic izpred petih let
Pet let velja zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa bo že spet potreben nekaterih sprememb. Izkazalo se je namreč, da tudi pokojninsko zavarovanje potroši več, kot zmore dajati izčrpano gospodarstvo: pred zdaj veljavnim zakonom je šlo za pokojnine blizu 7 odstotkov družbenega proizvoda, pred letom dni že prek 10 odstotkov. Nekatere pravice bo zato treba oklestiti.
Delavce, ki bodo v kratkem izpolnili pogoje za upokojitev, zlasti skrbi, da bodo morali delati dlje. Vendar predlagane spremembe ne predvidevajo posegov v pogoje upokojevanja, pač pa se bo marsikaj predrugačilo pri predčasnem odhodu v pokoj, omejitve bodo v invalidskem upokojevanju, pri benificirani delovni dobi, poenostavitve v postopku uveljavljanja pravic. Med slednjimi je denimo tudi določilo o zadnjem letu dela, ki naj bi bilo po novem tisto leto, v katerem je delavec delal 12 mesecev. Se pravi, da za pokojnino ne bi bilo več pomembno, ali se je delavec upokojil prvo ali drugo polovico leta.
Od predlaganih sprememb si pobliže oglejmo pravico do predčasnega upokojevanja, ki jo je prinesel zakon pred petimi leti, zdaj pa ji striže peruti. Pogoji za predčasen odhod v pokoj so po vsej državi enaki: vsaj 55 let starosti za moške in 35 let delovne
dobe, za ženske pa starost 50 let in 30 let dela. Niso pa enaki odstotki, ki jih odbijajo od pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj do izpolnitve potrebne starosti. V Srbiji odbijajo le 0,2 odstotka, v Sloveniji pa kar 1,5 odstotka, pokojnino pa pri nas zmanjšajo še za dodatnega 0,5 odstotka za vsako manjkajoče leto do polne pokojninske dobe. Te razlike so nastale zato, ker je zakon odločitev o tej pravici prepustil posameznim pokojninskim skupnostim. Poslej naj bi po vsej državi enotno odbijali po 2 odstotka za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj, dokler pač zavarovanec ne izpolni potrebne starosti. To bo nedvomno zmanjšalo mikavnost tega upokojevanja. Zdaj se predčasno upokoji okoli 9 tisoč delavcev letno, po uveljavitvi strožjih določil se jih bržkone ne bo niti polovica. Ob prilagajanju pokojninskega sistema našim družbenoekonomskim razme-
ram razmišljajo, kako bi šli čimbolj na roko delavcem: tistim, ki so že dosegli starost, ki je pogoj za predčasen odhod v pokoj, bi lahko omogočili dokup manjkajoče delovne dobe, omogočili bi jim tudi delati polovični delovni čas, ob čemer bi prejemali polovico pokojnine. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, pa so ostali brez dela
(najbrž so mišljeni ekonomsko in tehnološko odvečni delavci), naj bi pokojnino odmerili brez odbitkov.
O ostalih obljubljenih spremembah v pokojninski zakonodaji, ki bodo zdaj lep čas v javni razpravi, pa več in podrobneje ob drugi priložnosti.
D. Z. Žlebir
DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR 64270 JESENICE
Zbor delavcev TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice razpisuje prosta dela in naloge
STROKOVNEGA DELAVCA ZA PODROČJE SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA ZA NEDOLOČEN ČAS
Pogoji:
kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 178. in 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju in sicer:
— mora imeti visokošolsko izobrazbo - smer germanistika
— strokovni izpit
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ - TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, Čufarjev trg 1.
□ TE KSTILINDUS JEffi&ESJJ
64000 KRANJ
Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo in naloge v EKONOMSKEM SEKTORJU
SAMOSTOJNI RAZVIJALEC INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti (organizator dela, ekonomist), 3 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih pri razvijanju informacijskih sistemov,
poznavanje programske opreme, baz podatkov, programskih jezikov, trimesečno poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbi-
INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
V proizvodnji: 1 delavka za nedoločen čas
1 delavka za določen čas - nadomeščanje .delavke na porodniškem dopustu - 7 mesecev
Pogoji: dokončana osnovnošolska izobrazba 1 leto delovnih izkušenj
SKLADIŠČNEGA DELAVCA za nedoločen čas
Pogoji: dokončana IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
Dela in naloge združujemo za poln delovni čas s poskusnim delom 2 meseca.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na-naslov: INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA p.o., Kidričeva c. 55, Škofja Loka.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu ustreznega sklepa.
Torek, 14. februarja 1989
Končni rok pri gradnji Karavanškega predora še ni ogrožen
/ cos^y,s^lSiwiiiiIit/r
3. STRAN OT^S&DgCSGLAS
Vdor vode bo "zamudil" dva do štiri mesece
Jugoslovanski in tuji strokovnjaki, ki «e tako ali drugače ukvarjajo z gradnjo predorov, so si enotni v oceni, da je Karavanški predor eden najtežavnejših na območju Alp. V evropski strokovni literaturi je prav zaradi težavnosti pogosto omenjan karavanški železniški predor, ki je med drugim zahteval tudi 42 življenj, v njej pa bo zanesljivo našel mesto tudi cestni. V strokovnih krogih so namreč že zdaj prepričani, da bi bila škoda, če tako zanimivih izkušenj, kot jih imajo graditelji cestnega predora Karavanke, ne bi objavili.
Hrušica, 10. februarja - Predstavniki "projekta Karavanški predor" so skupaj z nekaterimi tujimi strokovnjaki na petkovi tiskovni konferenci seznanili novinarje (in javnost) o poteku del v predoru, še zlasti z razmerami, ki so nastale po udoru vode, in z ukrepi, potrebnimi za nadaljevanje del. Na konferenci so vsaj posredno odgovorili tudi na nekatere očitke, ki jih je v članku Zanemarili tuje izkušnje, objavljenem v Dnevniku, zapisal dipl. inž. Janko Ruči-gaj, sicer precej dobro "konfrontirani graditelj predorov" in avtomobilskih cest v Švici.
Kot je zapisal v poročilo o delih v Karavanškem predoru direktor Cestnega inženiringa Saša Skulj, so graditelji po prehodu hribine iz razmeroma suhega karbonskega skrilavca v vodonosne plasti triasa že v predvrtini na 2564 metrih naleteli na manjši dotok vode (tri litre na sekundo), ki pa se je od tod dalje povečeval in so ga občasno spremljali tudi večji izlivi. Ko so ob koncu decembra izvrtali na 3010. metru predora osem 196 metrov dolgih vrtin, vse z namenom, da bi med prekinitvijo del, v času novoletnih praznikov, razbremenili čelo predora vodnih pritiskov, se je že pokazalo, da se približujejo prelomnici. Vodni curki, ki so z močjo 60 litrov na sekundo vreli iz vrtin, so nosili s sabo zdrobljeni material in zapirali vrtine. Graditelji so po novoletnih praznikih ponovno zvrtali več vrtin za odtekanje vode, vendar so se tudi te zaradi velikih pritiskov vode "zamašile". Izvajalec del je 7. januarja prekinil z izkopavanjem in je delal samo še razbremenilne vrtine, skozi katere je vodni curek še istega dne potisnil z velikim pritiskom (nad 35 barov) v predor prek sto kubičnih metrov zdrobljenega materiala. Naslednji dan so poskusili z novimi vrtinami in tudi z miniranjem, vendar tudi to ni pomagalo: najprej se je začel rušiti
Janko Ručigaj je v članku, ki ga je objavil Dnevnik, očital graditeljem, da do vdora vode ne bi prišlo, če bi upoštevali švicarske izkušnje. Švicarji so, kot navaja, najboljši graditelji predorov na svetu, kar se med drugim kaže tudi v tem, da je v švicarskih predorih zrak čist in skoraj ni opaziti preboja vode, medtem ko je v avstrijskih povsem drugače... Na tiskovni konferenci je bilo o "šolah" gradnje predora kar precej govora. Dr. Spaun je, na primer, dejal, da ta čas v svetu ni bolj varne in ekonomične metode za gradnjo predorov v skali, kot je nova avstrijska metoda, po kateri se gradi tudi Karavanški predor. V Zvezni republiki Nemčiji naj bi bili po tej metodi zgrajeni vsi večji železniški in drugi predori. Dr. Schubert je dejal, da tudi švicarski strokovnjaki za gradnjo predorov kar pogosto poprosijo za strokovno pomoč avstrijske. Prof. Langof iz Sarajeva je pripomnil, da je prav način gradnje veliko pripomogel k temu, da se je vdor vode končal srečno, brez človeških žrtev. Prof. Lokin iz Beograda je dejal, da so na nedavnem simpoziju v Oslu primerjali gradnjo predorov po klasični in novi avstrijski metodi in so ugotovili, da je slednja za 30 do 40 odstotkov cenejša od prve. Inž. Boris Mikoš je dejal, da lahko z računi in ostalimi dokazi potrdi, da je gradnja predora po novi avstrijski metodi (brizganje betona na obok predorske cevi) v zahtevnih geoloških razmerah tehnično in gospodarsko uspešna. Tri kilometre predora je bilo zgrajeno v predvidenem roku, kar sicer ne velja za druge predore v Jugoslaviji, in po načrtovani predračunski ceni.
Inž. Boris Mikoš je dejal, da je treba na "projekt Karavanke" gledati iz dimenzije jugoslovanskih razmer in ne z očmi drugih, bogatejših držav in da velja pri tem upoštevati tudi to, da gre za "nacionalni napor", za največjo naložbo v naši republiki, ki se gradi izključno s slovenskim denarjem.
zgornji del čela, temu udoru pa je čez šest ur sledil še drugi. Voda je preplavila ves predor in je bila na vhodu vanj visoka približno dvajset centimetrov, čelo predora je bilo zasuto s 4000 kubičnimi metri materia-
la, pritisk pa je prestavil naprave za brizganje betona in za predvrtanje za približno sto metrov, en stroj pa je tudi prevrnil. Projektant je še isti dan predlagal, da bi na 3012 metrih predora, kjer je bilo nasutje materiala visoko od enega do poldrugega metra, zgradili pregrado za zavarovanje na-
daljnjih del, dodatni ukrepi za normalizacijo razmer v predoru pa so bili sprejeti na sestanku dva dni kasneje in po razgovoru z dr. Spaunom, profesorjem na tehnični univerzi v Munchnu in strokovnjakom za reševanje tovrstnih problemov. Graditelji so sredi januarja že začeli kopati levo od predora (med 2980 in 2990 metrom) vzporedni stranski rov, ki je namenjen predvsem odtekanju vode (dreniranju) in utrjevanju območja vdora. Voda še naprej teče skozi vrtine pod pritiskom 1,5 do 5 barov, občasno pa tudi z višjim (nad 15 barov), na 2500 metrih predora je pretok približno 320 litrov na sekundo, sicer pa ocenjujejo, da je od "nesreče" do zdaj priteklo iz predora že okrog milijon kubičnih metrov vode.
Projektant dr. Schubert je dejal, da je geološko poročilo opozarjalo na pritiske vode in da se je to dalo dobro ugotoviti tudi s predvrtanji. Prav to, da so iz prelomnice, ki je debela pet do deset metrov, iztekle že velike količine vode, daje ob dodatnih ukrepih (iniciranje, nove drenažne vrtine in vzporedni pomožni rov) upanje, da se bodo graditelji prebili tudi prek te ovire, ki pa jih bo časovno zamudila od dveh do štirih mesecev. Je torej končni rok izgradnje Karavanškega predora že ogrožen? Vodja projekta inž. Boris Mikoš je pojasnil, da za zdaj še ni in da si je izvajalec del s tem, ko je doslej za en mesec prehiteval vmesne gradbene roke, ustvaril nekaj časa (rezerve) tudi za presenečenja. Da vse ni tako črno, kot se zdi, kaže tudi možnost, da bi na prvih metrih že lahko začeli s finalnimi deli, še preden bi naši graditelji izkopali zadnjih štiristo metrov, ki jih še loči od srečanja z avstrijskimi. Ker bodo naši sosedje izkopali svoj del predora do konca marca, se zastavlja vprašanje, ali bodo priskočili na pomoč graditeljem na jugoslovanski strani in nadaljevali z deli tudi prek državne meje. Inž. Mikoš je dejal, da za zdaj to še ni odločeno in da bo več znano po sestanku mešanega avstrij-sko-jugoslovanskega gradbenega odbora, ki bo še ta mesec.
C. Zaplotnik
Letošnja kopna zima je naravna katastrofa
Žičničarji na beraški palici
Kranj, 9. februarja - Gorenjski žičničarji, razen delnih izjem v Kranjski gori in na Kobli, lahko samo nemočni opazujejo, kako se izpad dohodka že približuje 30 milijardam dinarjev, od tega samo na Krvavcu 3 milijarde. Hotelirji in gostinci so iztržili tretjino manj kot zadnjo zimo, ki pa ni bila najuspešnejša, hoteli pa so zasedeni komaj polovično. To je turistična in nacionalna katastrofa, enaka pozebi ali suši, čeprav zakonodaja takšnega poloma ne priznava za naravno nesrečo. Gašenje posledic bo zato težje, vendar bo nujno, če želimo turizem še naprej negovati kot pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva.
Trenutne razmere so zrele za likvidacijo žičničarskih organizacij, če ne bo takojšnje pomoči in ukrepov, da se v prihodnjih zimah, ki po napovedih tudi ne bodo pretirano snežne, katastrofalni film ne °o ponovno zavrtel. Zato se moramo v sedanjih razmerah spametovati in položaj žičničarstva trajno rešiti. Nikjer ta dejavnost ni tako Prepuščena samemu sebi kot pri nas, povsod je deležna sofinanciranja kot komunalno dopolnilo in nadgradnja turizma, mi pa v žični-carjih in gospodarjih smučišč vidimo zlo, ki mu v dobrih zimah zavidamo, v takšnih, kot je letošnja, pa ga brcamo iz kota v kot, čeprav Je v slovenskem žičničarstvu zaposlenih le 230 ljudi. Hotelirji računi10 na °-emo ublažitev posledic slabe zime z boljšo letno sezono (oled na primer), vendar bo tudi njihov izkupiček manjši. Ker smo ""dno računali na sneg in ga gostom tudi obljubili, alternativnih programov rekreacije in oddiha pa nimamo (Avstrijci zadovoljujejo goste predvsem s tem), smo dnevno z Gorenjske vozili na 150 kilome-trov oddaljena najbližja avstrijska smučišča tudi po 1000 gostov, Povzročili dodatne stroške in do konca z vožnjami zdelali turiste, ki so povrhu vsega puščali denar še sosedom. Zato je razumljivo, da _ujci že postavljajo pogoj za prihodnja zimovanja pri nas alternative programe za primer pomanjkanja snega, marsikoga pa k nam ec ne bo. Posledice bodo torej tudi dolgoročnejše.
V šoli na Brdu
Kako v tem položaju na hitro pomagati turizmu, predvsem pa žičničarjem, je bilo osrednje vprašanje na posvetovanju gorenjskih žičničarjev in turističnih organizacij, ki ga je organizirala medobčinska gospodarska zbornica. Ponuja se kar nekaj oblik pomoči: zmanjšanje dajatev iz dohodka, predvsem za nerazvite, znižanje zavarovalnih premij, ki so zelo poskočile in dosegajo milijarde, odlog obveznih in dragih tehničnih pregledov žičnic, ki so nepotrebni, saj so naprave mirovale, ter olajšave pri odplačevanju posojil in obresti, ki jim je turizem, revež pri lastnem denarju, že tako ali tako komaj kos. Na Gorenjskem se bodo o tem pogovarjali z banko in zavarovalnico, na problem turizma in žičničarstva bodo v slovenskem merilu opozorili tudi na bližnjem zasedanju republiške skupščine. Vendar bi bilo prav, če bi to storili sami, ne pa nekdo drug v njihovem imenu.
Če sta turizem in žičničarstvo razvojni strategiji Slovenije, potem je treba zagotoviti normalno poslovanje tudi v takšnih zimah. Za žičnice ne smejo biti odgovorni več samo žičničarji, ampak vsi, ki imajo od turista korist. Slovenija rabi več naprav za umetni sneg, kar je sicer drago. Še dražje pa je to, kar počnemo sedaj, ko vozimo turiste ven, ko pokrovitelji našega smučanja dajejo velike vsote, da naši smučarji vadijo zunaj, če pa bi imeli umetni sneg, pa bi lahko doma vadili, smučali pa bi tudi turisti. Prav tako razen snega turistu nimamo kaj ponuditi. Če snega ni, smo ubogi kot malokdo. Se drsalk ne znamo ponuditi, pa je ledu letos povsod dovolj. Žičničarje bremenimo z visokimi uvoznimi dajatvami za teptalce, čeprav jih letno uvozimo le nekaj in država praktično nima od teh dajatev nič, Tamo-vi teptalci pa se z uvoženimi ne morejo kosati. Smučarija pa nam počasi uhaja ven in v južnejše dele države, kjer so manj togi in imajo predvsem več snega. Naj bo torej sedanja katastrofa tudi resen povod za razmislek o tem.
J. Košnjek
Seminar o sodelovanju s SZ
V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri GZS na Brdu pri Kranju pripravljajo dvodnevni seminar o novih možnostih za poslovno podelovanje s Sovjetsko zvezo, ki ga bosta vodila dr. Madis Habakuk, direktor Estonskega inštituta za upravljanje, in Enn Lohk, direktor trženja v sovjetsko-finskem mesanem podjetju EKE Sadolin. Seminar, ki bo 27. in 28. februarja 1989, je prvi te vrste pri nas, ki ga bosta vodila sovjetska strokovnjaka, in je namenjen vsem, ki želijo vedeti, kakšne možnosti nudi decentralizirani model zunanje trgovine majhnim in srednje velikim podjetjem v Jugoslaviji za nove poslovne st»ke s Sovjetsko zvezo.
Prav
zunanjetrgovinska zako-
DoH^x V SovJetski zvezi je med področji, kamor je perestrojka nesla največ sprememb. Prej o zunanji trgovini, večinoma J Pesdco velikih zahodnih pod-Tj i 'x odlocali  državni organi, siuzbenci so sicer natančno po-uah predpise, ker pa plače niso la   odyisne od rezultatov, je bi-,    njihova   motivacija zelo *r°mna. Perestrojka je odgo-rnost za trgovanje s tujino
cev£Sla od državnih uslužben-k proizvajalcem in odprla ti °zn?stl tudi za manjša podje-ja. Decentralizirani model zu-
nanje trgovine se je razvijal v več stopnjah: začetek je pomenila lista osemdesetih večjih podjetij, ki so lahko direktno trgovala's tujci brez trgovinskih posrednikov (pravih rezultatov ni bilo zaradi visokih davkov), posamezna ministrstva so vse več svojih funkcij prenašala na proizvajalce, tako da so trgovske organizacije lahko izdelale lastno izvozno strategijo, zakon o tujih naložbah pa je ob spremenjenem odnosu sovjetske družbe od poslovanja s tujci prinesel prvi razmah stikov s tujino. Lani je delovalo okoli 100
mešanih podjetij. Sovjetski me-nedžerji sami pravijo, da niso zadovoljni le s kozmetičnimi spremembami in pričakovanji, da bodo v prihodnjih nekaj letih direktorji v celoti sami odločali o poslovnih stikih s tujino.
Sovjetski trg, kjer je največje zanimanje za sodobno opremo, visoko tehnologijo in potrošne izdelke, se naglo odpira. Američani načrtujejo nagel prodor svojih podjetij, še posebej veliko si obetajo od privatizacije sovjetskega storitvenega sektorja. Pripravljeni so tudi sovjetski direktorji, ki obiskujejo mened-
Polna usta - besed
Direktor Celovškega sejma dr. Hans Jork Patolik in šef za stike z javnostjo dr. Gerhard Leitner sta minuli teden v Kranju na tiskovni konferenci o 21. mednarodnem sejmu gastronomije, turizma in prehrambene industrije ter industrije napitkov - GAST 89, ki bo od 11. do 16. marca v Celovcu, udeležencem (poleg novinarjev so bili tudi predstavniki zbornice, javnega življenja in nekaterih poslovnih skupnosti) kot pozornost ob srečanju podelila tulce za očala. Po predstavitvi sejma pa se je v razpravi o naši udeležbi na tej mednarodni, evropsko, da ne rečemo svetovno znani strokovni sejmski prireditvi, utrnila misel, da imajo tulci še kako globok pomen. Pripomoček za očala bi bil nam namreč lahko spodbuda, da bomo spregledali, da so polna usta besed o Jugoslaviji v Evropi (pa tudi o Evropi v Jugoslaviji) še veliko premalo in daleč od prve črke v tej abecedi.
Poleg 411 domačih (avstrijskih) razstavljalcev na sejmu GAST 89, jih bo letos kar 211 iz evropskih dežel, obeh Amerik, Azije in tudi iz Sovjetske zveze. Iz Jugoslavije bo tokrat častna izjema le Gorenje, čeprav imamo na tem sejmu paviljon s 300 kvadratnimi metri. Pojasnjeno je bilo, da so se v zbornici odločili, da tokrat na sejmu GAST ne bomo sodelovali. Izkušnje, češ da imamo slabe izpred dveh let, ko so menda naši razstavljalci ugotovili, da so zaščitne dajatve tako velike, da se nam na sejem ne splača.
Direktor Celovškega sejma je menil, da je škoda, da si z neudeležbo tokrat po svoje zapiramo pred leti že dokaj odprta vrata. Vsaj nogo bi morda lahko podstavili mednje in se postavili k tistim, za katere pravimo, da se bomo jutri z njimi srečevali v Evropi, v svetu in oni z nami. Med njimi so tudi veliki koncerni, ki na sejem prihajajo s posebnostmi, kakršne (kakovstne in za tujce zanimive) imamo prav gotovo tudi sami. Celo na Gorenjskem bi jih našli toliko, da bi prav gotovo vzbudili zanimanje (da ne rečemo zabeležili poslovni uspeh) na 300 kvadratnih metrih našega paviljona.
Vendar pa so za zdaj naš glavni adut pri tovrstnem trženju in marketingu ter odpiranju v evropski prostor kot kaže predvsem besede; veliko besed... Morda pa bomo laže spregledali, če nas bodo predstavniki Celovškega sejma (upajmo) obiskali tudi pred sejmom prihodnje leto in nam takrat za tulec prinesli še očala...
A. Žalar
Žirovska blagovnica zrasla
Žiri, 13. februarja - Že pred začetkom zime je težko pričakovana žirovska blagovnica, ki jo gradi Pionir za dve milijardi dinarjev, dobila streho. Zdaj so na vrsti različna obrtniška dela. Konzorcij investitorjev, v katerem so Alpina, ABC Loka, Ljubljanska banka, PTT Kranj in Kokra, ki bodo imeli v blagovnici svoje poslovno-prodajne prostore, je z gradbinci sklenil dogovor, da bo stavba julija pripravljena za odprtje. - Foto: H. Jelovčan
žerske šole v tujini in njihova vloga v družbi se naglo krepi. O kratkoročnih in dolgoročnih mednarodnih transakcijah v novih pogojih in o novih možnostih za poslovne stike s Sovjetsko zvezo bosta predavala v Centru dr. Madis Habakuk in Enn Lohk. Predvsem pa bosta postregla s praktičnimi informacijami o tem, kje in kako poiskati pravega poslovnega partnerja, kako uspešno poslovati, kako se pogajati, kaj je treba vedeti o različnih stilih vodenja sovjetskih direktorjev, o odnosih nadrejenih do podrejenih, organizacijski strukturi njihovih podjetij, birokraciji, tradicionalnih vrednotah, sklepanju pogodb itd. Za seminar je še nekaj prostih mest.
M. Fornazarič
vezenine bled
TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n sol o
DS Skupne službe
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. VODENJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist in tri leta delovnih izkušenj ali
VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist in štiri leta delovnih izkušenj
2. VODENJE SLUŽBE IZVOZA
Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist (komercialna dejavnost in'3 leta delovnih izkušenj) ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist (komercialna dejavnost) in 4 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter trimesečnim poizkusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni od objave pošljejo na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključenem roku za zbiranje prijav.
ŽIVILA
T^^^GO^INS^^KRANjTn^sol^^^' n'so''°"' Naklo, Cesta na Okroglo 3
Objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VEČ KUHARJEV
2. VEČ NATAKARJEV
3. PERICE - ŠIVILJE POGOJI:
Pod 1 in 2: IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuhar*oziro-ma natakar, poskusno delo 2 meseca.
Pod 3:1. stopnja strokovne izobrazbe - končana osnovna šola
in zaključen tečaj za šiviljo, poskusno delo 1 mesec Prosta dela in naloge pod zaporedno številko 1 in 2 objavljamo za določen in nedoločen čas za območje Kranja Preddvora in Jezerskega. ' ' A
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh od objave oglasa na naslov: DO ŽIVILA KRANJ, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 15 dneh od opravljene izbire.
/ureja MARIJA VOLĆJAlT
@@5sss5$©I^CHLAS 4. STRAN
Torek, 14. februarja 1989
L
KRATKE Z GORENJSKE
Gradnja za zdaj po programu - V srednjeročnem programu krajevne skupnosti Ljubno v radovljiški občini je bila tudi gradnja nove trgovine v Ljubnem. Rešitev so našli v skupnem nastopu Špecerije Bled in Samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica, ki sta investitorja izgradnje večnamenskega objekta; podobno, kot so to uresničili v krajevni skupnosti Podnart. Gradnja objekta (na sliki), izvajalec je Slovenijaceste Tehnika, za zdaj poteka po programu, tako da naj bi slovesno otvoritev pripravili konec junija ali v začetku julija. V večnamenskem objektu bo trgovina z 200 kvadratnimi metri in osem stanovanj; šest dvosobnih in dve trisobna. Sicer pa jih v krajevni skupnosti oziroma v Ljubnem letos čaka še ena velika akcija. Gasilci se bodo namreč lotili gradnje novega gasilskega doma v Ljubnem. Precej materiala za gradnjo že imajo, lani pa so se lotili tudi poduiranja starega mostu čez Savo na Po-savcu in bodo tudi ta denar namenili za nov gasilski dom. - A. Ž.
Gradili bodo mrliške vežice
Kokra - Minulo nedeljo dopoldne so se v šoli v krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini odločili, da bodo letos v krajevni skupnosti najprej pripravili vso potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa se bodo potem lotili izgradnje mrliških vežic. Poleg dela in materiala bodo prispevali tudi denar, seveda pa računajo tudi na pomoč širše skupnosti. Za letos pa načrtujejo obnovo Tekavče-vega mostu čez Kokro. Razen tega pa so na zboru krajanov, ko so potrdili poročilo o delu v minulem letu, podprli tudi predlog, da je letos treba postaviti brv k Hajnriharjevi vili in obnoviti oziroma zgraditi še eno (deveto) avtobusno postajališče na tem odseku. A. Ž.
Prizadevni podhomski gasilci
Podhom - Člani prostovoljnega gasilskega društva Podhom so se lotili prenove gasilskega doma. Z razširitivijo bodo dobili nekaj prepotrebnih novih prostorov, med njimi poleg povečane in prenovljene sejne sobe tudi sobo za arhiv in urejene sanitarije. Delajo prostovoljno in si prizadevajo, da bi dom čimprej uredili. Pri tej akciji so člani društva vedno pripravljeni sodelovati s svojim orodjem in delom, (zm)
Gasilci bitijo
Kranj - Povsod po gorenjskih gasilskih društvih v teh dneh hitijo z letnimi konferencami ali s pripravami nanje. Na njih ocenjujejo lansko delo in se dogovarjajo o delu in nlogah za letos. Domala na vseh pa se sliši tudi, da primanjkuje denarja za načrtovane akcije. Minuli petek je imelo 58. letno konferenco tudi industrijsko gasilsko društvo Sava Kranj. Ob tej priliki je predsednik občinske gasilske zveze Kranj podelil članom društva za dolgoletno delo priznanja in odlikovanja, (ip)
Vse manj glasil
Kranj - V kranjski občini so nedavno tega prenehala izhajati glasila za člane kolektivov v šestih delovnih organizacijah. Škoda, saj bodo tako za pomemben »stik« med letom še najbolj prikrajšani nekdanji, upokojeni člani kolektivov. Sicer pa je glasil v delovnih organizacijah, kot kaže, vedno manj. 1981. leta je bilo v tovarni IBI v Kranju srečanje dopisnikov tovarniških glasil. Takrat se jih je iz kranjske in škofjeloške občine zbralo kar 230. Danes jih je v obeh občinah prav gotovo precej manj. (ip)
Priprave na volitve
Radovljica - Predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica je konec januarja sklical posvet z vsemi 20 predsedniki krajevnih konferenc SZDL v občini. Predvsem so se pogovorili o sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Dogovorili so se, da bodo kandidacijske konference v krajevnih konferencah SZDL končane do 20. februarja, občinska kandidacijska konferenca pa bo previdoma 22. februarja. Na posvetu pa so razpravljali tudi o sedanjih aktualnih družbenopolitičnih razmerah v Sloveniji in širšem jugoslovanskem prostoru. Ob tem so tudi ocenili, da klevetanje, ki ga je vse polno v sredstvih javnega obveščanja v posameznih krajih Jugoslavije, zlasti pa žalitve zakonito izvoljenih slovenskih voditeljev, ne prispevajo k bratstvu in enotnosti, marveč le še poglabljajo nasprotja in zaostrujejo medsebojne odnose, (jr)
Razstava v radovljiški banki
Radovljica - V počastitev slovenskega kulturnega praznika so pred dnevi odprli v poslovnih prostorih Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj v Radovljici, prirejenih za razstavno dejavnost, drugo letošnjo prodajno likovno razstavo in sicer 15 olj slikarja Izidorja Jalovca iz Kranja,.ki ima od leta 1984 status samostojnega likovnega umetnika. Sestintridesetletni likovnik se je od 1978. leta predstavil na 23 samostojnih razstavah doma in v tujini; razen tega pa je od 1976. leta sodeloval na 100 razstavah v tujini. Za svoja dela je prejel že več pomembnih nagrad, (jr)
Prireditve ob Prešernovem dnevu
Radovljica - Letošnji slovenski kulturni praznik so v radovljiški občini proslavili množično in sicer domala v vseh krajih. Na Bledu so v hotelu Toplice 6. februarja predstavili novo izdajo Blejske kronike, v poslovni stavbi centra za inženiring in marketing LIP Bled pa so 8. februarja odprli razstavo del letošnjega Prešernovega nagrajenca Gorenjske Poldeta Oblaka. V Radovljici so člani domačega fotokino kluba odprli razstavo fotografij Viharni veter Ivana Pipana. Združena zbora DPD Svoboda Podnart in KUD Stane Žagar iz Krope pa sta v svojih krajih priredila celovečerne koncerte s skupino trobil. Proslave so organizirala kulturna društva in šole tudi v Bohinju, (jr)
Zdaj je mir
Jesenice - Nekateri učenci osnovne šole Toneta Čufarja na Jesenicah so zvečer, ko so se vračali iz šole, zvonili pri stanovalcih v blokih in stolpnicah. V razposajenosti so zamenjevali tudi predpražnike, delali zapreke na poteh, vezali kljuke pri parkiranih avtomobilih in podobno. Ogorčeni stanovalci so se zato obrnili na ravnateljico šole. Od takrat naprej je mir in stanovalci so hvaležni vodstvu šole. (bb)
ureja ANDREJ ŽALAH
Dve tretjini komunalnega programa v KS Radovljica že uresničenega_
Na vrsti križišče in parkirišče pri tržnici
Radovljica, 13. februarja - Glavna naloga, ki si jo je vodstvo krajevne skupnosti Radovljica zastavilo v tem mandatu oziroma srednjeročnem obdobju, je bila dokončna komunalna in prometna ureditev Gorenjske ceste od Petrola do banke oziroma šole v Radovljici, ureditev pločnikov in odvodnjavanja, avtobusnega postajališča in križišča pri tržnici. Dve tretjini tega komunalno cestnega programa v centru Radovljice je zdaj že uresničenega. Letos pa načrtujejo ureditev križišča in parkirišča pri tržnici. Do zdaj so pridobili tudi že 80 parkirišč, zdaj pa bo urejeno še makadamsko parkirišče med tržnico in milico v Radovljici.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Radovljica Jože Rebec pravi, da je parkiranje avtobusov in tovornjakov v soseskah krajane zelo motilo in so na to opozarjali na vseh sestankih. »Zato smo se v svetu KS odločili, da začasno uredimo parkirišče na odseku od TVD Partizan do Vrbe, kjer naj bi bilo čez čas avtobusno postajališče. Tako smo problem omilili, pri čemer pa moram pojasniti, da od lastnika zemljišča nismo ničesar dokupili, marveč prostor le razširili. Komunalno cestni program na Gorenjski cesti pa smo uresničevali s pomočjo Siksa in Cestne skupnosti ter s prispevkom delovnih organizacij, ki imajo svoje poslovne prostore v naši krajevni skupnosti. Pri tem bi rad pohvalil delovne organizacije Murka Lesce, Špecerija Bled, Merkur Kranj, PTT Radovljica, Knjigovez-, niča Radovljica, Hotel Grajski dvor, Inter-trade, Planum, Tapetništvo Radovljica, GP Gorenje Radovljica, Zavarovalno skupnost Triglav in Samoupravno stanovanjsko skupnost oziroma Alpdom. Žal pa tega ne morem ugotoviti za Almiro Radovljica, Živila Kranj in Žito Lesce.«
Krajevna skupnost je bila tudi pobudnik za ureditev tržnice na sedanji lokaciji. Čeprav so se dela pri izvajalcu - GP Gorenje malo zavlekla, bodo končana prihodnji mesec. Vse pokrite lokale so odkupili zasebniki (dva gostinska lokala, cvetličarna, prodajalna tekstila), v kletnih prostorih pa bo Murka. Odprte prostore pa bo krajevna skupnost oddajala v najem prodajalcem sadja in zelenjave. Sicer pa z urejenostjo trgovin in preskrbe v krajevni skupnosti niso najbolj zadovoljni. Nekatere trgovine so postale premajhne in po svoje neurejene. To še posebej velja za Specerijino pri avtobusni postaji in v starem delu mesta ter Živilino pri Petrolu. Pa tudi pred leti zgrajena trgovina v Predtrgu je že premajhna.
»S Specerijo se že dogovarjamo za ureditev obeh trgovin. Načrtujemo pa tudi izgradnjo nove trgovine v Prešernovi ulici, kar je pravzaprav dolg prebivalcem Cankarjevega naselja. Obnova Prešernove ulice za zdaj poteka po programu. Bo pa to za nekaj časa tudi edina stanovanjska gradnja v krajevni skupnosti. Takšno podporo naši opredelitvi smo dobili tudi na zboru krajanov. Dokler namreč ne bomo dopolnili manjkajoče komunalne infrastrukture v Radovljici, novih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ne bomo odpirali. Sicer pa je bilo lani ob izgradnji prve faze Prešernove ulice zgrajenih 22 stanovanj in en poslovni pro-
Prihodnji mesec bo zgrajena in odprta tržnica, uredili pa bodo tudi parkirišče...
stor, zdaj, v drugi fazi, pa bo zgrajenih 32 stanovanj in dva lokala (frizerski salon in gostinski lokal za hitro pripravo hrane). Omenim naj še, da bomo tudi vztrajali, da se uredi celotno območje pri avtobusni postaji.«
Kanalizacija, kot pravijo, je poseben problem v krajevni skupnosti. Najbolj se pritožujejo čeznjo prebivalci Predtrga in še posebej opozarjajo na problem pri vojašnici. Sicer pa v krajevni skupnosti, kar zadeva kanalizacijo, nasploh podpirajo gradnjo čistilne naprave. Komunalnemu gospodarstvu oziroma komunali pa zamerijo, ker preslabo čistijo samo mesto. Bolje pa bi lahko skrbeli tudi za odvoz odpadkov, za urejene vrtove, nasade, parke... Kar pa zadeva stari del mesta, bi bila potrebna širša družbena akcija. Podpirajo pa v krajevni skupnosti odkup Linhartove hiše, vendar pa se zavzemajo za točno opredeljeno namembnost te hiše. Sicer pa se v okviru praznovanja Linhartovega jubileja pripravljajo tudi obnovo kinodvorane.
»Naj rečem še besedo dve o kopališču. Lani smo uredili sončne kolektorje, zdaj pa imamo v načrtu temeljito prenovo v posameznih fazah. V končni fazi naj bi bilo kopališče tako urejeno, da bi bila na njem lahko vsa tekmovanja. Pričakujemo tudi, da bomo po pridobitvi 40 telefonov v Vrb-njah do konca prihodnjega leta dobili telefone tudi v Radovljici, saj se pripravlja razširitev ATC v Radovljici. In nenazadnje bi rad še povedal, da smo se, kar zadeva kabelsko TV, odločili, da skupaj s krajevnimi skupnostmi Bled, Ribno, Gorje, Zasip in Lesce kakovostno za začetek izboljšamo obstoječe zemeljske programe.«
Z delom in uresničevanjem srednjeročnega programa krajevne skupnosti pa je zelo zadovoljen tudi lani izvoljen predsednik krajevne konference socialistične zveze Cene Praprotnik. Pravi, da je nekako s strahom prevzel funkcijo, zdaj pa ugotavlja, da organizacije in vodstvo krajevne skupnosti delajo pravzaprav z roko v roki. »Že v tem letu opažam, da je bilo na vseh področjih veliko narejenega. Naš skupni cilj pa bo še naprej, da bi se ljudje v naši krajevni skupnosti čimbolje počutili. Vse komisije in delegacije krajevne skupnosti bodo do skupščine krajevne skupnosti, ki bo marca, pripravile poročila o delu. Na tej skupščini pa se bomo tudi skupaj dogovorili za program za letos.«
A. Žalar
Zlati jubilej Jožeta in Jožefe Pečar
Nekako pač shajava
Zasip pri Bledu, februarja - Ravno ko sta hotela v teh dneh proslaviti 50-letnico skupnega življenja, sta Joža in Jožefa Pečar, Kajževa iz Rebra 15 v Zasipu pri Bledu, zbolela za gripo. Poročila sta se 14. januarja pred petdesetimi leti v Zasipu. Pravita, da bosta že proslavila, saj ni tako nič zamujeno...
Joža, doma iz Zasipa, rojen pa je bil 30. marca 1909, je Jožefo spoznal, ko je delala v Gostilni pri Kureju v Zasipu. Fantje so takrat seveda radi zahajali v oštarijo; še posebej, če so stregla brhka dekleta. »Pa balinali smo tudi radi,« pravi.
Takrat pred poroko, je Jože že delal v železarni na Javorniku in potem še 28 let, dokler se ni 1964. leta upokojil. Pred tem pa je delal tudi na Mulejevi žagi na Rečici in malo še sem in tja, kot pravi. Tako ima danes nekaj pokojnine, medtem ko je Jožefa nima, saj je po poroki ostala z otroki. Dve dekleti in dva fanta so se jima rodili in danes imata že 4 vnuke in enega pravnuka.
Jožefa, ki je doma z Ravnice pri Kamni gorici, kjer je bilo doma pri Debeljakovih 11 otrok, rojena pa je bila 8. marca 1915, pravi, da posebej »fletno« v teh petdesetih letih ni bilo pravzaprav nikdar. »Morda še najbolj prvi dan po poroki,« je v šali pripomnila. Potem so bili otroci, pa še vojna... Veliko je Jožefa tudi pomagala po hišah. Danes pa ne ona, ne Joža nista prav pri zdravju. Pa še samo z eno pokojnino je treba kar dobro gospodariti, da se prerineš skozi mesec... »No, nekako pač shajava. Sicer pa, kar je skupaj za znosit, opravi Joža...« Jožefa pa seveda pogospodinji... »Zdaj ne morem. Hčerka pride... Pa kaj, ko se nas je vseh lotila ta presneta gripa...«
' Pa bo tudi ta nadloga mimo in takrat bodo pri Kajževih v Rebru pri Zasipu proslavili, kot se spodobi za zlati jubilej. Čestitkam ob njunem proslavljanju pa se pridružujemo tudi v uredništvu; seveda z željo, da se srečamo ob naslednjem jubileju...
A. Žalar
Turizem ob jezeru - Takole (živahno) je letošnjo zimo, čeprav ni snega, domala vsak dan, posebej pa ob koncu tedna ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Ker je jezero zamrznjeno, ledena ploskev pa urejena oziroma vzdrževana, je na njej vedno veliko drsalcev. Največ pa k živahnemu turističnemu utripu prispeva zdaj Gostišče ob jezeru, ki ga imata v skrbi Darinka in Milan Milošič. Ob koncu tedna postrežeta tudi s kremnimi rezinami ali pa s prekmursko gibanico. - A. Ž.
Jubilanta Jožefa in Joža Pečar
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Odgovora pa ni
Ko se je pred dnevi oglasil naš bralec F. H. iz Škofje Loke, ni bil še prav nič pomirjen, čeprav je pritožbo na sklep odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj napisal že 23. junija lani. Takrat se je pritožil, ker je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev posojila.
»Ni mi jasno,« piše, »kako more komisija, ki je bila na ogledu, ki pa ga sploh ni opravila (predvsem pa tovariš Zavrl) predlagati negativno rešitev. Menim, da kot občan te družbe lahko zaprosim za pomoč pri adaptaciji 30 let starega stanovanja, ki sem ga pred desetimi leti kupil. Če pa komisija sodi (na čelu katere je bil tovariš Zavrl), da ni potrebno, da si stanovanje ogleda in ugotovi mojo upravičenost do posojila, potem lahko rečem samo, da eni družbi dajejo, drugi pa samo pobirajo. Sam nisem izkoristil do danes še nobenih tovrstnih bonitet, zato se mi, vsaj upravičeno lahko tako sodim, upira postopek, kakršen je bil pri meni...«
Bralec je bil tokrat še toliko bolj ogorčen, ker do danes, oziroma do 10. februarja letos, na pritožbo še vedno ni dobil nobenega odgovora. O pritožbi in načinu, kako je bila zavrnjena, je seznanil, kot pravi, tudi strokovnega delavca Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, Vendar, kot kaže (do danes) prav tako brez uspeha oziroma odgovora. Najbrž ima prav, ko trdi, da brez ogleda objekta, torej brez vzroka ne dobiš posojila, ni normalen postopek... Vsekakor pa bi lahko dobil najbrž odgovor vsaj na pritožbo...
A. Ž.
Torek, 14. februarja 1989
/ KULTURA
5. STRAN (OT8S!
GLAS
Pred premiero v Prešernovem gledališču
filipCiCev baron s popravki
Kranj — Filipčičevo delo Božanska tragedija, ki bo kot otvoritvena predstava začela Teden slovenske drame v Prešernovem
gledališču, režira režiser Vito Taufer.
Kot je ob otvoritvah Tedna že nekaj let v navadi, gostitelj ob začetku festivala uprizori slovensko delo (največkrat noviteto). V letošnji repertoar je gledališče sprejelo Filipčičevo delo Fi-le baron Miinhausen, ki pa je v času študija v precejšnji meri doživelo vrsto »popravkov« in s tem tudi naslov. Božansko tragedijo režira letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Vito Taufer. V kratkem razgovoru je takole označil svoje režijske postopke: »Literatura je lahko del gledališkega dejanja. Gotovo pa ne morem reči, da je samo del. To bi bilo prav tako neumestno, kot če bi rekel, da je neki posameznik samo del družbene celote. Ta Celota (npr. spektakla ali družbe) me ne zanima, to je namreč tisto izrazito literarno gledanje, ki predpostavlja neko abstraktno Idejo, Stil ali podobno posploševalno oznako konkretni posamičnosti besede, misli, akcije, tišine, ki se dogajajo konkretno zdaj in tukaj v tem konkretnem časovnem razponu, med zelo konkretnimi ljudmi: avtorjem, igralci, menoj, itd. in kasneje občinstvom. In vsi smo v popolnoma enakovrednem položaju, omejeni pa seveda s delovanjem drug na drugega, Beseda je ena izmed posledic dinamike teh odnosov. In literatura je tu že nekakšna akcija. Beseda meso postane. Tudi, če je meso iz stiropora.«
Je tvoj sedanji ustvarjalni postopek podoben prejšnjim. Boš morda v prihodnje poiskal »zanesljivejšo« metodo?
V Božanski tragediji nastopa Foto: Gorazd Sinik
tudi igralec Pavle Rakovec.
»Ker je vsaka najmanjša stvar lahko pomembna in odločilno vpliva na celoto, je jasno, da se postopki vsakokrat spremenijo, prilagodijo. Tudi med samim delom na predstavi. Začnemo iz kaosa, seveda iz polja neskončne svobode, nujnost pa je napraviti predstavo, recimo do 16. februarja. In tu ni več he-canja. Ni več svobode. Moja metoda dela postane bolj in bolj zi-heraška. Ce recimo igralec ne zna teksta, ga vržem ven. Igral-
izšel sejalec
Škofja Loka — V ponedeljek, 6. februarja, zvečer je bil na prireditvi v kapeli Puštalskega gradu predstavljen novi SEJALEC, 9. številka literarnega zbornika občine Škofja Loka.
Zvezek prinaša literarne prispevke kar štirinajstih avtorjev: Franca Temelja iz Ži-rov, Lidije Dolenc iz Škofje Loke, Jureta Rejca z Jese-novca pri Železnikih, Silve Brank in Boruta Gartnerja iz škofje Loke, Mateja Demšarja z Loga, Minke Gantar iz Gorenje vasi, Mateja Branka iz Škofje Loke, Franca Kopača iz Zirov, Alenke Češnovar iz Agate Troj ar iz škofje Loke ter Borisa Pin-tarja iz Ljubljane. Sejalec — ko je že posebna priložnost nanesla tako — predstavlja tudi letošnja gorenjska Prešernova nagrajenca za literaturo: Nežo MAURER in Blaža OGOREVCA, oba iz Škofje Loke.
Zadnja številka — v svoji sicer tradicionalni obliki — prinaša literarna besedila »starih« sodelavcev, pa tudi nekaterih novih avtorjev, poteg njih pa tudi nove literar-
ne vrste, kot so pravljica in otroške pesmi, basen in satira.
Verjetno, da gre za eno kvalitetnejših številk, kar pa je seveda tudi zasluga obeh gorenjskih Prešernovih nagrajencev. Tudi sicer je na voljo nekaj branja, pa naj bo to kot informacija o književnem ustvarjanju v občini, kot priložnost za kritično ocenjevanje besedil ali zgolj za lite-rano-estetski užitek.
Glasilo je tiskano v 390 izvodih in ga je moč kupiti v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki in njenih izposo-jevališčih v Poljanski in Selški dolini, v Knjigarni DZS na škofjeloškem Mestnem trgu, Knjigarni Mladinske knjige na Titovi cesti v Ljubljani in na ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13 (Loški grad).
MČ
__Kurnikove plakete in priznanja_
Priznanja za delo v kulturi
Tržič - Konec minulega tedna so na Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pripravili lepo prireditev, ki je bila obenem občinska Pevska revija, pa tudi priložnost za podelitev priznanj občinske ,______ kulturne skupnosti.__
Najvišja občinska kulturna priznanja so prejeli: zlato plaketo m nagrado - Slavko Primožič - za življenjsko delo na področju ljubeljske kulturne dejavnosti. Na odrske deske je stopil še pred v°Jno in sicer v Prosvetnem društvu v Križah. V skoraj petdesetih ^tih delovanja na dramskem področju je odigral 45 vlog, od tega skoraj polovico glavnih. Kljub letom pa še zdaj poje v dveh pevskih zborih, zadnje tri sezone pa sodeluje pri humoristični in lu-kovni skupini Smeh v Mladinskem gledališču.
Kurnikovo srebrno plaketo in nagrado je za dolgoletno delo na godročju ljubiteljske kulturne dejavnosti prejel Edo Lorenčic. V-*an Pihalnega orkestra je že skoraj tri desetletja, v tem času pa j| Jgral na vodilnem instrumentu v orkestru. Za svoje delo v kultu-Je doslej prejel že celo vrsto priznanj.
Brigita Zore je prejela Kurnikovo bronasto plaketo in nagrado m sicer za igralske stvaritve v KUD Jelendol. Društvo je bilo med najbolj aktivnimi v občini, Zoretova pa je upodobila celo vrsto zahtevnih likov. Njena gledališka ustvarjalnost in prizadevnost je D°gatila delo društva. Po nekajletnem premoru je v sezoni 1986/87 Ponovno stopila na oder in odlično upodobila vdovo Rošlinko v Poimenski igri.
» Kurnikovo bronasto plaketo in nagrado sta za Kroniko trži-ske župnije prejela še Marija in Mihael Petek. Ze doslej sta z zbijanjem zgodovinskega gradiva in njegovim publiciranjem ustvan-*a nekaj neprecenljivih stvaritev. Zadnje njuno delo je Kronika župnije Tržič, ki bistveno dopolnjuje in nadaljuje Kraglove Zgodovinske drobce izpred petdesetih let in se vključuje v regionalno zgodovinopisje. Kronika župnije Tržič je v bistvu zgodovinski in jnnetnostnozgodovinski opis sakralnih objektov v tržiški župniji, ^ahkuje ga natančno poznavanje stila in jedrnata ubeseditev, Proščen stil in bogato ilustrativno gradivo.
ca ali tekst, za v prihodnje pa neprestano iščem bolj in bolj Ne-sigurne metode. To je najza-neslivejše , če se hočem izogniti zdolgočasenosti. Svoji, igralcev in občinstva. Kdor ne riskira, ne profitira. Ni pa lahko, seveda.«
Za marsikatero gledališko okolje si naporen. Kako gledaš
na organizem, ki se šele kadrovsko in profesionalno oblikuje?
»Vsak takle organizem je treba postaviti na glavo. Je treba vsakokrat začenjati znova. Meni je cilj predstava in nimam kaj izgubiti. Se pa seveda vedno najde nekdo, ki mu taka negotovost ni všeč in mislim, da je njegova naloga obdržati stvari v uradniški negibnosti. No, konkretno pa se mi zdi, da smo z igralci tule odlično zastavili, vsaj zase moram reči, da mi je v veselje delo na tejle predstavi. Kar pa se konvencij tiče, obstaja samo ena. Bodi čim manj dolgočasen.«
Načrti?
»Pri takih gledaliških načrtih mora vedno priti do zlitja stvarnosti in sanj. Zato pričakujem, da bomo šli z Božansko tragedijo na eno pošteno turnejo. Potem bomo pa videli.«
Ob režiserju so sodelovali scenograf Miran Čeh, scenografi-nja Gordana Gašperin, glasbenik Igor Leonardi, lektorica Mateja Dermelj — Ropoša, masker-ka Alenka Nahtigal in koreogra-finja Mojca Horvat. V predstavi, v kateri se bodo iz oči v oči z občinstvom znašli vsi nastopajoči igrajo: Tine Oman, Pavel Rakovec, Ivan Godnič, Matjaž Višnar,
Judita Zidar, Bernarda Oman in avtor teksta Emil Filipčič
dohtar, ti jezični dohtar
Ljubljana — Na prireditvi ob kulturnem prazniku je Prešernova družba predstavila novo knjigo Dohtar, ti jezični dohtar, obenem pa so podelili nagrade najboljšim poverjenikom Prešernove družbe za preteklo leto.
Dohtar, ti jezični dohtar, z ilustracijami zamejskega grafika Klavdija Palčiča, je že šesta knjiga, ki je izšla v zbirki Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Vse knjige so doslej naletele na izjemen odmev in pri Prešernovi družbi upajo, da tudi pri najnovejši knjigi ne bo ostalo pri nakladi 18.000 izvodov. Še posebej to velja zaradi svojskih interpretacij Prešerna in njegovih poezij, kakor je svoje videnje pesnika in njegovega dela predstavil Klavdij Palčič, ne le da prinaša v ilustracijo nove poteze, pač pa je za to knjigo značilno tudi veliko vedrine. Knjiga je izšla v sodelovanju z Lesnino Ljubljana.
M. Gregorič
literarna sola
Ljubljana - Te dni se je v Srednji zdravstveni šoli začela celoletna literarna šola, ki jo v obliki šestih celodnevnih seminarjev organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Seminar se je sicer začel v Ljubljani, ponovili pa ga bodo tudi v Celju in Kopru. S to izobraževalno obliko bodo udeležencem seminarja ponudili poglobljene informacije o bogatih tradicijah literatur in hkrati kultur, ki so pri nas večinoma manj znane: star« indijska, afriška, hispano -ameriška in antična kultura. Poudarek- bo predvsem na pisni in ustni besedni umetnosti in s tem vlogi Besede v različnih delih sveta. Na seminarju pa ne bo manjkalo tudi metodike poučevanja književnosti in sodobnih metod branja literarnih tekstov.
Teden slovenske drame 89
Rudi Šeligo: SVATBA Borivoj Wudler: PERPETUUM MOBILE
Kranj — Med spremljevalnimi prireditvami še gostovanje Gledališča Ane Monro in razstava plakatov in scenografij Jožeta Logarja.
iz Spodnje Idrije z upiizoritviju »PERPETUUM' MOBILE« Borivoj a VVudlerja. Režijo podpisuje Jože Medle, sceno Rudi Skočir, igrata pa Laura Podgovrnik in Milan Koželj. Svečana otvoritev Tedna bo prihodnji četrtek. Ob otvoritvi, na kateri bo govoril podpredsednik republiške SZDL, bo podeljena »Nagrada Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo.
V prostorih Carniuma bo v okviru spremljevalnih manifestacij nastopilo Gledališče Ane Monro iz Ljubljane z predstavo »1492 — Ali lahko predvojna striptizeta danes sploh še kaj pokaže«, 21. februarja ob 18.00 pa bo v Mali galeriji Mestne hiše Taras Kermauner otvoril razstavo »Nekaj gledaliških plakatov in scenografij« Jožeta Logarja. Generalni pokrovitelj letošnjega Tedna je Ljubljanska banka Temeljna Banka Gorenjske, sopokrovitelji pa so delovne organizacije IBI, Gozdno gospodarstvo, Gorenjska oblačila, Ptt, Gorenjski tisk, Merkur — vse delovne organizacije so iz Kranja, iz Ljubljane pa Iskra.
Kot odmev slovenske dramatike znotraj jugoslovanskega kulturnega prostora, se bodo na letošnjem Tednu predstavili gle-dališčniki »Naroden Teatar iz Bi-tole. V lanskem letu so uprizorili Šeligovo »Svatbo«, ki je krstno uprizoritev imela v kranjskem gledališču leta 1981.
Režiser uprizoritve je Branko Brezovec, prevajalec Ilija Mil-čin, koreografinja Jasna Knez, scenografija Petar Angelovski, kostumografija Cvetanka Jova-novska, glasbena oprema Hristo Bojadžiev in glasbeni konsul-tant Ljubo Trifunovski. V igri nastopajo: Suzana Kirandžiska, Vladimir Taleski v alternaciji Srebro Djakovski, Petar Mirčev-ski v alternaciji Sašo Ognenov-ski, Menka Bojadžieva, Ratka Radmanovič, Olga Naumovska, Ilija Stefanovski, Boris Čorev-ski, Metodija Markovski v alternaciji Slobodan Stepanovski ter glasbena skupina.
Slovenska Zveza kulturnih organizacij pa je med amaterskimi gledališčniki za letošnji Teden izbrala Dramsko sekcijo KUD »Janko Premrl — Vojko«
kulturni koledar
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1977 - 1979. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Fosilne in arheološke najdbe iz Bobovka. V galeriji Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 razstavlja akad. slikar Nikolaj Beer.
V prostorih Fotokino kluba Janeza Puharja, Delavski dom, vhod 6, bo danes, v torek, ob 18. uri Vlastja Simončič ob diapozitivih predaval na temo 150 let fotografije.
V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, bodo jutri, v sredo, ob 20. uri predstavili pesniško zbirko Rafaela Zormana. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Favna in flora iz zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina.
BLED - Akad. slikar Polde Oblak razstavlja v prostorih Centra za inženiring in marketing LIP Bled.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. kipar Peter Černe. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Ivana Pipana na temo Viharni veter. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici I. Tavčar danes ob 17. uri vodi uro pravljic Ana Florjančič. Jutri, v sredo, bo ob 18. uri v večeru ob diapozitivih Andrej Strmecki govoril o Iranu. V četrtek, 16. februarja, ob 18. uri pa Foto-kino klub predstavlja Foto razstavo Koln.
Gledališče čez cesto Kranj — Prva ponovitev igre Evalda Fli-sarja Kostanjeva krona bo v Delavskem domu, vhod 6, v sredo 15 2. ob 19.30 uri.
lutkovni četrtki
Lutkovni četrtki, ki so v Kranju že tradicionalni in prinašajo malčkom lepote lutkovnega sveta in radoživost domišljije, bodo postali abonmajski, seveda pa si bodo mali gledalci lahko ogledali tudi posamične predstave.
Letošnjo pomlad se bo od 23. februarja do 6. aprila v domu JLA zvrstilo osem predstav, ki jih bodo pripravile lutkovne skupine Lutke čez cesto, Čačke iz Kranja, Oder treh herojev iz Pirnič, lutkovna skupina Papilu iz Kopra, gledališče Tone Čufar iz Jesenic, Mladinsko gledališče II. iz Trbovelj, lutkovna skupina iz Horjula in lutkar Cveto Sever.
Vpis abonmajev je podaljšan do četrtka, 16. februarja, vpisujejo pa na ZKO Kranj, Tomšičeva 44 - grad Kieselstein od 10. do 15. ure.
koncert v glasbeni soli
Kranj - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole koncert, na katerem se bo predstavil trio mladih glasbenih umetnikov.
Po uspešnem nastopu violinistke Vesne Stankovič bo zdaj na koncertu nastopila komorna skupina. Trio sestavljajo Vera Belič -violina, Jelka Grafenauer - violončelo in Andrej Grafenauer - kitara, priznani mladi umetniki, ki so že dosegli lepe uspehe doma in v tujini. V sedanji zasedbi igrajo že drugo leto.
Za nastop v Kranju so pripravili dela Vivaldija, Havdna in Ši-vica, Telemanna, Martina in Baumanna.
Filmski četrtek
vojakova zgodba
Kranj - V četrtek, 16. februarja, bo ob 20. uri na sporedu kina Center odlična vojna psihološka drama Vojakova zgodba. Odvija se v eni od ameriških vojaških baz ob koncu druge svetovne vojne, kjer so ubili nekega črnega narednika. Preiskavo o umoru vodi ka-petan-preiskovalec, prav tako črnec. Nastane napet položaj in mnoga rasistična trenja in medsebojna obračunavanja, z ene strani belih oficirjev in z druge črnskih vojakov. Vojakova zgodba je eksploziven film, ki se je potegoval celo za film leta: leta 1985 je no-miniral za 3 Oskarje in za 3 zlate globuse. Film Vojakova zgodba, ki ga je režiral Norman E. Rollins, je prava klasika, ki si jo človek želi večkrat ogledati.
D. D.
Predstavljamo vam
lutke mikavne za otroke in
odrasle
Cerklje - Cirila Mrgoleta iz Cerkelj, pedagoga, lutkovnega mentorja in režiserja smo v našem časniku predstavili pred šestimi leti, ko je za svoje kulturno poslanstvo med otroki dobil Prešernovo plaketo. Lutkovna skupina osnovne šole v Cerkljah ni obmirovala na lovorikah.
LUTKOVNIGETRTtCl
Kaj se je v tem času dogajalo v vaši lutkovni skupini?
»Pripravili smo lutkovne predstave: Pepel-ka, Deklica in veter, Ukradeni nosek, Petelin gospodar sveta. Z zadnjo smo sodelovali i*a slovenskem lutkovnem srečanju v Kranju in poželi veliko priznanj, predstavili pa smo jo tudi - kot že prej Ukradeni nosek -na lutkovnem taboru v Dolenjskih toplicah. Zatem so lutke doživele malo zatišja. Letos pa smo pripravili predstavo Krap Konrad hujša, avtorja Franceta Forstneriča. Naštu-dirali smo jo po kaseti, to pa smo dobili od mariborskega radia, potem ko nas je Konrad navdušil v radijski igri.«
Premiero ste imeli za kulturni praznik, čez nekaj dni greste že na srečanje gorenjskih lutkarjev. Kam potem?
»8. februarja smo imeli na šoli kulturni dan: medtem ko so si starejši učenci ogledali domove slavnih Cerkljanov, smo nižji stopnji priredili lutkovno igrico. Čeprav je vsebina morda bližja starejšim otrokom, pa so jo tudi mlajši navdušeno sprejeli. Lutke namreč navdušujejo brez izjeme, tudi odrasli uživajo ob uprizoritvah. Po srečanju gorenjskih lutkarjev bi radi čimveč igrali, najprej najbrž na šenčurski šoli, potem pa kjer nas bodo povabili.«
Kdo poleg vas, režiserja, oblikovalca lutk in mentorja, še sodeluje v predstavi?
»Lutke vodijo Martin Bolka, Andreja Jagodic, Mojca Erzar, Mateja Jenko, Sabina Rogelj in Tanja Grilc, na kitari nas spremlja Mojca Erzar. Lutkarji so še vedno tisti, s katerimi smo začeli 1982. leta, le da so zdaj že pri koncu osnovne šole in bo treba prihodnje leto začeti z novimi. Upam, da bodo nastopali s tako resnostjo in veseljem kot sedanji.«
D. Ž.
/ ureja LEA MENCINGER
(^PSSSS©3^GLAS6. STRAN
/TODLISTEK, PISMA, ODMEVI
Torek, 14. februarja 1989
HOTEL translurisl
vas vabi v petek, 17. februarja,
ob 20. uri na večer COUNTRY GLASBE IN PLESA ob zvokih ansambla
POHORJE EXPRES
Informacije in rezervacije na tel.: 621-261
Vabljeni!
GASILSKO DRUŠTVO 64246 KAMNA GORICA
Gasilsko društvo Kamna gorica, 64246 Kamna gorica razpisuje dne 18. 2. 1989, ob 10. uri
JAVNO LICITACIJO
rabljenega, registriranega gasilskega kombija TAM 2000 G, letnik 1967. Licitacija bo v Gasilskem domu Kamna gorica.
Ogled je možen 1 uro pred pričetkom licitacije.
Izklicna cena kombija je 8.000.000 din. Kupec je dolžan plačati prometni davek. Vplačilo kavcije 10 %, bo možno na dan prodaje.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n.sol.o. Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj
TOZD GRADNJE o.sub.o. razpisuje po 129. členu Statuta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
TEHNIČNI VODJA TOZD GRADNJE
za mandatno dobo štiri leta.
Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v Zakonu in Družbenem dogovoru izpolnjuje še naslednje:
— da ima visokošolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, ter strokovni izpit
— da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki
— da ima organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: KOGP Kranj, TOZD Gradnje s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje tehničnega vodja TOZD Gradnje«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis.
Sn/eri
Trg revolucije 1, p.p. 119 64000 KRANJ
Splošna obrtna zdruga S. o. z. INVENT, Kranj, Trg revolucije 1, razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TORJA
DIREK-
Kandidat mora razen splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, gradbene, lesne, ekonomske ali organizacijske smeri,
2. da ima 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
3. da je sposoben organizirati in voditi poslovanje zadruge,
4. aktivno znanje enega tujih jezikov
5. da ima opravljen izpit o ZT registraciji
6. da ima ustrezna znanja s področja varsva pri delu,
7. da ima opravljen strokovni izpit iz svoje stroke.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: S. o. z. INVENT Kranj, Trg revolucije 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisanega roka.
Dela in naloge direktorja razpisujemo za mandatno obdobje 4 let.
JMMGLAS
VEČ   KOT ČASOPIS
MURKINA PRODAJNA AKCIJA
OD 10. DO 20. FEBRUARJA
talnih oblog - itisoni, tapisoni,
topli podi
preprog
v poslovalnici DEKORATIVA Lesce in SUPERMARKET UNION Jesenice
6 mesečni brezobrestni kredit s plačilom 25 % pologa
10 % popust pri nakupu z gotovino
— največja izbira na Gorenjskem
— ugodni nakup
— oglasite se
iz zgodovine
Inob
Ivan Jan (44)
En Korošec in dva rdečearmejca med gorenjskimi partizani
Znameniti Korošec, ki se je novembra 1942 priključil gorenjskim partizanom, je bil Franc Pasterk, Tavčmanov Franci iz Lobnika nad Železno Kaplo. Iz nemške vojske, kamor je bil nasilno mobiliziran, je utekel že oktobra 1942. Takoj po prihodu v skupino razbitega Kokrškega bataljona se je izkazal s svojim junaštvom in z visoko stopnjo slovenske zavednosti. Nadel si je ime Lenart. Njegova udarnost je izdatno poživila skupino.
Tavčmanova družina je bila ena najbolj zavednih slovenskih družin na Koroškem in tudi zelo verna. Že poleti 1942. leta je njihov rojak Karel Pasterk-Gašper v njihovi hiši imel tajne sestanke Osvobodilne fronte. Tavčmanov Jurij, Francov brat, je bil med prvimi sodelavci OF in tako tudi Franc, rojen 1912. leta. Ko sta bila na Koroškem prva organizatorja OF s te strani Karavank — Ivan Zupane in Stane Mrhar, je v stik z njima prišel tudi Franc Pasterk. To je bilo nadvse odločilno, kajti Franc se ni mogel načuditi,.kako se tako skromno opremljeni partizani sploh morejo bojevati, kako morajo peš vzdrževati zveze. In ko je dezertiral iz nemške vojske, se je v nemški uniformi in oborožen sam odpravil prek Karavank. Zvezo s partizani je na osnovi Mrharjevih pripovedi našel v Seničnem pod Kriško goro pri Luciji Švab. Takoj je postal dober borec, vzgleden tovariš in neprestano v akciji. Dne 5. januarja 1943 je bil tudi ranjen, a se ni umaknil iz boja. Zaradi pokazanih vrlin in ker je Koroška tako potrebovala, se je Franc naglo razvijal v odločnega poveljnika. Prek Štajerske je bil poslan na Koroško in čeprav je bil partizan šele nekaj mesecev, ga je Franc Rozman-Stane konec marca 1943 postavil za komandanta 1. koroškega bataljona. A že čez nekaj dni — 4.4. — je podlegel hudi rani, ko so pod njegovim poveljstvom napadli Mežico.
Njegovega aretiranega brata Jurija so nacisti že 29. aprila 1943 z drugimi Korošci obglavili na Dunaju, njegova žena in sestri pa so trpele v taborišču. Junak Franc Pasterk-Lenart pa je bil razglašen za narodnega heroja.
Rdečearmejca, ki sta se isti, Koroški skupini kot nekaj prej Franc Pasterk-Lenart pridružila 6. februarja 1943, sta bila 20-letni desetar Boris Po-lunjin in 21-letni seržant Genadij Favorski. To
sta bila sploh prva sovjetska državljana-rdečear-mejca ne le med slovenskimi, temveč med jugoslovanskimi partizani spioh. A kako je moglo priti do tega?
Od jeseni 1942 sta v tovarni čevljev v Celovcu delal tudi brata Miloš in Andrej Cvetko, aktivista ' OF, poslana tja iz Kranja. Tam so delali tudi ujeti rdečearmejci in z njimi sta začela navezovati stike /. namenom, da bi jih čimprej in čim več odpeljala med gorenjske partizane. Tako sta prišla v stik tudi z omenjenima rdečearmejcema. Postopoma sta brata Cvetko uspela v pripravah na pobeg Rusov. Aktivisti iz Kranja so beguncema poslali celo obleko in ponarejene dokumente. Z Borisom in Genadijem je šel Andrej Cvetko - brat Miloš je bil že pri partizanih — in po dramatičnem potovanju z vlakom prek Kranja ter dalje s tržiškim lokaleem, s katerega so skočili že pred Krizami in se pridružili Kokrški skupini. Še vedno je bila huda zima, a prihod tako zanimivih novincev je zelo razgibal to maloštevilno partizansko skupino. Oba rdečearmejca sta soborce neprestano priganjala v nove in nove akcije. O tem bi lahko veliko povedali.
Kokrška skupina, oziroma četa, zdaj že v sestavi Gorenjskega odreda, je zdaj uresničevala različne načrte in domislice, saj sta bila oba rdečearmejca zelo hrabra in vešča bojevnika. Zal sta zaradi svojih odlik in kot prva rdečearmejca kmalu morala preiti v štab 4. operativne cone, oz. v glavni štab NOV in POS. Toda Boris Polunjin je kot žrtev izdaje padel v partizanski ambulanti pri Kadmoljah, in sicer 18. aprila 1943, Aleksander Favorski pa je odšel v glavni štab. Preživel je vojno, se vrnil v Sovjetsko vojsko, študiral in postal inženir, ki še dandanes vzdržuje pristne stike s preživelimi borci takratne Kokrške skupine.
Medtem pa je moralo v nemško vojsko odhajati vse več gorenjskih fantov, kar je bilo zlasti v okolici Tržiča, Kranja in okolici Štoržiča zaskrbljujoče. Razen bratov Cvetko in Franca Zupana iz Leš se kljub raznim poskusom februarja in marca 1943 Kokrški skupini ni priključil prav noben novinec!
Prihodnjič: Iz nemških poročil februarja 1943
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA
20
In ker sem se ravno spomnila, bi tudi tebi, prijatelj, rada povedala, da so na SOCIALO prihajali tudi ljudje, ki so živeli v izobilju, saj so potrebovali pomoč v stiskah, kot sta bila Ana in Bojan.
Nekega dne me je telefonično poklical neznan človek in vprašal, če bi lahko prišel na razgovor. Nisem ga spraševala, zakaj, dogovorila sva se le, kdaj bo prišel.
No, in tistega dne je potrkal na moja vrata in vstopil. Bil je to človek srednje postave, urejene zunanjosti in uglajenega nastopa. Predstavil se je za Bojana P.
Ko je sedel, sva spregovorila nekaj običajnih besed, nakar sem ga prosila, naj mi pove, zakaj je želel govoriti z mano.
Vprašal me je, če bom imela zanj nekaj več časa, ker meni, da vsega ne bo mogel povedati v nekaj besedah. _ ___
uredništvo tel. 21860
»Seveda, časa imam za vas toliko, kolikor ga bova potrebovala«, sem mu odgovorila. (Čeravno imamo tudi v SOCIALI normiran čas oz. normative za vsako opravilo, tako so zapisali, se nismo mogli nikoli držati tega, ker je vsak razgovor, vsako delo od marsičesa odvisno.)
Bojan se je predstavil. Povedal je, kaj je po poklicu, kje je zaposlen, da je poročen in ima enega otroka in da je žena pred tednom dni odšla od njega in vzela otroka s seboj. Kje je žena, ni vedel. Nekako po ovinkih je ugotovil, da ne hodi v službo, da je na dopustu.
Prosila sem ga, naj mi kaj več pove o njunem življenju in če morda ve, zakaj je žena odšla od njega.
Nekaj časa je premišljeval, nato je začel: »Z Ano, to je z mojo ženo, sva se spoznala kot študenta. Oba sva študirala v istem mestu. Kmalu potem, ko sva se spoznala, sva se tako navezala drug na drugega, da sva morala biti tako rekoč vsak dan skupaj vsaj za nekaj trenutkov.
Ugotavljala sva, da imava enake poglede na življenje, da imava tako slične poglede na zakon, da imava oba enake ambicije tako, da ni bilo čudno, da sva se kaj kmalu začela pogovarjati o skupni bodočnosti,« je umolknil, šel z roko skozi lase, si popravil kravato, ker mu je postala pretesna.
»Ko sva z Ano končala študij,« je nadaljeval, »sva šla vsak na svoj dom. Jaz sem šel k materi, ki mi je edina ostala od bližnjih sorodnikov. Oče mi je namreč umrl, ko sem bil še osnovnošolec. Mama je bila zelo vesela, ker sem diplomiral, vesela je bila moje vrnitve. Mami sem v razgovoru že prvi dan, ko sem prišel domov, povedal, da mislim, da je že čas, da se poročim. Mama je namreč za Ano vedela in tudi poznala jo je, ker sem jo nekajkrat pripeljal domov. Mama ni nasprotovala, če bi še prej odslužil vojsko. Pridružil sem se njenemu mnenju, ker se mi je zdelo umestno.
Ko sva se z Ano videla, sem ji rekel, da sem razmišljal in prišel do sklepa, da bi poroko odložila na čas, ko bom prišel iz vojske, in omenil sem ji tudi, da je takšnega mnenja tudi moja mama. Ana me je pogledala in me vprašala tako mimogrede in hudomušno: »Ali je tako bolje, ker tako misliva midva, ali je bolje zato, ker tako meni tvoja mama,« in še dodala: »Kaj praviš ti, moj mamin sinek?«
Takrat nisem o Anini pripombi niti razmišljal. Ostala je v meni in prišla nadan šele čez leta.«
Bojan je naredil predah. Zdrznila sem se, ker je nenadoma postalo tako tiho, a se je slišalo le najino dihanje.
Nadaljeval je: »Kmalu ko sem prišel od vojakov, sva se z Ano poročila. Jaz sem že imel službo, a tudi za Ano je bilo vse urejeno za zaposlitev, saj so strokovnjake, kot je bila Ana, v tistem času pri nas zelo iskali.
Po poroki sva živela pri moji materi, saj je imela ona več kot dovolj prostora, in tudi sicer -zakaj ne bi živeli skupaj? Da bomo živeli vsi trije skupaj, sva se z Ano že pred poroko dogovorila.
Bili smo srečni. Midva z Ano sva hodila v službo, moja mama pa je vsem trem gospodinjila in Ano istočasno uvajala v vlogo mlade gospodinje.
Kmalu sem opazil, da nekaj ni v redu, da Ana z nekakšnim odporom sprejema nasvete moje mame in to me je začelo motiti. No, moram priznati, da je moja mama rada svetovala, a to vendar ni bilo nič zlonamernega. Mislim, da so bili tudi nasveti Ani vedno na mestu.
Ana mi je včasih potožila, da je mama ni sprejela in da ima do nje drugačen odnos kot do mene. Rekla je, da z mano govori tako ljubeče in sproščeno, a z njo zviška in gospodovalno, da ji dostikrat govori, kako mora skrbeti za mene, svojega moža, da me premalo spoštuje itd. Ana je ob takih priložnostih jokala.
Mani je bilo težko in bil sem v stiski, žal mi je bilo Ane, obenem pa me je jezilo, ker nisem zaznal ničesar, kar bi bilo s strani mame nepravilno ali moteče. Nisem vedel, kaj naj storim in vsakokrat sem rekel sam sebi, da se bo vse polagoma samo od sebe uredilo, posebej še, ko bo Ana spoznala, da ji želi moja mama le pomagati.
(SE NADALJUJE)
Torek, 14. februarja 1989
7. STRAN   ■ • ^»/gfl^GLAS
Domači zdravmK
SLADKI JANEŽ POGREJE DROB
V starih zeliščarskih knjigah je zapisano, da sladki janež odpira, krepi in pogreje drob. Če pijemo v vinu ali vodi pre-vret sladki janež ali položimo segretega v vrečki na trebuh, preneha vsako napenjanje, pomiri se grizenje po trebuhu in spahovanje. Sladki janež je dober pri sluzavem kašlju. Pomaga pri težkem dihanju, žene na vodo, dajali naj bi ga vodeni-čnim. Zelo priporočljiv je za božjastne otroke. S sladkim janežem pripravimo tudi dobro vino, ki pomaga pri vnetih dlesnih, smrdljivi sapi in pri želodčnih težavah.
Skozi lij v nos vdihavan dim žganih plodov sladkega janeža omili glavobol. Nekaj kapljic olja sladkega janeža zdravi ugriznine in žuželčje pike.
Kosem vate, napojen z mešanico rožnega olja in stolče-nega sladkega janeža, položimo na boleče uho in bolečine ponehajo.
Uporaben pa je tudi v živinozdravstvu. Ker odpravlja vetrove in pomirja krče, topel čaj iz sladkega janeža dobro de tudi domačim živalim. Olje sladkega janeža se uporablja pri živalih pogosto kot vtiralo, da bi jih zaščitili pred nadležnimi ušmi in pršicami. V prah stoičen sladki janež dajejo domačim živalim pri pljučnici, konjem in govedu 60 do 90 gramov, prašičem 10 do 15, psom 2 do 5 gramov. Da bi navadili nove golobe na golobnjak, namažimo notranje stene golobnjaka z oljem sladkega janeža.
Pa še to: Sladkemu janežu sta podobna mišjak in trobeli-ka. Da jih bomo ločili, moramo paziti na duh in okus rastline ter na obliko plodu. Sladki janež ima močan, začimben, prijeten duh, okus sladikav, plod pa je jajčast in se zožuje proti vrhu. Ima deset svetlih, ne posebno izstopajočih reber. Je meh-kodlakav in svetlo zeleno siv.
Mišjak ima zoprn duh, spominja na miši ali španske muhe, okusa je grenkega, ostrega, slanega, plod pa je okrogel, s strani nekoliko stisnjen. Ima pet vzdolžnih valovito upognjenih reber, barve je sivo zeleno rjave in je gol.
Trobelika ima smrdeč, omamljiv duh, okus pa po peterši-lju. Plod je široko jajčast, med širokimi, topimi rebri ima po en temno rjav oljni kanal. Tudi trobelikin plod je gol, barve pa rjavo rumene.
Moda
Malo je prodajaln za mlade pri nas. Za eno takih pridobitev je pred kratkim poskrbela kranjska Kokra, ki je na avtobusni postaji v Škojji Loki odprla prodajalno, kjer bo oblačila izključno mlade. Vsi tisti, ki ste jo že obiskali, ste se lahko prepričali, da je tu modnost res na ravni, le cene so dokaj visoke. Ničesar niso imeli na zalogi, pravijo v Kokri, vse, kar je tu. je povsem novo, vzeto naravnost iz proizvodnje, ne iz skladišč. Njihova prva skrb bodo prave kombinacije, ki bodo malce spominjale na butike, saj boste tu lahko izbrali kompletna oblačila, vse, kar bo pristojalo eno k drugemu. - Črte so še vedno modne. K temu lepemu klasičnemu blazerju boste zagotovo našle tudi pravo krilo, bluzo, klobuk... - Foto: D. D.
Še enkrat o zelju
Kongo
O MODROSTI SO REKLI
Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili. Modrost ne izvira toliko iz razuma, kot iz srca.
Rosseger
Modrost sestoji iz tega, da vzameš življenje tako, kot je, in samo včasih sanjaš o tem, kakšno naj bi bilo.
Pearl S. Buck
RDEČE ZELJE
Zelje je ena najstarejših zele-njav na svetu; ljudje so ga poznali že pred 4000 leti.
Občutljivi želodci nekoliko težje prebavijo zelje. Toda težko prebavljiv je predvsem takrat, kadar ga kuhamo v vodi. Zato ga raje pripravimo dušenega ali surovega (belo in rdeče zelje), kot solato.
Katere so odlike zelja? Tako številne so, da jih skoraj ni mogoče vseh našteti. Že v antiki so grški in rimski zdravniki videli v zelju zdravilo za vse. Brez izjeme so ga uporabljali kot zunanje in notranje zdravilo, celo proti kugi.
Kapitan Cook je tri leta plul po morju, ne da bi zaradi bolezni izgubil enega samega moža iz svoje posadke. Trdijo, da se je imel zahvaliti tovoru zelja, ki ga je vzel na ladjo, kakor tudi, da je poznal vse možnosti, kako se da uporabljati zelje. Poznal je tudi učinek zelja proti skorbutu. Ta je namreč v tistih časih zbujal grozo v vsakem moštvu, ki se je odpravilo na daljše potovanje po morju.
Pri opeklinah in pikih žuželk lahko zmečkamo zeljni list, ki ga damo na prizadeto mesto; takoj omili bolečino in pospeši celjenje.
Ko še niso poznali obliža, so zelo pogosto uporabljali zeljni list, ker je prožen in se dobro prime.
Zelje vsebuje okrog 93 odstotkov vode, 1,4 odstotka beljakovin in 4,3 odstotka ogljikovih hidratov. Največ vsebuje vitamina C, kot limona in pomaranča, od ostalih vitaminov pa ima še vitamine A, BI in B2.
Rdeče zelje raste počasneje kot belo, potrebuje več gnojil, ugaja mu kompost. Temno rdeča barva je znak, da primanjkuje dušika, dobro znamenje je zeleno modra barva.
TOPLA SOLATA IZ RDEČEGA ZELJA
To je poljski ljudski recept.
Rdeče zelje zrežemo na tanke rezance, nato ga na *labem ognju skuhamo do mehkega z malo raztopljene slanine, s kozarčkom kisa, soljo in poprom.
Ko je zelje mehko, ga zgostimo z dvema rumenjakoma in ponudimo še vročega. To je čudovita zimska predjed.
(Podatke je zbrala dipl. ing. Bri-gita Flajnik)
Pa še to: rdeče zelje v glavah lahko kupite v vseh naših prodajalnah   prehrambene stroke.
prav je, pa vemo
BELJAKOVINE
Razen ogljikovih hidratov in maščob so beljakovine tretja in najvažnejša skupina hranil. V človeškem in živalskem organizmu so nenadomestljiva gradbena snov pa tudi vir energije. Ogljikovi hidrati in maščobe smejo za prav kratko dobo v hrani primanjkovati, ker telo razpolaga z zalogami. Beljakovine pa mora dobivati enakomerno in redno s hrano, ker jih ne more shraniti kot zalogo. Ob pomanjkanju beljakovin v hrani sega naše telo, da si zagotovi pravilno presnovo, po tistih beljakovinah, ki telo gradijo. Posledice se kmalu pokažejo v obliki zmanjšane duševne zmogljivosti (slab spomin, glavobol), motnjah v delovanju srca in v hujšanju. Če porabi naše telo na ta način 45 odstotkov svojih beljakovin, nastopi smrt.
Po izvoru so beljakovine živalske in rastlinske. Po vrednosti ali pomenu za naše telo pa so popolne in nepopolne.
Popolne beljakovine vsebujejo vseh osem bistvenih aminokislin. To so aminokisline, ki jih naše telo nujno rabi, a jih ni sposobno sestaviti. Dobiti jih mora vsak dan s hrano. Bistvene aminokisline so v prebavljivih živalskih beljakovinah.
Nepopolne beljakovine so tiste, ki jim manjkajo bistvene aminokisline. To so predvsem rastlinske beljakovine.
Beljakovine se prebavijo do aminokislin, ki jih porabi naše telo za tvorbo svojih beljakovin. Nalogo izpolni le tedaj, če so prisotne vse bistvene aminokisline. Zato moramo skrbeti, da je v naši hrani dovolj popolnih beljakovin. Če je vsakih pol, se izkoristijo tudi nepopolne beljakovine za gradnjo in obnovo celic. V nasprotnem primeru se spreminjajo v energijo, za kar jih je škoda in so tudi manj primerne kot ogljikovi hidrati. Naša naloga je torej, da uporabljamo za pripravo dnevnih obrokov hrane rastlinska in živalska beljakovinska živila skupaj, kot npr. fižol ali grah ali sojo in meso; testenine in meso ali sir ali mleko.
Najcenejše popolne beljakovine so v mleku, skuti in ribah, dražje so v jajcih in najdražje v mesu.
Potrebe organizma po beljakovinah so odvisne ne samo od starosti, spola, zdravja itd., ampak tudi od njihove biološke vrednosti, to je od izkoristka v organizmu, in znašajo lahko od 0,35 g - 1 g na 1 kg telesne teže dnevno. 1 g beljakovin sprosti v telesu 4,1 Kcal ali 17 KJ. Beljakovine naj dajo 10 - 15 odstotkov dnevno potrebne energije.
KO SMO UTRUJENI
Današnji čas zahteva od nas več kot kdajkoli. Zato pazimo nase. Varujmo se prevelikega telesnega in duševnega napora, razburjenj, skrbi. Več počivajmo, sprehajajmo se po svežem zraku in kaj lahkega berimo, zlasti še, če zaradi preutrujenosti ne moremo zaspati ali slabo spimo. Spomladansko utrujenost bomo omilili z dodatkom vitamina C.
Pater Ašič pri utrujenosti svetuje tudi čaje iz koprive in mete, poudarja pa tudi, da jejmo čim več sadja: grenivke, jabolka, pomaranče, slive, kislo zelje, korenje.
Za boljše spanje pomaga tudi med. V skodelico s 4 žličkami medu damo 4 žličke jabolčnega kisa in premešamo. Pred spanjem vzamemo 2 žlički te mešanice. Če v eni uri ne zaspimo, vzamemo še 2 žlički. Če se ponoči zbudimo in ne moremo več zaspati, vzamemo spet 2 žlički.
Tudi otroke pobijajo, ali ne?
Mlad sem še, na pragu življenja. Redko kdaj razmišljam o življenju, o minljivosti, o smrti. Pa se z vsem tem srečujem - velikokrat. To so bežna, hipna srečanja, ki se me le rahlo dotaknejo in so vselej namenjena drugim; bežijo mimo mene. Pa vendar... Je res?
Z ekrana strmijo vame vlažno lesketajoče se oči, razprte so v strahu. Ves ekran jih je poln. Temne so, proseče, na negibnem bledem otroškem obrazu. Suhljate ročice so klenjene. V prošnjo? V molitev? Pa puška, črna, velika - prevelika za to malo otroško telo. Še zadnji poblisk groze in nerazumevanja v otrokovih očeh: ZAKAJ? Zamolkel pok strese televizor, nato trepetajoče poleže. Prašen vojaški škorenj stopa prek negibnega bitja pa naprej skozi ruševine. Se za hip se kamera zaustavi na otrokovem obrazu: na njem je še tisti ZAKAJ? Vprašanje zatolče tudi v meni. Tudi jaz ne razumem. Še Preden se zavem, je ekran že prazen, motno svetlikajoč, tih.
Za hip sem pomislil, da se mi je vse le sanjalo. Vsak trenutek se bom zbudil, si prigovarjam. V glavi mi vršijo vprašanja, strah me stiska v prsih. Ne morem, nočem verjeti - ampak... tudi otroke pobijajo, aH ne? Kdo so ti morilci? Ali uživajo v nasilju? Je ubijalec vojak s puško? Samo on?
Nemočna jeza se umakne strahu v moji notranjosti. Zasovražim vojaka s puško, pa tistega, ki mu je stisnil orožje v roko in ukazal Pobijati. Nehajte z vojno! Vrzite puške stran! Prosim, ne morite več! Hripavo kričim v mračne stene. Moj krik narašča, plane skozi okna na cesto. Dvigne se v zrak, veter se zavrtinči, da se njegov odmev razprši na vse strani. Ga slišite vsi?
Boštjan Šolar, 8. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
MORDA NISTE VEDELI
Kako je mogoče ugotoviti ptičjo starost?
^JjrejaDMnCADOLEN^^
Veselim se razrednih ur, kajti takrat ni spraševanja in učenja.
Anica Papler, 5. c r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj
Spričevalo
Moje spričevalo je bilo dobro.
Začel bom z matematiko, ki jo imam najraje in sem jo imel odlično. Slovenščino in spoznavanje narave in družbe pa sem imel dobro. Tudi pri telovadbi in pri likovnem sem se dobro odrezal. Glasba ni bila slaba. Vendar mami ni bila zadovoljna, očka pa še kar. Tudi sam nisem bil zadovoljen s spričevalom.
Zato sem sklenil, da se bom drugo polletje bolj potrudil in popravil svoje spričevalo.
Sebastiian Boltič, 3. č r. OŠ Matije Čopa Kranj
Recept za gledanje TV filma
Preden se film začne, vzemite 5 žlic časa. Potem pripravite v stekleno posodo 30 žlic čipsa, v steklen kozarec 3 del nealkohol-ne pijače po izbiri, na kavč si naravnajte 3 kose blazin, pripravite polkilogramsko odejo in jo dajte na dva metra kavča, da bo bolj mehko, potem se ulezite na kavč in se za 50 stopinj obrnite proti televiziji. Če boste imeli srečo, se bo film ob napovedanem času začel.
Mina Kunstelj, 6. b r. OŠ bratov Žvan Gorje
Pust
Peka v hiši, v vasi naši, to je pust, pust, krivih ust. Krofi dišijo in se bleščijo, saj to je res pust zelo velikih ust. Šeme podijo po našem se vrtu, otroke lovijo in se smejijo, saj to je pust, pust res velikih ust.
Maja Tominc, 4. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
POKLICNA POSVETOVALNICA
Odgovarja mag. Franc Belčič
P. L.: Doma sem iz okolice Kranja. Obiskujem sedmi razred osnovne šole. Moja poklicna želja je zelo nenavadna, po osnovni šoli bi se rad vpisal v metalurško šolo. Za to me je navdušil pokojni stric. Prijatelji mi pravijo, da nisem "čisto pri pravi". Zatrjujejo mi, da je metalurgija za Jeseničane, kjer imajo železarno, da metalurgov drugod sploh ne potrebujejo. Poleg tega bo menda železarstvo pri nas kmalu propadlo, ker izginja tudi drugod po svetu.
Videti je, da niso "čisto pri pravi" tvoji prijatelji. Njihovim stro-kovnjaškim nasvetom se lahko brez škode odrečeš. Res je na Gorenjskem železarna na Jesenicah, vendar to ni edino mesto, kjer potrebujejo metalurge. Posamezne strokovnjake s tega področja iščejo v kovinarski industriji, v livarnah, zaposlujejo se v trgovskih poslih z železnino. O tem pričajo tudi pretekli razpisi kadrovskih štipendij, denimo, za kranjsko in škofjeloško občino.
Če ti bo jeseniška šola preveč od rok, boš lahko izbral Srednjo šolo tehničnih strok Franca Leskovška-Luke v Ljubljani. Šolanje traja tri leta (na primer za smer metalurški modelar) ali štiri leta za metalurškega tehnika, kamor se boš verjetno vključil, če sodim po zelo dobrem uspehu iz osnovne šole. Kasneje, po srednji šoli, boš lahko s študijem metalurgije nadaljeval na Fakulteti-za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
Metalurgija je osnova kovinarstvu, zato so tvoje skrbi o skorajšnjem propadu čisto odveč. Metalurgija se hitro modernizira, velike količine zamenjuje visoka kvaliteta, zato potrebuje usposobljene ljudi.
In za konec še to: s kadri se dogaja podobno kakor s kovinami; čim bolj so redki, tem bolj so dragoceni.
Ptičjo starost je dokaj težko ugotoviti. Najbolje je ptičku pogledati na noge Mlad ptič star manj kot eno leto, ima skoraj prozorne Jožice, gladke in bleščeče. Njegovo perje je nežnejše, barve pa svet-[fiše kot pri odraslih ptičih. Do treh let starosti postajajo noge vse £olJ oglate. Po treh letih so nazobčane in pokrite z nekakšnimi izhodnimi luskami, kremplji pa se pogosto podaljšajo. Če je ptiček preživel dlje časa v kletki, na starost ni več tako plašen.
V soboto smo šli na ohcet. Andrej se je ženil z Ančko. Pili smo kokto in se igrali.
Simon Vidic, 2. b r. OŠ Davorina Jenka Cerklje
Med počitnicami
Med počitnicami smo bili na Šobcu, kjer smo se drsali. Potem smo šli na Bled. Tam smo jedli kremne rezine.
Z dedijem smo bili pri Mati-zovcu in na Kršišču. Z mamico in atijem smo šli peš na Zelenico. Na Zelenici je sneg in sem se z zračnico vozil po snegu. Med počitnicami sem veliko gledal televizijo in se drsal.
Urban Ahačič, 1. r. OŠ Podljubelj
^^^^^^^^^
GLAS 8. STRAN
Primanjkljaj jemlje saoo inštitutu za pljučne bolezni na Golniku_
Naj bolnišnica kar zapre vrata
Golnik, februarja - Bolnišnica na Golniku je nekakšna dvoživka: na eni strani je naša vodilna univerzitetna ustanova za pulmologi -jo, v kar je prerasla iz nekdanjega zveznega inštituta za tuberkulozo z dolgoletno tradicijo zdravljenja pljučnih bolezni, na drugi pa bolnišnica za notranje bolezni za paciente z Gorenjske in ljubljanskega okoliša. Donedavna ji dvojna vloga ni bila v napoto, odkar pa zdravstvo obvladujejo gmotne težave, Golnik svojo dvojnost krepko občuti.
Bolnišnica stiska pas
O rdečih številkah, ki grozijo bolnišnici na Golniku z zaprtjem, smo že pisali, zato se tokrat spustimo v ozadje današnjih izgub. S statusom univerzitetne ustanove na eni strani in bolnišnice na drugi se je Inštitut na Golniku doslej uspešno prebijal, v razvoju je še pred desetletjem lovil korak s stroko v razvitih deželah. Danes je zaradi osiro-
Bolnik, ki je decembra 1987 ležal na Golniku, je »stal« 1.133 nemških mark, pri čemer so gmotni stroški njegove oskrbe pojedli 339 DEM, plače osebja 625, amortizacija 88, skladi 47 in investicijsko vzdrževanje 34. Septembra lani pa je bila cena že 1.215 DEM, zahvaljujoč porastu stroškov, ki so na bolnika znašali že 469 DEM. Za plače je šlo 660 DEM, za amortizacijo 60 in za investicijsko vzdrževanje 26, medtem ko so skladi ostali prazni.
mašen]a zdravstva za polno desetletje v zaostanku. Financiranje dejavnosti, ki teče v dveh delih (del po vnaprej dogovorjenem programu, razlika pa se poravnava na tako imenovani »prosti ceni« tistih, ki prihajajo v ustanovo od drugod, ne iz domače regije), je gladko teklo in denarja je bilo dovolj za bolnišnične apetite, o katerih vemo, da so v zdravstvu najbolj nenasitni. Pred poldrugim letom pa so se razmere spremenile. V bolnišnici, katere polovico zmogljivosti je bilo namenjeno zdravljenju bolnikov iz širše Slovenije, tretjino pa domačim (Golnik je namreč hkrati tudi nekakšna splošna bolnišnica za »spodnji« del Gorenjske), se je razmerje sil začelo obračati v prid gorenjskih bolnikov. Delež ostalih je zaostal, tako da je zadnje čase bolnišnica pretežno dvoregionalna (za Gorenjsko in Ljubljano). Kot je dejal doc. dr. Jurij Šorli, od lanskega novembra direktor Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni na Golniku, ob tem ni prišlo do spremembe programov s strani gorenjskih zdravstvenih skupnosti. Hkrati je začela zaostajati priznana cena za bolnišnične storitve, v zdravstvenih skupnostih so se pojavile izgube. Te so prevalile na ramena izvajalcev. Ker je
Lani so na Golniku zdravili in odpustili 6876 bolnikov. Največ jih je prišlo z Gorenjske, prek 43 odstotkov, odstotek manj iz ljubljanskih občin, iz ostale Slovenije blizu 9 in od drugod 5 odstotkov bolnikov. 3990 bol-nikov se je zdravilo za pljučni-K mi boleznimi, in sicer več kot polovica iz ljubljanskih občin, slaba četrtina z Gorenjske in kakih 18 odstotkov iz ostalih območij Slovenije in Jugoslavije. Med 2886 ostalimi bolniki pa daleč prednjačijo Gorenjci, ki jih je čez 70 odstotkov, petina je Ljubljančanov in le 8 odstotkov jih je od drugod.
skupnostim intervencijski zakon prirezal porabo, so le-te izvajalcem plačale do določenega limita (v letu 1988 so poravnale le porabo do oktobra). Tako vsaj se je do Golnika obnašala ljubljanska zdravstvena skupnost. Na Gorenjskem pa je so zdravstvene skupnosti najprej plačale zdravstvenim organizacijam za domačim plotom, šele ostanek pa namenile tistim, kijih ne štejejo za svoje. Zapiranje regijskih meja je ustanove z nadregijskim statusom močno prizadela, najo-čitnejši dokaz za to je Univerzitetni klinični center iz Ljubljane, ki računa svojo lansko izgubo v astronomskem znesku in je prva lastovka, ki oznanja polom zdravstva. Inštitut na Golniku, čeprav sorazmerno samostojni del UKC, je v povsem enakem položaju.
Infarkt stane toliko kot yugo
Stroškom skorajda niso več kos, plače so zaostale (februarja je najvišja plača tukajšnjega strokovnjaka z doktoratom znanosti znašala tri milijone, zdravnik specialist z desetletno prakso pa je zaslužil 1,8 milijona), aparature so iztrošene. Ko so lani  obnavljali  rentgen  iz leta
1974, so rezervni del zanj dobili dobesedno iz muzeja. Instrumenti za indoskopijo sicer niso zelo dragi, pač pa zaradi velike občutljivosti prenesejo zelo malo preiskav. Da bi jih obvarovali, so začeli celo razmišljati, da bi opustili ambulantno diagnostiko (te je okoli 30 odstotkov) in delali le za hospitalizirane bolnike. Laboratorija niso obnavljali, odkar pomnijo, na leto si lahko zanj privoščijo dva ali tri aparate, medtem ko si jih drugje v svetu deset. Lani so šli le v obnovo energetskih objektov, kar jim je za dve leti pojedlo vsa amortizacijska sredstva, ter v ureditev skladišča za tekoči kisik.
Varčevalni ukrepi so edino, kar lahko storijo zase. Vendar jim tudi varčevanje ni prineslo veliko, saj inflacija prehiteva vsa
Število oskrbnih dni so zaradi varčevanja neprestano zmanjševali. Najbolj zgovoren je podatek iz leta 1971, ko so sprejeli 5169 bolnikov, oskrbnih dni pa je bilo 161.072. Leta 1986, ki je bilo po sprejetih bolnikih rekordno, so imeli še 147.333 oskrbnih dni, lani pa ob 6.833 sprejetih bolnikih 130.915 oskrbnih dni.
Torek, 14. februarja 1989
prizadevanja, zmanjševanje ležalne dobe in oskrbnih dni, ukinjanje postelj in delovnih mest. Gmotni stroški so kljub temu vi-
Precej prahu je predlani dvignila ukinitev ginekološkega oddelka na Golniku, kjer so se zdravile bolnice s specifičnimi boleznimi rodil. Na zdravljenje jih je pošiljala Ginekološka klinika iz Ljubljane, ki je nenadoma ta dotok ustavila, najbrž zaradi lastnih varčevalnih interesov. Ker pacientk ni bilo več, so bili prisiljeni oddelek na Golniku ukiniti, kader pa prerazporediti na druga delovna mesta, kar je prineslo bolnišnici majhen prihranek. Druga stran prihranjenega dinarja pa se žal ne vidi: bolnice z določenimi bolezni rodil se zdaj ne zdravijo nikjer. Za mnoge je zadnje upanje umetna oploditev, vendar ta poseg terja popolnoma zdravo ženo. Posledic se ne da izmeriti.
soki in predstavljajo 40 odstotkov vseh izdatkov za bolnika. Z malo šale, pa več grenkobe tukajšnji zdravstveni delavci povedo, da denimo bolnik po infarktu na intenzivni negi stane toliko kot nov yugo. Veliko vpliva na stroške nimajo, trdi dr. Šorli, češ bolnišnica je zadnja v verigi zdravstvenih ustanov, ki se ubada z bolnikom, zato mora biti njena storitev kakovostna.
Tudi če bo Golniku uspelo kampanjsko potešiti trenutne potrebe po manjkajočih 5 milijardah, še ne pomeni rešitve. Ta najbrž ni le v njegovih rokah, pa tudi ne v rokah zdravstvenih skupnosti, ki ga preživljajo. Medtem ko prvi toži o skoposti skupnosti, pa te udrihajo po pretiranih računih s precenjenimi storitvami, bolnišnica pa spet po svoje utemeljuje visoke številke. Tudi ta začarani krog je lahko motiv za razmišljanje, kako naj bo v prihodnje organizirano naše zdravstvo.
D. Z. Žlebir
Razgretost zaradi odlagališča odpadkov v Tenetišah
Kranj je še poln »ekoloških bomb«
Sumničenja, očitki...
Kranj, 13. februarja - Razgretost zaradi ureditvenega načrta deponije odpadkov v Tenetišah se je začela konec januarja letos na Kokrici in se potem hitro razširila (in še vedno traja) na šest krajevnih skupnosti na ožjem območju, v bližini katerega je že sedanje odlagališče odpadkov. Začelo se je pravzaprav dva dni pred sejo občinske skupščine z izrednim in zelo obiskanim zborom krajanov na Kokrici in sicer zaradi že tretjič na sejo predloženega odloka o ureditvenem načrtu odpadkov v Tenetišah. Zahtevi zbora krajanov se je naslednji dan, po obisku delegacije pri predsedniku občinske skupščine Ivanu Torkarju, pridružila tudi celotna delegatska baza območja šestih krajevnih skupnosti in zahtevala ponovno strokovno razlago. Odlok je bil potem umaknjen z dnevnega reda, vendar le za kratek čas. Ker se je postopek enomesečne javne razprave o predloženem ureditvenem načrtu iztekel že junija lani, je zdaj dogovor, da se pred ponovno uvrstitvijo na dnevni red zasedanja občinske skupščine marca letos poskrbi za dodatna strokovna pojasnila za tiste krajevne skupnosti, ki so vodile razpravo konec minulega in ta mesec. Kako bo organizirano in kako bo potekalo to pojasnjevanje, ta trenutek še ni jasno, imenovana pa je posebna skupina iz krajevnih skupnosti, ki bo ta teden pregledala celotno strokovno gradivo z vsemi podlagami, pripombami, zahtevami in soglasji v prejšnjih postopkih. Šest krajevnih skupnosti (Kokrica, Golnik, Trstenik, Tenetiše, Naklo in Gorice - slednje po dodatni seji političnega aktiva) pa so na vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, in skupščinske organe naslovile poseben dopis o problematiki odlagališča v Tenetišah. Predlagajo pa tudi nekatere spremembe in dopolnitve predloženega odloka.
nju lahko tudi čimdlje služila. Opredeljena je za 25 let. Mislim pa, da bo odlaganje tovrstnih odpadkov (kot strošek) in razvoj (inovativnost) nenehna spodbuda in naloga, da se išče možnosti za predelavo tovrstnih odpadkov; skratka, da bodo čez čas pomembna surovina (primer so razni acetoni, ki jih danes Elan že rabi kot surovino, včeraj so bili še poseben odpadek - op. p.). To pa bi moralo podaljševati »življenjsko dobo« urejene deponije v Tenetišah.« Takšni odločni opredelitvi in trditvi se pridružuje tudi Ivan Noe, diplomirani inženir kemijske    tehnologije iz Iskre Kibernetike (obema pa še dr. ekologije iz KOGP Drago Vuk in Franc Ušlaj, inž. kemije v Iskri Te-lematiki - vsi pa so člani  ožje strokovne skupine v odboru ): »Kot predstavnik Iskre bom prvi in vedno proti, da bi še kdo drug vozil odpadke na to deponijo...« Je pa tako, posebna prometna študija bo potrdila, da je prevažanje takšnih odpadkov (na dolge relacije) s ceno, ki jo bo vsak plačal na deponiji (danes velja vsak deponiran kilogram tovrstnih odpadkov 200 dinarjev) najbrž prevelik strošek, da bi si ga zlahka privoščil še kdo izven sicer trdno opre-deljne meje (v odboru oziroma med podpisniki sporazuma) kranjske občine...
Pravzaprav je bilo v sedanjih razpravah (predvsem na Kokrici) in junija lani med javno razpravo v Tenetišah največ očitkov zaradi dosedanjega upravljanja z odlagališčem. Sumničenja pa so se pojavila, ker je bil pred tem odlok že dvakrat umaknjen z dnevnega reda, tretjič pa uvrstitev v objavljenem dnevnem redu v Kranjčanu ni bila napovedana.
Jože Pešak, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pravi: »Kakorkoli že podnaslovi mo zadnje dogodke in razprave, velja predvsem, da so vsi dosedanji postopki potekali natančno in dosledno, kot to narekujejo formalno-pra-vna, strokovna in vsa druga določila o tovrstnih dokumentih oziroma načrtih. Tudi zaradi kakršnihkoli drugih (razen formalnih zadev) odlok ni bil dvakrat umaknjen. Začelo pa se je po tej poti, ko sta bila sprejeta Dolgoročni plan občine Kranj za leto 1986-2000 in Družbeni plan občine za obdobje 1986-1990. V obeh sprejetih dokumentih je tudi takratna odločitev o sanaciji in razširitvi deponije komunalnih odpadkov ter ureditvi deponije posebnih odpadkov na opredeljeni lokaciji v Tenetišah.«
Tudi utemeljitev, da je do takšne odločitve oziroma opredelitve v obeh dokumentih prišlo (takrat ob sprejemanju oziroma še prej v razpravi nanje ni bilo bistvenih pripomb), smo slišali več.
Vprašanje glede odlaganja (reševanja) tako imenovanih posebnih odpadkov je v Sloveniji precej okvirno, da ne rečemo nedorečeno. Republika naj bi poskrbela za odpadke prve kategorije, v katero sodijo radioaktivni, kužni in strupeni odpadki. Kar zadeva ostale, posebne odpadke (druge in tretje kategorije) pa naj se rešuje v regijah. Kranjčani so že pred časom pristopili k ljubljanskemu konzorciju, da bi skupaj rešili to vprašanje, vendar od tega konzorcija ni bilo nič in je propadel. Po drugi strani pa KOGP Kranj, kot upravljalen-, odlagališča, kjer so se še do nedavnega mešali posebni odpadki s komunalnimi, ni več sprejemal iz kranjskih delovnih organizacij posebnih odpadkov. Tako se je kranjski industrijski bazen znašel v precepu: Kam s posebnimi odpadki.
Sreča ali smola...
S podobnim problemom se je v Sloveniji najprej srečal Maribor, ki je n prvem mestu po industriji in tovrstnih odpadkih v Sloveniji. In problema so se tam tudi lotili. Najbrž je na drugem mestu v Sloveniji res Kranj (vsekakor, kot pravijo strokovnjaki, to ni Ljubljana); in morda je na tretjem mestu Celje. Skratka, utemeljitev za posebne odpadke za Kranj v Tenetišah je, da gre za smolo ali pa hkrati za srečo; slednja se kaže v tem, da smo se zavedeli ekološke nevarnosti, ki se danes »odlaga« po tovarniških dvoriščih in imamo zato že zdaj v Kranju skupaj z neurejenimi Tenetišami kar precejšnje število ekoloških bomb.
Na podlagi takšnega realnega, da ne rečemo krutega za obstoj industrije, stanja, je bil potem v Kranju imenovan poseben odbor predstavnikov iz kranjske industrije (to je bil strokovni team) in se 16. januarja 1986 lotil reševanja   problematike   posebnih odpadkov.
»Najprej smo se lotili programa dela in finančnega načrta,« pravi Nada Drča, samostojni svetovalec v komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj. »Pripravili smo sporazum o združevanju sredstev, h kateremu je na podlagi katastra o posebnih odpadkih pristopilo 13 kranjskih delovnih organizacij. Skupaj s Cestno komunalno skupnostjo so te organizacije za vse potrebne priprave namenile po sedanji vrednosti že blizu 400 milijonov dinarjev, kar bo njihov vložek pri kasnejših stroških za odlaganje posebnih odpadkov.«
Emil Nanut, diplomirani inženir kemijske tehnologije v Savi Kranj, je v zvezi s poudarjanimi pomisleki, da bo to prav gotovo več kot kranjska deponija, zelo ka-• tegončen: »Ko se je
skupina formirala, smo že takoj na začetku jasno in odločno postavili, da bo to le kranjska deponija, ker jo bo tudi Kranj (združeno delo) financiral in tudi zato, da bo Kra-
Varnost in nadzor...
Vprašanje, ki je bilo v zadnjih razpravah večkrat postavljeno in je zaradi nejasnosti tudi motilo, je, zakaj naj bi bilo v Tenetišah zaposlenih kar 14 ljudi (saj to je prava tovarna). Odgovor je, da to Tenetiše, ko bodo tako urejene, tudi bodo. Tako kot je to danes čistilna naprava v Kranju, kjer je 12 zaposlenih.
Kot so tokrat povedali člani odbora v pogovoru, gre za načrt, ki naj bi najprej uredil sedanjo deponijo komunalnih odpadkov, da bo varna za okolico in za širše območje z vseh vidikov. Enako velja tudi za posebne odpadke, ki bodo strogo razvrščeni, varno shranjeni v posebnih celicah in na podlagi projekta in izvedbe tako urejeni, da bo zagotovljena popolna varnost. Sicer pa, kot poudarjajo sogovorniki, je bil kot izdelovalec načrta izbran med tremi (ne kot najcenejši) Urbanistični inštitut Slovenije, pri izdelavi pa so sodelovali še Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Hidrometeorološki zavod Slovenije, Geološki zavod Ljubljana, Seizmološki zavod, Zavod za spomeniško varstvo, pregledal ga je SEPO in recenzijo
opravil Inštitut Boris Kidrič. In kar je najbolj pomembno: pri pripravi tega načrta so bili upoštevani in vanj vneseni vsi najnovejši tehnološki dosežki v Evropi in Ameriki (in bodo, če bo do njih prišlo, tudi pri izdelavi glavnega projekta). Soglasja nanj pa so dale tudi vse ustanove, ki so v takšnem primeru pristojne.
»Največja prednost in najbolj pomembno pri vsem, če vse drugo izvzamemo, pa je, da bo
ta deponija pod kontrolo. Nad to ekološko bombo bomo imeli nadzor in pregled, ne pa tako, kot je zdaj, ko je po dvoriščih in na različnih krajih nič koliko tovrstnih manjših bomb in nad katerimi ni nadzora, kam lahko izginjajo...« Še do včeraj pa je bilo takšno neurejeno in nenadzorovano odlagališče tovrstnih »bomb« tudi odlagališče v Tenetišah, kjer so se mešali komunalni in posebni odpadki.
Odgovornost upravljalca...
Pogost je bil očitek tako junija lani v Tenetišah, pa tudi zdaj, da upravljalec ne ravna dovolj odgovorno pri upravljanju z odlagališčem v Tenetišah. Kje so potem zagotovila, da bo kasneje?
Jože Stružnik, direktor KOGP Kranj (KOGP je v sedanjih pripravah, za katere združuje denar združeno delo Kranja, posodil ime glede inve-stitorstva, kasneje pa bo najbrž pooblaščena organizacija za upravljanje) se z očitkom ne strinja: »Kdor pozna stanje na drugih podobnih oziroma tovrstnih deponijah v Sloveniji, se bo strinjal, da je tam še slabše. Mi obvladujemo vse izcedne vode in jih imamo pod stalnim nadzorom (vsake tri mesece pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, po potrebi še v Kranju in v laboratorjih čistilne naprave Kranj). Odkar je rešeno finančno vprašanje glede zasipanja na sedanji deponiji, delamo tudi to. Nadziramo dovoz odpadkov na odlagališče... Kasneje pa bo nad odpadki dvojna kontrola: prvič že na samem vhodu (zaradi razvrščanja in nenazadnje tudi cene); in drugič, če hočete, bodo nad njimi bedele inšpekcijske službe...«
Nekaj več v zavesti...
Predloženi odlok o ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Tenetišah bo torej, podobno kot v zadnjem času, tudi v prihodnjih dneh predmet precej široke razprave; še preden bo ponovno prišel pred delegate v skupščino. Čeprav organizatorji dosedanjega dela na tem področju ocenjujejo, da vse skupaj zadevo časovno podira in draži (saj je bil čas za to junija lani) je najbrž prav, in ne bi nam smelo biti škoda tudi tega denarja, da pobudi in spodbudi, ki je prišla sicer z zamudo, temeljito prisluhnemo. Mar ne kaže nenazadnje to na nekaj več in na korak naprej v zavesti, da nas ekologija začenja skrbeti in da se bomo počasi vsi skupaj začeli drugače obnašati. Prav gotovo je največ vredno spoznanje, da je neorganizirano življenje z odpadki prenevarno. In nenazadnje tudi za to ne gre enačiti kranjskega primera z nedavnim trboveljskim. Ne bi se namreč smelo zgoditi, da bi se vse skupaj sprevrglo v protest, da se nič ne reši, marveč v prizadevanje in podporo, da se sedanji- stanje čimprej in strokovno varno za vse danes in za zanamce uredi...
A. Žalar
Beseda iz KS pred razlago
In kako po razburjenju na Kokrici na predloženi odlok oziroma ureditveni načrt gledajo predsedniki iz šestih krajevnih skupnosti na območju, ki zdaj terja dodatno pojasnjevanje o odlagališču v Tenetišah in še preden, si je celotno dokumentacijo ogledala posebna pooblaščena komisija?
Jože Bizjak, Trstenik: »Mislim, da je več kot logično, da naj smetišče ostane; vsaj ostale krajevne skupnosti bodo za to. Kar pa zadeva posebne odpadke, je lokacija delikatna in najbrž na rob parka ne sodi. Treba bi jo bilo najbrž urediti pod drugačnimi pogoji. Skoraj prepričan pa sem, da bodo vse Iskrine firme v Sloveniji vozile odpadke na to deponijo...«
Friderik Mali, Golnik: »Da do sprejetja odloka ni prišlo, je prav. Naj se stvari razčistijo, pojasnijo, da ne bo pomislekov, ugibanj, strahu... Sicer pa menim, da odlagališče tovrstnih odpadkov nekje mora biti. Pomembno pa je, da bo takšno odlagališče strokovno zares urejeno...«
Peter Perko, Gorice: »Najprej je potrebna sanacija obstoječe deponije, potem pa vsestranska ocena ekološke nevarnosti odlagališča za posebne odpadke. Potrebna bo tudi 100-odstotna garancija o uspešnem nadzoru in nenazadnje zagotovilo in nadzor, da bo odlagališče namenjeno izključno kranjski občini...«
Vinko Orehar, Naklo: »Menim, da je odlagališče preveč na široko opredeljeno. Mislim tudi, da ne gre zgolj in samo za Kranj. Vztrajamo pa, da strupenih odpadkov ne bi smelo biti v tako gosto naseljenem območju, kot je to v občini...«
Stanko Hribar, Kokrica: »Mislim, da moramo dobiti natančen odgovor, zakaj se občina odloča za tovrstno odlagališče in to ekonomske, varstvene in druge razloge... Konec koncev ne gre samo za eno vas, marveč za šest krajevnih skupnosti. Pri vsej zadevi ne terjamo nič drugega. Predvsem pa nas skrbi varnost, nas in zanamcev. Na podlagi razlag pa naj se potem krajani odločijo...«
Jož e Bizjak      Friderik Mali     Peter Perko
Vinko Orehar      Stanko Hribar
Torek, 14. februarja 1989
RAZVEDRILO.
9. stran (ŠmSSB&mBSOLAB
Kramberger se dela norca, iz sebe, ljudi in denarja!
KRANJ, 7. februarja — Po nedavno sklicani tiskovni konferenci na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer so predstavili knjigi Ivana Krambergerja iz Negove, nas je zanimalo, kaj o njem in njegovih knjigah menijo Kranjčani.
majda IGLIC, dijaki-
nja:»Zelo veliko je naredil za slovenski narod, pa tudi za druge po svetu. Mislim, da se mu imamo za kaj zahvaliti. Nekateri ga imajo za »levega« človeka, ker ga ne poznajo dovolj. Veliko dobrega je storil, zlasti za otroke.«
MELITA ŠKERJANC, upokojenka: »Kaj naj si mislim o njem? Vse najboljše. Kaj neki naj bi si mislila o človeku, ki tako pomaga. Njegovih knjig nisem brala, saj imam sedaj kot upokojenka tako malo časa...«
MARJAN MESARIC, krojač: »Prebral sem obe njegovi knjigi. Moje mnenje o njem je, da se dela norca iz sebe, ljudi in denarja. To pa lahko počne prav zato, ker je tako bogat. Sicer pa mi ni čisto jasno, od kod mu, kljub številnim izumom, toliko denarja!«
SAŠO DEMŠAR, glasbenik: »Sam sem že bil pri njem v Negovi, kjer je naš Ski kvintet, v okviru poti po Štajerski, tudi gostoval. Menim, da je velik talent in umetnik. Posamezniki ga ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Večina ljudi pa je z njim-in odobrava njegovo humanost in ideje.«
MOJCA GRUBlC, varuhinja: »Tako vsestranskih ljudi, kot je Ivan Kramberger, bi bilo potrebno še več. Doma imam njegovi knjigi. Po televiziji sem gledala tudi dokumentarno oddajo Ivan Kramberger iz Negove. Za razliko od države, ki jo neprestano kritizira, ima denar in si vse to lahko privošči.«
TATJANA ERLAH, absolventka: »Meni se zdi Kramberger super. Enkraten! Lahko si vse to privošči in pomaga ljudem. Knjig sicer nisem prebrala, vendar jih bom, če jih bom le dobila. Res je super!«
Marjana Dime foto: G. Šinik
ČVEK
NARODNOZABAVNE VIŽE
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO
MARI ŠTIRN
Tako bogate ponudbe oblačil, kot jo najdete v prvem nadstropju Globusa, zlepa ni nikjer. In tudi prodajalke so prijazne, nevsiljive. Vljudno vas pozdravijo, povprašajo po željah in če jim poveste, da bi radi le malo na splošno pogledali, kaj imajo, vas puste, da v miru izbirate, ko pa opazijo, da vas nekaj posebej zanima, so pravi trenutek spet ob vas s potrebnim podatkom, ki vas zanima, pripravljene, da vas postrežejo, razkažejo še to in ono, vam poiščejo kos oblačila, ki bi najbolj šel zraven. To so dekleta poslovodkinje Mari štirn, ki je v Kokri zaposlena že 22 let, samo na oddelku ženske konfekcije v Globusu pa 12 let, in ki s svojim obnašanjem daje najlepši zgled, kakšen naj bo odnos prodajalke do stranke.
"So časi, ko so kupci veliko bolj zahtevni, kot nekoč, ko je bilo več denarja, ko so ljudje lažje kupovali. Danes se kupec ne odloči hitro, kajti pošteno pretehta, ali je nakup potreben in
če je, hoče za svoj denar dobro robo, vse hoče vedeti o kvaliteti, vzdrževanju, oblačilo kupuje za dalj časa, ne le muho sezone. Denarja je vse manj in oblačilom se najprej in najlažje odpove. Veliko je strank, ki gredo mimo vsega razstavljenega blaga naravnost do obešalnikov s posebno ponudbo, kjer se dobe oblačila občutno ceneje. Tem je pomembna samo nizka cena.
Vendar, naj bodo dobri ali slabi časi, s stranko moraš biti vedno prijazen. Mlade je težko navaditi na to. Že na pozdrav radi pozabijo in jih je treba kar lep čas opozarjati. Pri samoizbir-nem načinu prodaje, kot je organizirana v Globusu, mora imeti prodajalka še poseben takt. Stranka mora vedeti, da si jo videl, da je prišla, da ve, da si tu, da si na voljo za kakršnokoli vprašanje. Ne smeš ji biti za petami, temveč v bližini, vedeti moraš, kdaj se ji lahko bolj približaš, kako dolgo jo lahko pustiš samo izbirati. Slej ko prej bo rabila kakšno pojasnilo. Stranka ne bo nikoli užaljena,
če ne bo hitro postrežena, kadar je v trgovini veliko ljudi, veliko prometa, užaljena pa bo, če je prodajalna prazna, dekleta pa na kupu pri svojih pomenkih, namesto da bi se posvetile stranki. Na to jih stalno opozarjam in mislim, da razumejo, da postrežejo, kot morajo. Konec koncev se to pozna tudi pri njihovem osebnem dohodku. Prijazna prodajalka bo vedno imela delo, kajti nanjo se stranke raje obračajo, kar počakajo, da pride prava. Če slišimo, da se je kje v hiši zgodila neprijaznost s strani katere od prodajalk, smo užaljene. Senca nehote pade na vso hišo.
Moram pa reči, da smo ljudje s trgovskim poklicem dosti bolj zahtevne stranke, kot drugi, in bolj opazimo napake, ki jih delajo prodajalci. Človeka dobesedno zaboli nepravilnost, kajti sam zase veš, da živiš za ta posel, vedno si na voljo ljudem, želje jim bereš z obraza in ko potem naletiš na neprijaznost, jo toliko močneje občutiš."
D. Dolenc
Varnostniki obupavajo zaradi Bushove spontanosti
Novi ameriški predsednik spravlja v obup pripadnike svojega zavarovanja. Zanj je normalno, da odide v svojo priljubljeno kitajsko restavracijo, ne da bi predtem obvestil uslužbence zavarovanja, ki morajo pripraviti vsak tak obisk. Bush je že napovedal, da mu nihče ne bo preprečil, da bi kupoval svežo hrano v delikatesi, kjer je to vselej počel. Taki »podvigi« so prava mora za tajne agente, ki naj bi skrbeli za varnost šefa države. V državi, ki ima dolgo zgodovino atentatov na predsednike, bo Bushova spontanost nenehni vir skrbi za njegovo zavarovanje.
Holandska kraljica »zelena« po duši
Holandska kraljica Beatrix je dokazala, da je s srcem in dušo na strani »zelenih«. Kaj res misli o ekoloških vprašanjih, je nedavno izjavila za domači radio: »Naša dežela trpi zaradi onesnaženosti tal, zraka in vode. Lahko si predstavljamo, kako bo videti konec življenja na našem planetu. Jasno je, da se obnašamo kot nepovabljeni gostje na Zemlji,« je rekla Beatrix, kar njenih podanikov ne bi toliko presenetilo, ko ne bi le tri mesece predtem govorila povsem drugače. V svoji uvodni besedi na zasedanju Parlamenta je kraljica nedavno hvalila, da je »dežela postala lepša« in da to v prvi vrsti velja za vodo in zrak. Zdaj je prišlo na dan, da je ta govor pisal premier Ruud Lubbers in da je kraljica celo zasebno protestirala zaradi takega govora. Niti kralji torej v deželi, kot je Nizozemska, ne smejo povedati tistega, kar mislijo.
Travolta mora najprej shujšati
Se spominjate zvezde kult filma disco generacije »Vročica sobotne noči« Johna Travolte? Nekoč zapeljivi modrooki plesalec je zdaj skoraj pozabljeni igralec s trebuhom. Prav zaradi odvečnih kilogramov se ga producenti izogibajo. Nedavno je Travolta izjavil, da bi se rad vrnil pred kamere, vendar da mu je raana-ger rekel, da ga nihče ne bo angažiral, dokler se ne znebi odvečnih kilogramov. Zato se je igralec oprijel diete in strogega režima, ki zajema redno telovadbo, tek in dviganje uteži, da bi si povrnil nekdanjo formo. Upa, da se bodo producenti tedaj spomnili, da zna tudi igrati, ne le plesati.
Fantje treh dolin srebrni jubilantje
Ansambel Fantje treh dolin s Koroške je proslavil 25-letnico igranja. Pred četrt stoletja so se zbrali fantje treh koroških dolin in najprej nastopili v oddaji Za našo vas, zatem na Vinskem sejmu v Ljubljani, v oddaji Pokaži kaj znaš, potem pa se jim je pot odpirala po vsej Sloveniji. Nastopali so tudi med Slovenci na avstrijskem Koroškem in po društvih slovenskih izseljencev v Nemčiji in Švici. Frenk Sterle jim je organiziral uspešno turnejo v Združene države Amerike.
Letos so posneli nekaj novih skladb in bo pri Založbi kaset in plošč RTV Ljublj ana kmalu izšla kaseta z venčkom najbolj uspešnih skladb in nekaj priredb, kot na primer Mi je doktor zabranil in Ko-tuljska polka. Komponist melodij je večinoma Konrad Doler iz Vu-zenice, ki je tudi vodja ansambla. Potrdil se je tudi na narečnem festivalu Vesela jesen, kjer je prejel tri nagrade občinstva za melodije v izvedbi Edvina Fliserja, Irene Kokot in Branke Kraner. Fantje treh dolin so nastopili tudi na drugem festivalu Morska viža Bernardina 88 s skladbo Kavboj Johnny. V ansamblu poleg Konrada Doler-ja pojejo in igrajo še Marjan Brenkovič, Pavle in Ivan Štumberger, Boris Mlinar, Zorka Vrabič in Berti Zagernik.
Drago Papler
JEŽ
Prava šala in vodilni gospodarstveniki
Ljubljanska televizija je ob koncu minulega leta, natančneje 8. decembra, uvrstila v četrtkov Tednik idilični prispevek o kranjski Iskri Telematiki. Prispevek je nastal v Keniji, vsi vprašani pa so v njem govorili o uspešni naložbi in "izvozu znanja". Tisti, ki poznajo razmere v Telematiki in vedo, da je imela ob tričetrtletju 44,5 milijarde izgube, ob koncu leta pa še precej več, so se ob hvalospevih držali za glavo, še posebej pa je zbodla izjava enega od predstavnikov Iskre, češ da je bila naložba v Keniji hitro izpeljana in dobesedno "prava šala". Lepo bi bilo, če bi Iskra eno od "pravih šal" uresničila tudi v Kranju - vsaj takšno, da bi delavci vedeli za svojo usodo!
Na idilični prispevek o Telematiki pa smo se pravzaprav spomnili minuli teden, ko smo si v televizijskem večernem dnevniku ogledali pogovor Anteja Markoviča, mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta, z direktorji "vodilnih jugoslovanskih podjetij" oziroma z "vodilnimi gospodarstveniki" (kot je zapisal Tanjug). Na pogovoru je sodeloval tudi direktor kranjskega Tekstilindusa, ki je na vso srečo govoril v imenu tekstilcev, sicer bi se morali takoj spotakniti ob oznako, da Tekstilindus ni nobeno vodilno podjetje. Položaj tekstilne industrije na Gorenjskem (in v Sloveniji) je resda na splošno nezavidljiv, položaj Tekstilindusa pa še izrazito slab, kar med drugim kaže tudi to, da njegovo poslovanje spremlja posebna skupina kranjskega izvršnega sveta in da že pripravlja predsanacijski program (en del je že izdelan). Markovič najbrž za to ni vedel, zato pa to dobro vedo (in občutijo) delavci, ki prejemajo nižje osebne dohodke, kot je povprečje kranjskega gospodarstva in tekstilne panoge na Gorenjskem.
Razprodaja in javna razgrnitev načrta
Ne le da je kakšen dan sredi dopoldneva delovišče nove ceste na Loki pri Tržiču kot izumrlo (denimo, v petek, 3. februarja), temveč kaže tudi sliko »vestnega« gospodarjenja. Kot na pladnju se ponuja dragocena naprava »teodolit«, ki jo pri svojem delu uporabljajo geometri, da o manj dragocenih niti ne govorimo. Mimoidoči, ki bi se mikavne tehnične robe na tako poceni razprodaji lahko mimogrede polakomnil in polastil, je raje polistal po mapi, ki je tudi na ogled ležala na kupu gramoza: bil je elaborat firme Elektro Kranj z načrtom prestavitve kabelske napeljave na območju Loke zaradi gradnje nove ceste. Kdove, morda pa je bila to javna razgrnitev, da bi domačini lahko dali svoje pripombe.
IV   P R E DOS L J A HI
O  Z   E POLHAR
DOM UČENCEV FRANJO KLOJCNIK ŠKOFJA LOKA, Podlubnik l/a
Dom učencev Franjo Klojčnik, Škofja Loka, Podlubnik l/a svet Doma razpisuje prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE za nedoločen čas
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri 5 let delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi v tajništvu Doma učencev Franjo Klojčnik Škofja Loka, Podlubnik l/a. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi sveta Doma.
Male gorenjske vasi
Jazbine
Piše: D. Dolenc
Cerkvica na Gori
Veliko prej, preden sem prebrala v Tavčarjevem Cvetju v jeseni o prelepi cerkvici na Gori, sem jo poznala. Ko je bilo poleti žegnanje v Malenskem vrhu, so nie vzeli s seboj Jakopovi iz Vo-lake, kjer sem bila na počitnicah. Pri Posevčnikovih smo bili v gosteh in gospodinja Pavla je za sejem napekla dobrot. Najprej pa se je bilo treba povzpeti na Goro k maši. Takrat otroci nismo imeli adidask z rebrasti-mi podplati, ampak smo se v gladkih opankih ali šolencih mučili v hrib. Ne po poti, po najhujši strmini smo hoteli. Mimogrede so bili podplati gladki kot ogledalo, da je drčalo in če si hotel naprej, si se moral oprijemati šopov trave. Ne spominjam se Pridig, spominjam se le gneče in želje, da bi bili čim prej spet zunaj. Tudi takrat, kmalu po vojni, so bili tu kramarji z lectovimi srci in dekleta so vsa zardela skrivaj pogledovala za fanti. Vse je bilo pisano, vse praznično.
Da so tu vmes še Jazbine, sem povsem pozabila. Zame je Dil le Malenski vrh in Gora. Saj
je kdaj pa kdaj kdo omenil Jazbine, toda te so bile zame tako neznansko daleč, kot Jezgoree, čisto nekje visoko in na samem.
Jazbine leže v pobočju nad Ma-lenskim vrhom, nad njimi pa se s svojimi strmimi senožeti dviga Gora, nekakšna božja pot Poljanske pa tudi Selške doline. Foto: d. d.
Ko sem tokrat poiskala Jazbine, sem ugotovila, da jih res nisem mogla poznati, kajti na Goro smo hodili po oni strani, po stari poti, kjer se Jazbinam povsem izogneš. Danes pa iz Malenske-ga vrha vodi v Jazbine povsem nova pot, veliko krajša in te pripelje naravnost v vas, najprej do prvega kupčka hiš, do Primoža, Omejca in Klemena, nato pa se spusti še do Podrepelevca in Graparja. Košančeva Olga in Rovišar ostajata čisto spodaj, Ti-čnik, kjer je zdaj počitniška hišica, in Povliček sta nad vasjo, Mežnar pa čisto na vrhu pri cerkvici na Gori.
Strmi bregovi
Primoževa Pavla ti bo največ lahko povedala o Jazbinah, so mi rekli v Suši pri Golešniku, če i bo le doma. Pa nisem imela sre-' če. Ko je nad Primožem, pri ka-I peliei delala butarice, se je s sekiro usekala v levico. Ravno tako še stoji tistih pet butaric, kot jih je naredila tam na robu, sama pa v Selcih pri hčeri zdravi roko. Zato sem ta dan obiskala le Podrepelčeve, ki si ne morejo in ne morejo opomoči po gospodarjevi smrti. Kako nesreča gospodarja udari hišo. Odkar je med vojno gorelo pri Primožu, Omejcu in Klemenu, ni bilo tako
hude nesreče v vasi. Tako dober gospodar je bil Matevž Košir. Vrsto del je imel začetih, toliko načrtov je ostalo neizpolnjenih. Zdaj pomaga gospodarjev brat, sosedje, Rdeči križ, znani in neznani. Veliko prekmalu je odšel tudi spodnji sosed Grapar. Dobrega, pridnega mladega gospodarja imajo, lepo, veliko novo hišo so postavili v samo skalo, kjer so včasih kopali pesek. Staro hišo bodo predelali v gospodarsko poslopje.
Kamorkoli pogledaš, povsod se v bregove vijejo pota. Brez potov nobena kmetijska mehanizacija nič ne pomaga, se zavedajo domačini. Mladi Grapar, Božo Selak, jih je speljal do vsakega travnika posebej, da bodo letošnje poletje že lahko prišli do njih z nakladalko. Tudi do najnižje sosede, Košančeve Olge, je naredil pot. Nikoli ne bodo pozabili, kako jo je pred dvema letoma pozimi zamedlo, da štirinajst dni ni nihče mogel do nje. Poljanski gasilci so jo potem rešili "bele sužnosti".
Kapelica žalostne matere božje
Ko sem kasneje Pavlo le do-bla v Selcih, jo najprej povprašam po kapelici, ki stoji tam na
robu nad njihovo hišo, od koder je tako čudovit razgled na vse konce, od Lubnika do Ermanov-ca in Blegoša. Svojo zgodovino ima, vsak mimoidoči ob njej postane zaradi preproste lesene plastike Marije z Jezusom nekega ljudskega umetnika.
"Ena od starih Primoževk ni mogla imeti otrok, "pripoveduje Pavla, "in da bi jih priprosila, je dala postaviti to kapelico. To je bilo kakšne štiri rodove od moje mame nazaj. Možu se je zlagala, da so denar zanjo dali sosedje, Klemenovi, ona pa da je dovolila, da so jo postavili na njihovem. Ob glavnem kipu so bili postavljeni tudi angelci, a jih je nekdo ukradel. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo težko za zaslužek, je prišel neki ljudski umetnik, skrivaj je polomil kipec, potem pa prišel k nam in nam očital, češ kakšni slabi gospodarji smo, kakšna sramota je za hišo, da imamo tako kapelico. Seveda je takoj dobil delo. Kapelica tisti Primoževki ni nič pomagala, ni dobila otrok, a naša mama je imela to vero, da bo, kadar je bilo kaj hudega, žalostna mati božja pomagala. Vsakič je pri njej prižgala svečko. Tudi predalček je imela kapelica za vbogajme. In kadar je bila maša na Gori, so ljudje metali vanj drobiž, mali prispevek za
Kapelica žalostne matere božje stoji ob vznožju Gore, na Primo-ževem svetu. Tod mimo še danes vodi pot na Goro. - Foto: d. d. Razgled po vsej Poljanski dolini. -
ureditev kapelice, za priprošnjo bogu.
Kapelica je bila središče vasi. Tu smo se sestajali mladi, tu so fantje zapeli. Zdaj zanjo skrbi moja sestra Marjanca, ki ima svojo počitniško hišico tik nad kapelico."
/ ureja DARINKA SEDE)
GLAS   10. STRAN
/ ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 14. februarja 1989
Uspela prireditev Gorenjskega glasa in Zveze telesnokulturnih organizacij Kranja
Športniki zmoremo vse
Kranj, 10. februarja - Petkova prireditev v dvorani Telemati-ke na Laborah, polna do zadnjega sedeža, je nov dokaz temu. Na športnodružabni prireditvi, katere pokrovitelj je bila Temeljna banka Gorenjske, smo podelili pokale in priznanja najboljšim gorenjskim športnikom in ekipam v letu 1988 ter značke, plakete in nagrade Borisa It uči gaja najboljšim kranjskim športnikom in organizatorjem telesne kulture. Rajko Kopač iz Preddvora, član jugoslovanske invalidske ekipe v igri z zvenečo žogo, ki je na olimpiadi v Seulu zmagala, je prejel plaketo in zlato značko ZTKO Slovenije, vaterpolski klub Triglav iz Kranja pa priznanje kot lani najuspešnejše moštvo v kranjski občini.
Prireditev smo prvič organizirali v taki obliki in uspeli na skupno srečanje zbrati res najboljše gorenjske in kranjske športnike. Od najboljših gorenjskih športnikov je manjkala le Mojca Dežman, ki je na rehabilitaciji v toplicah, vendar je polna dvorana tudi njej namenila spontan aplavz. Manjkali so tudi jeseniški hokejisti, ki so v času prireditve izvojeva-li skoraj nemogočo zmago nad Kompas Olimpijo v Ljubljani in bili nagrajeni z navdušenim aplavzom, ko je dvorana zvedela za nepričakovan preobrat v igri v korist Jeseničanov. Upali smo, vsaj tako smo se dogovarjali, da se bodo med vožnjo na Jesenice ustavili na Laborah, vendar so se opravičili, saj so bili zgarani do konca, pa tudi avtobus jim je nagajal.
Kranj je tudi s to prireditvijo dokazal, da ostaja mesto športa, da bo, ko bo zgrajen bazen, imel popolni športni park, da cveti sodelovanje med športnimi kolektivi in združenim delom, saj je skoraj vsaka tovarna ali organizacija že sponzor enemu športnemu klubu. Kranj, vsaj tako kaže, želi še naprej imeti prvake, olimpijce, športnike najvišje vrednosti. Gorenjski glas pa s takimi prireditvami, kot je dejal v nagovoru direktor in glavni urednik Štefan Žargi, vzdržuje stik z ljudmi, izpričuje voljo, da pomaga športu in nadaljuje s svojimi javnimi prireditvami, kot so Glasove preje in novinarski večeri po krajevnih skupnostih. Da je prireditev uspela, imajo veliko zaslug tudi ansambel RŽ, ki je igral po uradnem delu kasno v noč, plesna skupina Helena iz Kranja ter seveda vsi, ki so prispevali dobitke za bogat srečelov. Svojo nalogo sta odlično opravila tudi voditelja prireditve Miša Molk in Miran Šubic.
Glavni urednik Gorenjske-
ga glasa Štefan Žargi in urednik športne rubrike Gorenjskega glasa Jože Košnjek sta podelila pokale in priznanja najboljšim gorenjskim športnikom v letu 1988. Med športniki so jih prejeli kegljač Boris Urbane, smu-
Zasluženo najboljša ekipa na Gorenjskem, bronasta v Seulu, veslača blejskega dvojca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren (desno).
Zahvala banki, Telematiki in sindikatu
Organizatorji prireditve se javno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve ali so na njej sodelovali: voditeljema, ansamblu RŽ in plesalkam skupine Helena. Še posebej pa se zahvaljujemo pokrovitelju, temeljni banki Gorenjske, Telematiki, ki je dala dvorano in poskrbela za jedačo in pijačo, ter medobčinskemu svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko, ki je darovalec pokalov za najboljše gorenjske športnike. Sindikalni svet je na prireditvi zastopal njegov predsednik Branko Iskra.
carski skakalec Matjaž Zupan in plavalec Darjan Pe-trič. Med športnicami je bila najboljša namiznoteniška igralka Polona Frelih, druga in tretja pa sta bili Mojca Dežman (alpsko smučanje) in tenisačica Barbara Mulej. Med moštvi pa sta bila prva člana blejskega dvojca brez krmarja Sadik Mujkič in Bojan Prešeren, ki sta v Seulu osvojila bron, drugi so bili hokejisti Jesenic (priznanje je v njihovem imenu prevzel predsednik ZTKO Jesenice Srečko Strajnar), tretji pa blejski dvojec s krmarjem, v katerem so Sašo Mirjanič, Milan Janša in krmar Roman Ambrožič priveslali osmo mesto na olimpiadi. Sašo in Sadik sta pri vojakih, vendar sta se udeležila prireditve.
Slavko Brinovec in Kristina Kobal sta v imenu teles-nokulturne    skupnosti in
Teniška družina Mulej. Desno Barbara, ki žanje že mednarodne uspehe.
Brane Polak in Slavko Brinovec
Matjaž Zupan je prejel naše priznanje in Ručigajevo značko
Boris Urbane, najboljši gorenjski športnik
Miša Molk in Miran Šubic sta prireditev odlično vodila
Iztok Krašovec, predsednik Vaterpolo kluba Triglav iz Kranja, je prejel priznanje za najboljšo kranjsko 'ekipo.
Polona Frelih prejema priznanje   kot najboljša gorenjska športnica
ZTKO Kranj podelila Ruči-gajeve značke, plakete in nagrade. Značke so prejeli Iztok Klavora, Jože Prelovšek, Marjan Peneš, Milan Saga-din, Dobrivoje Vučkovič, Tone Vegnuti, Bojan Bedenk, Branka Pire, Matija Pire, Tatjana Veličkovič, Darjan Petrič, Braco Vojičič, kolesarji Save, Mojca Dežman, Janez Demšar, Matjaž Zupan, Marjan Kropar, Tomaž Dolar, SSK Iskra Iskra Delta Triglav, Vida Bertoncelj, Tomo Česen, Srečo Rehberger, Tomaž Jamnik, Marjan Po-držaj, Peter Tomazin, Barbara Mulej, Simon Rudež, Matjaž Polak, Miloš Krampi, Boris Benedik, Vane Oman, strelke SD Kranj, Tomaž La-sič, Andreja Grašič, Mitja Kolman, Borut Nunar, Matej Kordež, mladinke Kokrice v sm. teku, Goran Kabič, Jure Šorli, starejši mladinci Tri-
flava (sm. tek) in Andrej tremfelj. Plakete so prejeli Lado Kuster, Slavko Brinovec, Polona Frelih in Grega Grilc, nagradi pa Rajko Kopač, ki je prejel tudi plaketo in zlato značko ZTKO Slovenije, in Boris Urbane. Posebni nagradi sta prejela Brane Polak za dolgoletno delo v telesni kulturi in Vaterpolo klub Triglav Kranj kot najboljša kranjska ekipa.
J. Košnjek, slike G. Šinik
Rokomet
ureja JOŽE KOŠNJEK
Danes Kranj - Duplje: Mlinotest
Kranj 13. februarja — Danes in jutri so na sporedu srečanja četrtfinala pokala mladosti na področju Slovenije. Danes ob 20. uri bo dvorani na Planini izredno zanimivo srečanje pokala mladosti med ekipama Kranj — Duplje in Mlinotest iz Ajdovščine. Jutri pa so na sporedu še preostala tri srečanja in sicer Branik : Belinka Olimpija.
Med osem najboljših ekip se je uvrstil tudi Termopol med moškimi ekipami, ki se bo jutri ob 19. uri, v sredo, 15. februarja, ob 19. uri pomeril z ekipo Kolinska — Slovanom v športni dvorani Poden v Šk. Loki, ostala tri srečanja pa so STT Rudar : Slovenj Gradec, Ormož:Aero Celje in zmagovalec občinske rokometne lige Lju-bljana-Ribnica, ki se bo pomeril z ekipo Ajdovščine. Polfinalna srečanja pokala mladosti na področju Slovenije bodo na sporedu 8. marca, finalno srečanje pa 22. marca letos. j j^upjar
Prva B zvezna vaterpolska liga
Zmaga Triglava v Beogradu
Kranj, 12. februarja - I. B. ZVL Beograd : Triglav (O : 1, 3 :2, 2:1,1:3), bazen na Tašmajdanu.
Strelci za Beograd : Dimitrijevič 2, Šarić, Pantelič, Vukoje in Dubrič po 1. Za Triglav : Marinič 4, Kodrič, Sirk in Grabeč po 1.
Kranjčani so v Beogradu že kmalu pokazali, kdo je boljši nasprotnik. Ze prvi so poved li in skoraj vso tekmo so vodili z golom razlike, kar jim je pomagalo, da so v drugem kolu v Beogradu premagali domačina. Moštvo Beograda sestavljajo mladi igralci. Ti so že v prvi četrtini hoteli nadigrati Kranjčane, ki pa so jim to preprečili. A vseeno so se Triglavani morali krepko boriti za zmago. Še toliko bolj,ker sta sodnika krojila izid same tekme. Kljub temu vaterpolisti Triglava niso popustili in o zmagovalelu so odločale zadnje sekunde srečanja. Te so bile na strani Kranjčanov in zasluženo so zmagali in se iz Beograda vrnili z novimi točkami. V soboto Triglav v Ljubljani gosti Gusarja ob 19.30.
D. H.
Prva B zvezna ženska košarkarska liga
Kranjčanke v Puli premagale Gradino
Pula, 12. februarja — LB zvezna ženska košarkarska liga Gradina : Kranj 59 : 63 (19 : 30), gledalcev 50, sodnika Jovič (Zagreb), Str-nad (Ljubljana).
Gradina: Boljun 5, Martinovič 6, Šušnica 9, Bilič 2, Jeromela 2, Novički 25, Čubrilo 7, Količ.
Kranj: Šoštarič 5. Žnidar, Merlak 21, Podrekar 2, Rakovec 2, Gartner 11, Čufer 13, Horvat 4, Kump, Hodžaj 5.
V derbiju začelja so slavile Kranjčanke in tako gradimo v tem prvenstvu že drugič premagale. To je tudi njihova druga zmaga. Puljčanke so v svoji domovini prve povedle, kar pa je bilo njihovo edino vodstvo. Potem so bile gospodarke na parketu Kranjčanke. Niso se predale in vseskozi povečale razliko v točkah. V štiriintrideseti minuti srečanja so vodile že za dvajset točk razlike. Nato pa so malo popustile in domačinke so nižale izid iz minute v minuto. Toda Kranjčanke so spet zaigrale in na koncu so slavile. Naj tokrat pohvalimo, ne samo zaradi zmage Kranjčank, oba sodnika, ki sta sodila tako, kot se sodi. Še posebno pohvalo zasluži Domžalčan Strnad. Vsekakor tudi čestitke celotnemu moštvu Kranja. Prav vsi so se borili samo za zmago.
D. H.
Streljanje
Zmaga Ljubljančanov
Kranj, 10. februarja - Občinska Strelska zveza iz Kranja je v spomin na tekmovalca in vzgojitelja mladih strelcev Staneta Koš-nika priredila tekmovanje v streljanju s standardnim zračnirn orožjem v njegov spomin. V streljanju s standardno zračno puško je zmagala SD Krim iz Ljubljane pred SD Brest iz Cerknice in prvo ekipo Kranja. Med posamezniki so bili najboljši Kandare (Brest) 561 krogov, Jure Frelih st. (Kranj) 560 krogov in Hodak (Krim) 559 krogov. S standardno zračno pištolo so najbolje streljali SD Olimpija iz Ljubljane, SD Kranj I in SD Mrož Titovo Velenje. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: Franc peternel mlajši (Kranj) 573 krogov, Trstenjak (Ptuj) 567, Serafin (Olimpija) 567, Gaber (Olimpija) 567, Franc Peternel starejši (Kranj) 563 itd.
B. Malovrh
Tržiška liga v košarki
Tržič, 10. februarja — Odbor za športno rekreacijo TKS Tržič in Športno društvo Loka organizirata tudi letos občinsko rekreacijsko ligo v košarki. Liga bo potekala v dveh kakovostnih skupinah. Tekmovanje bo potekalo za ekipe v A skupini vsako sredo zvečer v šoli v Križah, za ekipe v B skupini pa bo tekmovanje organizirano ob sobotah. Prijaviti se je potrebno v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4 (tel.50-342) do četrtka 16. 2. 1989, do 14. ure, istega dne ob 18. uri pa bo v prostorih mansarde Doma družbenih dejavnosti tudi žrebanje parovin dogovor o tekmovanju. Pravico nastopa imajo samo občani s stalnim bivališčem v Tržiču.
J. Kikel
Svetovno prvenstvo v biatlonu
Uspešen nastop naših
Bistrica ob Dravi, 13. februarja —S štafetnimi teki 4 x 7,5 km se je v Bistrici ob Dravi na avstrijskem Koroškem končalo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu za moške in ženske. Vrh pri moški je ostal enak. To so reprezentantje NDR, ZRN, SZ in Norveške. Velik uspeh pa so na tem svetovnem prvenstvu dosegli tudi jugoslovanski biatlonci. Kljub temu da so doma v ozadju, so z velikimi napori na vseh tekmovanjih dokazali, da bodo z dobrim delom kaj kmalu v ospredju svetovnega moškega biatlona.
V nedeljo je bila na programu zadnja disciplina. Tek štafet na 4 x 7,5 km. Svetovni prvaki so tekači NDR, drugi so bili tekmovalci SZ in tretji Norvežani. Naši biatlonci so bili spet odlični. Na začetku in na cilju so bili deveti, a na protest ostalih, zaradi nedovoljenega svarila sotekmovalcem, so pristali s pribitkom 60 sekund na še vedno izvrstnem dvanajstem mestu.
V sprintu v solo teku na 10 km je svetovni prvak Luck iz NDR, drugi je bil Kvalfoss (Norveška) in tretji Kaškarov (SZ). Od naših je bil spet najboljši Graif, ki je bil triindvajseti, 57. J. Velepec, 71. Trstenjak, 72. U. Velepec. Čestitke fantom za uspehe.
D. Humer
Torek, 14. februarja 1989
ŠPORT IN REKREACIJA, OBVESTILA, OGLASI
Namizni tenis
11. STRAN (^K®SSaJ©5MGLAS
Polfinale končnice državnega prvenstva v hokeju na ledu
Jeseničani dosegli nemogoče   Gumar vodi
Rokomet
Ljubljana, 10. februarja — I. ZHL Kompas Olimpija: Jesenice 5: 7 (4:0, 0:2, 115), dvorana Tivoli, gledalcev 7000, sodniki Saravnja (Subotica), glavni, Kajošvarac, Sumenković (oba Beograd).
Strelci — 1:0 Kontrec (2), 2 : 0 Zupančič (4), 3:0 Kontrec (14), 4 : 0 Zupančič (23), 4 :1 Šuvak (36), 4 : 2 Šuvak(37), 4 : 3 Razin-ger (45), 4:4 Hafner (46), 4:5 Razinger (53), 4:6 Tišler (56), 5:6 Ladigin (58), 5:7 Hor-vat(60).
Kazenske minute — Kompas Olimpija 16, Jesenice 20.
Peta, zadnja tekma polfinala za vstop v finalni del za naslov državnega prvaka je bila skoraj enaka kot pred dvema letoma na ljubljanskem ledu. Tokrat sta se v petem srečanju za drugega finalista borili isti moštvi. Prva tretjina in del druge je bila na strani gostitelja. Že v prvih minutah so Ljubljančani vsilili svoj način igre in tako že po prvi štirih minutah vodili z 2 : 0. S tako igro so nadaljevali in po prvi tretjini vodili že 4 :0. Na to so v drugi tretjini vajeti vzeli v roke že skoraj premagani Jeseničani. V šestintrideseti in sedemintri-
deseti minuti je Šuvak s streli na gol Bolte preprečil poraz Jeseničanov. Še posebej je bil izreden njegov drugi gol. Ploščico je dobil kapetan Hafner in jo visoko podal pred gol Bolte. In Šuvak ne bi bil Šuvak. S palico je prestregel to podajo in s silovitim visokim udarcem preusmeril ploščico za hrbet Bolte. Ta gol je bil v pravem trenutku. Jeseničani so se še bolj razigrali in konec je bilo sanj Ljubljančanov za tretjo odločilno zmago. Niso in niso več znali drsati in streljati na gol vedno bolj razpoloženega vratarja Jeseničanov Pretnarja. Ogenj za zmago Jeseničanov sta z goli dodala še Razinger in Hafner in izid je bil izenačen, s 4 : 0 na 4 :4. To je dalo še večj i polet Jeseničanov in z goli Razingerja in Tišlarja so pove-dli z dvema zadetkoma prednosti. Le v oseminpetdeseti minuti je bilo še malo upanja za hokejiste Kompas Olimpije. Ladigin je
Zvone Šuvak je dosegel prvi gol za Jeseničane in s tem začel presenetljiv obrat v igri, ki se je končal z zmago Jeseničanov. Po zmagi za Jeseničane ni bilo počitka. Danes bodo igrali prvo tekmo finala z Medveščakom Gortanom v Zagrebu, v petek pa na Jesenicah drugo. Po ljubljanski tekmi Jeseničani niso hoteli napovedovati izida finala. Dejali so le, da šanse so in da se bo moral Medveščak krepko potruditi za zmago v finalu.
Ogorčen boj za plošček. Ljubljanski hokejist ovira Jeseničana Horvata v napadu.
namreč z dvema igralcema več dosegel peti gol. A to je bilo premalo za njihovo zmago. Kljub temu da so nato Ljubljančani zamenjali vratarja Bolta za šestega igralca, ni zadostovalo, da bi izenačili. Le dali so moč Horvatu, da je v zadnjih sekundah igre dosegel jeseniški sedmi gol. In konec je bilo upov Ljubljančanov, da bi bili oni drugi finalist.
D. Humer Foto: G. Šinik
Kranj, 10. februarja - Končan je prvi del tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi. Vodi Gumar pred Jesenicami, na tretjem mestu pa so z enakim številom točk Kondor, Sava in Križe. Murova pa je zadnja. Kondor in Jesenice morata odigrati še zaostalo srečanje, tako da se lahko vrh spremeni v primeru zmage Jesenic. Drugi del tekmovanja se je začel pretekli petek. Igrali so Križe : Jesenice, Sava : Murova in Gumar : Kondor.
J. Starman
Prvi del loške lige končan
Škofja Loka, 10. februarja -
Brez večjih presenečenj se je končal prvi del tekmovanja v škofjeloških namiznoteniških ligah, treh članskih in ene za članice. V najkakovostnejši A ligi vodi LTH pred Iskro I in Kondorjem. Najresnejši kandidat za prvaka je LTH, katerega lahko ogrozi le Iskra I. V B moški ligi vodi Kondor II pred Jelovico I in Partizanom Podlubnik. Med njimi bo v drugem delu tekmovanja najresnejši spopad za uvrstitev v A ligo. V C moški ligi je prvi Gorenjski slavček pred Kondorjem III in Selcami. Slavček in Kondor imata največ možnosti za zmago, ker drugi že preveč zaostajajo. Pri ženskah vodi   brez   prave konkurence
Planinski izlet
Kranj, 13. februarja - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 18. februarja, planinski izlet na Osojnico in Ojstrico nad blejskim jezerom. Pohodniki bodo odšli iz Kranja z rednim avtobusom ob 7.40 in prišli na Bled ob 8.15. Najprej se bodo ustavili na upravi Triglavskega narodnega parka, kjer se bodo seznanili z njegovo vlogo in dejavnostjo ter videli krajši film, nato pa se bodo napotili do Zake, odtod
pa najprej na 686 metrov visoko Malo Osojnico, na 755 metrov visoko Veliko Osojnico in nazadnje na 610 metrov visoko Ojstrico. S teh vrhov je najlepši pogled na Bled in odtod je bila narejena večina posnetkov Bleda z jezerom. Proti Bledu se bodo vračali po cesti okrog jezera in hojo končali na avtobusni postaji v Mlinem. Hoje bo za dobre tri ure. Izlet bosta vodila Miroslav in Dušan Feldin. J. K.
Center slepih pred Partizanom Karlove, Jelovico I in LTH. Skupno tekmuje v ligah kar 27 moštev, kar je eno najmnoži-čnejših tekmovanj v škofjeloški občini. Vendar igralce namiznega tenisa ovira pomanjkanje denarja in slabo urejena igralna dvorana na Podnu. Ureditev je obljubljena že nekaj let.
J. Starman
Večina zmag na Jesenice in v Kranj
Kranj, 10. februarja - Na Gorenjskem je bilo konec januarja in v začetku februarja več namiznoteniških tekmovanj za pionirje in mladince. V Stražiš-ču je bilo ekipno pionirsko gorenjsko prvenstvo. Med pionirji je zmagal Merkur I (Perne, Bernard, Klevišar) pred Jesenicami I (Vadjunec, Canjuga, Buh) in Merkurjem II (Tadina, Porenta, Dolhar). Med pionirkami je zmagal Merkur I (Plut, Štrukelj, Fojkar) pred Jesenicami. Po dve najboljši ekipi se bosta udeležili republiškega prvenstva. Na Jesenicah je bilo mladinsko gorenjsko prvenstvo. Zmagale so Jesenice I (Pem, Ferbežar, Vadjunec) pred Merkurjem I (Bernard, Porenta, Dolhar) in Muro-vo (Rupnik, Lahajnar, Canjuga). Med mladinkami sta na prvih mestih Merkur I (Plut, Štrukelj, Soklič) in Merkur II (Fojkar, Benkovič, Krivic). Organizirano je bilo tudi gorenjsko osnovnošolsko prvenstvo. Med šolarji ekipno je zmagala OŠ Lucijana Seljaka iz Kranja (Perne, Klevišar) pred OŠ Simona Jenka iz Kranja (Bernard, Porenta) in Jesenicami (Vadjunec, Buh). Posamezno sta bila med pionirji v skupini A najboljša Porenta in Bernard, v skupini B pa Perne in Klevišar, vsi iz Kranja. Med šolarkami posamezno je zmagala Sokličeva iz Ljubnega pred Štrukljevo (Simon Jenko) in Fojkarjevo (Škofja Loka).
J. Košnjek
Kranj Duplje uspešen doma
Kranj, 13. februarja — II —
ZRL ženske Kranj Duplje : Ig-man 31 : 20 (14 : 7), dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Blumenschein (Varaždin), Pra-njič (Osijek).
Kranj Duplje: Lenič, Orehar 2, Valant 1, Bajrovič 1, Kastelic 4, Žontar 7, Jeruc 4, Mežak 5, Gradišar 6, Bratož, Bitenc 1, Sonc.
Po enakovrednem začetku so nato pobudo prevzele v svoje roke domačinke. Tako so že v prvem kolu nadaljevanja doma dosegle visoko zmago, kar jim daje že novega poleta, da bodo tudi v preostalih desetih kolih igrale vedno za zmago. V naslednjem kolu Kranj Duplje gostuje pri Podravki.
Košarka
V republiški moški ligi je kranjski Triglav gostoval v Ljubljani pri Mineral Slovanu. Vodilni na lestvici je bil boljši in zasluženo zmagal. Izid: Mineral Slovan : Triglav 90 : 65 (37 : 29). Triglav: Stavrov 8, Metelko 10, Kastigar 2, Tadič 5, Šubic 14, Roman Horvat 12, Robi Horvat 8, Kolar 6.
V ženski republiški ligi je Odeja iz Škofje Loke na gostovanju v Divači premagala Ci-mos, v gorenjskem derbiju pa so Jeseničanke premagale Kladi-var.
Jesenice : Kladivar 82 : 67 (43 :32)
Cimos : Odeja 64 : 73 (36 : 32)
Kegljanje
V republiški moški in ženski kegljaški ligi je Triglav tokrat doma gostil Hmezad in Izolo. Obe vrsti, moški in ženske, so premagali oba nasprotnika.
Moški — Triglav: Hmezad 5338 :5121. Triglav - Sajovic 901, Jereb 876, Boštar 888 Jur-kovič 916, Benedik 914, Semrl 843.
Ženske — Triglav: Izola 2340 :2308 - Triglav - Cej 406, Zaje 388, Pire 387, Virant 366, Zore 392, Gašperin 401.
D. Humer
Vabilo občinske organizacije Rdečega križa v Kranju dekletom in ženam
K sodelovanju vabimo vse, ki imajo voljo in možnost pomagati ljudem v stiski. V Kranju in okolici je mnogo ostarelih in bolnih krajanov, ki potrebujejo nego ali občasno gospodinjsko pomoč.
Enkrat letno prirejamo brezplačen 18-urni tečaj o domači negi bolnika. Če imate čas in želite dodatno nekaj zaslužiti, nas pokličite po telefonu na št.: 25-564, ali se sami oglasite pri nas, na Rdečem križu, C. JLA 16, vsak dan do 14h in ob sredah do 16h.
ELEKTRO GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN
PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n.sub.o. KRANJ, Cesta JLA 6.
TOZD ELEKTRO SAVA, KRANJ n.sub.o. KRANJ, Stara cesta 3
Delavski svet TOZD Elektro Sava Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let
1. VODJA ODDELKA ZA OBRATOVANJE
Pogoji: višja izobrazba elektrotehnične smeri 60 mes. delovnih izkušenj
republiški preizkus iz upravljanja z elektroenergetskimi napravami
2. VODJA ODDELKA ZA INVESTICIJE
Pogoji: višja izobrazba strojne ali elektro smeri 60 mes. delovnih izkušenj
republiški preizkus znanja iz upravljanja z elektroenergetskimi napravami strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov
3. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA
Pogoja: višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri
60 mes. delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje del in nalog vodij oddelkov morajo poleg teh pogojev izpolnjevati tudi merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandi-' dati pošljejo priporočeno za razpisno komisijo v roku 8 dni po
SikIronGoraeSnjIke, n.sub.o. Kranj, TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n.sub.o., Kranj STARA CESTA 3, Kranj
O izidu razpisa bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
Oglaša prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD
Posebni pogoji: diplomirani ekonomist ali ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, poznavanje predpisov s področja finančnega poslovanja, 3 mesečno poizkusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M KZK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Iskra
ISKRA INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o.
KRANJ, Savska loka 2
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije razpisujemo dela in naloge za naslednje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. DIREKTORJA ZA PROIZVODNO TEHNOLOŠKO PODROČJE
2. DIREKTORJA ZA PODROČJE KAKOVOSTI
Kandidati morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod t. 1: višješolska izobrazba elektrotehniške ali strojniške usmeritve,
Pod t. 2: višješolska ali visokošolska izobrazba elektrotehniške, strojniške usmeritve,
Skupna pogoja: 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela
znanje tujega jezika.
3. VODJE SEKTORJA TEHNOLOGIJE
Kandidati morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višješolska ali visokošolska izobrazba elektrotehniške, strojniške ali organizacijske usmeritve,
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— znanje tujega jezika
Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu s priporočenim pismom' na naslov: Iskra - Industrija za električna orodja Kranj, splošno-kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj, z oznako »za razpis«.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA JESENICE KOMITE ZA GOSPODARSTVO IN UREJANJE PROSTORA
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin, ki se nahajajo na Jesenicah, Zgornji Plavž 13, in ki se prodajajo kot celota:
— zemljišče pare. št. 527/4, 527/5, 527/45 in 529/2 k.o. Prihodi v skupni izmeri 3422 m2 ter na njem postavljeni objekti:
— upravna stavba,
— proizvodni objekt,
— lopa za skladiščenje lesa,
— lopa za odpadke,
— silos.
Izklicna cena je 471.460.230 din.
Kupec je dolžan skleniti prodajno pogodbo takoj, rok plačila je 15 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Po 2. točki 5. člena odloka o davkih in promet nepremičnin v občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske št. 22/85) se davek na promet nepremičnin ne plača. Prodaja se vrši po načelu videl — prevzel. Interesenti, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, se morajo pred pričetkom izkazati z dokazilom o pologu kavcije v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 51530-783-52032 Občina Jesenice — Sredstva za nacionalizirano premoženje. Gradbeni objekti, ki so predmet dražbe, so primerni za potrebe drobnega gospodarstva. Podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo na Komiteju za gospodarstvo in urejanje prostora občine Jesenice v času uradnih ur, ogled nepremičnin pa je možen 24. februarja 1989 od 8. do 12. ure.
Javna dražba bo dne 2. marca 1989 ob 10. uri na Jesenicah, Zgornji Plavž 13.
KARAVANSKA 'OSLOVNA SKUPNOST n.sol.o. JESENICE
Titova 41
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Objavlja prosta dela oz. naloge
1. CISTILKE ZA ČIŠČENJE V OBJEKTU ŠPEDICIJE - 2 delavki
končana osnovna šola
2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA OPRAVLJANJE FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH DEL - 1 delavec
končana višja ekonomska šola in pet let ustreznih delovnih izkušenj
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate prosimo, da dajo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Karavanška poslovna skupnost - Delovna skupnost SS, Titova 44, Jesenice."
Kandidate bomo o razpisu obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o imenovanju.
&mK«-i?\WiSiKPl
GLAS 12. STRAN
/ ŽROfjjJKg
Torek, 14. februarja 1989
Službeni
avtomobili
na zasebni vožnji
Na več stavkah so delavci razen po višjih plačah klicali tudi po skrbnejšem odnosu do družbenega premoženja, zlasti do službenih avtomobilov, ki menda ponekod v obilni meri vozijo tudi po zasebnih potih. Službene avtomobile se da ob pomanjkljivem nadzoru kar uspešno zlorabljati - v zadovoljstvo tistih, ki se vozijo na družbeni račun, in ogorčenje delavcev, ki to početje opazujejo nemočni in največkrat brez trdnih dokazov v rokah. Če je na službenem avtomobilu viden znak firme, je laže nadzirati, kakšna pota ubira vozilo, uradna ali zasebna, ali popoldne stoji na tovarniškem parkirišču ali morda na dvorišču ali gradbišču uglednega tovariša iz doti-čnega podjetja. Vendar take oznake donedavna na službenih vozilih niso bile potrebne.
Lani pa so v pravilnik o oznakah in opremi vozil v cestnem prometu, ki naj bi začel veljati 1. januarja letos, vnesli določilo o obveznih napisih na službenih avtomobilih. Stvar ni obveljala, čeprav je bilo določilo že objavljeno v uradnem listu. Še več, v drugem letošnjem uradnem listu je bil dodan celo popravek prejšnje določbe, češ da oznake niso obvezne. Kdo je dosegel, da s pravilnikom niso bolj zaščitili družbenega premoženja pred zlorabo, ni znano, lahko pa si mislimo, da najbrž tisti, ki imajo v rokah moč, vpliv, velikokrat pa tudi službene avtomobile, ki jih sem in tja ob službenih popeljejo tudi po zasebnih opravkih. Napisi na bokih službenih avtomobilov so morda res le majhen drobec k zaščiti skupnih dobrin, toda razplet njihove zgodbe daje misliti, da je bržkone tudi z večjim odtujevanjem skupnega bogastva nemara enako: z dovolj vpliva in družbene moči se ga da spretno prikriti.
D. Z. Zlebir
Nasilen do žene in hčera
Škofja Loka, 3. februarja - V škofjeloški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 45-letnega F. A. iz Poljanske doline na dve leti zapora, ker je še v času preskusne dobe storil nova kazniva dejanja nasilniškega obnašanja. Sodba še ni pravnomočna.
Odločbe občinskega sodnika za prekrške in sodba, s katero je bil pogojno obsojen na devet mesecev zapora s preskusno dobo treh let, kažejo, da je obtoženec specialni povratnik in nagnjen k nasilniškemu obnašanju. Grožnja, da se mu bo pogojna kazen spremenila v zaporno, očitno ni bila dovolj, da bi ga odvrnila od podobnih dejanj in je ponovno zašel na stara pota. 12. julija se je vrnil domov močno opit in vrgel večji kamen v svojo ženo, tako da ji je poškodoval dlan, naslednji dan pa jo je, prav tako vinjen, udaril v ramo in v ustnico.
Nasilen pa ni bil le do žene, ampak se je znašal tudi nad svojimi otroci. Januarja lani je udarjal po obrazu svojo devetletno hče-ro in jo še dvakrat brcnil; potem ko se mu je izmuznila, pa je začel pretepati še drugo hčero. Junija je spet pod vplivom alkohola dvakrat udaril eno od hčera v oko, že na prvi novoletni dan pa se je znesel nad ženo in jo začel daviti, za nameček pa je udaril še eno od hčera.
Sodišče je prejšnjo pogojno kazen spremenilo v zaporno in mu izreklo enotno kazen dve leti zapora ter tudi ukrep obveznega zdravljenja zoper alkoholizem. Tak ukrep mu je sicer izreklo že pri pogojni obsodbi, vendar pri "prostostnem zdravljenju" ni bilo uspeha. Sodišče zanj olajševalnih okoliščin ni našlo, glavna oteževalna pa je ta, da gre za povratnika, ki je bil za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil lani, že kaznovan in obsojen.
/    GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Jutranja doza za lažje delo
Da se ga kdo naloka popoldne, ko mu že mine vsakdanja tlaka, je lahko razumeti. Manj razumevanja je deležen tisti, ki začne tankati zarana, pred začetkom »šihta«. Kranjčan, ki pijan že navsezgodaj ni mogel streči stroju v tovarni, je že med slednjimi. Poslali so ga domov in mu pisali »plavega«.
Gostoljubje vračal z grobostjo
V C baru na Jesenicah so oni dan gostili možakarja, ki je vinjen kričal, norel, silil v natakarja in zahteval pijačo, čeprav je je imel očitno že preveč. To so ugotovili tudi miličniki, ki so fantu prebrali levite, nato pa ga nagnali domov.
Šest pretepačev
Iz kranjske delikatese je prišel klic na pomoč, češ da se v bližnjem bifeju tepejo. Milica je vpadla in našla šesterico mladcev, ki so merili moči. Še preden so jih izmerili, jih je milica ločila in jih naročila pri sodniku za prekrške.
Izzival, nato pa prosil pomoči
Na dvorišču jeseniške gostilne Erlah je Robert menda napadel Vojka, vsaj slednji je tako trdil. A resnica je bila drugačna: Vojko je Roberta toliko časa izzival, da ga je ta povabil iz lokala, razplet pa si lahko mislimo. Dogodek so prekinili možje postave.
Družinska scena
Pri pitju je Radovljičan pozabil na pravo mero. Javno si sicer ni upal razgrajati, opogumil se je šele za domačimi vrati. Njegovi družini pa alkoholno na-stopaštvo, grožnje in vpitje niso bili ravno povšeči, zato so prosili milico za pomoč. Ustregli so jim in razgrajača toliko pomiri-,li, daje smel spati doma.
Bivša se ni pustila tepsti
Oni dan je mož obiskal bivšo ženo v Radovljici. Vse kaže, daše je pred obiskom malce okrepčal z žlahtno kapljico, kajti obisk se je končal z batinami bivši ženi. Ta pa se ni kar tako pustila, češ saj nisva več v zakonu.
Nenadoma zapeljal na levo
Kranj, 10. februarja - Na lokalni cesti med Kranjem in Bes-nico se je zgodila nesreča, v kateri sta bila hudo ranjena voznik zastave 126 p in njegov sopo-
tnik. Nesrečo je povzročil 21-le-tni Radoje Mikie, doma s Kosova, ki začasno živi v Sloveniji, ki je na Gorenji Savi (menda zaradi vinjenosti) z avtom nenadoma zapeljal levo. Na nasprotni strani ceste je čelno trčil v avto Saša Pegama, starega 26 let iz Zgornje Besnice. Ta in njegov sopotnik, 50-letni Marjan Pe-garrv sta bila v nesreči hudo ranjena.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
Kaj smejo in česa ne smejo miličniki in drugi pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve
Pravila, dolga 485 členov
Kranj, 10. februarja - V zadnji lanski številki Uradnega lista SR Slovenije so bila brez posebnega javnega hrupa objavljena "pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije", ki jih je izdal republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl.
Pravila, ki so zelo obsežna (485 členov), so nadomestila skoraj dve desetletji star (zvezni) pravilnik o opravljanju zadev službe javne varnosti. Najprej govorijo o splošnih pooblastilih, ki jih imajo delavci milice, službe državne varnosti, službe za zatiranje kriminalitete in drugi delavci pri opozarjanju, dajanju navodil in ukazov, legitimiranju, privedbi, pridržanju, omejitvi gibanja in odvzemu prostosti, vstopanju v stanovanja in druge prostore in pri njihovi preiskavi, pri osebni preiskavi, zaseganju predmetov, poštnih in drugih pošiljk, pri uporabi prisilnih sredstev in pri drugih ukrepih, v nadaljevanju pa je govora o pooblastilih pri preprečevanju kaznivih dejanj in prekrškov, varovanju določenih oseb in objektov, odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev, vzdrževanju javnega reda in miru, varnosti cestnega prometa, kontroli prehajanja čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu, gibanju in prebivanju tujcev v Jugoslaviji, nalogah, ki zadevajo nošenje orožja, promet eksplozivnih snovi, varstvo okolja, združevanje občanov in še marsikaj drugega.
Ker so ljudje slabo obveščeni, kakšna so pooblastila uradnih oseb, in ker so ta vprašanja postala nadvse aktualna ob nekaterih dogodkih v Sloveniji, si velja pravila prebrati in si zapomniti vsaj nekatere člene -že zato, ker je nadzor javnosti ena od poti k pravni državi in ena najučinkovitejših metod za to, da so pooblastila uradnih oseb v mejah (zakonsko) dovoljenega.
Ze v splošnih določbah pravil piše, da mora miličnik ali katera druga pooblaščena uradna oseba povedati na zahtevo občana svoj priimek in ime ter naziv organa, ki mu pripada (kajpak če to ne ovira izpolnitve naloge); oseba, ki opravlja uradne naloge v civilni obleki, pa mora tistemu, na kogar se
obrača, najprej povedati, kaj je, in mu nato pokazati še svojo službeno izkaznico. Delavci organov za notranje zadeve morajo pri opravljanju uradnih nalog ravnati z ljudmi obzirno in paziti, da ne prizadenejo njihovega osebnega dostojanstva, da ne škodujejo njihovi časti in dobremu imenu in da jih ne vznemirjajo po nepotrebnem. Po svoje zanimiv je, denimo, tudi sedmi člen, ki pravi, da morajo "pooblaščene uradne osebe" varovati ustavno ureditev, življenje in varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje... ob vsaki priložnosti, čeprav je izvršitev naloge povezana z nevarnostjo za njihovo življenje in ne glede na to, ali so v službi ali ne ali jim je "to naloženo ali ne".
0 pridržanju...
Delavci organov za notranje zadeve smejo tistega, ki ogroža javni red in mir, a mu tega ne morejo drugače preprečiti, pridržati, vendar ne več kot 24 ur in le na podlagi odločbe, ki jo mora pridržani (razgrajač) prejeti v šestih urah od odreditve pridržanja. Zoper takšno in zoper vse druge odločbe o pridržanju je možna pritožba (v roku 24 ur) republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Uradna oseba mora v vseh primerih sporočiti pridržanemu razloge za pridržanje, izjemo lahko naredi le pri tistih, katerim jih zaradi vpliva alkohola in zmanjšane sposobnosti dojemanja ni mogoče pojasniti. Razlogov za pridržanje je več: enega smo že omenili (ogrožanje javnega reda in miru), enega, ki je bil nekdaj tudi v Kranju zelo aktualen in o katerem se je v javnosti precej govorilo, pa je naveden v 62. členu: kadar je treba zavarovati najvišje predstavnike domačih in tujih oblastnih in političnih organov ter najvišje predstavnike mednarodnih organizacij, smejo delavci organov
za notranje zadeve pridržati tiste ljudi, ki s svojim ravnanjem, z grožnjami ali kako drugače ogrožajo varnost varovanih oseb, vendar največ za tri dni.
0 preiskavi stanovanj...
Pravila tudi natančno določajo, v katerih primerih smejo pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve preiskati stanovanje, kdaj to lahko storijo brez pisne odredbe, kdaj brez navzočnosti prič... Preiskava je dovoljena tedaj, če je verjetno, da bo mogoče prijeti obdolženca, odkriti sledi kaznivega dejanja ali hujšega prekrška ali predmete, ki so pomembni za (kazenski) postopek. V večini primerov smejo uradne osebe preiskati stanovanje le na osnovi pisne odredbe sodišča ali sodnika za prekrške, v primerih, ko je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki so ga zalotili pri dejanju, ko je to potrebno za varnost ljudi in premoženja in za zavarovanje dokazov ali če je v stanovanju kdo, ki ga je treba pripreti ali nasilno privesti, pa to lahko storijo brez pisne odredbe. Pri preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni priči, ki na koncu tudi podpišeta zapisnik o preiskavi in data morebitne pripombe nanj; sicer pa je preiskava lahko tudi brez prič, vendar le v primeru, če jih ni mogoče zagotoviti in bi bilo nevarno odlašati s preiskavo.
0 uporabi tujega vozila...
Pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve smejo v primeru, da bi prijeli storilca kaznivega dejanja ali prepeljali v bolnico žrtev kaznivega dejanja ali naravne in druge nesreče, uporabiti najbližje dosegljivo tuje vozilo - občanovo, od delovne organizacije, od državnih organov..., vendar morajo lastniku izdati potrdilo in ga poučiti, da ima pravico do povračila dejanskih stroškov in morebitne škode.
C. Zaplotnik
Gorenjski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o akciji "minus deset" in prometni varnosti
Štirideset let kot "kavboji" -kako naenkrat bolje?
Škofja Loka, 9. februarja - Misel, ki jo je v četrtek na seji koordinacijskega odbora gorenjskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izrekel Boris Pešelj iz oddelka za notranje zadeve SO Škofja Loka, češ da smo štirideset let vozili kot kavboji in da ne moremo naenkrat začeti voziti v skladu s predpisi in prometno kulturo, pravzaprav simbolizira razloge za letošnjo prometno-varnostno akcijo "minus deset", s katero naj bi zmanjšali število nesreč v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let za deset odstotkov.
Na seji, na kateri so v osrednji točki obravnavali poročilo o prometni varnosti na območju UNZ Kranj v minulem letu, so pregledali dosedanjo dejavnost v okviru akcije "minus deset" in se dogovorili za nekatere nove naloge. Ker so ljudje slabo seznanjeni z vseslovenskim programom za izboljšanje prometne varnosti in so tudi sicer slabo prometno osveščeni (to dokazujejo prekrški, nesreče, ranjeni in mrtvi...), so na seji dali pobudo, naj republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oceni, ali je obveščanje v sredstvih javnega obveščanja zadostno ali ne. V gorenjskih
Boris Pešelj: "Zdi se mi, da pri analizah prometnih nesreč premalo upoštevamo "objektivne dejavnike", kot so slabe cestne označbe, pomanjkljiva svetlobna signalizacija, polomljeni prometni znaki, luknje v vozišču, nepravilno speljani ovinki, preozke ceste..."
li, da bodo izdali poseben letak, ki ga bodo delili na mestih, kjer vozniki opravljajo tehnične preglede. Na letak bodo napisali, koliko nesreč se je lani zgodilo na gorenjskih cestah, kakšen je
bil "prometni davek", kaj so najpogostejši razlogi za nesreče, katere ceste so najbolj "črne" in še marsikaj drugega. Gorenjski sveti dajejo republiškemu tudi pobudo, naj v televizijski oddaji Zrno predstavi žepno dihalno masko - pripomoček, ki omogoča dajanje umetnega dihanja ob nesrečah brez nevarnosti morebitne okužbe z aidsom.
C. Zaplotnik
svetih namreč menijo, da ni in da je treba v akcijo "vpreči" vse -od stenskih, tovarniških in lokalnih časopisov do radijskih in televizijskih "hiš". Pa ne le to: na Gorenjskem so se tudi odloči-
fvan Demšar, inšpektor za prometno varnost pri UNZ Kranj ...o najbolj nevarnih cestnih odsekih
Odsek avtomobilske ceste od konca štiripasovnice do Bistrice pri Naklem je verjetno najbolj "krvav" v Evropi. Čeprav miličniki, ki nadzorujejo promet na avtomobilski cesti, največ delovnega časa prebijejo prav na tem odseku, so nesreče tod lani terjale štirinajst življenj, na štiripasovnici pa vsega tri. Nujno je, da bi pravo avtomobilsko cesto zgradili vsaj do Pod-tabora.
...o povzročiteljih prometnih nesreč
Analiza je pokazala, da je bil lani največji porast povzročiteljev prometnih nesreč (glede na njihovo starost) prav pri starejših. Vozniki in ostali udeleženci v prometu, stari od 54 do 64 let, so lani povzročili kar za 62 odstotkov več nesreč kot leto prej, tisti, ki so starejši od 64 let, za 44 odstotkov več. Kaj to pomeni? Nekateri so premalo kritični do sebe in do svojih sposobnosti in vozijo, kot bi bili mladi.
...o gostoti prometa
Na podlagi prodanega goriva in štetja prometa na cestah in mejnih prehodih ugotavljamo, da se je lani promet na gorenjskih cestah povečal za približno deset odstotkov. Lani se nam je tudi prvič zgodilo, da je promet za nekaj časa popolnoma zastal tudi na avtomobilski cesti, medtem ko je to na cesti med Bledom in Črnivcem poleti ob koncu tedna že reden pojav.
...o voznikih koles z motorjem
Prizadevamo se, da bi v republiškem zakonu starostno mejo za vožnjo koles z motorjem pomaknili s štirinajst na šestnajst let in da bi določili odgovornost za morebitne tovrstne povp-zročitelje prometnih nesreč. Zdaj se nam namreč dogaja, da ni odgovoren nihče - ne starši še manj njihov otrok.
NA SONČNI STRANI Alf
Pestra "slika" podtalnice
Kranj, 10. februarja - Škofjeloški Tehnik in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ugotavljata v okviru raziskovalne naloge, ki je skupnega pomena za Gorenjsko, kakšna je kakovost podtalnice na Sorskem polju. Lani so v razmiku treh mesecev odvzeli vzorce vode na petnajstih mestih, v primerjavi s prejšnjim letom so tri vrtine (na Godešiču, Meji in Trati) opustili in se namesto njih odločili za štiri nova odvzemna mesta - Iskra Telematika, črpališče Lipica in vodnjaka Gode šič in Dragočajna. Kakovost vzorcev so ocenjevali po pravilniku o higienski neoporečnosti pitne vode.
Raziskava je pokazala, da je le vzorec vode iz črpališča Senica, ki je bil vzet 10. oktobra lani, povsem ustrezal pravilniku, z vseh ostalih odvzemnih mest pa ne. Lanska analiza je predlansko "sliko" podtalnice na Sorskem polju obogatila še z 1 novimi pomanjkljivostmi, predvsem s pesticidi, ki se širijo po polju iz točke v bližini vodnjaka Iskre Kibernetike proti Iskri Telematiki in Zgornjim Bitnjam. Strokovnjaki so prav na odvzemnem mestu v bližini Kibernetike izmerili doslej največjo količino atrazina v podtalni vodi!
V velikem številu vzorcev so odkrili fenolne snovi in mineralna olja. Število vzorcev, v katerih so našli poliklorirane bifenila, se v primerjavi s predlani ni ne povečalo in ne zmanjšalo, zato je mogoče sklepati, da gre za stalni vir onesnaževanja podtalnice. Na dveh mestih, na črpališču Lipica in v vodnjaku Iskre Telematike se pojavljajo klorirana topila in še nekatere spojine, za katere se je že izkazalo, da niso povsem nedolžne. V vzorcu vode iz črpališča na Bregu so odkrili klorirano kositrovo spojino, na nekaj mestih (Breg, Lipica, Dragočajna) pa precejšnjo okuženost vode z živim srebrom.
Slabo "sliko" podtalnice nekoliko omilijo le rezultati analize o vsebnosti dušikovih spojin, fosfatov, kloridov, cianidov in detergentov, sicer pa strokovnjaki menijo, da za "okuženost" vode s pesticidi ni kriva samo njihova uporaba v kmetijstvu, ampak da se verjetno širijo te snovi tudi z industrijskih odlagališč v okolici Kranja in Škofje Loke.
C. Zaplotnik
Torek, 14. februarja 1989
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN ci B®)STOTJ&mGLAS
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Zimske počitnice - smučanje 88/89
• V februarju, marcu in ponekod tudi v aprilu možnost rezervacij za smučanje v tujini po programu Kompasove počitnice -smučanje 88/89!
• Od 25. 2. dalje na smučanje v Francijo! Posebna ponudba za vse, ki želijo nekaj več:
• Kompasovi snežni klubi - popusti - darilo za zvestobo - šport in rekreacija - zabava - program za otroke - izleti in še marsikaj! Dobrodošli v Kompas klubih:
— Bovec - posebni popusti za člane kluba pri nakupu smučarskih vozovnic!
— Bohinj
• Ugodna ponudba v Falcadah in Mallnitzu do 18. 3. 89
• Program zimskih počitnic za vso družino in vsakega člana posebej
— Rogaška Slatina - novo smučišče v zdraviliškem kraju s 300-letno tradicijo!
— Bogat program - otroški vrtec, športna in večerna animacija, zdravstvene storitve, izleti...
— Ugodne cene: 7 dni hotel B kategorije, polni penzioni, animacija... 480.000 din!
Zimske počitnice 88/89 ob morju
Senior klubi
• Hvar - otok sonca, hotel Adriatik (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), brezplačno bivanje in storitve penziona vsem otrokom do 7. leta, ki spijo s starši; 50 % popusta do 11. leta na 3. ležišču; 7 penzionov + letalski prevoz + transfer (bus/ladja) 580.000 din; odhodi vsako soboto.
• Dubrovnik; hotel Palače (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), 7 penzionov + letalski prevoz -t- transfer (bus) 610.000 din
• Mali Lošinj, hotel Aurora, B ktg. (bazen, klubska soba s knjižnico, dnevnim časopisjem, igrami za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 310.000 din, avtobusni prevoz 60.000 din, odhodi vsako soboto
Počitnice 88 - tujina Konkurenčne cene:
• Ciper, Larnaca, Limassol, odhodi vsak četrtek, cena 870.000 din in 140 USD
• Tunizija, Hamamet, odhodi vsak petek, cena že od 1.638.000 dalje
• Malta, odhodi vsak četrtek, cena že od 1.130.000 din dalje
Izleti po domovini
Priporočamo:
za posameznike in za vse skupine: vikend izleti z letalom v februarju in marcu!
• Makedonija - cena od 694.000 din dalje
• Črna gora - cena 660.000 din
• Sarajevo - Mostar - Dubrovnik - cena 631.000 din
• Vis - cena 493.000 din
• Hvar - cena od 360.000 din dalje Zahtevajte naie posebne programe:
— Kratki izleti za dan žena - od 103.000 din dalje
— Podarite (si) nekaj več! - Za vse, ki se imajo radi
— Programi za poslovne prijatelje
— Poslovni potniki - individualne rezervacije hotelov in vseh vrst prevozov po domovini; Informacije: tel.: (061) 331-352 in 329-987, od 8. do 14. ure.
— individualne rezervacije hotelov in prevozov v tujini: informacije: tel. (061) 222-345 (Od 8. do 14. ure)
S Kompasom na koncerte
• Kool and the Gang, 20.3.89, cena 135.000 din
• Gary Moore, 18.4.89, cena 135.000 din
• Bee Gees, 21.5., cena 135.000 din
Izleti v tujino
• Padova, 1 dan, 25.2.
• Egipt, 9 dni, 26. 2.
• Jordanija - Sirija, 9 dni, 17.3.
• Jordanija - Jeruzalem - Rdeče in Mrtvo morje, 9 dni, 24.3.
• Jordanija - Sveta dežela - Sinaj, 15 dni, 19.4.
• Sveta dežela, 8 dni, 13.2., 6.3., 20.3.
• London, 4 dni, 22.2. - ugodno - 1.450.000 din
• London, individualna potovanja, 3-8 dni, izredno ugodno!
• Amsterdam, 4 dni, 16.3., 30.3.
• Lepote južne Kitajske, 15 dni, 27.4.
• Velika kitajska tura Marco Polo, 17 dni, 16.4.
• Veliki kitajski zid, 10 dni, 26.3.
• Peking, 8 dni, 12.3.
• Skrivnostni Tibet in reka Jangtze, 17 dni, 23.4.
• Bali - rajski otok, 12 dni, 24.4.
• Kenija - Sejšeli, 12 dni, 6.3.
• ZDA - Los Angeles - Galerija nad Atlantikom, 8 dni, 4.3.
• Vikend v New Yorku, 5 dni, 17.2., 3.3., 17.3.
• New York - San Francisco - Los Angeles - Las Vegas - San Diego, 11 dni, 20.2., 20.3., 24.4.
• Kuba - biser Karibov, 13 dni, 3.3., 24.3.
• Indija - Katmandu, 14 dni, 25.2., .18.3.
• Tunizija in njene oaze, 8 dni, 17.2., 24. 2.
• Havaji, 10.3., 14 dni
Priporočamo
• Pariz, posebno letalo, 4 dni, 2.3., cena 1.599.000 din
• Praga, 23. 2., ogled predstave Labodje jezero, 4 dni, avtobus
• Egipt, posebno letalo, 4, 6, 8 in 10 dni v aprilu in maju
• Carigrad, posebno letalo, 17., 19., 24. 3., 3 in 4 dni
• Praga, 4 dni, za zaključene skupine, ugodna cena!
• San Marino, tradicionalna prireditev - ustoličenje sanmann-skih kapitanov - regentov, 2 dni, 1. 4.
• Salzburg, 24.2., 11.3., 1 dan
Tečaji tujih jezikov
• angleščine - Bournemouth, Oxford, Brighton, Hovw, Cam-bridge, London, dvo in večtedenski tečaji, različni odhodi
• Tečaji skozi vse leto
- francoščine - Pariz; italijanščine - Firence; španščine - Madrid; nemščine - Munchen in Koln
• poslovna angleščina - London, Brighton, 2 ali 4 tedne
Prijave za vse turistične aranžmaje sprejemajo vse poslovalnice .Kompasa in pooblaščene agencije v Jugoslaviji!
NA PERUTNINSKI FARMI KOMENDA PRODAJAMO
LAHKE KOKOŠI KOKOŠI NESNICE
PRIMERNE SO ZA NADALJNJO REJO ALI ZAKOL
KUPITE JIH LAHKO VSAK DELAVNIK
OD 8. DO 16. URE
IN V SOBOTO OD 8. DO 12. URE
JATA VAM PRIPOROČA ZELO UGODEN NAKUP
UPRAVNI ORGANLOBClNE RADOVLJICA 64240 RADOVLJICA
Za čas poslovanja počitniškega doma v Crikvenici od 15. 6. do 15. 9. 1989 iščemo naslednje delavce:
KUHARICO
OSKRBNIKA - EKONOMA
2 POMOŽNI GOSTINSKI DELAVKI
Za kuharico in oskrbnika-ekonoma je lahko tudi zakonski par.
Zainterisirane kandidate (lahko so upokojenci) vabimo, da se oglasijo osebno v kadrovski službi UO občine Radovljica, Gorenjska 18, lahko pa pošljejo pisne prijave v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za občo upravo in finance.
MERKUR
V FEBRUARJU IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA NEKATERIH VRST BLAGA
V SKUPNI VREDNOSTI NAD 500.000 DIN
15 % popust
ob gotovinskem plačilu plačilo v
5 obrokih
brez obresti
plačilo s čeki
v 5-mesečnem zaporedju
V PRODAJALNAH
§ MERKUR kranj
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Strokovna potovanja
• Munchen - obrtniški sejem, 3 dni, 5., 7., 9.3. - 2 dni 7., 8. 10.3 letalo/avtobus in obratno
• Padova - Flormart, 1 dan, 18.2.
• Verona - Kmetijski sejem, 2 dni, 17.3.
• Frankfurt - Spomladanski sejem, 20.2., 4 dni
• Frankfurt - ISH, 3 dni, 14.3., posebno ietalo
• Zurich - Semicon-Europa, 4 dni, 6.3.
• Stockholm - Švedsko pohištvo, 4 dni, 7.2.
• Hannover - Cebit, 4 dni, 7.3., posebno letalo
• Pariz - Sia + Sima, kmetijski sejem, 4 dni, 6.3.
• Pariz - Premier vision, 4 dni, 17.3.
• Pariz - Fast food in decor 89, 4 dni, 31.3.
• Koln - ISM 89, slaščičarski sejem, 4 dni, 7.2.
• Koln - Domotehnica, 3 dni, 14.2. posebno letalo
• Koln - Moška moda, 4 dni, 23.2.
• Koln - Sejem ženske mode, 4 dni, 6.3.
• Milano - Vende moda in Modit, 3 dni, 2.3.
• Diisseldorf - Igedon, ženska moda, 3 dni, 6.3.
• Bruselj - Batibouvv, gradbena razstava, 4 dni 27.2.
• Stuttgart - Didacta, 2 dni, 27.2., posebno letalo, avtobus - letalo ali obratno
• Berlin - Turistična borza, 5 dni, 5.3.
• Milano - Grafitalia, 3 dni, 17.3.
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
staro za novo
ocenjevanje starih vozil v LESCAH
od 15. do 17. ure
RENAULT
marija primc
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal
Se priporoča
GRADBINEC KRANJ
SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GO TRŽIČ
SGP GRADBINEC KRANJ, TOZD GO TRŽIČ bo gradil garaže v Tržiču na Bistrici. Garaže bodo zgrajene v celoti in sicer 48 boksov v treh etažah. »
Informacije in sprejem naročil v komercialnem oddelku Kranj, Nazorjeva 1 telefon 26-361 ali na sedežu TOZD v Tržiču Cesta na Loko 11, telefon 50-042.
JSk  M - KŽK Gorenjske f^M  TOZD AGROMEHANIKA Kranj - Hrastje 52 a
KMETOVALCI!
Oskrbite se pravočasno, pred sezono, z rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom za traktorje in priključke proizvajalcev IMT BEOGRAD in TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar ter vsemi potrebnimi rezervnimi deli za naš lastni program škropilnic in atomizerjev.
Obenem nudimo škropilnice in atomi-zerje iz naše lastne proizvodnje, po ugodnih pogojih-popust ali kredit
Telefoni:    (064)   36-461, 34-033, 34-034, 34-035.
Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
<mRBKBS8SB30LAM 14. stran
Torek, 14. februarja 1989
MALIOCilASI tel.:27 960
APARATI STROJI
Prodam novo KOMBINIRKO (tri operacije). Zminec 9, škofja Loka 1904
Prodam 380-litrsko SKRINJO Ith, staro 4 leta, za polovično ceno. Potoče 27, Preddvor_1919
Prodam HIDROFOR. Anton Logonder, Crngrob 6_1921
Prodam PRALNI STROJ za 1 mio. Tel.: 51-469_1923
Prodam 11 let staro TELEVIZIJO. Tel.: 85-325, po 15. uri _1927
Prodam novo PEČ za etažno centralno ogrevanje miv 23 kW. Tel.: 064/620-362_1930
Barvno TV iskra horizont poceni prodam. Sp. Besnica 147 1939
Prodam barvni TV gorenje, ekran 56 cm. Informacije na tel.: 064/622-210
1943
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
ZAPOSLITVE
Mlajšo upokojenko za stalno POMOČ v gospodinjstvu pri 79-letni ženski v Bohinju iščemo. Nudimo stanovanje, proste vikende in ugodno plačilo. Ši-fra: BOHINJSKO JEZERO_1869
Iščem možnost redne ali honorarne ZAPOSLITVE - delo avtomehanika, z možnostjo priučitve. Tel.: 39-084, od 20. do 21. ure 1901
Iščem honorarno ali redno zaposlitve VOZNIKA B kategorije. Tel.: 39-184
1907
Zaposlitev dobi STROJNI TEHNIK s 5-letno prakso in dobrim znanjem teh-ničnega risanja. Tel.: 064/79-478 1938 Nudim SERIJSKO DELO na domu - in-dustrijski šivalni stroj. Tel.: 24-720
_1959
Zaposlim DELAVCA. Zahtevam izpit C kategorije. Vili Klanšek, Brezje 76/a,
tel.: 79-842_1967
Dekle išče honorarno popoldansko ZAPOSLITEV (pomoč v lokalu, trgovini ali drugo). Šifra: POPOLDNE 1984
Za honorarno PRODAJO knjižnih zbirk, sestavljenih za okus vsake družine, NUDIMO še nekaj zelo dobro plačanih mest. Pogoj - avto, prosti vikendi. Tel.: 57-221, do 15. ure 1994
VOZILA
Prodam   barvni   TV   gorenje. Tel.:
24 227_ 1981
Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg 5 kW in enofazni ELEKTROMOTOR 1,5
kW. Tel : 68-321_1950
Prodam ŠIVALNI STROJ singer za šivanje usnja. Tel: 24-720_1958
Ugodno prodam ČISTILEC na paro 100 gradi. Tel.: 064/632-853, popoldne _1965
Prodam barvni TV gorenje, star 5 let, ANTENE z ojačevalcem. Tel.: 061/612-948 med 17. in 19. uro 1970 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO Ith, 380-litrsko, rabljena eno sezono. Dajem garancijo za eno leto. Ogled v TV servisu Radman, Prešernova 38, Jesenice 1974 Prodam TVfischer. Tel: 39-783 1975
PRALNI STROJ gorenje, malo rabljen, prodam. Tel: 21-669, zvečer 1976
Ugodno prodam 126 P, letnik 1980. Miro Ipavec, Podlubnik 292
Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Mali, Letence 2, Golnik
Prodam R-4 GTL, letnik 87. Tel.: 74-715
Poceni prodam NSU 1000, registriran do oktobra 1989, dodatno opremljen, primeren za invalida z okvaro leve ali desne roke. Tel: 70-257 1910
Prodam VISO, letnik 1986, prevoženih 31.000 km. Tel.: 26-575_1915
Prodam JUGO 55 A, letnik 1987. Tel.: 28-512 1920
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. Tel.: 24 780_1924
Prodam R 4, letnik 1977, registriran, potrebno ličanje. Kavčič, Kamna gori-ca 59_1928
Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Bri tof 127_1929
Prodam Z 101 konfort, letnik 1979 in GOLF, letnik 1982. Glinje 12/Cerklje
_1932
Prodam 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen. Gerkman, Ul. 4. oktobra 33, Cer-
klje_1933
Prodam osebni avto VAUXHAL - VI-VA, letnik 1972, za nadomestne dele. Informacije na tel.: 26-025_1934
Ugodno prodam BMW 520, starejši letnik, neregistriran, v voznem stanju. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice_1935
Prodam Z 101, letnik 1979, obnovljen, registriran do februarja 1990, za 7,4
mio. Tel.: 78-266, po 16 uri_1940
Prodam Z 101, letnik 1979, obnovljena, registriran do februarja 1990, za 7,4 mio. Tel: 78-266, po 16. uri 1942
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ, Tomšičeva 4
Iščemo dve mlajši upokojenki, veščih samostojnih gostinskih del za delo v
OKREPČEVALNICI DRUŠTVA.
Pismeno ponudbo osebno oddajte v tajništvu DRUŠTVA UPOKOJENCEV KRANJ, Tomšičeva 4, kjer se dobe tudi informacije.
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ super standard. Cena po dogovoru. Tel.: 70-257_._1988
Prodam barvno TV. Tel.: 64-176 1993
Prodam dobro ohranjen TV in lepa, neškropljena JABOLKA. Tel.: 45-294, po 17. uri 2001
Prodam 5-tonsko gozdno VITLO in ro tacijsko KOSILNICO fela, 165 cm. Tel.: 064/631-597_2006
Ugodno prodam kombiniran BOJLER (stoječ) - voda, drva. Vesel, Gorenjska c. 33/b, Radovljica, od 18. do 20. ure
_2013
Prodam oljni GORILEC. Tel.: 49-486 _2015
Poceni prodam električno TELEFONSKO TAJNICO sanvo. Tel.: 74-509 _2016
Japonski barvni TV toshiba, z daljinskim upravljanjem in deklaracijo, prodam. Tel.: 35-364_2022
Prodam CB postajo, usmernik in anteno ter GUME 185 x 70 x 13 za Lado sa-maro. Tel: 82-420 2024
Prodam ŠKODO 110 L, ohranjena, registrirana do decembra 1989. Cena 400 SM. Tel: 28 576_1992
Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirana, v voznem stanju. Duš.ko Karakaš, tel.: 82-658_1996
Prodam tovarniško nov TOMOS avto-matik 3. Tel: 34-298_1999
Ugodno prodam Z 101, letnik 1987, ga-ražiran. Tel: 34-298 2000
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984. škofjeloška 43/b, Kranj Stražišče 2005 Prodam ŠKODO 150 L, letnik 1979, re-gistrirana do konca novembra. Oman, Kopališka 26, Škofja Loka 2011
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Tel.: 41-073 2023
14. FEBRUAR
St. Valentin Dan zaljubljenih
Ta dan cvetličarni »MAK« Jitov trg 12,in Zlato polje 12/b, tel.: 25-638 nudita 10 % popust za rezano cvetje.
Nudimo vam ciklame po ugodni ceni 16.000 din.
Prodam FIČOTA, letnik 1974, dobro ohranjen. Tel.: 66-517_1944
Prodam 126 P, letnik 1986, prevoženih 24.000 km, registriran do januarja 1990. Tel.: 58-010_1945
Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana •do januarja. Tel.: 22-221, int. 34-97, dopoldne ali Staneta Žagarja 12, Kranj _1948
Ugodno prodam APN 6. Informacije na tel: 75-391, od 11. do 17. ure 1954
Prodam R 4 GTU, letnik 1985. Infor-
macije na tel.: 69-790_1955
Prodam MERCEDES 190 D, letnik 1961, OPEL OLIMPIO, letnik 1954, vozen in PEČ za centralno ogrevanje central 23. Golnik 20_1963
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977, registriran do oktobra 1989. Poljanska c. 67, Škofja Loka_1966
Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana do avgusta 1989, poškodovana streha in havba. Cena 100 SM. Bogdan Kelvi-šar, Kropa 3/b_1968
Prodam FIAT 124 v voznem stanju. Alfonz Mencinger, Koritno 65, Bled 1969
Ugodno prodam OPEL OMEGO, letnik 1987. Krulc, C. talcev 16/a, Domžale _1971
5 aluminijastih PLATI Sc" z fireston gumami za golfa, prodam. Tel.: 70-094 _1972
Prodam FIAT 126 P, star 2 leti. Tel.:
75-236_1989
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978. Tel: 50-270 1991
RAZNO PRODAM
Nujno prodam zamrzovalno SKRINJO 380-litrsko, štedilnik 4 + 2, otroško POSTELJICO z jogijem in HOJICO. Oddam pa 2 FOTELJA in 120-litrski HLADILNIK. Djurdjević, Dražgoška 6, IV/20, Kranj__1909
Prodam OTROŠKO SOBO samo ter betonski MEŠALEC. Tel.: 50-702 2012
STAN.OPREMA
Frodam KUHINJO in ŠTEDILNIK, 2 plin in 4 elektrika. Miro Jenko, Zg. Br-nik 79, Cerklje_ 1925
Prodam predsobno OMARO. Cena 50 SM. Tel. 38-566_1937
Prodam kuhinjsko MIZO s 6 stoli. Ogled po 16. uri. Hrastje 117, Kranj, tel.: 36-634 • 1953
Prodam otroški POGRAD, dobro ohra-njen z JOGIJEM. Tel.. 620-096, Tahiro-vič, PARTIZANSKA 46, ŠKOFJA LOKA - ogled od 13. do 18. ure_1961
Prodam rabljeno SPALNICO. Peter-nelj, Gradnikova 20, Radovljica 2017
Prodam sedežno kotno GARNITURO in črnobel TV, ekran 42 cm. Tel.: 28-653 2018
POSESTI
Za 90 odstotkov ceneje prodam 2 negorljivi, montažni, dvokapni HIŠICI, velikost pp želji. Primerni za počitniško hišico na morju ali v hribih, ker je požarno varna. Primerna tudi za skladišče ali garažo. V pol ure jo 2-moška sestavita ali razstavita. Elementi so lahko za prevoz. Cena hišice 850 SM. Primerna tudi montažo na nezazidlji-vih parcelah. Prodam tudi 150 gostilni-ških stolov. Tel.: 78-572_1986
GARAŽO oddam v najem ali prodam. Informacije na tel.: 26-977 2010
KUPIM
Kupim lažjo TRAKTORSKO PRIKOLICO, lahko v okvari. Prezelj, Podpore-zen 6, Železniki 1931
Kupim otroški VOZIČEK chicco (novejši). Tel.: 38-291_1980
Kupim BIKCA simentalca, starega 1 teden. Preddvor 32, tel.: 45-262 2002
Kupim starejšo HIŠO z nekaj zemlje, v tržiški ali radovljiški občini. Tel.: 50-382 2014
ŽIVALI
Prodam TELICO simentalko, staro 15 mesecev. Zbilje 1/c, pri cerkvi 1685
PUJSKE, težke od 20 do 50 kg, pro-dam. Stanovnik, Log 9, škofja Loka
1710
JARKICE, rjave, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 1712
Prodam teden dni starega BIKCA in hlevski GNOJ. Gorice 11, Golnik 1899
Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. Stane Kuralt, Žabnica 39, tel.: 44-522__1905
Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. Stane Kuralt, Žabnica 39, tel.: 44-522_1906
Prodam TELICO, brejo 5 mesecev. Podbrezje9 1912
Tiho je odšla od nas naša draga mama in stara mama
JOSIPINA BERČIČ
Od nje se bomo poslovili v sredo, 15. februarja, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču.
Sinova Lado in Herman ter hčerka Marta z družinami
Kranj, Ljubljana, Mengeš, 14. februarja 1989
Nepričakovano, v 74. letu starosti, nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
LUDVIK TEPINA
Slovo od dragega pokojnika bo v torek, 14. februarja 1989,ob 16. uri na pokopališču na Kokrici.
VSI NJEGOVI
GRADBENI MATERIAL
Poceni prodam RADIATOR trika, višine 104 cm, 15 členov. Trbič, Žanova
36, Kranj_1936
Prodam 1.000 kosov opečnega TLA KOVCA (šesterokoten), 15 odstotkov
ceneje. Tel: 51-028_1964
Prodam 8 hrastovih HLODOV, deb. od 30 do 60 cm. Tel.: 82-612, popoldne _1979
Prodam borov OPAŽ, 120 kvad. m., po
30.000 din. Tel.: 51-878_1987
Prodam 6 m DIMNIKA, premer 13 cm, komplet, za 15 odstotkov ceneje. Je nov. Tel: 064/631-622_1997
Prodam SKODLE, metrske, približno 90 do 100 kvad. m. Informacije na tel.: 76-323 2021
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, deda, pradeda, strica in tasta
ANDREJA BABICA, st.
roj. 1. 2.1899
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo škofu Jožefu Kvasu in ostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, faranom iz Lesc, praporščakom, sodelavcem OŠ Predoslje in GTZ Kranj, pevcem okteta Vigred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Lesc ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem.
VSI NJEGOVI
Britof, 3. februarja 1989
Ljubiteljem živali podarim PSIČKO, srednje velikosti, staro 1 leto. Tel.:
061/627-076_1913
Prodam visoko brejo KRAVO, 20 dni starega BIKCA in metrsko pocinkano MREŽO za ograjo. Sp. Duplje 71 1951
Prodam 9 tednov starega BIKCA frizij-ca in TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. Ogled dopoldne. Franc Rozman, Podreča 61, Mavčiče 1956
Prodam 7 let staro KOBILO, vajeno kmečkih del. Perko, Visoče 7, Tržič _1957
Prodam PUJSKE, težke 35 kg in manj-še. Sp. Brnik 60, Cerklje_2003
Prodam črno-belega BIKCA, starega 1 teden. Tel.: 27-791 + 2009
VODOVODNO INSTALACIJO na novi ali stari hiši (tudi razna popravila) vam naredim solidno in hitro. Tel.: 28-427 __1681
Popravljamo in preoblačimo oblazinjeno pohištvo. Šivamo in montiramo vse vrste zaves. Pridemo tudi na dom. Tel.: 28-516 1911
OSTALO
OBVESTILA
POPRAVLJAM male gospodinjske aparate likalnike, mikserje, sesalce ter električna orodja vrtalnike, brusilke, žage itd. Odprto od 8. —12. in 14. —18., v soboto od 8. — 12.ure. Huje 19, Kranj
TV servis Jole Radman na Jesenicah, pod Mežakljo, Prešernova 38. Hitro in kvalitetno POPRAVLJA vse vrste TV aparatov, domače in tuje izdelave. Istočasno po zelo ugodnih cenah prodaja generalno obnovljene TV sprejemnike in ostalo akustiko. Aparate sprejemamo in oddajamo od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Hvala za zaupanje. 1973 Popravljam in obnavljam vse vrste avtomobilskih AMORTIZERJEV. Tel.: 80-328 1982
Prodam VRATCA za kmečko peč, zunanja, svetla, krom, 45 x 55 cm. Cena 40 SM. Tel.: 84-451_1872
Prodam "GRABLE" in "ŠTIME" za dia-tonično harmoniko. Ogled popoldne. Zg. Veterno 1, Križe_1900
Prodam JABOLKA. Naklo, Pokopališka pot 7_1903
Prodam bukovo HLODOVINO ali DESKE. Tel.: 45-263_1914
Prodam smrekove BUTARE. Podreča 43, Mavčiče_1918
Prodam kombiniran otroško VOZIČEK
tribuna. Tel: 50-828_1922
Prodam italijanski kombiniran otroški VOZIČEK. Tel.: 74-479_1926
ORGLE - klaviatura fujiton 3 A. Tel.: 68-249_1946
Vzamem otroka v popoldansko VARSTVO, tudi ob sobotah in nedeljah. Tel.: 48-768_1947
Prodam otroško ZIBELKO in kombiniran otroški VOZIČEK tribuna. Tel.: 064/633-626_1983
Prodam lepo ohranjen nemški kombiniran otroški VOZIČEK z dodatno opremo. Tel.: 45-558_1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JANEZA ČERNETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobremu sosedu Francu in Mini Burja, g. župniku, pevcem bratom Zupan, Janezu Kunšiču za izrečene poslovilne besede ter ŽGP Nova Gorica, Gozdnemu gospodarstvu Bled in Kokri Kranj, poslovalnicam na Bledu.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Bled, 4. februarja 1989
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
ANTON SLAPAR
traktorist
Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v spominu
Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD Gozdarstvo Tržič
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in mislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA AŽMANA
iz Zg. Lipnice 16
se iz srca zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in za podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo ZD Radovljica, praporščakom ZB in SZDL Lancovo, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, sodelavcem delovnih organizacij Plamen Kropa in Almira Radovljica, g. župniku za pogrebni obred. Še .enkrat iskrena hvala vsem, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali ob težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
Zg. Lipnica, Poljče, 27. januarja 1989
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA KORDEŽ
roj. Mrak borka Prešernove brigade
Najlepše se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kranj za nego in pomoč ter še posebej Francu Puharju za poslovilni govor in organizaciji ZZB Stražišče za lepo opravljen poslovilni obred.
Žalujoči: mož Lojze, hčerka Mici z družino in ostalo sorodstvo
Kranj, 4. februarja 1989
Torek, 14. februarja 1989
OSMRTNICE
15. STRAN «!WOTFKGLAS
	
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
	FRANCA FRANTARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.	
	VSI NJEGOVI
Šenčur, 29. januarja 1989	
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE AŽMAN
roj. Sušnik
se iskreno zanvaijujc/no sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje in izrazili sožalja ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Marijinim sestram iz Predoselj, ki so pokojnici tako nesebično nudile pomoč v trajanju njene hude bolezni. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Na-kla za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Suha, 6. februarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega
TOMAŽA ŠTULARJA
se iz srca zahvaljujemo gorskim reševalcem, milici in ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri iskanju ponesrečenega TOMAŽA. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob stra-
NJEGOVI: ati, mami, brat Peter ter mama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
ALOJZIJA MARKUNA
p. d. Zg. Vevarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo dr. Drinovcu in ostalemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik, kakor tudi dr. Pavlinovima. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Save in Živila Kranj, pevcem ter g. župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Gorice, Gorenje, Planina, Mlaka, 3. februarja 1989
V SPOMIN
Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
Eno leto je že minilo, kar ni več med nami našega in nepozabnega
EVGENA LANGA
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate svečke in cvetje.
VSI NJEGOVI
Kokrica, 13. februarja 1989
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, babice, prababice, tašče in tete
ANTONIJE ZUPAN
se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Alpetoura — TOZD Potniški promet, Planika — Finančna služba, Iskra — TOZD ERO, Živil - TOZD Veleprodaja ter gasilcem iz Prebačevega za darovano cvetje, sveče in izkazano pomoč, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župnikoma iz Hrastja in Šenčurja za lep pogrebni obred.
VSI NJENI
Prebačevo, Luže, Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
VINKA MALIJA
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Kokre, Exoterma in Satlerje-vim. Hvala tudi dr. Stenškovi za dolgoletno zdravljenje in KS Vodovodni stolp za tople besede slovesa.
Hčerke z družinami
Kranj, 28. januarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, deda, pradeda
JANKA KRISTANCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Koselju, bolnici Jesenice in Golnik, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
Srednja vas, 6. februarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ANE ČERIN
roj. Kavčič iz Ševelj 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremih na zadnji poti darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hva a sosedom in sovasca-nom za vso pomoč v težkih trenutkih, KO ZB Bukovica za ganljiv poslovilni govor in Pevcem za zapete žalostinke. Prisrčna hvala g. župniku Šuštarju m kaplanu Marku Mohoriču za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu se enkrat najlepša hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
VINKA KALANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Lojzka, sin Drago, sin Franci z družino in hčerka Marija z družino
Tupaliče, 1. februarja 1989
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE GRABEČ
Kovačeve mame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se tako številno poslovili od nje. Hvala lepa tudi pevcem in duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: otroci Franci, Anka in Dani z družino ter drugo sorodstvo
Smlednik, februarja 1989
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, brata in strica
FRANCA LAVTARJA
se zahvaljujemo sorodnikom, lovski družini Jošt in ostalim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
VSI NJEGOVI
Kranj, 18. januarja 1989
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi naše mame
		MARIJE
		DEBENEC
		VI ( )ulli'vil:l £t SO,
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali ob njeni težki bolezni in ji ob njeni smrti poklonili cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vse izraze sožalja, vsako lepo misel in besedo.		
ŽALUJOČI: sinova Jože in Slavko, hčerke Milena, Francka in Polda z družinami		
Škofja		Loka, 1. februarja 1989
ZAHVALA
Tiho nas je v globoki žalosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta,
tašča in botra
MILKA ZLATE
p. d. Bevčeva mama iz Vogelj
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem za pozornost v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Bančevim. Zahvalo pa smo dolžni tudi organizaciji ZB Voglje, vsem praporščakom in govorniku tov. Bogataju za lepe besede ob slovesu. Hvala tudi sodelavcem Alpetour P.P. Kranj, Iskra Kranj TOZD Vzdrževanje, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem iz Šenčurja. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali in imeli našo mamo radi, iskrena hvala.
VSI NJENI
NOVICE IN DOGODKI
Na meji zmogljivosti
Tudi Gorenjska pred žejo
Kranj, 13. februarja - Zaradi suhe zime preskrba z vodo na Gorenjskem v glavnem še ni kritična, vendar, če se vremenske razmere ne bodo spremenile, do tega ni več daleč. Vsekakor pa je v vseh gorenjskih občinah že potrebno varčevanje in predvsem razumna potrošnja vode.
V vseh občinah, razen v kranjski (po podatkih občinskega štaba za civilno zaščito), v posamezne kraje, kjer pomanjkanje običajno najprej občutijo, gasilci že vozijo vodo. V jeseniški občini sta to predvsem naselji Plavški rovt in Radovna, v radovljiški zaselki in naselja na Pokljuki oziroma v okolici Ko-privnika, v pa škofjeloški Ko-privnik, Ledine, Opale, Gorope-ke, Zabrežnik, Vrsnik, Račeva, Jelovica, Leskovica, Oselica, Suša in še nekatere vasi in zaselki
v krajevnih skupnostih Poljane in Selca. V tržiški občini pa občasno vozijo vodo v Gozd in na Ljubelj, pomanjkanje pa se kaže tudi že v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču.
Povsod v občinskih štabih CZ so povedali, da so na pričakovana večja pomanjkanja vode, če se vreme ne bo spremenilo, že pripravljeni. V škofjeloški občini predvsem na glavnih vodovodih oziroma v mestu ocenjujejo, da kakšen mesec še ne bi smelo
biti težav, sicer pa povsod vozijo vodo (kjer je že primanjkuje) brezplačno. Poleg varčevanja pa v vseh gorenjskih občinah veija tudi skrbno ravnanje z odplakami; še posebej veljajo ta opozorila in navodila za delovne organizacije in seveda za vse občane.
In nenazadnje še opozorilo zaradi nevarnosti požarov. Na Gorenjskem je v zadnjem času bilo nekaj požarov, predvsem zaradi otroške igre. Vsak požar, ne da je že tako nevaren, pa lahko še občutno poslabša zaloge in preskrbo pitne. Zato velja pozornost in: Ne kurite na prostem!
A. Žalar
Društvo za cerebralno paralizo zboruje
Kranj, februarja - V Domu JLA v Kranju bo v petek, 17. februarja, ob 17. uri zborovalo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo. Člani naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Po uradnem delu, ko se bodo pogovarjali o minulem in prihodnjem delu, bo tudi družabno srečanje.
Člane naj ob tej priložnosti spomnimo še na uradne ure, ki jih ima društvo v svojih prostorih na Gosposvetski 10 v Kranju, in sicer ob četrtkih dopoldne med 10. in 13. uro in popoldne od 13. do 16.
w
Ženski kolektiv daroval za inkubator
Tržič, februarja - Sindikalna organizacija v kolektivu Oblačil Novosti iz Tržiča je odločila, da bo denar, namenjen obdarovanju in praznovanju dneva žena, raje namenila Ginekološki kliniki UKC Ljubljana za nakup inkubatorja. Pobudo, da 1,4 milijona dinarjev darujejo v ta namen, so dale delavke v proizvodnji. Kolektiv Novosti, v katerem je med 78 zaposlenimi 72 žensk, je svoji humanitarni odločitvi pridal še eno: do kolektivnih dopustov bodo denarni prispevek dale tudi za solidarno pomoč otrokom z rakom, ki jo zbira Pediatrična klinika v Ljubljani.
Poteza je spodbudna, saj dokazuje, da v ljudeh še živi solidarnost. Lepo pa bi bilo o takšnih odločitvah slišati še iz drugih, ne izključno ženskih tovarn.
D. Ž.
V razmislek
Maškarada srca
Pust se je nanorel, napustoval. Uživali so tisti, ki so se našemili, in tudi tisti, ki so le gledali dobre in manj dobre maske. Nekateri so šli gledat kurente na Ptuj, drugi so noreli s cerkniškimi laufarji, nekateri so morda uživali v prelepih maskah na Markovem trgu v Benetkah - in morda je kdo vsaj v mislih poplesaval na karnevahi v Riu.
Drugi so bili zadovoljni s sprehodom po mestnih ulicah, kjer je bilo videti vse mogoče - od imenitnih mask, nad katerimi bi se enoglasno navduševali celo etnologi, pa do takih, ki so vulgarno predstavljali tisto, kar so najraje. Neduhovito, celo žaljivo predstavljanje telesnih hib je bilo letos morda celo bolj izrazito kot druga leta. Kot da so nekateri v časih, ko že skoraj prevladuje nekakšna izkričana nekultura v govorjenju, oblačenju, pisanju, izgubili še zadnja merila dobrega okusa. Po ljubljanskih ulicah na primer je letos mrgolelo v šepave, grbave in drugače prizadete ljudi napravljenih mask. Če velja, da se vsak napravi ob pustu v tisto, kar si podzavestno menda celo želi biti, je bila to kaj klavrna in žalostna pustna podoba - grozljiva slika naših skritih nagibov.
Morda zato niti ni čudno, da je na pustovanju v Sv. Duhu pri Škof ji Loki prvo nagrado prejela maska, ki je predstavljala puštalskega posebneža, duševno in telesno prizadetega »večnega« otroka, ki so mu posebej pri srcu gasilci. Morda je manj znano, da je prav ta otrok, ki bo vedno ostal otrok, pred leti iz goreče hiše rešil dva otroka. Se je iz tega mar vredno norčevati? Za nekatere je morda takšno norčevanje celo razburljivo. Vse je mogoče. Vsekakor je dosti manj razburljivo vezati rože v cvetlične šopke.
L. M.
Z
GLASOVA ANKETA
Prave težave se šele obetajo
Bled, 10. februarja - Letošnja zima, ki nam za zdaj ni natresla snega niti v gorah, je pokazala še eno slabost našega turizma: celo v večjih turističnih krajih ne vedo, kako bi zapolnili praznino v ponudbi, ki je nastala zaradi pomanjkanja snega na smučiščih. Kot smo zvedeli z anketo, se skušajo bohinjski in blejski turistični in gostinski delavci znajti tudi v takšnih razmerah, vendar ne vožnja gostov na avstrijska smučišča ne pestrejša ponudba v kraju ne morejo nadomestiti tega, kar je ponavadi storila "mati narava". Eno pa je res: če bi mislili tudi na takšne zime in bi bili tudi žičničarji bolj zagnani, bi se vsaj manj zahtevni smučarski gostje lahko "dričali" po umetnem snegu.
Denis Bohinec iz turistične agencije Kompas na Bledu: "Gostje se veliko sprehajajo, hodijo na nakupe v begunjski Elan, v Ljubljano in drugam, se udeležujejo izletov, ki jih organiziramo v Benetke, Salzburg, Postojno, Trbiž... Ta teden smo peljali na smučanje v avstrijski St. Michael tri avtobuse gostov, prihodnji teden jih bomo devet. Samo v eno smer je tri ure vožnje. Za Bled bi bilo nujno, da bi uredili smučišče Straža in da bi poskrbeli za naprave za umetno zasneževanje."
Vesna Ilič iz hotela Krim: "Pri nas imamo na srečo skupino mlajših Holandcev, ki razumejo naše težave s snegom in se znajo tudi brez smučarske ponudbe dobro zabavati. Veliko se zadržujejo v kavarni in restavraciji, zvečer obiskujejo nočna zabavišča, sicer pa hodijo tudi na izlete. Angleži se največ sprehajajo, sicer pa je Bled zdaj ves razkopan pa tudi led na jezeru ni več varen."
Peter Poklukar iz hotela Golf: "Pri nas prevladujejo agencijski gostje, ki so si počitnice na Bledu rezervirali že pred dvema ali tremi meseci, torej tedaj, ko še ni bilo znano, kakšna bo letošnja zima. Tisti, ki so prišli k nam zaradi smučanja, so imeli in še imajo možnost, da se nasmučajo. Dokler je bila smuka mogoča na umetnem snegu v Kranjski gori, smo jih vozili tja, zdaj pa jih na avstrijska smučišča."
Anton Vidic iz hotela Kompas na Bledu: "Čeprav so bili gostje seznanjeni s pomanjkanjem snega na Gorenjskem, ni bilo večjega števila odpovedi. Za Angleže je znano, da prihajajo k nam pozimi bolj zaradi ugodne cene kot možnosti smučanja. Če ne bo v kratkem snega, se nam prave težave šele obetajo. V teh dneh so prišli k nam prvi skandinavski gostje, ki imajo doma sneg in ga bodo tudi pri nas zelo pogrešali. Nevarnosti, da bi gostje zahtevali nazaj denar, ni - vsaj za hotele ne!"
Miro Mulej iz hotela Kompas    v Bohinju:
"Ker bodo turistične agencije premostile svoje goste iz Bohinja v kranjskogorske hotele, odkoder je vendarle manj vožnje do avstrijskih smučišč, bomo velik izpad gostov in prenočitev občutili šele februarja in marca. Škoda za zdaj še ni velika, večja bo, če turistične agencije ne bodo pripravljene za prihodnje leto podpisati pogodb za prodajo turističnih zmogljivosti na območju slovenskih Alp. Kaj to pomeni? Kobla, Kranjska gora in Straža si morajo zagotoviti umetni sneg!"
C. Zaplotnik
V tržiški občini se pripravljajo na ustanovitev kmečke zveze
Vsi ljudje niso pripravljeni misliti enako
Različne želje za bajer v reteški gramoznici
Da in ne za drsanje in kopanje
Škofja Loka, 13. februarja - Ko je občinski izvršni svet prejšnji teden razpravljal o širitvi Tehnikove gramoznice v'Retečah na nove kmetijske in gozdne površine, na kar je tudi kmetijska zemljiška skupnost vendarle pristala ob ostrih zahtevah po točno opredeljeni faznosti širitve, času izkoriščanja, količinah izkopanega gramoza ter obvezni sanaciji (Tehnik mora jame zasuti usposobiti za kmetijsko rabo), se je razvila tudi zanimiva debata o tem, kaj z bajerjem v najstarejšem delu gramoznice, kjer je Tehnik tudi lastnik.
Tržič, 10. februarja - Kmečka zveza, ki ima že od 15 do 18 tisoč članov, največ v severovzhodni Slovenije, se počasi "prijemlje" tudi na Gorenjskem. V tržiški občini so jo nameravali ustanoviti v petek, vendar se je nekaj zapletlo s pravilnikom in so namesto ustanovnega sestanka imeli le sestanek iniciativnega odbora, ki pa je bil kljub vsemu koristen.
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, je pojasnil delovanje, organiziranost in program zveze in tudi odgovarjal na vprašanja kmetov, ki so se zbrali v zadružni dvorani v Križah. Na vprašanje, ki ga je zastavil Miro Bajd, kakšna polena dobiva pod noge zveza, je Oman odgovoril nekako takole: "Ko smo se 12. maja lani "na juriš" ustanovili, smo pometali oblast iskrena, v dušo je ne vi-proč prva polena in oblast se je dim, vendar je uspeh tudi to, da morala sprijazniti s tem, da ob« nas, tako kot predstavnike osta-stajamo. Ne vem, koliko je ta lih novoustanovljenih zvez, vabijo na seje predsedstva republiške konference SZDL. V naši državi, predvsem pa v Sloveniji, so končno le spoznali, da vsi ljudje nismo pripravljeni misliti enako."
Nekateri kmetje sicer očitajo kmečki   zvezi,   da   se preveč
Na seji so za predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev podružnice kmečke zveze v tržiški občini imenovali Mira Bajda iz Križev, kmeta, ki se v Seničnem ukvarja predvsem z rejo bikov in prašičev.
ukvarja s politiko in premalo s cenami mleka in mesa in z drugimi problemi, ki zadevajo kmeta, je dejal Oman in pojasnil, da samo s "sindikalističnimi" zahtevami ne bo uspeha in da so nujna tudi vtikanja v visoko politiko. Kmetje so se tudi strinjali z Omanovo trditvijo, da se interesi kmetov in delavcev močno medsebojno prepletajo in da si niso nasprotujoči, kot to skušajo nekateri prikazati. Cilj kmetov niso samo višje cene, ampak tudi to, da tisto, kar pridelajo tudi prodajo. Direktor tržiške zadru-
članarina za člane kmečke zveze je 25.000 dinarjev za gospodarja, za vsakega nadaljnjega družinskega člana pa po 5.000 dinarjev. V zvezo se lahko včlanijo vsi, ki so starejši od šestnajst let.
Dolgoročno je njegova usoda seveda jasna: zasutje. V Tehniku čakajo na začetek gradnje drugega tira hitre železnice, kjer bodo dobili primeren material za zasutje. Seveda to še ne bo tako kmalu. Do tedaj pa bo bajer poleti še privabljal kopal-
ce in pozimi drsalce. V Tehniku, kjer se boje odgovornosti za morebitno nesrečo, nezaželene goste odganjajo. Tudi v krajevni skupnosti Reteče, kjer so imeli sredi januarja javno razpravo o predlagani širitvi gramoznice, so zahtevali, da Tehnik iz var-
KOPAHJB. iN DRSANJE PREPOVE0AM0!
nostnih razlogov prepreči kopanje in drsanje v gramoznici.
Kljub temu pa bajer še naprej zbuja različne skomine. Tudi v izvršnem svetu niso zavrgli ideje, da bi bajer, dokler ga ne bi zasuli, postal rekreacijski center za Reteče in okoliška naselja. Ribiči so ga že vzeli za svojega. Če bi ob vodi postavili kiosk, v njem pa nekoga, ki bi skrbel za varnost kopalcev oziroma drsalcev pa še za kakšno hrano in pijačo, bi bilo res škoda zavreči bogastvo, ki ga je dala narava oziroma vodna elektrarna Mavčiče, ko se je z zajezitvijo Save dvignil nivo vode pod Sorskim poljem.
Kajpak pa je vprašanje, kdo naj uskladi interese za in proti rekreaciji v bajerju. Če je glasov za res tako veliko, kot je mogoče sklepati po odzivu na prepoved Tehnika za drsanje in kopanje v gramoznici, potem bi bilo najbolj prav, da sedejo skupaj ljudje iz krajevne skupnosti, Tehnika in turističnega društva ter se dogovorijo o izkoriščanju ba-jerja za rekreativne namene in o odgovornosti za varnost.
H. Jelovčan
Zima brez snega
Osamljeni prodajalci
Begunje, 6. februarja — Zima brez snega nas tepe vse po vrsti: hotelirje, žičničarje, ljubitelje smučanja, pa vse skupaj zaradi pomanjkanja vode in suše. Proseče se ozirajo v nebo, ki naj bi se nas končno le usmililo s snegom, tudi v begunjskem Elanu. Kot so nam povedali včeraj v njihovi prodajalni, je prodajalna smuči, vezi, čevljev in palic v primerjavi z lansko zimo prepolovljena. Oblačila zaradi mraza še nekam gredo, smučarska oprema pa ostaja neprodana. Lansko zimo so prodali v prodajalni 13.500 parov smuči, letošnjo pa 7000 parov. Padec je še posebej očiten pri domačih kupcih, ne samo zaradi snega, ampak tudi zaradi vedno nižjega standarda. Je prodajna sezona zgubljena. V Elanovi prodajalni odgovarjajo, da ne, če bo kmalu le zapadel sneg. j ^
ge Franc Sajovic je namreč ob tem pripomnil, da so časi, ko so kmetje lahko vse prodali ne glede na kakovost, minili; eden od kmetov pa je menil, da je za kmeta tedaj dobro, ko ima tudi delavec denar.
C. Zaplotnik
Z motornim kolesom v traktor
Bukov vrh, 11. februarja -
16-letni Martin B. s Hotovlje, voznik motornega kolesa, je povzročil prometno nesrečo, ki se je zgodila na cesti med Poljanami in Vinharji. Zaradi prehitre vožnje na ovinkasti cesti motorist ni uspel ustaviti, ko mu je nasproti pripeljal traktorist, 21-letni Peter Oblak z Bukovega hriba. Tako silovito je trčil v traktor, da je prednje traktorsko* kolo odtrgalo, traktor pa zapeljal s ceste v strugo Hotoveljšči-ce. V nesreči sta bila motorist in sopotnica, ki sta po trčenju padla z motorja, hudo ranjena. Oba sta bila brez varovalnih čelad.
Izgubil stavo in -življenje
Bled, 10. februarja - Tega dne so svojci pogrešili 62-letnega Stanislava Beleta z Bleda. Ker so ga nazadnje videli večer predtem v gostišču Pletna, kjer je sklepal stavo, da si upa peš brez pripomočkov po zaledenelem Blejskem jezeru na otok, so pogrešanega iskali na otoku. Tam so ga našli mrtvega v vodi pri južnem pomolu. Očitno je bil prišel od Mlina na otok, tam se mu je zamajala lesena brv in padel je v jezero. Utopljenca so potegnili iz vode blejski potapljači.
V petek, 17. februarja, ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina
GLASOVA PREJA
Misli na temo
SODNIKI IN ŽRTVE
bodo predevali Igor Torkar, dr. Boštjan M. Zupančič in voditelj Glasovih prej mag. Viktor Zakelj
Vabimo Vas, da se nam pridružite!
Rezervacije sprejemamo na telefon 21-860 in 21-835