Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2002 352(497.12 Ptuj) COBISS o GLASILO MESTNE OBČINE PTUJ ISSN 1318-8550 25. SEPTEMBER/KIMAVEC 2002 :TO VIII-ŠTEVILKA 7 IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Kako so volili nekoč - I ogajanje na Ptuju ob volitvah pred več kot sto leti je bilo vsekakor razburljivo. Čustva so bila razgreta, povsod se je agitiralo in na živahen način prepiralo. Na srečo pa so si še tako vroče glave in zagrenjeni politični nasprotniki na koncu podali roke. Volilna pravica ni bila niti splošna niti enaka, posamezne dežele in narodnosti so bile neenako zastopane - favorizirana sta bila nemško veleposestvo in nemška buržoazija. Slovencem je prve volitve v modernem smislu besede prinesla buržoazna revolucija leta 1848. 26. februarja 1861 je izšel cesarski patent, ki je prinesel osnovni zakon o državnem zastopstvu, novem državnem parlamentu, deželne rede in deželnozborske volilne rede za vse dežele poznejše avstrijske državne polovice. To je bila t. i. februarska ustava. Vsaka dežela je dobila za zastopstvo deželnih zadev svoj deželni zbor. Volivci so bili razdeljeni v volilne razrede (kurije), od katerih je vsak volil določeno število poslancev. Volivci mestne kurije, ki so zastopali slabo petino vsega prebivalstva, so volili četrtino poslancev. Volivci kmečke kurije so volili v deželne zbore dve petini poslancev. V kmečkih volilnih okrajih je tedaj živelo nad 80% celotnega prebivalstva. Mesto je bilo torej proti vasi privilegirano. Zastopniki mestne in kmečke kurije pa so napolnili le dve tretjini poslanskih mest, saj je cela tretjina pripadla privilegiranima volilnima razredoma - veleposestnikom in trgovsko-obrtnim zbornicam - in nevoljenim članom, virili-stom (škofom in rektorjem univerz). Na Slovenskem je samo Štajerska dobila neke vrste avtonomijo na lokalnem nivoju s tako imenovanimi okrajnimi zas-topi. Najnižje avtonomne enote so bile občine. Ob volitvah v mestno občino so na Ptuju potekale tudi volitve v državni in štajerski deželni zbor. V deželnozbor-skem volilnem redu 1861 za Štajersko je mestni okraj "p" opisan takole: "Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer, Rogatec", kmečki volilni okraj pa s sodnima okrajema “Ptuj, Rogatec V času od 1861 (prve volitve v štajerski deželni zbor) do leta 1918 je bilo sedem tako pojmovanih ptujskih volilnih okrajev v kmečki, mestni in splošni kuriji. V njih je bilo 33 volitev, izvoljenih pa je bilo enkrat ali večkrat 16 poslancev, od katerih je polovica pripadala slovenskim, polovica pa nemškim strankam. Ob prvih volitvah v deželni zbor 20. marca 1861 so proti volji maloštevilnih Slovencev v Ptuju izvolili za poslanca cesarsko-kraljevega okrajnega sodnika Nemca Mihaela Hermana, ki pa se je tedaj kot prvi poslanec v deželnem zboru zavzemal za slovenske interese. Herman, kije bil tudi poslanec v državnem zboru, je funkcijo opravljal do svoje smrti 15. decembra 1883. V letu 1878, ko so bile na Ptuju ponovno volitve v deželni zbor za mesta in trge Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer in Rogatec, je bil s slovensko pomočjo izvoljen Ferdinand Kada, zemljiški posestnik in okrajni glavar v Ormožu, proti Josefu Kaiser-feldu. Kada je bil namreč edini od Slovencev podpirani kandidat, ki je kdaj zmagal v mestni kuriji na Štajerskem. Julija 1879 so bile volitve v državni zbor. Za poslanca državnega zbora za podeželske občine je bil na Ptuju s 338 glasovi od 433 ponovno izvoljen Mihael Herman, za mestne občine Ptuj, Maribor, Ormož, Ljutomer, Središče, pa je bil prav tako ponovno izvoljen advokat iz Maribora dr. Ferdinand Duhatsch; od oddanih 109 glasov na Ptuju jih je dobil 95. Dr. Duhatsch pa je svojo funkcijo že naslednje leto zaradi družinskih zadev odložil. Zato so bile razpisane za 6. oktober 1880 nadomestne volitve in zainteresirani za to funkcijo so pričeli resneje kazati zanimanje. V Mariboru so se pojavili trije kandidati nemško liberalne stranke. Slovenska stranka je kot svojega kandidata predstavila klerikalno naravnanega nemškega Mariborčana, mlinarja Fr. Bin-dlechnerja. Na Ptuju se je sestal komite, ki so ga sestavljali meščani na čelu z dr. Bresnigom. Ta se je odločil, da bodo podprli kandidaturo Schmidereija. Na željo dr. Schmidererja so na Ptuju organizirali tudi volilni zbor, na katerem je kandidat imel volilni govor, ki je med Ptujčani požel velik aplavz. Da pa pred volitvami le ni šlo vse po redu, je poskrbel kandidat nemško liberalne stranke Reuter, predsednik obrtnega združenja v Gradcu. Ta je namreč ob dr. Schmidererju želel imeti volilni govor, vendar mu ga na Ptuju, glede na to, da ni bil na dnevnem redu, niso dovolili. Močno užaljen je poslal v Tagespost MODROST MESECA Samo tisti, ki je prepričan, da se ne bo zlomil, če bo svet - z njegovega vidika - preneumen ali prenizkoten za tisto, kar mu hoče dati, samo tisti, ki bo ob vsem tem sposoben reči »kljub temu«, je poklican za politiko. Mojc Weber članek, v katerem je trdil, da so mu v našem mestu prepovedali, da bi imel volilni govor. Reuter je na račun tega dobil na svojo stran kar nekaj novih volivcev. Volilno kampanjo je nadaljeval tudi kandidat Slovenske stranke, mlinar Fr. Bin-dlechner. Ta se je zavzemal, da bo v vladi podpiral vsa priza- M. HERMAN. Mihael Herman (1822- 1883), sodnik v Ruju, Nemec po rodu, deželni in državni poslanec, vnet zagovornik slovenskih narodnih zahtev, pobudnik za ustanovitev ptujske čitalnice in njen prvi tajnik. Fototeka ZAP, F 49. devanja, ki bodo usmerjena v zbližanje in spravo vseh narodnosti. Poziv za Bindlechnerja so razposlali po hišah, kjer so ga podpisali slovenski pristaši stranke. Ob tem so se osmešili nekateri ptujski nemški meščani, ki so podpisali poziv, ne da bi sploh prebrali, kaj in za koga podpisujejo. Raisp je v kroniki zapisal, da bo imena teh junakov, ki so Ptujčanom pripravili toliko zabave, zavoljo krščanske ljubezni do bližnjega zamolčal. Se nadaljuje Katja Zupanič, prof., arhivistka 2 ?yraz/ Pred nami je čas volitev S predsedniškimi volitvami to jesen se bo končalo neko obdobje politične zgodovine Slovenije. Pa ne samo zato, ker bo v novembru čas volitev predsednika države in županov, saj se takšne in drugačne volitve zvrstijo vsako drugo leto. Predsedniška funkcija v vsakdanjih razmerah sicer nima kaj velike teže, lahko pa je odločilnega pomena v izrednih razmerah, vojnem stanju ... Čeprav predsednik države pri nas nima operativne vloge in moči, gre vendarle za najvišjo politično funkcijo, ki ima pomemben domet in vpliv na idejno usmeritev naroda in politike. Precejšnje spremembe bodo tudi na lokalnih ravneh, kjer se bodo oblikovali in pričeli delati na novo izvoljeni občinski sveti in župani, ki so skupaj z nadzornimi odbori najvišji organi oblasti v lokalnih skupnostih. Volili bomo tudi člane svetov mestnih in primestnih četrti ter predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu. Spremembe bo opazil tako rekoč vsak občan. Čutilo jih bo tudi vsako mesto. Še posebej občutljivi na vsakovrstne spremembe pa so mesto Ptuj in njemu podobna stara mesta, kot sta recimo Škofja Loka, Piran, Koper, ki morajo poleg mnogih drugih nalog gospodariti še s sila občutljivo materijo - z dragoceno spomeniško-kultumo dediščino. V starih mestnih središčih bi morali imeti širši in občutljivejši pogled na prostor kot drugje, kajti upoštevati moramo preteklost in prihodnost tukaj živečega človeka, naravo, kulturo in pač vse, kar se dogaja v tem prostoru. Ne gre le za vprašanje gospodaijenja s prostorom, temveč predvsem za njegovo smiselno uporabo v sedanjosti s spoštovanjem prihodnjih rodov. Človek je namreč naj- dragocenejše, kar premore skupnost, ki se imenuje človeštvo. Njemu je potrebno prilagajati bivalne okoliščine in omogočati čim enostavnejše vključevanje v vsa področja delovanja in ustvarjanja. Prvo, česar vodilni v mestu in prebivalci ne smejo dopustiti, je, da bi se mesto praznilo - in to niti za ceno kakršnegakoli t. i. višjega cilja, kajti vprašati se moramo, kaj bomo ohranjali za prihodnje rodove, če je Slovencev vse manj in če slovenska nataliteta upada in če prihodnjih rodov skorajda ne bo. Na žalost postaja prihodnost slovenskega rodu vse bolj demografsko in kulturološko vprašanje. Slovenski prostor se prazni kot celota - razen seveda nekaterih urbanih središč, denimo Ljubljane. To pa ni le posledica urbanizacije in zatona kmetijstva kot nekdaj vodilne dejavnosti, temveč tudi tistega, kar razumemo kot prostorska politika. Naš življenjski prostor ni le naravovarstvena in spomeniškovarstvena kategorija, ampak predvsem humana, ker je namenjena bivanju človeka. To vodilo bi moralo biti bistveno pri vseh prostorskih razmišljanjih in planiranjih. V naši deželi je potrebna namesto urbanizacije, ki je bila modema v realsocialističnih časih, razpršitev poselitve po prostoru in kultiviranje prostora. Minula leta so bila leta velikih sprememb in izzivov v organiziranju in delovanju lokalnih skupnosti, kar je posledica sprememb predpisov na področju lokalne samouprave in financiranja občin. V kolikšni meri jim je bil kdo kos in kako uspešni so bili pri tem delu v posameznih občinah, je brez časovnega odmika seveda težko objektivno oceniti. Ptujska mestna občina ostaja kljub mnogim delitvam in odcepitvam, kljub nalaganju novih nalog ter odvzemanju nekaterih pristojnosti in kljub drugačnemu, za to okolje manj ugodnemu financiranju stabilna. Milena Turk, odgovorna urednica SPREHOD PO VSEBINI Vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje str. 4 Pravila za Izvolitev člana državnega sveta, povrnitev volilnih stroškov In uporaba plakatnih mest _________________________________str. 4 Odgovori na pobude In vprašanja svetnikov ________________________________str. 5, 6 Stranke mestnega sveta sporočajo _________________________________str. 7 »Prihodnost ne pripada plašnim, temveč pogumnim In Inovativnim« str. 8 Trije gimnazijci Iz Ptuja prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo _________________________________str. 9 Deset let dela z mladimi raziskovalci ________________________________str. 10 Evropsko tekmovanje Entente Florale: Mesto Ptuj prejelo srebrno priznanje ________________________________str. 10 Konferenca pobratenih In prijateljskih mest prvič na Ptuju str. 11 Prehod na spremenjeni način obračuna stroškov ogrevanja: Pojasnila odjemalcem toplotne energije ________________________________str. 12 Akcija zbiranja nevarnih odpadkov Iz gospodinjstev v mestni občini Ptuj str. 13 Kakovost zraka str. 14 Dan brez avtomobila In evropski teden mobilnosti ________________________________str. 14 Kmetija - najpomembnejši element kulturne krajine str. 15 Po počitnicah 2002 str. 15 In memorlam mag. Kristini Šamperl Purg str. 16 Obvestila, sporočila, vabila, pisma bralcev str. 17 Gledališče, razstave, prireditve, šport str. 18 Živahen planiški utrip ________________________________str. 19 Horvat zmagal v madžarskem Barcsu ________________________________str. 19 Judoisti Drave v prvem krogu proti Olimpiji In Triglavu str. 19 Fotografija na naslovnici: Foto Langerholc Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetict&email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskamja Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. Š/hpom J S 6. IZREDNE SEJE Vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje o določbi Zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki je pričel veljati petega junija 2002, so morale občine najpozneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi, torej do 5. septembra, sprejeti predpise, ki bodo urejali to področje v posamezni lokalni skupnosti. Zato Je bila 5. septembra sklicana izredna seja, na kateri je ptujski mestni svet obravnaval in po skrajšanem postopku sprejel odlok o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj. Že zakon določa upravičence, zavezance, višino vračilo, način in pogoje vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, odlok pa opredeljuje način sestave seznama fizičnih in pravnih oseb, ki so končni upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih dele- žev vračila ter pogoje in roke vračanja. Končni upravičenci so Fizične in pravne osebe, za katere je občina ali krajevna skupnost med letoma 1974 in 1995 sklepala pogodbe o investicijah v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki slovenskega Telekoma. Vlogi, ki jo bodo upravičenci vložili na Občinsko upravo MO Ptuj, morajo priložiti dokaz (pogodbo, račun ali drugo listino oz. dokument) in številko bančnega računa za vračilo zneska, izkazati pa morajo tudi pravno nasledstvo, če niso bili sklenitelji pogodb. Seznam upravičencev bo na osnovi evidenc in podatkov iz arhivov krajevnih skupnosti sestavila komisija, ki jo bo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka imenoval župan. Seznam upravičencev bo objavljen v Ptujčanu v rokih, ki jih določa zakon o vračanju vla- ganj. Ob tej točki so svoja mnenja in stališča povedali svetniki: Miroslav Bernhard, Janez Rožmarin, Ana Ostrman, Konrad Rižner in Jurij Šarman. Člani mestnega svet so na tej seji podali pozitivno mnenje Štefanu Petku, sedanjemu ravnatelju Glasbene šole Karol Pahor, ki mu v oktobru poteče mandat ravnatelja in se je prijavil na razpis. Soglasje so svetniki dali tudi družbi za gostinstvo in turizem Memoria, d.o.o., iz Ptuja za opravljanje igralniške dejavnosti v hotelu Poetovio. Milena Turk 5. IZREDNA SEJA MESTNEGA SVETA 26. AVGUSTA Povrnitev volilnih stroškov, uporaba plakatnih mest in pravila za izvolitev člana državnega sveta upan Miroslav Luci je na svojo in pobudo Komisije za statut in poslovnik ter zaradi nujnosti sklical izredno sejo mestnega sVgjÉ, na kateri je bilo potrebno po skrajšanem postopku sprejeti spremembe in dopolnitve Pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo (elektorjev) za izvolitev člana državnega sveta. Zakon o državnem svetu določa kriterije za število elektorjev za posamezno lokalno skupnost. Vsaka občina izvoli po enega elektorja in na vsakih pet tisoč prebivalcev še po enega. Mestni svet MO Ptuj bo po zakonu lahko izvolil pet elektorjev namesto dosedanjih sedem. Število je zmanjšano zaradi manjšega števila prebivalcev, ki so v novo ustanovljenih občinah Hajdina in Markovci. Druga točka dnevnega reda je bil predlog sklepa o delni povrnitvi volilnih stroškov za redne volitve članov mestnega sveta in župana. Ta predvideva enako višino kot doslej, to je 60 tolarjev za vsak glas izvoljenega svetnika in 40 tolarjev za županov glas, če je zanj glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev. Stroški bodo organizatorjem volilne kampanje povrnjeni iz občinskega prora- čuna. Tretja pomembna točka je bil predlog sklepa o pogojih uporabe plakatnih mest med letošnjo volilno kampanjo za volitve predsednika republike, članov mestnega sveta in župana. Brezplačna mesta bodo na Novem trgu, ob Osojnikovi ulici, pred avtobusno postajo, ob Volkmerjevi in ob Zagrebški cesti. Vsem organizatorjem je na teh mestih zagotovljena namestitev treh plakatov (do sedaj dveh) v velikosti 70x100 centimetrov. Dodatno bodo zagotovljena plačljiva plakatna mesta na 13 tristranskih panojih, na 20 stebrih javne razsvetljave, na stalnih mestih za plakatiranje in na 4 lokacijah za izobešanje transparentov. Po krajših razpravah so bili vsi trije predlogi brez sprememb soglasno sprejeti po skrajšanem postopku. Na seji je bilo 27 svetnikov. Svetniki so na posamezne predloge sicer imeli nekaj pripomb. Svetnik Ignac Vrhovšek je menil, da je zakon krivičen do večjih občin, ker ima vsaka mala občina pravico do enega elektorja, tudi takšne pod 10000 prebivalcev, velike občine pa dodatno za največ 5000 dopolnjenih prebivalcev samo še za enega elektorja. Svetnik Slavko Brglez je menil, da bi bilo potrebno določiti število in lokacijo plakatnih mest organizatorjem za kan- didate predsednika republike. Svetnika Milan Čuček in Peter Pribožič sta ugotavljala, da zunaj mesta ob mestnih vpadnicah ni plakatnih mest, niti brezplačnih niti za plačilo. Župan se je z večino razpravljavcev strinjal, vendar nekaterih ni mogoče upoštevati, za nekatere pa ni predvidenih več kot 400.000 tolarjev. S Komunalnim podjetjem se bodo svetniške skupine in svetniki posamezniki še podrobneje dogovarjali. Vsi sprejeti sklepi so bili objavljeni v Uradnem vestniku MO Ptuj št. 7, 30. avgusta 2002. Na izredni seji so razpravljali še: Miroslav Letonja, Emil Mesarič, Janez Rožmarin, Lidija Majnik, Milan Petek, Rajko Fajt, Milan Križe, svetovalka vodje oddelka za splošne zadeve Helena Neudauer in drugi. Seja je bila sklenjena ob 14.30. S.B. ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Vprašanje Slavka Brgleza: Zakaj so dela v Belšakovi ulici prekinjena oz. popolnoma stojijo? Kdo je odgovoren za prekinitev, kakšno je finančno stanje, ali je dovolj denaija v proračunu za dokončanje te ulice, kaj je strokovna služba naročila podizvajalcem ? Odgovor: Izvajanje gradbenih del v Belšakovi ulici je v zaključni fazi. Do zastoja prihaja pri polaganju nizkonapetostnega omrežja s strani Elektra Ptuj, ki je investitor in izvajalec tega omrežja. Po zagotovilu njihovega vodje gradbišča bodo preostala dela zaključili še v juliju. Za dokončanje Belšakove ulice (ureditev vozišča, pločnika in kolesarske poti) so zagotovljena proračunska sredstva. Strokovna služba podizvajalcem ni naročala ničesar, saj je pogodba sklenjena z glavnim izvajalcem, ki odgovarja za podizvajalce. Ko bodo končana dela na nizkonapetostnem omrežju, se bo takoj pristopilo k asfaltiranju preostalih hišnih dovozov, kolesarskih poti in pločnika v celotni dolžini. 41. seja mestnega sveta je bila 23. septembra. Na dnevnem redu so bili odlok o lokalni vodniški službi, ugotovitve nadzora pri preverjanju računovodskih izkazov o poslovanju KTV Ptuj, spremembe in dopolnitve odloka o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas - severozahodni del, morfološko območje »d« (del), program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas -severozahodni del, morfološko območje »U, sklep o določitvi cene programov v Vrtcu Ptuj, sklep o soglasju MO Ptuj za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v korist naslednjih občin: Gorišnica, Kidričevo, Podlehnik in Trnovska Pobuda Milana Petka: Uredi naj se potok Grajena pri hišni št. Grajenščak 6. Potok Grajena večkrat poplavlja in ob večjih nalivih poplavi tudi stanovanjsko hišo. Že najmanj od leta 1998 potekajo v sodelovanju z VGP Drava Ptuj in Mestno občino Ptuj aktivnosti za preprečevanje poplavljanja navedene stanovanjske hiše. Doslej sta le lastnika uredila zemljišče tako, kot jima je bilo naročeno po opravljenem inšpekcijskem pregledu. S časom pa se situacija le še slabša, saj se urejeni asfalt na dvorišču stanovanjske hiše pogreza proti potoku. Stanovalci, ob lastnikih še sin in mati lastnika, pričakujejo konkretno rešitev v najkrajšem času. Odgovor: S problemom smo seznanjeni, saj sta bila prizadeta lastnika na Mestni občini Ptuj, kjer smo jima razložili, da je vodotok v pristojnosti države. Zaradi spora s sosedi smo izvedli tudi geodetske meritve. Ugotovilo se je tudi, da sta oba nedovoljeno posegala v vodotok z zasipavanjem vodotoka in tako spreminjala vodni režim brez predhodnega soglasja pristojnih državnih služb. Za posege ob vodotoku nimata nobenih dovoljenj. VGP je tudi ovrednotil, koliko vas. Pod točko volitve in imenovanja pa so bili na dnevnem redu naslednji sklepi: • o imenovanju Aleša Novaka za direktorja Gledališča Ptuj, - o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet Centra za socialno delo Ptuj, - o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in - spremembe sklepa o imenovanju volilne komisije MO Ptuj ter - soglasje k imenovanju mag. Stanka Glažarja za direktorja Športnega zavoda Ptuj. Milena Turk bi stala izvedba opornega zidu ob omenjenem odseku Grajene. Mestna občina Ptuj nima proračunskih sredstev za ureditev opornega zidu na tem odseku. Vodotok je v lasti države, obrniti se je potrebno na državo. ❖ ♦> ❖ Pobude in vprašanja Miroslava Letonja: 1. Komunalno podjetje Ptuj naj ob koncu kurilne sezone za uporabnike ogrevanja naredi poročilo oz. obračun ogrevanja. Odgovor: Prilagamo odgovor Komunalnega podjetja Ptuj, ki smo ga prejeli 5.7.2002. »Način plačila in zaračunavanje stroškov ogrevanja za odjemalce toplotne energije iz daljinskega ogrevanja v MO Ptuj urejajo Splošni pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega oz. toplovodnega omrežja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.26/86 in 33/92). Mehanizem za oblikovanje cen določi Vlada RS z Uredbami o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja (zadnja Uredba Uradni list RS st. 33/2002). Spremembe cen za navedeno storitev se na osnovi zahtevka izvajalca in soglasja pristojne lokalne skupnosti potrjujejo na pristojnem ministrstvu. Splošni pogoji določajo, da se stroški ogrevanja stanovanjskim odjemalcem zaračunavajo na pavšalni način SIT/m2/mesec, torej za vse odjemalce enako, neodvisno od dejanske porabe toplotne energije na posameznem odjemnem mestu (večstanovanjski hiši), stroške ogrevanja odjemalci plačujejo v 12 mesečnih obrokih, obračunsko obdobje za ogrevalno sezono je od oktobra do septembra naslednjega leta. Predpisana metodologija oblikovanja in izračuna ne predvideva (dovoljuje) nobenega poračuna (obračuna). S tem bi bila izdaja obračuna oziroma poročila o porabi za posamezno odjemno mesto brezpredmetna. Mestnemu svetu MO Ptuj smo v skladu z veljavno zakonodajo predlagali v sprejem, Mestni svet pa je sprejel Odlok o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj 9/2001 in 3/2002). Z odlokom nam je bilo v skladu z veljavno zakonodajo naloženo, da izdelamo tarifni sistem za prodajo toplotne energije, ki določa elemente in način njihove uporabe za prodajo toplotne energije odjemalcem, za kar smo si bili dolžni pridobiti soglasje mestnega sveta (predhodno soglasje k tarifnemu sistemu za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju MO Ptuj - Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/2002). (tarifni sistem je v tej številki Ptujčana javno objavljen v prispevku Pojasnila odjemalcem toplotne energije, - op. urednice) Tarifni sistem, ki bo stopil v veljavo s 1.10.2002 (konec obračunskega obdobja ogrevalne sezone 2001/2002), v skladu z veljavno zakonodajo med drugim določa tudi obračun stroškov ogrevanja stanovanjskim odjemalcem po dejanski porabi (odčitek na merilniku). Z dnem prehoda obračuna stroškov ogrevanja stanovalcem po dejanski porabi bodo tudi iz mesečnih računov (položnic) razvidni vsi podatki o porabi toplotne energije (odčitki merilnika), skupni stroški v hiši, način delitve in delež stroškov posameznega odjemalca.* Herbert Glavič 2. Glede na to, da se bliža dan državnosti (vprašanje je svetnik postavil na junijski seji mestnega sveta - op. ured.), sprašujem, kako daleč so aktivnosti v zvezi s postavitvijo spominske plošče na Vičavi, ki bo obeleževala začetek osamosvojitve Slovenije iz leta 1991. Odgovor: Odgovor na omenjeno svetniško vprašanje je bil posredovan ustno na seji, hkrati pa naj navedem, daje prispevek na omenjeno tematiko bil objavljen v Ptujčanu, Dnevni red zadnje redne seje 'č/fcpam S r 25. SEPTEMBER / KIMAVEC 2002 ODGOVORI NA POBUDE SVETNIKOV, STRANKE SPOROČAJO št. 9/2001, 30.10. 2001, z naslovom Ob 10. obletnici vojne za samostojno Slovenijo MO Ptuj sodelovala z vrsto aktivnosti. Mestna občina se z zadovoljstvom odziva na vse pozitivne pobude za primerno obeletitev vseh vidnih dogodkov v naši bližnji preteklosti. Pri vseh tovrstnih aktivnostih pa ni sama, ampak sodeluje z Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Slovensko vojsko ter drugimi organizacijami in društvi, ki stanovsko in po strokovni plati skrbijo za ohranjanje pridobitev vojne za Slovenijo. Tako bomo pobudo svetnika posredovali tudi združenju in Slovenski vojski z željo, da skupaj najdemo najprimernejše načine in oblike obeleževanja pomembnih dogodkov in spominov iz naše bližnje preteklosti. 3. Kaj se dogaja glede ureditve statusa kabelskega sistema? Po Odloku o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj je rok za pripravo novega predloga dokončne ureditve statusa kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj 31.12.2002. Odgovor: Po razpravah na UO KTV Ptuj lahko ugotovimo, da se je upravni odbor doslej ukvarjal z razpravo o možnih oblikah organiziranja, pri čemer pa ni uspel priti do enotne rešitve. Glede na razpravo in stanje v UO KTV smo predlagali predsedniku Borisu Krajncu, da v okviru ožje delovne skupine pripravi predlog, ki bi imel opredeljeni dve možni varianti organiziranja, t.j. varianta delniške družbe in varianta komanditne družbe. Takšen predlog bi UO KTV Ptuj obravnaval na naslednji seji in ga posredoval v razpravo mestnemu svetu. 4. Delo mestnega sveta in občinske uprave naj bi bilo javno. Da bi to izboljšali, predlagam, da so zapisniki sej odborov, komisij in organov občanom dostopni tudi na spletni strani MO Ptuj. Odgovor: Delo mestnega sveta in občinske uprave je javno. Javnost dela opredeljujejo akti, ki določajo način in oblike dela. Ker predlog svetnika ni opredeljen v poslovniku o delu mestnega sveta, bi bilo zato najprej potrebno spremeniti poslovnik. Hkrati so te aktivnosti povezane z nekaterimi materialnimi stroški in bi morali zagotoviti dodatna sredstva. Mag. Janez Merc 5. V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na število tujcev s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ptuj, smo 3.7.2002 dobili odgovor od Upravne enote Ptuj in ga prilagamo. •V zvezi z vašim dopisom vam sporočamo, da ima dovoljenje za stalno prebivanje in stalni naslov na območju Mestne občine Ptuj 73 tujcev, od teh je 70 polnoletnih in trije mladoletni otroci. Tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim naslovom na območju Mestne občine Ptuj smo številčno razčlenili po državljanstvu, po letnih stalnega bivanja, po zaposlitvi in po starosti.« DRŽAVLJANSTVO tujcev na območju Mestne občine Ptuj: Hrvaška 28 Bosna in Hercegovina 8 Makedonija 20 ZR Jugoslavija 11 Nemčija 2 Romunija 3 Francija 1 LETA STALNEGA BIVANJA tujcev na območju Mestne občine Ptuj: od 1 do 5 let 67 od 5 do 10 let 6 10 let in več O ZAPOSLITEV tujcev na območju Mestne občine Ptuj: Zaposlen 25 Nezaposlen 30 Ni podatka 10 Upokojenec 8 STAROST tujcev na območju Mestne občine Ptuj: od 1 do 18 let 3 18 let in več 70 Mestni odbor podružnice SLS Ptuj SLS BO PODPRLA Slovenska ljudska stranka NEODVISNEGA KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE DR. FRANCETA ARHARJA V začetku septembra se je v Ljubljani sestal glavni odbor SLS, na katerem sta prisostvovala tudi člana mestnega odbora ptujske podružnice. Glavni odbor je sprejel smernice predsednika magistra Franca Buta za letošnje volitve in skupne programske teme, katere je predstavil dr. Andrej Umek. S sprejetim volilnim programom je konkretiziran strankin temeljni program ter program evropske ljudske stranke - Zveza na osnovi vrednot, sprejet lani v Berlinu. S tem je poudarjena pripadnost SLS veliki evropski družini ljudskih strank v političnem in organizacijskem pogledu. Na seji se je 160 prisotnim predstavil tudi dr. France Arhar, katerega bo stranka podprla kot neodvisnega kandidata za predsednika republike. V izredno zanimivem predstavljanju svojega predvolilnega programa je dr. Arhar izpostavil zlasti skrb za resnični gospodarski napredek Slovenije, od katerega je odvisen materialni in politični položaj vseh prebivalcev v državi. Zlasti bo potrebno zmanjšati javni dolg in stroške javnih financ. Slovenijo čaka v Evropi trd boj z velikim zahodnim kapitalom. Vseh predvidenih 10 novih članic ima le 7% BDP v primerjavi s petnajsterico. Dr. Arhar je bil prepričljiv in v nastopu dokazal, da sodi med največje poznavalce evropskega finančnega trga in med vidnejše avtoritete med najavljenimi kandidati. Podpise zanj bomo zbirali na stojnici pred Upravno enoto Ptuj od srede, 18. septembra, do sobote, 28. septembra, ter na sedežu stranke, Minoritski trg 1, vsak četrtek od 19. do 21. ure. Mestni odbor SLS Podružnica Ptuj SOCIALDEMOKRATI V MENGŠU '% Socialdemokratska stranka Slovenije Člani Mestnega odbora SDS Ptuj smo se udeležili Festivala Koalicije Slovenija, ki je bil v nedeljo, 15. septembra 2002, v Športnem parku v Mengšu. Mengeš nas je pričakal v lepem vremenu, za prijetno vzdušje pa je skrbelo čez 5000 zbranih udeležencev. Po tem, ko smo spremljali uvodni kulturni program, sta nam po pričakovanju spregovorila predsednika SDS in N.Si. Presenečeni in veseli pa smo bili, da nas je kot gostja v imenu Evropske ljudske stranke pozdravila njena predstavnica gospa Urschula Schleicher, poslanka in nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta. Pozdravu ostalih gostov je sledil pester zabavni program s številnimi znanimi ansambli in izvajalci kot so Victory, Karmen Stavec, ansambel Franca Miheliča in drugi ter družabnimi igrami vse do večernih ur. Še nekaj tednov nam je ostalo in udeležili se bomo lokalnih in predsedniških volitev. Ker smo bili socialdemokrati že doslej aktivno vključeni v delo lokalnih organov, bomo naše volivce seznanili z uspešnostjo uresničevanja programa v preteklosti in z našim programom v naslednjem mandatnem obdobju. O tem in seveda o imenih naših kandidatov in kandidatk pa vas bomo seznanili tudi v naslednjem Ptujčanu. V pričakovanju vašega zaupanja vas do takrat lepo pozdravljamo. Miroslav Luci, predsednik Mestnega odbora SDS Ptuj STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO MESTNI ODBOR N.Si PTUJ Obveščamo vas, da ima stranka Nova Slovenija na Ptuju elektronsko pošto, na kateri lahko prebirate naše informacije in nam pošiljate vaša sporočila in sicer na naslov: www.nsi.si Mestni odbor N.Si Ptuj Janez Rožmarin LDS je v Mestni občini Ptuj v zadnjem štiriletnem mandatu zastopala svetniška skupina: Milan Čuček (podžupan Mestne občine Ptuj), Lidija Majnik (poslanka Državnega zbora Republike Slovenije), Jurij Šarman, mag. Miran Kerin, Franc Premužič, Janez Vrtič, Maks Ferk, Konrad Rižnar in Emil Mesarič (vodja svetniške skupine). Vsi skupaj smo si v največji možni meri prizadevali za okolje, iz katerega izhajamo in tako izpeljali pomembne projekte za Mestno občino Ptuj. Ptujska gimnazija je rezultat naših prizadevanj.V si, od svetnikov do poslancev in vodilnih v naši stranki vključno z našim predsednikom dr. Janezom Drnovškom, smo si prizadevali za realizacijo tega tako pomembnega projekta za naše okolje, predvsem za mlade. Tako so naše in zgolj naše zasluge tudi, da se gradi nova policijska postaja. Konec tega leta jo bomo predali svojemu namenu. Izgradnja nove atletske steze in ureditve ptujskega stadiona je bila naša odločitev. S temi odločitvami smo prekinili sušo pri vlaganjih v športno infrastrukturo v zadnjih letih. Veliko energije smo v tem mandatu vložili v dva ključna projekta, ki sta velikega pomena za kakovost življenja prebivalcev Mestne občine Ptuj. ■ Novi most na Ptuju bo v prihodnje za nas Ptujčane življenjskega pomena, saj bomo z mostom uredili prometni režim v samem mestu in zagotovili boljši in lažji pretok vozil, ki sedaj dnevno ustvarjajo zastoje na Mariborski in Ormoški cesti. Ta most nas bo povezal preko navezovalnih cest na ključne mednarodne ceste. S tem bomo pridobili in povrnili mestu pomembnost v mednarodnem prostoru, ki ga je mesto v svoji zgodovini že imelo. Z njim se nam ponujajo nove razvojne možnosti, nova delovna mesta in s tem izboljšane socialne slike našega okolja. ■ Mestni svet MO Ptuj je sledil pobudam naše svetniške skupine pri sprejemanju vseh potrebnih postopkov, ki so omogočili, da smo prišli do nove lokacije za deponijo v Gajkah. Z zagotovitvijo lokacije za center za ravnanje z odpadki omogočamo nadaljnje ustrezno odlaganje odpadkov po mednarodnih merilih. Trudimo se, da bi bilo naše delo opazno in učinkovito, zato vas 11. oktobra svetniška skupina LDS z veseljem vabi na otvoritev Osnovne šole v Grajeni. VELIKO SMO ŠE NAREDILI, VENDAR JE TEŽKO ZAPISATI VSE. DA BI PTUJ PREBUDILI IN MU DALI NOVO RAZVOJNO SVEŽINO, VAM LDS PONUJA DR. ŠTEFANA ČELANA, DIREKTORJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA BISTRA PTUJ, KOT KANDIDATA LDS ZA ŽUPANA. Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga nudili v tem mandatu. Prepričani smo, da bodo vaši glasovi, ki jih boste 10. novembra zaupali našemu kandidatu za župana, pravilna naložba v razvoj naše občine. KAJ PA PTUJSKI JOHANNESBURG?! Lokalni program varstva okolja potrebujemo takoj Uničevanje narave, svetovna lakota, čistejša voda, energija, ki ne onesnažuje, boljše zdravje, vzdržno kmetijstvo, ohranjanje biotske raznovrstnosti, preusmeritev v trajnostni razvoj. Veliko usodnih tem se je zvrstilo na svetovnem okoljskem vrhu v Johannesburgu, od koder so vsi svetovni mediji poročali na prvih straneh. Već kot milijarda Zemljanov je še vedno odvisna od neprečiščene vode; tri milijarde jih ne pozna kanalizacije; 10 odstotkov ljudi, ki umrejo po vsem svetu, podleže boleznim dihal; tretjina zalog ribjega življa je iztrebljena. To so nekateri od grozljivih podatkov. Slovenija ni kaj pomembnega prispevala na tem svetovnem okoljskem vrhu, ki se ga je udeležila večina predsednikov držav in vlad iz vsega sveta. Za vse, ki od blizu spremljajo reševanje okoljske problematike v Sloveniji, je bilo veliko razočaranje tudi neudeležba našega predsednika države ali vlade na tem srečanju. Vodstvo Zelenih Slovenije je zaradi tega javno protestiralo in opozorilo, da nas po kazalcih trajnosti in uravnovešenosti okoljskega razvoja prehitevajo druge evropske tranzicijske države. Tudi na Ptuju opažamo številne okoljske probleme, ki zahtevajo strokovno obravnavo in ustrezne ukrepe. Smrad, ki se redno ali pogosto širi po mestu in okolici, je duhovito opisal meščan v ptujskem lokalnem časopisu. Imamo najbolj onesnaženo podtalnico v Sloveniji, trije ptujski potoki Grajena, Studenčnica in Rogoznica so ekološko ogroženi ali onesnaženi. Kaj pa Opekarna Žabjak, svinjska farma v Dražen-cih, sanacija ptujskega akumulacijskega jezera, divja odlagališča, kafilerija na Bregu, pomanjkanje kolesarskih stez ...?! Ptuj potrebuje strategijo varstva okolja, ki bo vključila vse elemente okolja: organizacijo varstva okolja, ravnanje z odpadki, urejanje prostora, promet z varnimi rešitvami tudi za pešce in kolesarje, usmeritve za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Zeleni Ptuja smo preko naše svetniške skupine že predlagali mestnemu svetu in županu, da se o tej ekološki problematiki pripravi strokovno gradivo z nakazanimi rešitvami, na podlagi katerih bo mestni svet sprejel strokovno korektne in zavezujoče rešitve. Lokalno Agendo za okolje, h kateri nas sicer zavezujejo tudi sprejete obveze in zakonodaja, potrebujemo danes. To od nas upravičeno pričakujejo tudi naše občanke in občani. Zeleni Ptuja VABILO ČLANOM V nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri vabimo vse člane ZLSD in MF Ptuj na tovariško srečanje. Predstavili bomo naše kandidate na bližajočih se volitvah za županjo, mestni svet in svete mestnih in primestnih četrti, še zlasti iz vrst naših simpatizerjev in nečlanov stranke. Pričakujemo tudi predstavnike vodstva stranke s predsednikom Borutom Pahorjem in kandidatom za predsednika republike dr. Levom Kreftom. Občinska organizacija ZLSD Ptuj ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Prispevki strank niso lektorirani! IZ MESTNE HIŠE, PRIZNANJA, PODELITVE »Prihodnost ne pripada plašnim, temveč pogumnim in inovativnim« 0 srednja slovesnost ob občinskem prazniku 3. avgusta na minoritskem dvorišču bo ostala v spominu po nastopih izvrstnih glasbenikov in umetnikov. V ušesih nam bodo ostale tradicionalne prekmurske pesmi, ki jih je zapela Dorina Guji ob spremljavi kitarista Dejana Berdena, šansoni Dragice Hladnik ob instrumentalni spremljavi kitarista Marka Zaletela, Izjemen glas pevca basista Danila Škvarča ob spremljavi pianistke Katarine Čibej, udarne in vedre skladbe ptujske godbe na pihala ter svojstveno hudomušno povezovanje igralca Tadeja Toša. Ostala pa bo v spominu tudi zaradi številnih gostov iz evropskih mest, ki prijateljujejo s Ptujem. Iz nemškega Burghau-snaje Ptuj obiskala delegacija s podžupanjo Christino Semmann na čelu. Delegacijo iz slovaške Banske Štiavnice je vodil župan Marian Lichner, ki je na slavnostni seji mestnega sveta tega dne s ptujskim županom podpisal listino o pobratenju med mestoma. Kot lani se je Podpis listine o prijateljstvu med mestoma Ptuj in Banska Štiav-nica. Foto: Langerholc tudi letos vabilu na občinski praznik odzval župan Aran-djelovca Radmilo Miloševič v spremstvu ožjih sodelavcev. Saint Cyr na Loari iz Francije sta zastopala Jean-Pierre Mar-couille in Richard Fenollo, ki sta na Ptuj pripotovala predvsem zaradi udeležbe na mednarodni konferenci o revitalizaciji vodnih površin, kjer sta predavala o pomenu Loare kot edine divje evropske reke in o zaščitnih ukrepih ter evropski mreži za trajnostni razvoj voda. Konferenca pobratenih in prijateljskih mest je potekala v okviru prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj v začetku avgusta in je bila med vsem priredit- vami, ki so trajale kar sedem dni, medijsko daleč najbolj opažena. Slavnostnega govornika župana Miroslava Lucija so v daljšem nagovoru na proslavi navdihovali predvsem prihodnost, ki pripada pogumnim in inovativnim, človek kot najpomembnejši kapital v mestu ter seveda Ptuj kot edino mesto v Sloveniji, ki so mu nadeli oznako mesto muzej. •Delovanje MO Ptuj, s katerim sem zadnjih osem let povezan kot župan, ni bilo enosmerna cesta, prinašalo je številne obveznosti in nič drugače ne bo v prihodnje. V očeh ljudi je vsako obdobje težavno. Kot politik si prizadevam, da bi probleme spreminjal v dobre priložnosti, saj nas prav težave utijujejo in združujejo. Za vse, kar je dobrega storjenega v našem mestu, se moram zahvaliti ljudem. Človek je najpomembnejši kapital v mestu in na podeželju. Le on s svojo voljo in znanjem odločilno vpliva na uspešno obvladovanje prihodnosti. Tudi Mestna občina Ptuj povezuje in mora še naprej povezovati mesto in vas kot dva neločljiva partnerja. Prav je, da je takšno razmišljanje zmagalo na celotnem območju MO Ptuj, ki sega v nižinsko območje Dravskega in Ptujskega polja ter delno v gričevnati del Slovenskih goric,* je med drugim povedal župan Luci. Nobeno mesto torej ne živi, če je prazno in samo zase. Pečat mu dajejo ljudje. Zato so vodilni v občini tudi letos z občinskimi priznanji nagradili in se zahvalili nekaterim Ptujčanom in podjetjem, ki so v preteklih letih znali začutiti utrip in priložnosti mesta ter jih nadgradili sebi in okolju v prid. Župan je na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podelil naziv častnega občana, zlato plaketa in plaketi MO Ptuj ter štiri pečate mesta Ptuja z likom svetega Jurija. Najvišje priznanje - naziv častnega občana - je v letu 2002 prejel ugleden Ptujčan umirjenega značaja primarij Mitja Mrgole, dr. med. Po šolanju, ki ga je prekinila 2. sv. vojna, v kateri je samo šestnajstleten sodeloval na strani tistih, ki jim ni bilo vseeno, kaj bo s slovenstvom, in niso upognili svoje hrbtenice pred tujci, je delal v ptujski bolnišnici. Sprva kot stažist, potem je specializiral interno medicino in postal direktor Zdravstvenega centra Ptuj - Ormož. Veliko časa je posvetil razvoju zdravstva na našem koncu. Ob stari bolnišnični stavbi so zrasli kirurški oddelek, oddelek za intenzivno nego, za transfuzijo, centralna bolnišnična lekarna, centralni laboratorij, očesna in ušesna specialistična ambulanta itn. Pod njegovim vodstvom se je bolnišnica tako razvijala, da je enostavno niso mogli ukiniti, čeprav so nekateri to želeli. Delal je tudi v mnogih organizacijah in skupnostih. Mitja Mrgole zaključuje drugi mandat članstva v mestnem svetu in mandat podžupana ptujske občine. Vsi tisti, ki jih je pot kdaj zanesla ob Grajeno, pa občudujejo tudi njegov vrt, v katerem je kot vsepovsod, kjer je kdajkoli sodeloval, čutiti njegovo dušo. Zlato plaketo je mestni svet dodelil docentu dr. Albertu Petru Frasu, dr. med., rojenemu na Ptuju, ki je zaposlen na medicinski fakulteti, leta 2000 pa je postal direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vezi s Ptujem ni popolnoma presekal, saj je že od 1984 konziliarni onkolog v ptujski bolnišnici. V zadnjem času se trudi, da bi v ptujsko zdravstvo pripeljal moderno tehnologijo kemote-rapevtskega zdravljenja raka. Pomembno je njegovo znanstveno in pedagoško delo. Magistriral in doktoriral je iz preučevanja radiosenzibilno-sti rakavih celic materničnega vratu. Za raziskovalno delo na področju procesov fibrozacije v trebušni votlini je dobil Kidričevo nagrado. Zanimal ga je vpliv krioterapije na maligne tumorje itn. Svoja preučevanja in dognanja je objavljal v mnogih člankih in publikacijah. Njegov odnos do pacientov je skrajno odgovoren, subtilen in topel. Plaketi Mestne občine Ptuj sta letos pripadli podjetju LP Mycron in samostojnemu podjetniku Miranu Žlahtiču. Podjetje Mycron deluje od leta 1994. Takrat je zaposlovalo 25 ljudi, danes trikrat več. Proizvaja dele strojev za tekstilno in repro-grafično industrijo. V prihodno- Častni občan Mitja Mrgole sprejema priznanje. Foto: Langerholc sti nameravajo sodelovati tudi z avtomobilsko in letalsko industrijo. Dandanes ni enostavno priti na svetovno tržišče, še manj pa se obdržati na njem. Podjetju Mycron je uspelo oboje. Po vsem svetuje razpredlo mrežo, v kateri je več kot tisoč podjetij, ki kupujejo njegove proizvode. Brez vlaganja v razvoj in usposabljanja svojih delavcev jim to ne bi uspelo. Mislijo celo na kader, ki bo šele nekoč oblikoval podjetje. Poklicno-tehniški, strojni in metalurški šoli na Ptuju so podarili programsko opremo IBM Katia V5 za virtualno oblikovanje, ki je najbolj razširjena v industriji. Odraz njihove Prejemniki priznanj MO Ptuj in župan M. Luci. Foto: Langerholc kvalitete in garancija strokovnosti ter zanesljivosti so tudi pridobljeni certifikati in standardi za kakovost, ekologijo, zdravje in varnost zaposlenih. Miran Žlahtič vodi mizarsko obrt. Čeprav se je izšolal za elektrotehnika in je nekaj časa celo poučeval matematiko in fiziko na srednji šoli, ni mogel zatajiti svojih korenin - z mizarstvom sta se namreč ukvarjala že njegov ded in oče. Družinska mizarska obrt Žlahtičevih je letos proslavila že osemdeset let. Miran Žlahtič je največji mizar s statusom samostojnega podjetnika v Sloveniji, saj redno zaposluje kar 44 ljudi, pogodbeno najmanj 10, v njegovi delavnici pa se najde tudi prostor za mnoge vajence. Je podpredsednik sekcije mizarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, enako funkcijo ima tudi v Območni obrtni zbornici na Ptuju. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija je župan podelil novinarki Majda Goznik, ki pri Radio-Tedniku suče svoje pero že skoraj tri desetletja. K razvoju v mestu ni pripomogla le z novinarskim delom., dolga leta je bila namreč tudi tajnica ptujskega turističnega društva, pomagala je organizirati kuren-tovanja in prireditve, na katerih izbirajo mis Štajerske. Organizirala je številne solidarnostne akcije, s katerimi so pomagali že mnogim. Tudi v roke Slavka Brgleza je bil izročen pečat mesta Ptuja. Že drugi mandat je član mestnega sveta občine in znan kot tehten in oster sogovornik, ki se na razprave temeljito pripravi. Pred sedmimi leti je bil glavni pobudnik za izdajanje občinskega glasila Ptujčan, ki ga je tudi urejal od ustanovitve decembra 1995 pa do aprila 1997. V drugem mandatu je član številnih delovnih teles mestnega sveta občine, član sveta zavoda v Pokrajinskem muzeju, član sveta območne enote Zavoda za gozdove RS itn. Svetniško funkcijo opravlja resno, zavzeto in požrtvovalno, zato je vseskozi med opaznejšimi člani sveta. Feliks Bagar, prav tako dobitnik pečata mesta Ptuja z grbom sv. Jurija, je v svojem življenju neprestano dokazoval, kako je treba poprijeti za delo na mladinskih delovnih akcijah, na udarnih dnevih gradnje vodovoda ali v sindikatu, društvu upokojencev in še kje. Pokazal je, kako se razumeti s sosedi iz bližnjih slovenskih in hrvaških mest in občin. In v zadnjih letih nam v javnosti predstavlja, da se je treba spominjati najsvetlejših dogodkov iz pretekle zgodovine tudi takrat, ko trenutno družbeno ozračje zanje ni najbolje navdušeno. Pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija je župan namenil tudi Renéju Glavniku, znanemu ptujskemu športnemu delavcu. Od leta 1987 se razdaja predvsem v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj. Pod njegovo taktirko so mnogi ptujski kolesarji postali državni prvaki v različnih kolesarskih disciplinah, posebno mesto pa so si priborili tudi v mednarodnem merilu. Letos je postal direktor profesionalne kolesarske ekipe Perutnina Ptuj Krka, ki v zadnjem času prav tako dosega izjemne športne rezultate. Milena Turk ŽUPAN SPREJEL ZLATE MATURANTE Trije gimnazijci iz Ptuja prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo » rvi dan novega šolskega leta je župan Miroslav Luci sprejel Nino Horvat, Mojco Neudauer in Mateja Črnjaviča, ptujske gimnazijce, ki so maturirali z izjemno visokim uspehom in si pridobili naziv zlati maturanti. Zbrali so med 30 in 34 točk. S tako visokim uspehom je maturo opravilo v Sloveniji 251 dijakov, med njimi pet iz ptujske gimnazije. Zraven Nine, Mojce in Mateja sta bila tako uspešna še dva dijaka ptujske gimnazije: Marko Toplak iz Stojncev in Barbara Zafošnik iz Lovrenca na Dr. polju. Ravnateljica Metani Centrih, ki je na svoj prvi dan ravnate-ljevanja pospremila dijake na sprejem v Mestno hišo, je izrazila zadovoljstvo in ponos ob tako izjemnih dosežkih gimnazijcev, saj se v njih odraža kakovostno poučevanje in primerljivo ocenjevanje profesorjev ptujske gimnazije ter ustvarjalno partnersko sodelovanje med dijaki, učitelji in starši. Skrita pričakovanja vsakega profesorja so namreč dijaki, ki bi na maturi zbrali več kot 30 točk. Zelo visoka raven znanja se odraža tudi v podatku, da je kar 60 odstotkov ptujskih dijakov na maturi zbralo več kot 21 točk, kar je primerljivo s prav dobrim in odličnim uspehom. Dijaki ptujske gimnazije so maturo opravili 98,7-odstotno. Župan Luci je čestital najboljšim maturantom in ravnateljici ter izrekel zahvalo tudi staršem. Ob tem je pripomnil, da bo potrebno še veliko postoriti v novem poslopju gimnazije, da bodo prostori dokončno usposobljeni. Letos se na maturo pripravlja 196 dijakov. Pouk sedaj končno poteka v eni izmeni. Trije mladi, na već področjih izjemno nadarjeni Ptujčani pa bodo oktobra postali študentje politologije in prava. Na fakulteto za politične vede v Ljubljani se je vpisal Matej Čmjavič, medtem ko bosta Mojca Neudauer in Nina Horvat študirali pravo v Lju- bljani oziroma v Mariboru. Župan jih je ob dajanju napotkov za življenje in Studiranje v novem okolju spomnil tudi na velike in pomembne Slovence, Pred Mestno hišo na prvi dan novega šolskega leta (od leve proti desni): Matej Črnjavič, ravnateljica gimnazije Metani Centrih, Nina Horvat, župan Luci in Mojca Neudauer. Foto Langerholc ki so nekdaj bili dijaki ali profesorji na ptujski gimnaziji. Ta je bila namreč že v preteklosti središče kulturnega življenja v mestu in je vedno slovela po zahtevnih profesorjih ter visokem nivoju znanja. Milena Turk RAZISKOVALNO DELO, OKOLJE IN PROSTOR Deset let dela z mladimi raziskovalci v e danes me vznemirjajo izrečene misli sedaj že pokojnega velikana slovenskega naroda, akademika prof. dr. Antona Trstenjaka, ki jih je nanizal na srečanju v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Tisti večer nam je namreč lepo pokazal, kako pomembno je, da se Slovenci zavedamo svojih slabosti in svojih prednosti. Po njegovem prepričanju lahko v primerjavi z drugimi večjimi narodi svoj obstoj In nadaljnji razvoj gradimo le na kvaliteti in ne kvantiteti. Biti boljši (ne samo materialno, temveč tudi duhovno) od svojih konkurentov pa je mogoče le z vsestransko ustvarjalnostjo. Ta zahteva tako od posameznika kakor tudi od družbe dodatne napore. Do danes nam ni uspelo popolnoma pojasniti, kaj je človekova ustvaijalnost (kako nastane, kako se razvija, kateri dejavniki jo omogočajo itn). Toda ravno tej sposobnosti, ki jo ima človeštvo, se moramo zahvaliti za vse dosežke civilizacije. Ustvaijalnost pa ni stvar odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne, ampak je družbeno delovanje. Ob ustvarjalnosti je še kako pomembno upoštevati načelo soodvisnosti, saj je ustvarjanje brez naslovljen- med katere sodijo zgodovinskost, družbenost in množičnost. Za uspešno ustvarjalno delo je potreben pravi časovno zgodovinski trenutek. Za ustvaijalnost je izredno pomembno socialno zgodovinsko ozadje, v katerem se posameznik znajde. Ni res, da je ustvaijalnost odvisna samo od nadaijenosti posameznika. Za ustvarjalno delo so zelo pomembna temeljna spoznanja, ki jih človek dobi zgodaj v otroški dobi. Znano je, da otroci, ki so bolj nadarjeni in nimajo možnosti pridobivati Vsaka ustvarjalnost je torej že v jedru izzivalna, nekonformistična, uporna in nekako prevratna (revolucionarna) v odnosu do sveta in družbe. Akademik prof. dr. Anton Trstenjak cev in posredovalcev v družbi navaden individualizem brez pravega pomena. Ustvarjalno delo pomeni dialog med družbo in posameznikom. Svoj tedanji govor je akademik prof. dr. Anton Trstenjak zaključil z mislijo in globoko resnico, ki se je žal v naši družbi zaveda še vedno premalo ljudi: uspešne so le tiste civilizacije, ki so spoznale, da je dejavnik ustvaijalnosti posameznik v sodelovanju z družbo in obratno: dejavnik ustvarjalnosti je družba, kolikor vzpodbuja posameznika. Pri pojasnjevanju ustvarjalnega dela se kognitivni psihologi veliko ukvarjajo z bistvom ustvarjalnih procesov samih. V zadnjih letih se ne morejo več izogniti tako imenovanim "izvenprocesnim " dejavnikom. izkušenj iz socialnega zgodovinskega ozadja, svoj uspešni vzpon doživijo veliko pozneje od tistih, ki jim je to bilo omogočeno. Družbena klima, ki je lahko ugodna ali neugodna, bistveno vpliva kot nekak časovno zgodovinski filter na sooblikovanje in sousmerjanje ustvaijalne dejavnosti in njene uspešnosti. Veliko izredno nadarjenih ljudi ostane vse življenje neustvarjalnih, ker je bila družbena klima, v kateri so živeli, pač taka, da so delali samo zaradi kruha, ne pa tisto, kar bi hoteli in znali. Zelo pomembno je spoznanje, da človek s svojo ustvarjalnostjo ne ustvarja samo zunanjih proizvodov, temveč hkrati tudi samega sebe. Dialektično bistvo življenja, ki so ga naši predniki poimenovali In motu vita• (v gibanju je življenje) se danes spreminja v "ustvarjanje je življenje". Človeka ne spreminja samo fizično delo, ampak tudi miselno, ki oblikuje njegovo človeško notranjost ter umsko in etično moč. Razlika v likih osebnosti, ki so pismene ali nepismene, izobražene ali miselno neizkušene, je več kakor očitna. V Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj želimo s projektom mladinskega raziskovalnega dela med drugim vzpostaviti družbeno ugodno klimo, ki bo mlade ljudi čimbolj usmeijala v inventivno in inovativno ustvarjalnost. Pri vzpostavljanju ustvaijalne družbe igrajo pomembno vlogo subjektivna (osebna) izhodišča posameznika. Če so osebna izhodišča bolj nagnjena k rutinskemu in manj ustvaijalnemu delu, se to odraža v narodovi blaginji. Vse tiste družbe, ki uspevajo že v zelo zgodnji fazi človekovega razvoja vplivati na subjektivna izhodišča v smeri ustvaijalnosti, so danes razvojno uspešne. Naša prizadevanja na področju mladinskega raziskovalnega dela so prvenstveno usmerjena na oblikovanje subjektivnih izhodišč v smeri od rutinskega k ustvaijalnemu. V preteklih desetih letih je projekt doživel različne ocene in poglede. Organizatorji in izvajalci smo prepričani, da ga je potrebno nadaljevati. Verjamemo, da nas boste vsi tisti, ki razumete in verjamete v napisane misli akademika prof dr. Antona Trstenjaka, še naprej podpirali. Ob deseti obletnici bi se rad iz srca zahvalil vsem mladim raziskovalcem in raziskovalkam, njihovim požrtvovalnim mentoijem, recenzentom in sofinancerjem, ki so verjeli v ta projekt in ga z nami gradili. Hkrati bi želel, da se nam v naslednji desetletki pridružite še v večjem številu. dr. Štefan Čelan EVROPSKO TEKMOVANJE ENTENTE FLORALE Mesto Ptuj prejelo srebrno priznanje 13. septembra so v nizozemskem mestu Alphen an der Rijn podelili priznanja mestom in vasem, ki so letos sodelovala na evropskem tekmovanju. Mesto Ptuj je prejelo srebrno priznanje, kar pomeni, da je na ocenjevanju letos julija dobilo nad 85 točk (vendar manj kot 95) od 100 možnih. Tanja Ostrman Renault Ptujsko delegacijo so zastopali: Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, Zdravko in Darinka Zamuda iz TD Ptuj, Marijan Petek kot fotograf in Tanja Ostrman Renault kot prevajalka. Foto: M. Petek Konferenca pobratenih in prijateljskih mest prvič na Ptuju Nekaj Izvlečkov iz predavanj varovanje izjemnega naravnega okolja predstavljata velik izziv za vse lokalne oblasti mest, skozi katera teče. Tudi Banska Štiavnica in njen edinstveni sistem akumulacijskih jezer sta na Unescovem seznamu. In kaj se dogaja s Ptujskim jezerom? Probleme in možne rešitve so predstavili Alenka Korpar z MO Ptuj, Tadej Bojnec - LTO Ptuj, Simona Kaligarič z Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine in Matjaž Gerì z ZRS Bistra Ptuj, ki je tudi vodil delavnico na temo revitalizacije Ptujskega jezera. V okviru konference je bila organizirana strokovna ekskurzija po naravnem parku Šturmovec, ki jo je vodil Štefan Murko. Predstavil je tudi videmsko šolo, kije postavila učno pot v Šturmovcih. Premierno je bil predstavljen film Ribnik v Podvincih avtorjev Veljka Vlašiča in Bogdana Macola. Vsi tuji predstavniki so bili ob zaključku konference povabljeni na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Kakšni pa so bili sklepi konference? Tematskih sklepov pravzaprav ni in bi jih bilo nerealno pričakovati, kajti problemi Ptujskega jezera se vlečejo že tako dolgo, da jih tridnevna konferenca nikakor ne more rešiti. Upamo pa, da je prišlo vsaj do dobre izmenjave idej in izkušenj, iz katerih bodo strokovnjaki znali potegniti tisto najboljše. Prav gotovo pa lahko potegnemo druge sklepe te konference, kot recimo druženje in spoznavanje drugih ljudi ter preko njih drugih kultur, načinov razmišljanja in delovanja. Ali pa, da je bila ta konferenca medijsko najodmevnejši dogodek celotnega dogajanja na Ptuju v tistih nekaj dnevih, ki pa ptujskih novinarjev očitno ni zanimal. Podpisanima se zdi, da je bila konferenca uspeh v vseh pogledih. Žalostno je edino, da morata sama pisati o njej in se tudi sama pohvaliti, ker menita, da sta za njen uspeh tudi zaslužna. Tanja Ostrman Renault Matjaž Gerì Eden izmed problemov reke Salzach, ki teče skozi Burghausen in pomeni pomemben vir pitne vode, je bila njena onesnaženost. Z drastičnimi ukrepi, ki jih je sprejela in jih izvaja Sprejem delegacij in predavateljev iz prijateljskih mest v slavnostni dvorani Mestne hiše, 1. avgust 2002. Foto: Langerholc ed 1, in 4. avgustom je na Ptuju potekala mednarodna konferenca pobratenih in prijateljskih mest na temo Revitalizacija vodnih površin kot razvojna priložnost za lokalne skupnosti, Organizator konference, Mestna občina Ptuj, je želel popestriti dogajanje ob občinskem prazniku in mu dati nekoliko drugačno vsebino in širino. Organizacijo, pripravo in izvedbo je zaupala Matjažu Gerlu iz ZRS Bistra Ptuj in Tanji Ostrman Renault. Tema konference je bila izbrana na podlagi podobnosti med sodelujočimi mesti, saj so razen Ptuja sodelovala še mesta, s katerimi ima naše prijateljske stike: Banska Štiavnica iz Slovaške, Burghausen iz Nemčije in Saint-Cyr-sur-Loire iz Francije. Skupna točka vseh štirih mest so vodne površine ter problemi, s katerimi se vsako teh mest sooča pri upravljanju in varovanju voda. Pri vseh povabljenih mestih smo naleteli na zelo dober odziv ne le zaradi tega, ker je bila tema zanimiva in polna izzivov, ampak tudi zaradi želje po drugačnem sodelovanju prijateljskih mest in dejanski izmenjavi izkušenj, ki predstavljajo nadgradnjo in konkretizacijo predhodnih političnih odločitev. Zaradi mednarodne širine in stroškov, povezanih z organizacijo, smo konferenco prijavili v evropski program pobratenih in prijateljskih mest (Town-twinning Programme). Projekt je bil dobro ocenjen in predlagan za sofinanciranje iz Evropske komisije. Gradiva in predavanja so bila v treh jezikih: slovenskem, angleškem in francoskem. Takšen bo tudi zbornik, ki bo izšel predvidoma oktobra. Konferenco je povezovala in prevajala Tanja Ostrman Renault. lokalna oblast, se je kvaliteta vode izboljšala, nekateri rezultati pa bodo vidni šele čez petnajst let. »Takšen časovni razpon je za geologa, ki šteje v milijonih let, izredno kratek. Za politika, ki bi rad pokazal dobre rezultate že v naslednjem volilnem obdobju, pa je to brezupno dolgo. In v tem smislu je uvedba takega projekta izreden uspeh za Burghausen, saj so se politiki odločili, da so tako dolgo pripravljeni čakati na uspešen zaključek tega projekta«, je med drugim povedal predavatelj Jakob Wagner. Francoska reka Loara je zadnja divja reka v Evropi in del te reke je vpisan v Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Ponovna oživitev in {fytyéÓA, Il AKTUALNO, OKOLJE IN PROSTOR POJASNILA ODJEMALCEM TOPLOTNE ENERGIJE Prehod na spremenjeni način obračuna stroškov ogrevanja % novo kurilno sezono 2002 /2003 prehajamo na težko pričakovani novi, pravičnejši način obračuna stroškov ogrevanja v večstano-vag/SKin hišah, ki bo temeljil na dejanski porabi toplotne energije In ne več po mesečnem pavšalu kot doslej. Z navedenim člankom želimo opozoriti odjemalce na spremembe, ki s topijo v veljavo z oktobrom 2002 in so podrobneje opisane v Tarifnem sistemu za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj. /. Osnovne značilnosti dosedanjega zaračunavanja in plačila stroškov ogrevanja so bile: • cena stroškov ogrevanja je bila oblikovana v SIT / m2 /mesec in je bila za vse odjemalce (stanovalce] v večstanovanjskih hišah enaka; • mesečni strošek za stanovanje seje izračunal tako, da se je veljavna cena (SH/m2/mesec) množila z ogrevano površino (v m2) posameznega stanovanja; • stroški so se poravnavali v 12 mesečnih obrokih, obračunsko obdobje za posamezno ogrevalno sezono je bilo od oktobra do septembra. Prehod na spremenjeni način obračuna stroškov ogrevanja je povezan s sprejeto Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, Pravilnika o racionalni rabi energije, Energetskim zakonom in Zakonom o varstvu potrošnikov ter drugimi predpisi, na katerih osnovah je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel dva pravna akta, ki to področje urejata na novo: 1. Odlok o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj ( Ur. vestnik MOP, št. 9/01 in 3/02 ), s katerimi se določajo pogoji v proizvodnji, distribuciji in dobavi toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj ter odnosi med dobaviteljem, odjemalcem in investitoijem; 2. Tarifni sistem za prodajo dobavljene toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj, s katerim se določajo elementi in način njihove uporabe za obračunavanje dobavljene toplotne energije odjemalcem in stopi v veljavo 1.10.2002, s pričetkom ogrevalne sezone 2002 /2003. H. Obračun stroškov ogrevanja po novem: Porabljena energija se ugotavlja z merilnikom toplotne energije na odjemnem mestu porabnika. Praviloma je to merilnik toplotne energije v toplotni postaji odjemalca (večstanovanjske hiše), ki se šteje za odjemno mesto. Strošek ogrevanja za posamezno odjemno mesto se zaračuna v dveh delih (tarifnih postavkah): I. dobavljena količina toplote v SIT/MWh Znesek za dobavljeno količino toplote zajema stroške, ki so odvisni od porabe in pokrivajo stroške proizvodnje distribucije toplote. Zaračunavali se bodo kot ”stroški energija " ali variabilni del cene - skrajšano "VD". Mesečni strošek se izračuna tako, da se dejansko prevzeta toplotna energija v MWh (odčitek na vgrajenem merilniku) množi z veljavno ceno SIT/MWh. Ti stroški se bodo zaračunavali le v mesecih ogrevalne sezone (ogrevanja), višina stroška v posameznem mesecu ogrevanja je različna in odvisna od dejanske porabe in eventualne spremembe veljavne cene. 2. priključna moč v SIT /m2/ leto Znesek za priključno moč zajema stroške, ki niso odvisni Energetski objekt kotlovnica, Volkmerjeva c. 20, Ptuj od porabe toplotne energije in pokrivajo stroške obratovanja sistema. Zaračunavali se bodo kot "stroški moč” ali fiksni del cene - skrajšano ”FD”. Mesečni strošek se izračuna tako, da se dejanska ogrevana površina stanovanj na odjemnem mestu (večstanovanjski hiši) v m2 množi z veljavno ceno SIT/m2/mesec. Ti stroški se bodo zaračunavali v 12 enakih mesečnih obrokih. Višina mesečnega stroška se spreminja le od eventualne spremembe cene. Cene tarifnih postavk se oblikujejo skladno z veljavno zakonodajo, veljavno metodologijo in navodili za oblikovanje tovrstnih storitev. Metodologijo izračuna cen fiksnega in variabilnega dela predpisuje Vlada RS z uredbami in k cenam poleg pristojnih lokalnih skupnosti daje tudi soglasje. Višino tarifnih postavk izdela in javno objavi dobavitelj, potem ko si pridobi soglasja skladno z zakonodajo. ///. Način delitve stroškov ogrevanja med odjemalci (stanovalci) s skupnim odjemnim mestom (merilnikom) toplotne energije: Odjemalci skupnega odjemnega mesta morajo dobavitelju toplotne energije predložiti sporazumni dogovor (delilnik) o delitvi stroškov ogrevanja. Dogovor se lahko sklene na podlagi proporcialnih razmerij ali dodatne vgradnje ustreznih razdelilnikov stroškov dobavljene toplotne energije (izhla-pilniki, elektronski razdelilniki, toplotni merilniki kot delilniki stroškov...). Dogovor je veljaven, ko ga podpišejo solastniki hiše, katerih solastniški delež znaša več kot 50% vrednosti hiše posameznega odjemnega mesta. Enako soglasje je potrebno za spremembo delilnika. Če se podpisani dogovor med odjemalci ne sklene, delitev opravi dobavitelj toplotne energije tako, da za ključ delitve uporabi ogrevano površino stanovanj. Prepričani smo, da bodo s prehodom na nov način obračunavanja stroškov ogrevanja doseženi cilji pravičnejšega obračuna ogrevanja, ki bo porabnikom dal dobro osnovo za prizadevanje k varčevanju z energijo ter s tem znižanje stroškov ogrevanja brez zmrzovanja. V naslednji številki bomo podrobno podali nasvete, s katerimi lahko bistveno vplivate na porabo toplotne energije v vašem stanovanju, prav tako pa vam bomo podali možnosti za vgradnjo sistema razdelitve stroškov ogrevanja po dejanski porabi toplotne energije za posamezno stanovanje. Komunalno podjetje Ptuj, d.d. 12 tffopčan - —■ AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V MESTNI OBČINI PTUJ OD 27. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA 2002 Z nevarnimi odpadki je zaradi njihove strupenosti in nevarnosti potrebno ravnati še posebej pazljivo. So težko razgradljivi in predstavljajo nevarnost za človeka in okolje še mnogo let za tem, ko jih odvržemo. Odstranjevanje teh odpadkov moramo prepustiti strokovnjakom. V času akcije boste lahko oddali naslednje odpadke: Akumulatorje, baterije avtomobilske in druge akumulatorje, baterijske vložke, mini baterije ostanke škropiv in drugih zaščitnih sredstev za rastline, embalažo Odpadne kemikalije kisline, detergente, lužni kamen, varekino, živosrebrne termometre ipd... Barve, lake, f topila lepila, lužila, razredčila, smole, odpadna mazalna in jedilna olja, onesnažene krpe čopiče, lopatice Čistila, kozmetiko pršila, čistila, lake, ličila, kozmetične barve Zdravila ampule, Injekcijske igle, mazila, posipe, sirupe, tablete OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano - odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstvenotehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal DAN URA LOKACIJA PONEDELJEK 30.9. 11.00 - 12.30 13.00 - 14.30 Ekološki otok v Spuhlji Vulkanizerstvo Kolarič ob Ormoški cesti PETEK 11.00 - 12.30 Krčevina pri Vurbergu - ekološki otok ob Dravi 27.9. 15.00 - 16.30 Gostilna Venera v 13.00 - 14.30 Parkirišče nad ribnikom Belšakovi ulici 15.00 - 16.30 v Orešju (Ojsteršek) Mercatorjeva trgovina Panorama na Vičavi 17.00 - 18.30 Trgovina Ploj v Grajenščaku TOREK 1.10. 13.00 - 14.30 15.00 - 16.30 Gasilski dom Kicar Mercatorjeva trgovina na Rogoznici 17.00 - 18.20 Maistrova ulica pri trato postaji SOBOTA 28.9. 07.30 - 09.00 Parkirišče na Cvetkovem trgu 17.00 - 18.30 Nogometno igrišče v Podvincih 09.30 - 11.00 Parkirišče za Upravno enoto Ptuj SREDA 13.00 - 14.30 Mercatorjeva trgovina 11.30 - 13.30 Parkirišče pri stari 2.10. Novi dom na Bregu vojašnici nad Potrčevo c. 15.00 - 16.30 Mercatorjeva trgovina 14.00 - 16.00 Gasilski dom Ptuj na Turnišču 16.30 - 18.30 Gramozirano parkirišče v ul. 5. Prekomorske b. 17.00 - 18.30 Kersnikova ul. pri trato postaji (naselje pri Roku) V času akcije lahko prinesete odpadke na katerokoli zbirno mesto. Oprost 13 Kakovost zraka /udje uporabljamo zrak okoli sebe kot brezplačno greznico. Navade nas, prebivalcev Ptuja, so še vedno takšne, da se moramo voziti do vrat urada, šole, trgovine. Zlasti je nerazumno dejstvo, da imamo tako malo ulic izključno za pešce, da imamo neizdelan načrt za kolesarje, da kurimo v starem mestnem jedru še vedno na mnogih mestih s trdim gorivom, da mnogo stvari, kritičnih za zrak, mečemo v okolje ali pa sežigamo. S takšnim ravnanjem si slabšamo kvaliteto zraka, ki ga vdihavamo, slabšamo kvaliteto voda In tal, kar vse vodi v slabo kvaliteto okolja ljudi, rastlinstva in živalstva. Imisije v zraku povzročajo kisle padavine, ki nam vsakodnevno uničujejo bivališča, fasade, kulturne spomenike. Da bi vse to ustrezno vzdrževali, porabimo mnogo več denarja. Zdravstveni problemi, ki se javljajo zlasti pri otrocih in starejših ljudeh, pa niso izmerljivi. Zato naj vsak posameznik ravna tako, da mu ne bo vseeno, ali bo on in njegovo potomstvo živelo v še kolikor toliko ohranjenem zraku, ohranjeni vodi in zemlji. Je pač tako, da je vse neločljivo povezano med sabo. Globalno gledano se kvaliteta zraka slabša. Vzroki za takšno oceno so predvsem emisije ogljikovega dvokisa, dušikov oksid, metan, tukaj so udeleženi tudi halogenirani fluorovodiki, per-fluorovodiki in žveplovi fluoridi (sproščajo se v opekarnah in tovarnah aluminija). Vsi ti spadajo med t.i. toplogredne pline. Pri tem ima vodilno vlogo ogljikov dvokis, ki nastaja pri vsakodnevnem kurjenju. Elektrarne sproščajo 35% omenjenega plina, promet 32%, kmetijstvo, ravnanje z odpadki, industrija ter premogovništvo pa prevzemajo odgovornost za ostale procente. Ker plini ne poznajo meja med oceani, celinami, državami, niti občinskih mej, delimo vsi skupaj usodo sprememb v ozračju. Poleg globalnih vplivov na zrak okoli nas vplivajo tudi točkovna, lokalna onesnaženja. Pri nas merimo imisije v našem zraku takole: določamo žveplov dvokis, dušikove okside, ogljikov monoksid, ozon ter trdne prašne delce. Kakovost zraka se je glede žveplovega dvokisa kot izrazitega povzročitelja zakisovalca tal in vsega živega na zemlji pri nas izboljšala predvsem v mestih. Od leta 1980 do leta 1995 seje zmanjšala za več kot 50%, tj. z 250.000 na 120.000 ton, kar pa je še vedno za 30% previsoka količina za našo državo. Na nekaterih lokacijah na vplivnem območju elektrarn se ob najneugodnejših vremenskih razmerah še pojavljajo koncentracije škodljivih snovi v zraku, ki močno presegajo kritične imi-sijske koncentracije in utegnejo celo vplivati na povečano smrtnost izpostavljenega prebivalstva. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, s katerimi je najbolj obremenjena neposredna bližina prometnih cest in energetskih objektov, narašča. V letih 1990 in 1991 se je emisija dušikovih oksidov začasno znižala zaradi zmanjšanja prometa in proizvodnje, od takrat pa hitro narašča. V primerjavi z letom 1987je skupna emisija dušikovih oksidov do leta 1997 večja za 23%. Danes je še višja. K emisiji žveplovega dvokisa največ prispevajo termoelektrarne in toplarne (81%), k emisiji dušikovih oksidov pa promet (66%). Promet z motornimi vozili je glavni povzročitelj emisij svinca ter hlapnih organskih spojin, ki so sposobne proizvajati fotokemijske oksidante, katerih znaten del prispeva tudi industrija. V poletnem času koncentracija ozona v prizemni plasti na vseh stalnih merilnih mestih v Sloveniji skoraj vsakodnevno presegajo mejne vrednosti. Visoke koncentracije ozona neugodno vplivajo na ljudi, rastlinstvo in živalstvo. Veliko ozona se tvori v Sloveniji zaradi transporta od drugod, vendar sedanja merilna mreža ne zadošča za obsege onesnaževanja. Uradno meijenje kakovosti zraka na Ptuju, ki ga opravlja Urad za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje, kaže, da zrak ni preobremenjen z žveplovim dioksidom ali dimom. Slika onesnaženosti pa je gotovo drugačna pri parametrih, ki niso vključeni v meijenje in niso posledica kurjenja, marveč prometa in reje živali: zlasti dušikovi oksidi, benzen, ozon in vonjave. V poletnih mesecih prav gotovo prihaja do občasnih večjih koncentracij ozona, saj je ob prometnih konicah na t.i. glavni cesti med hajdinskim križiščem in mostom čez Dravo 20.218 vozil dnevno, na mostu čez Dravo pa celo 30.013 vozil različne kategorije. Tukaj so tudi največji zastoji, zato je koncentracija benzena in prašnih delcev še povečana. Vonjave s kmetijskih površin v obliki organskih plinov žveplo-vodika, amonijaka, metana ... s Z akcijo želimo ozavestiti voznike, da vsaj za en dan pustijo svoj avtomobil doma in pridejo v mesto bodisi peš, bodisi z okolju prijaznejšimi prevoznimi sredstvi. To je tudi priložnost, da se ljudem in okolju približajo manj obremenjujoča in prijaznejša prevozna sredstva (vlaki, avtobusi, kolesa) ter pešačenje, kar prispeva k izboljšanju kakovosti bivalnega okolja vsakega posameznika. Mestna občina Ptuj v tej evropski pobudi prav tako sodeluje že tretje leto zapored. Največji poudarek letošnjega programa je bil promoviranje avtobusnega pre- farme bekonov in perutninske kafilerije so zelo moteč element, saj ob neugodnih vremenskih situacijah preplavijo celotno mesto in bližnjo okolico. Prav tako OPTE s kurjenjem odpadnih snovi, sprejemanjem velikih količin galvanskega prahu in njihovo zapeko z drugega konca mesta občasno emitira snovi ostrega vonja, ki dražijo sluznico dihal. Talum, čeprav oddaljen, emitira še vedno javnosti neznane snovi, ki se ob jugozahodnih vetrovih širijo do nas in še dalje. Prav gotovo je napočil skrajni čas, da mestna občina po 4. odstavku 68. člena Zakona o varstvo okolja obvezno zagotovi izpostavitev in delovanje podrobnejše mreže imisijskega merjenja in spremljanje emisij razpršenih virov onesnaženja na našem območju. Boris Gerì voza, ki se v občini, kljub nekaj poskusom nikoli ni prav dobo »prijeD. V ta namen je občina skupaj s podjetjem CERTUS Maribor, Delovna enota Ptuj, v tednu mobilnosti, od 16. do 22. septembra, omogočila potnikom brezplačen avtobusni prevoz na vseh relacijah znotraj meja Mestne občine Ptuj. Poleg tega je letošnji program obsegal še zaporo mestnega jedra, ki jo morajo sodelujoča mesta obvezno izvesti prav na 22. september ter ob tej priliki predvidel sedaj že tradicionalno kolesaije-nje po mestnih ulicah in trgih. Alenka Korpar Dan brez avtomobila in evropski teden mobilnosti etos se je Slovenija že tretjič aktivno udeležila evropske akcije Dan brez avtomobila, ki poteka vsako leto 22. septembra. Po uspehu evropske pobude pa Je bil v času od 16. do 22. septembra letos prvič organiziran tudi Evropski teden mobilnosti. Glavni namen obeh akcij je predvsem ozavestiti prebivalce o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest ter drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih. PRIZNANJA, PODELITVE, INTERESNE DEJAVNOSTI ZA MLADE PREDSTAVITEV KMETIJ V AKCIJI IZBIRAMO KMETIJO LETA 2002 Kmetija - najpomembnejši element kulturne krajine r mestni občini smo leta 2000 prvič izvedli akcijo ocenjevanja in Izbora kmetije leta na našem območju kot vzpodbudo zlasti tistim, ki še vedno vztrajajo v tem prostoru in nadaljujejo tradicijo kmetovanja. Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj 2002 je bila 26. julija na kmetiji Črešnik v Mestnem Vrhu 82. Na finalnem delu slovesnosti na dvorišču zmagovalne kmetije sta priznanja podelila župan Miroslav Luci in predsednik Komisije za ocenitev kmetij Slavko Brglez. Zmagala je kmetija Črešnik iz Mestnega Vrha 82, ki smo jo že predstavili v prejšnji številki Ptujčana. Drugo mesto je osvojila kmetija Čuš iz Spodnjega Velovleka la. Družina je petčlanska. Kmetija je prašičerejska (15 plemenskih svinj in 130 -150 prašičev pitancev). Lastnih obdelovalnih površin imajo 7 hektarjev, najetih pa 2 hektarja. Tretje mesto je osvojila kmetija Lacko iz Nove vasi pri Ptuju 90. Lackovi so nasledniki narodnega heroja Jožeta Lacka. Na veliki kmetiji živi šest članov. Stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje sta lepo urejena. Pripravljajo zelo okusno domače jagodno in višnjevo žganje. Kmetija ima zagotovljeno nasledstvo. Nagrado za ohranjanje življenja na vasi in arhitekturne dediščine je prejela kmetija Repič iz Kicarja 1. Kmetija je živinorejska. V hlevu imajo 35 glav živine. Obsega 20 hektarjev zemljišč. Okolica stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja je lepo urejena. 10 hektarjev zemljišč imajo svojih, 10 pa v zakupU. Kmetija ima zagotovljeno nasledstvo. V akciji Izbiramo kmetijo leta 2002 so sodelovale še naslednje kmetije, ki so se prijavile na razpis: Vinogradniška kmetija Polanec, Maistrova 33, Ptuj Z vinogradništvom se gospodinja in gospodar ukvarjata od leta 1995. V najemu imata 12 hektarjev vinogradov, ki so last Sklada RS kmetijskih zemljišč in gozdov in župnišča Sv. Jurij. Na Maistrovi 33, kjer tudi stanujejo, je posajena potomka žlahtne vinske trte z Lenta - modra kavčina. Kmetija Caf, Grajenščak 18 Kmetija Caf ima zelo lepo lego na Grajenščaku. Zavzema 10 hektarjev obdelovalnih površin (5 hektarjev koruze, ostalo travi- nje) in 12 glav živine. Na kmetiji je potrebno veliko ročno delati, saj jim uporabo kmetijske mehanizacije onemogoča razgibanost terena. Kmetija Lešnik, Grajenščak 89 Družina je petčlanska. Kmetija je pretežno živinorejska. Edini vir dohodka je prodaja mleka. Imajo 15 glav živine. Obdelovalnih površin je 7 hektarjev (3 ha koruze in 3 ha pšenice). Kmetija ima zagotovljeno nasledstvo. Kmetija Lenart, Mestni Vrh 12 Kmetija se nahaja v Mestnem Vrhu in obsega 14 hektarjev lastne zemlje in 13 hektarjev v zakupu. V hlevu imajo 28 krav molznic. Lepo je ohranjena tudi arhitektura iz leta 1959. Kmetija Kramberger, Spodnji Velovlek 9a Kmetija obsega 15 hektarjev zemljišč. Slovi po najdaljšem kmetijskem gospodarstvu v Spodnjem Velovleku. V hlevu imajo 15 plemenskih svinj in 4 krave. Gospodarju in gospodinji na kmetiji veliko pomagajo otroci, ki živijo v neposredni bližini, in tako ima kmetija tudi zagotovljenega naslednika. Podeželski prostor ima torej danes vrsto novih vidikov. Je prostor za bivanje, prostor za oddih, mesto kmetovanja, prostor družabnih srečanj, kulture, narave in kot takega ga moramo ohraniti. Kmetija pa je bila in bo vedno ostala najpomembnejši element kulturne krajine. Tudi v prihodnje bo kmetijstvo poleg gozdarstva pomemben nosilec razvoja na območju podeželja ter ne bo opravljalo le funkcije pridelave in predelave hrane, ampak bo odločilno vpli- Od desne proti levi: prvo-nagrajeni gospodar kmetije Črešnik, tretjenagrajeni gospodar kmetije Lacko, drugouvrščeni gospodar kmetije Čuš in prejemnik nagrade za ohranjanje življenja na vasi in arhitekturne dediščine g. Repič ter predsednik komisije za ocenitev kmetij Slavko Brglez (skrajno levo) vaio na način življenja, ruralno ekonomijo in kulturno krajino. Naš kmet pa bo tisti, ki bo zemljo varoval, obdeloval in tako ostajal simbol trdnosti. Mojca Meško Po počitnicah 2002 y Juniju 2002 je CID izdal zloženko »Kam med počitnicami«, ki so jo prejeli vsi osnovno- in srednješolci na Ptuju, pa tudi učenci Iz OŠ Žetale, Markovci In Zavrč, nekaj pa tudi šolarji v občini Kidričevo. V njej so bili zajeti programi vseh klubov, društev in drugih organizacij, ki so v času poletnih počitnic pripravile aktivnosti za otroke in mlade. Vseh dejavnosti, objavljenih v zloženki, je bilo več kot 70. POČITNIŠKI PROGRAMI CID Center interesnih dejavnosti je organiziral 18 programov, v okviru teh pa je bilo izvedenih 26 aktivnosti, saj so se nekateri programi izvajali v različnih oblikah, za različne skupine oziroma v več terminih, nekatere pa je izvajal kot soorganizator. V vseh programih, ki jih je izvajal CID, je sodelovalo 219 udeležencev. Največji odziv je bil, kot smo pričakovali, med učenci nižje stopnje osnovne šole. Programi za srednješolce in študente so bili oblikovani na osnovi rezultatov ankete o prostem času. Za poletje 2002 so bili prvič ponujeni naslednji programi, pri- pravljeni posebej za čas počitnic: Raziskovalna mestna dirka po polžje v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, obiski Hiše eksperimentov, tečaj za tonske tehnike in DJ v sodelovanju s podjetjem Albin Promotion, mala šola kozmetične nege v sodelovanju s kozmetičnim salonom Pupa in tečaj kitare v sodelovanju z društvom Modrost. Tisti, ki so se udeležili programov, so bili s kvaliteto dela in organiziranostjo zelo zadovoljni in nekateri programi se bodo zato nadaljevali v obliki nadaljevalnih delavnic oziroma tečajev v jesenskem času. Starostna struktura udeležencev delavnic je bila naslednja: 168 osnovnošolcev, 24 srednješolcev, 8 študentov, 19 odraslih. PROGRAMI VSEH ORGANIZATORJEV Svoje programe je med počitnicami poleg Centra interesnih dejavnosti ponudilo še 22 organizatorjev s področja športa, kulture, izobraževanja in socialnega varstva. V vseh programih je v poletju 2002 aktivno sodelovalo skupno 775 udeležencev. Pri tem so upoštevani samo udeleženci, ki so se v določeno dejavnost vključili aktivno. Programi, ki so bili namenjeni ogledu, so bili lutkovne predstave, koncerti, filmske projekcije, razstave. Skupno so imeli več kot 2500 obiskovalcev - otrok, mladih in odraslih. Končni sklep po evalvaciji, opravljeni na osnovi zbranih podatkov: bilo je dobro, naslednje leto pa mora biti še boljše. Najdragocenejši za uspeh tovrstnih projektov so dobri sodelavci, ljudje z znanjem, voljo in svežimi idejami. Prepričani smo, da jih je v našem mestu še veliko. Nevenka Gerì In memoriam mag. Kristina Šamperl Purg profesorica zgodovine in umetnostne zgodovine in arhivska svetovalka (10. S. 1950 ■ 5. 7. 2002) meraj Je pona-7 vljala: »Zapiši! Kar zapišeš bo o^jjno in ljudje bodo vedeli. Saj ni nujno, da jih mnogo prebere, če jih le nekaj, je že dovolj. Zato zapiši!« No, torej bom zapisala, da bo ostalo, da bodo ljudje vedeli, da bo ostalo za vedno ... Tako radi sva se smejali, se za pusta našemili, saj je bila Kristina človek, poln energije in optimizma, in ne spomnim se, da bi jo videla kdaj jokati. Ko ji je življenje prizadejalo udarce, ko ji je umrla sestra, njihov ata, ki ga je zelo spoštovala in so ju povezovale značajske poteze rodu Šamperlov, ali pa so jo globoko ranili ljudje, brezbrižni do bližnjih, neodgovorni, tisti, ki so hodili samo v »službo», brezvestni karieristi ali taki, ki ljudem zmeraj prizadenejo gorje, je vedno malce povesila glavo, brado in kotičke ust, v njenih očeh se je odrazila bolečina, nato pa je vso svojo energijo trmasto preusmerila v delo, da je bilo lažje ujeti korak, ki je vedno vodil naprej, saj tja je vedno želela in tja so bili usmerjeni vsi njeni cilji. Dolgo se nisem mogla navaditi, ko si je Kristina odrezala kiti, saj sta bili zaščitni znak živahne sošolke iz Spuhlje. Tja od osnovne šole, skozi gimnazijo, kjer sta najini poti vedno tekli v paralelkah, pa do naključja, da sva se ponovno srečali v arhivu, ko je po študiju zgodovine in umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti leta 1974 diplomirala in s 1. februaijem 1975 dobila delo v Zgodovinskem arhivu. Njen profesor ji je pred odločitvijo, da ne bo ostala v Ljubljani, dejal: "Ne mislite si, da boste Vi izjema in bodo Vaše delo doma v Vašem mestu cenili in spoštovali!" In vendar se je vrnila domov v Spuhljo in na Ptuj. Mislim, da ni šlo samo za navezanost, saj bi lahko Kristina živela kjerkoli. Domov jo je zvabila zanimiva in neobdelana ptujska preteklost in že na fakulteti je ugotovila, da skorajda ni bilo zgodovinske teme, kjer ne bi bil omenjen tudi Ptuj, pa naj je šlo za rimsko, salzburško, krščansko, pravno, gospodarsko ali nacionalno zgodovino. Spoznanje, da drugi vedo o Ptuju več kot domačini, jo je jezilo in hkrati vzpodbujalo, saj je dobro vedela, da ni drugih, ki lahko naredijo kaj za naše mesto, da je vse odvisno od posameznika. Ptuj, slovensko mesto s tisočletno tradicijo, za pokojno Kristino ni bil premajhen, nasprotno, postal je njen življenjski cilj in vodilni motiv. To dokazujeta obe diplomski nalogi, ki ju je izbrala iz ptujske problematike: umetnostnozgodovinska je obravnavala zahodni pevski kor v proštijski cerkvi, zgodovinska, za katero je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado, pa ptujski list Štajerc in njegovo stranko - razlogi za ponemčevanje in njegove posledice na Ptuj in okolico. Želja, da bi Ptuj dobil nekaj svojega »starega• sijaja, da bi zaživel bolj polno kulturno življenje, predvsem pa, da je potrebno v zavesti ljudi premakniti nek skriti vzvod, da bi se Ptujčani zavedali lastne pomembnosti, je postalo vodilo njenega raziskovalnega in kasneje političnega dela. Težišče dela v arhivu se je prevesilo na arhivistiko in starejše gradivo vse tja do 19. st. Kot sta povezani zgodovinopisje in arhivistika, tako je bilo njeno strokovno delo odsev vsestranskega poznavanja obeh znanstvenih disciplin in pripadnosti tako eni kot drugi stroki. Še na zadnjem arhivskem simpoziju, ki je bil na Ptuju oktobra 2001, je že načeta od bolezni napisala prispevek »Arhivi so zgodovinopisje«. Že takoj ob prihodu v arhiv je ugotovila, da povezanost profesionalnih strokovnih krogov ni najvzomejša, da na Ptuju ne deluje Zgodovinsko društvo, ki je bilo včasih nadvse aktivno, zato ga je obudila k življenju. Nič več nismo bili odmaknjeni od Zveze zgodovinskih društev, delavci arhiva so aktivneje sodelovali v Arhiv- skem društvu, ki mu je sama nekaj časa predsedovala. Ne da se zapisati, kako širok diapazon je zajemalo njeno delo in kaj vse je spremenila, v koliko strokovnih krogov je vpeljala Ptuj, saj bi moral biti zapis tako dolg, kot je bilo njeno življenje. Prvi velik projekt je bila odmevna razstava 600 let upravne in ustavne zgodovine Ptuja ob 600-letnici statuta. Zmeraj se je trudila, da bi projekti, razstave, proslave nastali na podlagi sodelovanja vseh kulturnih ustanov. Zakladi pričevanja Ptuja in Ormoža z odmevno razstavo v Ljubljani v Cankaijevem domu leta 1987 so dokaz, saj je pri njej tvorno sodelovala. Z razstavo Praetiosa sacra je v trojno kulturno sodelovanje pritegnila še minoritski samostan. Za sedem let se je zapisala politiki, motivacija - tam bo lahko storila več. Tudi Kristinino delo na tem področju mora najprej dobiti patino historične distance, da bi lahko ocenili vso razsežnost, predvsem pa njen osebni pristop k vsaki zadevi. Tako je leta 1993 postala članica IS SO Ptuj, odgovorna za kulturo, šolstvo in šport. Po letu 1995 je postala vodja oddelka za družbene dejavnosti. Delo jo je popolnoma prevzelo in rezultati niso izostali. Poznavanje ptujske zgodovine pa je uporabila za to, da je vsem gostom in tudi članom mestnega sveta ter novim sodelavcem znova in znova predstavljala bogato zgodovino mesta Ptuja in okolice. Leta 1990 se je izoblikoval projekt Ptujska trojka: obnova minoritskega samostana s postavitvijo Marijinega znamenja in preselitev knjižnice in pošte. Koordinacijo tega projekta je opravljala vse do zadnjega delovnega dne. Kako ohraniti Ptuju Ptujčane, je dokazala z galerijo slikaija Franceta Miheliča. Z vso zavzetostjo in angažiranostjo je skupaj z muzejem leta 1993 v vodnem stolpu nastala galerija za njegove podarjene grafike. Gledališču, kjer se je kot dijakinja celo sama malce spogledovala s Talijo, je leta 1995 pomagala pri ponovni profesionalizaciji. Resor, ki ga je pokrivala, je poleg kulture obsegal še šolstvo. Morda je naključje, da se je prav v času njenega mandata gradilo ali obnavljalo veliko število šol: Videm, Hajdina, Ljudski vrt, Cirkovce, Markovci, Leskovec, Podlehnik, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Zavrč, Destrnik, Mladika. Ko sva se včasih srečali, sem ji pogosto rekla: »Tina, pridi domov in naredi še kaj zase.* In res se je 1997 vrnila na svoje prvo delovno mesto v Zgodovinski arhiv, kamor je sodila. Pričela je obširen projekt - Janez Puh, izumitelj, tovarnar, vizionar, za katerega niti sama ni slutila, v kakšne razsežnosti ji bo ušel. Tako kot sama je bil Puh človek iz skromne slovenske hiše, iz kmečkega okolja, ki si je z lastnim delom in bistroumnostjo ter izrednim tehničnim znanjem pridobil evropski sloves na pod- Kristina Šamperl Purg pred ptujskim gledališčem na Slovenskem trgu. Foto: Langerholc ročju tehnike in skoraj nihče ni vedel, da je bil Slovenec, tesno povezan s Ptujem, Juršinci in rodnim Sakušakom. Janeza Puha je umestila v slovenski prostor, v srednješolske učbenike, v novo nemško enciklopedijo, slovenski raziskovalni center v Ohiu, ZDA. V letu 2001 - obnova Puhove cimprače in mednarodni simpozij v organizaciji Univerze v Mariboru. Vmes pa je raziskovala in pisala nalogo za magisterij, ki ga je 21.3.2001 na Filozofski fakulteti zagovarjala in uspešno opravila. Arhiv je njen skrajšan magisterij izdal v knjižni obliki. Predstavitev je bila na magistratu in želela si je, da jo predstavim. In res sem jo predstavila, dokaj na dolgo, obširno, in pisala sem z lahkoto, nizala sem njene uspehe ter dosežke. Ker je bil njen moto »Objavljati in seznanjati!• je bila temu primemo obsežna tudi njena bibliografija in ni mi je uspelo sestaviti do konca. Morda mi je tako najlažje sporočila, da naj arhiv nadaljuje njeno delo in piše ter objavlja rezultate svojih raziskav v njen spomin. Marija Hernja Masten OBVESTILA, SPOROČILA, VABILA, PISMA BRALCEV Mladost v prastarem mestu 2002 Klub ptujskih študentov tudi letos organizira mednarodni festival vrhunske glasbe Mladost v prastarem mestu. Od 26. do 28. septembra bo prijeten kletni ambient Kolnkište gostil svetovno znane glasbenike iz Brazilije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Obeta se veliko brezplačnih glasbenih užitkov iz sveta etna, folka in jazza. PTUJJKIH /TUDENTOV Klub ptujskih študentov Kontakt in informacije: Peter Ladič, vodja projekta 041-351-389 peterladic@hotmail.com Iščemo prostovoljce in prostovoljke CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj Če si želiš z lastnimi idejami sodelovati pri oblikovanju programa mladinskega kluba na Ptuju ali pomagati mlajšim pri učenju ali sodelovati pri vrstniškem svetovanju ali razvijati počitniške programe ali imaš svoje predloge za zanimive dejavnosti te vabimo, da se nam pridružiš, če si star-a več kot 18 in manj kot 28 let. Pokliči, da ti odgovorimo še na druga vprašanja, ki se ti porajajo ob branju tega povabila: tel. 02 780 55 40 vsak delavnik med 8. in 15. uro ali piši na E - naslov: nevenka. (2erl@cid.si ali se oglasi osebno v naših prostorih na Osojnikovi 9 na Ptuju (v bližini trgovine SPAR). Najdeš nas tudi na www.cid.si. Pričakujemo te do 15. oktobra 2002! Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Pokrajinski muzej Ptuj vabijo na Jesenski grajski živ žav v nedeljo, 6. oktobra 2002, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu. Z vami bomo vitezi, princi, princeske, grajska gospoda, žlahtni meščani, stari obrtniki, potujoči komedijanti, morda tudi kakšen manjši grajski strahec. Otroci imajo prost vstop, prav tako vsi odrasli, ki bodo prišli od glave do pet v srednjeveški opravi. P.S.: Prosimo, da po srednjeveški šegi pridete na hrib peš. Če bo deževalo, ostanite doma. Novičke z letališča v Moškanjcih - 25. ptujski padalski pokal - Prva letalska viteza med veterani VETERANI LETALSTVA - Adrenalin za 120 evrov s tandem skokom z višine 3000 metrov - Pridobitve na letališču ... v naslednjem Ptujčanu Matevž Cestnik Odgovor na dopis Franja Hovnika 14. 6. 2002 V dopisu 14. junija 2002 omenja g. Franjo Hovnik odstranitev kioskov na Novem trgu ob Lackovi ulici na Ptuju. Kioska bosta odstranjena, ko bo možno poiskati nadomestno lokacijo. V primeru kioska medijske hiše Delo se bo ta selil v predvideno novo zgradbo na mestu nekdanje trgovine Volan. Za kiosk, kjer izdelujejo ključe, pa se še išče primeren poslovni prostor. Predčasna odstranitev kioskov ni možna iz socialnega vidika, saj bi v primeru odstranitve kioska Dela prišlo do izgube delovnega mesta. V primeru zasebnega kioska, kjer izdelujejo ključe, pa gre za eksistenco družine, saj je le-ta edini vir zaslužka za lastnika kioska in njegovo družino. Onesnaženost Drave je posledica nečiščenja odpadnih voda mesta Maribora. Po izgradnji prve faze čistilne naprave Maribor se bodo razmere nekoliko izboljšale. Po izgradnji druge faze pa bo kakovost vode reke Drave občutno boljša. Za obrežje Drave ni pristojno Komunalno podjetje Ptuj, temveč upravljalec, Dravske elektrarne Maribor. Vodja oddelka Herbert Glavič, univ. dipl. inž. grad. Popravek 24. julija 2002je bila v Ptujčanu v rubriki Priznanja in podelitve v članku z naslovom Kmetija Črešnik izbrana za kmetijo leta napačno navedena članica komisije za ocenitev kmetij. V komisiji za izvedbo akcije Kmetija leta je bila Terezija Meško in ne Slavica Strelec. Bralcem in omenjenima gospema se opravičujemo za napako. Mojca Meško GLEDALIŠČE, RAZSTAVE, PRIREDITVE, ŠPORT ■ GLEDALIŠČE PTUJ SEPTEMBER Sobota, 28. septembra, ob 20.00: PREMIERA: CREEPS; predstava za izven Ponedeljek, 30. september, ob 20.00: Conor McPherson: RUM VODKA, gostovanje v Škuc-u - Ljubljana OKTOBER Sreda, 2. oktobra, ob 19.30: Lütz Hübner: CREEPS, predstava za izven Petek, 4. oktobra, ob 9.30 in 11.00: Lutkovno gledališče Maribor: MARJETICA IN ZMAJ, predstava za šole in izven Sobota, 5. oktobra, ob 10.00 in 11.30: Lutkovno gledališče Maribor: MARJETICA IN ZMAJ, predstava za abonma Lutka in Račka Ponedeljek, 7. oktobra, ob 9.30 in 11.00: Lutkovno gledališče Maribor: METULJEVA DEŽELA, predstava za šole in izven Torek, 8. oktobra, ob 9.30 in 11.00: Lutkovno gledališče Maribor: METULJEVA DEŽELA, predstava za šole in izven Četrtek, 10. oktobra, ob 9.30 in 11.00: Gledališče Ptuj: PRINCESKA in ČARODEJ, predstava za šole in izven Sobota, 12. oktobra, ob 19.30: Lütz Hübner: CREEPS, predstava za izven Iz Pokrajinskega muzeja Ptuj V Pokrajinskem muzeju Ptuj smo POKRA|INSKI MUZE| PTU| skupaj z Muzejem Sarajeva pripravili prenos zanimive razstave Najlepši jedilni listi sveta. Kustodinja razstave Žanka Karaman je naredila izbor 100 najlepših primerkov jedilnikov iz zasebne zbirke zbiralca Stjepana Meze, ki je muzeju zapustil bogato zbirko etnoloških predmetov, med njimi več kot 4000 jedilnih listov s celega sveta, različnega porekla in starosti. Na razstavi v Miheličevi galeriji je predstavljen izbor najlepših jedilnih listov iz druge pol. 19. in prve pol. 20. stoletja iz zbirke Muzeja Sarajeva. Prikazati telimo duh minulega časa, ki se kaže tudi v kulturi oblikovanja jedilnikov, ki niso zaostajali za tistimi na Dunaju, v Parizu ali drugih evropskih mestih. Ob zanimivih in lepo okrašenih jedilnikih, ki so razdeljeni po namembnosti - samostanski, športni, poročni, grajski, meščanski ...jedilni listi, je na razstavi predstavljen tudi pogrinjek (krožniki, kozarci, pribor, svečnik) za dve osebi s konca 19. stoletja, ženska obleka iz istega obdobja in drugi pripadajoči predmeti (očala, cigaretniki, cilinder, ženske torbice, rokavice, pahljača...). Gre za prvo meddržavno sodelovanje med muzejema iz Slovenije in Bosne in Hercegovine, ki se bo nadaljevalo, saj gostujemo v novembru z razstavo Ptujski slikarji 2. pol. 20. stoletja v Muzeju Sarajevo. Prepričani smo, da se bo tovrstno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek, 12. septembra, v Miheličevi galeriji. Poleg avtorice Žanke Karaman in gostov iz Sarajeva se je je udeležila tudi Brunela Pavlovič z veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Ljubljani. Na kitaro je zaigral Sašo Olenjuk, član ansambla mariborske Opere in baleta, razstavo pa je odprl Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj. Razstava bo na ogled v prostorih Miheličeve galerije vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. ter 16. in 19. uro. Vljudno vabljeni k ogledu. Stanka Gačnik Razstavišče v Mestni hiši V petek, 4. oktobra, ob 12. uri bo v razstavišču Mestne hiše otvoritev razstave z naslovom Kreativno izražanje udeležencev društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Razstava sovpada s tednom vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Vljudno vabljeni! ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ČUĆK0VA 7, TEL: 02 787 76 30 ŠPORTNE PRIREDITVE Sobota, 28. 9. 16-19.30 Sobota, 5. 10. 10.00 16-19.30 Sobota, 19. 10. 10.00 15- 18.30 19.30 Sobota, 26. 10. 16- 19.30 ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Namizni tenis, člani, l.SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj Košarka, kadeti, prvenstvena tekma, KK Haloze Ptuj Namizni tenis, članice, 1. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj Košarka, kadeti, prvenstvena tekma, KK Haloze Ptuj Namizni tenis, člani, 3. in 1. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj Odbojka, članice, 2. DOL, ŽOK Ptuj Namizni tenis, člani, 1. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj Petek, 27. 9. 20:20.30 Sobota, 28. 9. 18;19.00 20.30 Nedelja, 29. 9. 7.30-16.00 Sobota, 5. 10. 14:15.00 Nedelja. 6. 10. 9.30 11.00 Petek, 11. 10. 20.30 Sobota, 12. 10. 17.00 19.00 Petek, 18. 10. 20.30 Sobota, 19. 10. 15.00 17.00 Petek, 25. 10. 17.15 18.30 20.30 Sobota, 26. 10. 17.00-20.00 Nedelja, 27. 10. 11.00 Sreda, 30. 10. 18.30 ŠPORTNA DVORANA CENTER Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, KMN Strojna Ptuj Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Priprava dvorane za Urhov memorial, NTK Ptuj Namizni tenis, Urhov memorial, NTK Ptuj Rokomet, kadetinje, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Rokomet, starejši dečki, prvenstvena tekma, MRK Drava Rokomet, kadeti, prvenstvena tekma, MRK Drava Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma. Petlja Ptuj Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, Strojna Ptuj Rokomet, st. dečki, prvenstvena tekma, MRK Drava Rokomet, ml. dečki, prvenstvena tekma, MRK Drava Rokomet, kadetinje, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Mali nogomet, 2. SMNL, prvenstvena tekma, Petlja Ptuj Kung-fu, Noč bojevnikov Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Rokomet, st. dečki, prvenstvena tekma, MRK Drava Sobota, 28. 9. 14.15; 16.30 Sobota, 5. 10. 13.30 Nedelja, 6. 10. 15.00 Sobota, 12. 10. 13.15; 15.30 Nedelja, 20. 10. 15.00 Sobota, 26. 10. 12.00 Sreda, 30. 10. 12.00 MESTNI STADION PTUJ Nogomet, prvenstvena tekma 2. SKL / SML, kadeti /mladinci: Drava Asfalti - NK Bistrica (Sl. Bistrica) Nogomet, prvenstvena tekma U-14, Drava - Kovinar Nogomet, prvenstvena tekma, člani 2. SNL, Drava Asfalti - Križevci Nogomet, prvenstvena tekma 2. SKL / SML, kadeti /mladinci: Drava Asfalti - NK Ormož Nogomet, prvenstvena tekma, člani 2. SNL, Drava Asfalti - Livar, Iv. Gorica Nogomet, prvenstvena tekma U-14, Drava - Jarenina Nogomet, prvenstvena tekma U-14, Drava - Mura V Živahen planiški utrip ST nštruktorska služba MNZ Ptuj je konec pole-(J triih počitnic organizirala poletne priprave * J oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate, letnik 1989, izjemoma 1990. Izbor kandidatov je bil opravljen na osnovi izbirnih kriterijev članov inštruktorske službe in klubskih trenerjev. Odgovorni želijo za svoje varovance le najboljše. Zato so ponovno izbrali Dom RTV v Planici, ki nudi sproščenost in udobje. Idilična okolica pričara pravo vzdušje družinskega življenja: delovno in zabavno. Že tradicionalno poletno druženje mladih nogometašev v Planici je z vidika stroke in splošnoizobraževalnih ciljev imenitno uspelo. »Glavni cilji šole so športno-pedagoškega značaja in so usmerjeni k šolanju igralcev in strokovno-pedagoških delavcev, glavne naloge pa transformacijski proces nogometašev, to je graditveni in storilnostni trening, teoretična informiranost, prevajanje sposobnosti igralcev, prognosticiranje in ocenjevanje perspektivnosti posameznih igralcev,« je uvodoma dejal inštruktor MNZ Ptuj Marjan Lenartič. In kako je vse skupaj potekalo? Na šestdnevnih pripravah je v vadilo 24 igralcev s širšega reprezentančnega spiska po skrbno načrtovanem programu NZS za starostno kategorijo od U - 12 do U - 13. Za izvedbo in strokovno vodenje so bili zraven inštruktorja zadolženi še: Gorazd Černila - trener, Simon Vidovič - trener, Štefan Lukas - trener vratarjev ter Zoran Kuku rov - fizioterapevt. Delovni dan je bil naporen. Udeleženci so trenirali trikrat na dan in poslušali zanimiva predavanja. 0 osebni higieni in prehrani športnika -nogometaša je govoril Kukurov, s pravili nogometne igre - novostmi pa je navzoče seznanil strokovni vodja MDNS Ptuj Janko Kolarič. Šolo je obiskal tudi predsednik Društva nogometnih trenerjev Ptuj Janko Streher in seznanil udeležence z delovanjem društva, šolanjem in izpopolnjevanjem treneijev. Žal je bil tokrat zadržan Matjaž Jakopič, direktor tehničnega sektorja pri NZS. Vsak večer so skupaj analizirali dogajanje ter se dogovorili za aktivnosti prihodnjega dne. Prav gotovo so bila najzanimivejša srečanja z vrstniki NK Kranjska Gora in NK Jesenice, tradicionalno dogovorjeno sreča- HORVAT ZMAGAL V MADŽARSKEM BARCSU Še dve drugi mesti za judoiste Drave v soboto, 24. avgusta, je v madžarskem mestu Bares potekalo prvenstvo za srednjeevropski pokal Alpe Adria v judu za kadete in kadetinje za leto 2002. Na njem so sodelovali tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Drava Ptuj. V kategoriji do 60 kg je nastopil Mitja Horvat in s štirimi zmagami prepričljivo osvojil prvo mesto. V 1. krogu je z rezultatom 10:0 premagal Lebra (Hrvaška), v drugem z enakim rezultatom Tomasza (Madžarska) in v polfinalu Maierja (Avstrija). V finalnem obračunu je z dvema wazarijema ugnal Daniela Mila-novicha iz Madžarske in tako osvojil prvo mesto. V kategoriji do 66 kg je nastopil Rok Murko ter se z dvema zmagama prav tako uvrstil v finalni nastop, v katerem pa je po veliki borbenosti moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Lajosu Thuroockyju iz Madžarske. V kategoriji +70 kg je Barbara Murko po dveh zmagah z metom ippon seoi nage in tesnem porazu v finalnem obračunu z Avstrijko Plobnerjevo osvojila odlično drugo mesto. Bruno Krajnc Udeleženci šole nogometa v Planici nje z NK Ježica je odpadlo zaradi slabega vremena. Posebno doživetje za nadebudneže pa je bil ogled prvenstvene tekme Simobil lige med NK Ljubljano in NK Vega Olimpijo. Skupaj so si ogledali TV prenos kvalifikacijske tekme za Ligo prvakov Apoel - Maribor. Trenerji so z video posnetki vadbe koordinacije in sistemom igre 1-3-4-3 obogatili kasnejše delo na terenu. Opravili so tudi teste in na podlagi rezultatov bodo vsi dobili ustrezne programe dela, ki bodo vodilo njihovim treneijem v klubih, iz katerih prihajajo: Aluminij Kidričevo, Bistrica Slovenska Bistrica, Boč Poljčane, Drava Ptuj, Gorišnica, Hajdina, Podlehnik, Sp. Polskava in Skorba. »Namen skupnih priprav reprezentančnih kandidatov U - 13 MNZ Ptuj je pomagati mladim nogometašem k hitrejšemu napredovanju. Klubi v reprezentanco pošiljajo najbolj nadarjene igralce. Naša naloga pa je, da jih seznanimo s čimveč nogometnimi informacijami, s šport- nim življenjem, samostojnim in odgovornim enotedenskim življenjem, ko mladi opazujejo, da tudi šport sestavljajo pravice in dolžnosti. Tako mladi športno dokazujejo in uveljavljajo nogomet v okoljih, kjer živijo,« pravi Marjan Lenartič. Program dela torej povezuje oba vidika, učenje in vzgojo. Strnjeno je usmeritev mogoče podati skozi motiv: učimo se, da bomo lažje izrazili sebe. »Seveda so pomembne tudi tekme, na katerih smo mlade seznanjali s tehnično-taktičnimi informacijami, ki so izjemno pomembne za nadaljnje delo. Menim, da so reprezentance MNZ imenitna oblika nadgradnje dela v klubih. Zato je pritisk nanje vse večji. Pri MNZ bi si morali še bolj prizadevati podpreti akcije, povezane z mladimi, saj je naša skupna naloga vzgojiti čimveč obetavnih nogometašev in pravih športnikov,« zaključuje vodja strokovnega dela priprav Marjan Lenartič. Ivo Komik PRIČETEK PRVE DRŽAVNE LIGE V JUDU Judoisti Drave v prvem krogu proti Olimpiji in Triglavu Članska ekipa JK Drava je pričela prvenstvo v prvi državni ligi 21. septembra. Na žrebanju v Izoli jim je žreb v prvem krogu namenil za nasprotnika ljubljansko Olimpijo in kranjski Triglav. V tretjem krogu se bodo na Ptuju 12. oktobra pomerili z ekipama bistriškega Impola in mariborskega Branika. Ptujčani imajo eno najmlajših ekip v ligi, vendar pričakujejo borbo za uvrstitev med najboljše štiri ekipe in s tem v končnico prvenstva, ki bo sredi decembra. Bruno Krajnc tffapča/i 19 LJUDSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJEMO PROSTA MESTA ZA JESEN 2002 PROGRAMI ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE: ♦ GOSTINSKI TEHNIK - 3. in 4. letnik ♦ GOSTINSKA DELA - KUHAR, NATAKAR - 1. letnik ♦ STROJNI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK-1. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK-4. in 5. letnik ♦ TRGOVEC - prekvalifikacija, 1. letnik ♦ TURISTIČNI TEHNIK-4. letnik PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE: ♦ VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana ♦ SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA-Vlil. stopnja izobrazbe podiplomski specialistični študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana TEČAJI: ♦ TUJI JEZIKI - ANGLEŠKI, NEMŠKI, ITALIJANSKI USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA __________________DELA-250 ur________________ DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO - 120 urni tečaj PRIJAVE IN INFORMACIJE Mestni trg 2, 2250 PTUJ tel.: 02 / 749 21 50 P r o d a i a 1 n e P I E I [ L I i J od aprila dalje v skupini Trgovin« prijaznih nakupov ▲ PE PET0VIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE VNEDEU0 OD 8.00 DO 13. URE ■ PE PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE • PE SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Naročnik: ERA PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO OKTOBER: NOVEMBER: 7 - ponedeljek 20.-7. ure 4 - ponedeljek 20.-7. ure 8 - torek 20.-7. ure 5 - torek 20.-7. ure 9 - sreda 20.-7. ure 6 - sreda 20.-7. ure 10 - četrtek 20.-7. ure 7 - četrtek 20.-7. ure 11 - petek 20.-7. ure 8 - petek 20.-7. ure 12 - sobota 14.-7. ure 9 - sobota 14.-7. ure 13 - nedelja 24 ur 10 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 14. OKTOBRA ob 7. uri. 11. NOVEMBRA ob 7. uri. LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTEN j AKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: september: 9.9.2002 - 30.9,2002 OKTOBER: 1.10.2002 - E.10.2002.14.10.2002-31.10.2002 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE. ZAGOTOV r»TE Sl SVOJ OGLASNI PROSTOR r i .. i m GSM : 031 304 851 ... i ' e-po a: irenamarcetic@email.si PTUJČANA VS> \K MESEC BREZPLAČNO PREJME NA DOM 8750 GOSPODINJSTEV ALTIÙS