370
Novicar iz austrijanskih krajev.
Iz Ter sta 19. nov. P j današnjem zdravniškem naznanilu gre stan bolezni gosp. nadvojvoda Maksa čelalje bolj na bolje, tako, da od danes naprej se ne bojo vec vsakdanji zdravniški razglasi izdajali.
371
v
Iz Dolenskega 16. uov. Že dolgo časa ni bilo slišati, da bi bil kak vinorejec na Krajuskem tako pozno ter-gal, kakor so letos ruperški grajšaki na Dolenskem pri Novem mesta. Še le 10. dan t. m., to je, en dan pred sv. Martinom, ko je navada že most kerševati in mu ime vina dajati, so oni prostorni in veliki vinograd v Rebri obrali Deževje ga je tako zlo spralo, in ptiči tako uničili, da so ga komaj 60 veder dobili #).
Letošnjo vino pravijo, da je slabeje od lanskega **&% vendar ga pa zlo skupljujejo in še dosti drago. V semški in metliški okolici je po 8—10 gold. estrajsko vedro, okoli Št. Kocijana, Št. Jerneja in Novega mesta pa po 6 do 7 gold«    Srečen, kdor ga ima dovolj na prodaj!
J. O. Lepstanski.
1% Notrajnskega 17. nov. Pretekli mesec sem bil zastran nekega opravila pri okrajni sodui v Škof j i Loki na Gorenskem in sem potovaje marsikaj zapazil, kar naj povem ^Novicam". V staro Loko grede me sreča množica majhnih deklic, ki so ravno v šolo sle, me prav prijazno z lepim pozdravilom pozdravljajo: „Hvaljen bodi Jezus Kristus". Tudi nekaj učencov sem vidil, nad kterimi so se tudi razodevale lepe znamenja šolske omike. Mnogo let so že tu učilnice, in tudi sem to mestice v poprejšnih letih večkrat obiskoval, toda šolska omika je le žedila ***) v šolskem ozidji. Slava vam gospodom učenikom in častitljivim gospem samostanskim učiteljcam, — le spod mernika z lučjo prave omike, in jo, da prijazno okrog sveti, serčno postavite na svečnik! Brati, pisati in računiti znati, so resnično lepe reči; mladini pa serce požlahniti, da se ume povsod kristijansko obnašati, je naj žlahniši biser prave omike. Veselje je po okolicah med omikanimi ljudmi potovati; ako pa popotnik zaide med zarobljence, ki pred njim pete poberajo, ali celo plašni čez zid ali plot skočijo, da mu naproti ne pridejo, in kadar ga srečati morajo, ga po strani stermo in plašijivo gledajo, je tudi on sam sebe žalosten in ga začne misel sprehajati , da bi utegnil na sebi imeti nepriljudno podobo kakošne strahovitne prikazni.
Ločanje so krasno oličili cerkev sv. Jakoba in jo s škerlmi prav snažno pokrili. Slamnata, lesena pa tudi z opeko pokrita streha se pač ne da enačiti s škerljevo, kajti ona je res lepa in terdna, da, kar v Sorici cerkev svedo-čuje, cel rod preide, preden je je treba kaj popravljati. Nadjati se je, da se bo od slej več cerkva, ker se bodo skerli ložej semtertje prevozvale po železnici, s tolikanj terdno tvorino pokrivalo.
V Loki se mostovina ne pobera, vendar sem se obakrat dokaj časa muditi mogel, preden sem se čez most prepeljsl. Ali je bil morebiti most kaj potert? O kaj še? P a rs t so na sredo mosta vozarili in jo vsipali v vodo, kamor se je menda več stotin voz vsulo. Ne vem, v kte-rem slovarji bi prave besede našel, da bi ž njo dostojno zaznamoval napako, ki se godi, ako se gnoj izceja v vodo
*) Pozno branje je po celem svetu poterjeno za bolje od prezgodnega, in naše vina bi bile gotovo v obče bolje, ako bi dali vsi vinorejci te rti, kar ter ti gre zastran dozoritve grojzdja. Naš častiti dopisnik tedaj s svojim dopisom gotovo noče vklju-bovati poznemu branju, ampak le pokazati, da prepozno branje, kadar en nograd samec ostane, ne donaša gospodarju koristi.
**) Od več strani Dolenskega pa smo slišali,   da je bolje.
Vred.
***) Ne vem se spomniti, da bi bil kje bral besedo: „žedi ali zdi", ki se pogostoma sliši v, Cerknici in v Ložu. Na vprašanje: kabo je bolniku, sem slišal odgovarjati: „Dans bolnik celi dan kar žedi", to je, se ne ve, ali mu bo boljše ali slabše, ali se bo ozdravil, ali umeri. Kadar je več časa oblačno in se ne ve, ali bo dež ali se bo zjasnilo, pravijo: „Vreme žedi". V obče, če se kaka stvar v takem stanu znajde, da se lahko ne ve, kam se bo prevagala, se tako stanje zaznamuje z besedo „žediti".
Pis.
kakor v beli Ljubljani, ali v njo parst vozari, kakor v pisani Loki. Tik mosta je gol zid, kjer bi se več voz parsti porabilo, po obeh obalih poljanskega potoka ali Po-Jjanšice so nabrušene škerbine. Naj bi se pred vodo z močnim zidom ogradile in s parstjo zaravnale — ali bi ne bilo lepo viditi, ako bi tam kak lep vertiček bil, kamor bi se dalo marsikaj vsaditi! Pa koliko je še v obližji takih krajev, kterim bi se parst prav prilegla, kakor se prileze lasnica plešasti glavi.
Okrog Loke so delavne in marljive roke marsikak se-ženj zemlje, kjer je pred nekolikimi leti le germovje rastlo in se po njem prepletala bodeča robida, spreobernile v prijazne travnike in koristne njivice; in to je kaj lepo in tudi občnokoristno. Vendar pa ni svetovati vsakteremu homcu, dasiravno je v priličnem kraji, izleči brez premislika gojzdno obleko. Ako je hrib tako sterm, da se ga skoraj naravnost stoje z roko dotakneš, mu le kar pri miru pusti hostni plajšč, drusrač ti bo čez nekaj let, ko se parst preč splazi, ki je zdaj pod hostnim plajščeoo, gole rebra kazal, kterih se ne razveseljuje ne gojzda krilati stanovnik ne memogre-doči popotnik; pa tudi posestnik bo na posled žalostno ogledoval pleše, ki jih je sam napravil na zemljišču sebi in svojemu potomstvu.
Pod Loko ob cesti na desni strani Sore po vaseh je obilo sadnega drevja, le vertnarski nož in žaga, kar se tudi drugod po naši deželi pogostoma godi, se preveč pogrešata.
Med Presko in Loko je tudi viditi lepih živih smere-kovih plotov. Plot poleg njiv blizo škofovega grada na Goričanih se sme res izgleden imenovati, ker je gost in kaj lično tristransko pristrižen in lepemu zelenemu zidu podoben. Dobro je, kjer je dosti mladega smerečja, da se more za živ plot porabiti. Menda živ smerekov plot ima razun lepote in stanovitne zelene barve memo kake druge žive meje tudi to prednost, da se va-nj ne vgnjezdi škodljivi merčes tako rad, ki rastline okrog sovražno napada.
Križnogorski.
1% Ljubljane. Z živim veseljem se je v Ljubljani in po deželi sprejela novica, da so presvitli cesar po naj višjem sklepu od 29. oktobra občno spoštovanemu našemu deželnemu poglavarju goap. Gusta vu grofu Chorinski-mu čast pravega tajnega svetovavca podelili, a ktero častjo je sklenjen naslov prevzvišenost ^eksce-lencija).