Leto LXXH., št. 187 LJubljana, A* 1«H Iznoio vsak dan popoldne izvzemsl nedelj« in praznike. // Inserafi do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst A Din 3 več|i inserati pefit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebet // „Slovenski Narod" velja mesečno r Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi so ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UKAVNISTVO LJUBLJANA/ Knafljeva uSca Sov. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice t MARIBOR, Grajski trg it. 7 H NOVO MESTO, Ljeblfonska telefon it. 76 II CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 651 podružnica uprave: Kocenova ui 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10351. š 4 - / 4 . I k Osnouanjc posebne gdanske poteke Snoči je pokrajinski voditelj Forster svečano protfaril rcmjlltarigacijo Cdamika in izročil hitler-jevske zastave novo osnovani „SS-Heinroehr", U naj brani Cdantfc proti poljskemu napadu Gdansk, 19. avgr. br. V inozemstvu so se že dolgo širile vesti o tajni remilitarizaciji Gdanska. Prihajala so poročila o tajnem dovažanju orožja, municije, tankov, protiletalskih topov in ogromnih količin municije. Ko sta angleški in francoski poslanik pred osmimi tedni zaradi tega intervenirala v Berlinu, so tam vse te vesti označili za poljske izmišljotine. Včeraj pa Je bila slovesno ustoličena posebna gdansk a vojska, takozvana SS-Heimvvehr. Včeraj je bila prva javna parada te vojske. Pokrajinski vodja narodnih socialistov Forster je izročil posameznim oddelkom te vojske, ki je razdeljena na strelce, topničarje, motorizirane oddelke, tankovske oddelke in protiletalske oddelke, zastave s kljukastim križem. Pri tej priliki je imel Forster govor, v katerem Je med drugim dejal: V zadnjih mesecih se je politični položaj razvijal tako, da grozi Gdansk u nevarnost baš od tiste države, ki bi morala po določbah ženevske lige varovati nedotakljivost Gdanska. Toda sedaj je položaj tak, da Je treba računati s tem, da ga bo Poljska vsak čas napadla. Poljska je postala edini možni napadalec na Gdansk. V tako ogroženem položaju nam ni preostalo nič drugega, kakor da sami poskrbimo za svojo varnost. Vsako vodstvo države, ki se zaveda svoje odgovornosti, pa najsi bo to katerakoli državi, ne bi storilo nič drugega kakor to, kar smo storili mi v zadnjih osmih tednih. Poskrbeli smo, da Gdansk in njegovo prebivalstvo ne ostaneta brez obrambe. V takih časih* kakorŠni so sedaj, niso merodajne več mrtve črke kakšne pogodbe ali ustave, temveč nagon samoohranitve 400.000 prebivalcev Gdanska. Za nas, ki nosimo odgovornost. Je bilo v naprej jasno, da moramo organizirati obrambno organizacijo in Jo opremiti i najmodernejšim orožjem, kar ga je. Z imenom »Heimwehr« Je vse rečeno. Pred nekaj tedni ste orostovoljno prišli pod zastave, ko vam je postalo Jasno, za kaj gre. Mladi Gdanci se niste hoteli izogniti svoji dolžnosti, ko je Slo za obrambo rodne grude. V kratkem času ste se primerno izvežbali Vaša požrtvovalnost In vaš duh sta orožje naše organizacije. V nekaj tednih ste postali pravi vojaki. Poklicani ste, da branite to staro hanseatsko mesto in njegovo prebivalstvo v primeru poljskega napada, pa naj pride ta napad od znotraj ali od zunaj. Vaše orožje je najboljše na svetu. Po zaključku svojega govora Je Forster kot pokrajinski vodja narodnih socialistov in v imenu Hitlerja izročil gdanski vojski zastave in vse člane zaprisegel, da bodo brezpogojno izvršili vsa povelja. Nato Je vsa gdanska vojska defilirala pred For-sterjem in ostalimi nacističnimi odličnik i. V povorki je korakalo 12 bataljonov strelcev ter razni motorizirani in tehnični oddelki, skupno okrog 15.000 mož. vojašnice Gdansk, 19. avg. br. S sklepom gdan-skega senata so bile izgnane iz Gdanska nemške redovnice. Samostan so morale izprazniti v treh dneh. Samostanska poslopja so spremenili v vojašnice, v katerih Je nastanjena novo osnovana gdanska 88-Heimwehr. Prvi ukrep — žične ovire na poljski meji Gdansk, 19. avg. br. Poveljnik nove gdanskc vojske Je takoj po včerajšnji paradi odredil, da se takoj prične graditi žična ovira vzdolž vse gdansko-poljske meje. Delati morajo dan in noč in morajo biti ovire, ki bodo zgrajene v petm pasovih v širini 50 m končane najkasneje do 25. avgusta. Vojaški mostovi preko Visle Berlin, 19. avg. br. Današnji nemški listi poročajo, da bo danes izročen prometu novi most preko Visle. ki naj omogoči neoviran gospodarski promet z Vzhodno Prosijo. Ta most Je bil zgrajen v osmin tednih, kar predstavlja rekordni čas. Varšava. 19. avg. br. Poljski listi poročajo, da so Nemci zgradili preko Visle pontonskl most. Uradno utemeljujejo to s potrebo neoviranega gospodarskega prometa, v resnici pa gre za vojaški ukrep. Most so zgradili nemški pionirji in Je zgrajen po vojaškem načinu na psisionlh Na mestu, kjer so postavili ta mest, sploh ni nikakega gospodarskega prometa lit gre oči vidno za to, da bi mogle nemške čete v danem primeru na več krajih priti ▼ Vzhodno Prosijo. Samo manever ali resna akcija? Berlin, 18. avg. br. V tukajšnjih diplomatskih krogih opozarjajo na to. da izkoriščajo na nemški strani vsa propagandna sredstva, da bi zbudili vtis, kakor da Je Nemčija odločena v najkrajšem Času rešiti gdanski problem v duha ur ■nikili zahtev. Listi zadnja dva dni zlasti obširno pišejo o beguncih iz Poljske In trde* da njihovo Število z vsakim dnem narašča. Teh vesti ni mogoče kontrolirati m Je težko ugotoviti ali gre pri vsem tem zgolj za nov manever, ki naj bi ustvaril primerno razpoloženje, ali pa gre za kako resnejšo akcijo, ki naj bi se pričela že v bližnjih dneh. Zaenkrat pa prevladuje v Berlinu vtis, da Je glavni cilj te propagande omajati zaupanje med Poljsko in njenimi zavezniki Kampanja nemškega tiska ae ne omejuje več zgolj na Gdansk, marveč na ves poljski problem, iz česar bi ae dalo sklepati da v Berlinu docela mislijo na likvidacijo Poljske. sodba o položaju Berlinske kroge posebno vznemirja solidarnost Anglije in Francije a Poljsko odlaganja. Posledica tega nakupa je bila. da so se zelo dvignile cene kavčuku, ki so pa pozneje ob zaključku borze zopet popustile. Poljske legije v Nemčiji Berlin, 19. avg. br. Listi poročajo, da so poljske oblasti postavile komisarja nemški zadružni zvezi Po poljskih trditvah je prišlo do tega, ker je Zveza s podrejenimi zadrugami financirala razna nemška društva in s tem podpirala rovarjenjc proti državi Listi pišejo v zvezi s tem, da izvajajo Poljaki vsak dan hujši teror in da število beguncev z vsakim dnem narašča. Listi ob- Berlin, 19. avgusta, e. V Berlinu se poudarja, da ni nobene spremembe in nobenega izboljšanja v mednarodnem položaju. Ves nemški tisk še nadalje vodi ostro kampanjo proti Poljski, češ da poljske oblasti zatirajo nemško manjšino. Sedanja kampanja je precej podobna oni v lanskem septembru. Nemški politični krogi izražajo veliko nezadovoljstvo zaradi nagla-šanja potrpežljivosti in mirnosti Poljakov z angleške strani. Listi tudi poročajo, da je Poljska hermetično zaprla svoje meje. kaže pa, da so te vesti pretirane. Poljska meja je zaprta samo za tiste ljudi, ki imajo dovoljenje za delni prehod preko meje. Nasprotno pa lahko prestopi mejo vsak z rednim potnim listom brez vsakih težav Nemška diplomatično politična korespondenca vidi v poročilih listov o skorajšnjem podpisu dokončne angleško-pol.1-ske zvezne pogodbe znamenje, da se na Angleškem striniajo s sedanjim stališčem Poljske. List sklepa iz tega. da je torej poljsko stališče v skladu z angleškim, kakor je bilo doslej. To stališče je včeraj dobilo potrdilo v izjavah poljskega poslanika grofa Potockega, ki le washington- skim uradnim^ krogom in poročevalcem listov jasno iziavil. da ie svetovna volna neizogibna, če bi Nemčija skušala spremeniti statut Gdanska. Nemčija kupnje ogromne količine bakra in kavčuka javljajo skoraj dobesedno slična poročila, kakor lani za časa sudetske krize. Tudi sedaj bodo iz teh beguncev sestavili posebne legije, ki bodo imele nalogo, da se bore za »osvoboditev nemških pokrajin izpod poljskega jarma«. Kaj mislijo v Londonu Aagma se bo oprla priključitvi Gdanska London, 19. avgusta br. Današnji londonski listi komentirajo ustanovitev posebne gdanske vojske in domnevajo, da je to prvi korak na poti do nrosničenja neruskih ciljev. Očividno namerava Berlin po sodbi londonskih krogov izzvati notranji prevrat v Gdansku, ki naj bi sam proglasil svojo priključitev k Nemčiji in prosil za zaščito Hitlerja odnosno Nemčije. Ustanovitev gdanske vojske nima toliko namena kake obrambe proti poljskemu napadu, marveč bo v glavnem naloga te »vojske«, da pazi na notranje nasprotnike in jih drži v šahu. če bi poskušali preprečiti načrte gdanskega senata. Na drugi strani pa je očitno, da je ustanovitev te vojske docela v nasprotju z gdanskim statutom in sklenjenimi pogodbami Anglija, Švedska ta Poljska so kot članice tako zvanegs gdanskega odbora Društva narodov pozvane, da ukrenejo potrebne korake. O tem se že vodijo diplomatska posvetovanja med Londonom. Varšavo in Stockholmom. »Daily Telegraph« naglasa v svojem komentarju, da bi Poljska postala političen in gospodarski vazal, če bi se Gdansk pridružil k Nemčiji »Times« pa pišejo, da Anglija nikdar ne bo dopustila, da bi nacizem za gospodaril nad vso Evropo. Zato bo s vsemi sredstvi podprla obrambo Poljske. Mir v Angliji London, 19. avg. z. Nevtralni opazovalci opozarjajo na veliko razliko v razpoloženju angleške javnosti lansko jesen m letos. An- gleški narod je sedaj prepričan, da je vlada storila vse, kar je potrebno za uspešno obrambo Anglije in njenih interesov. Ameriška mornarica je mobilizirana, letalske tovarne pa izdelajo že sedaj najmanj 1000 letal mesečno. V Moskvi se bližajo pogajanja k skorajšnjemu uspešnemu zaključku. Mirovna fronta bo s tem definitivno zgrajena. Vse to daje angleški javnosti zavest varnosti in zato mirno gleda na razvoj dogodkov. Chamberlain bo prekinil svoj odmor Pariz, 19. avgusta e, Snocnji »Temps« objavlja poročilo svojega dopisnika is Londona, da pride ministrski predsednik Cham berlain v torek 22 t m. v London. V prestolnici ostane samo nekaj časa In so bo sestal s lordom Hslifszom, da se posvetuje s njim o mednarodnem položaju, nato se pa vrne nazaj na Škotsko. Dopisnik pravi, da je mogoče, da se bo Chamberlain odločil podati kako izjavo, da potrdi solidarnost Velike Britanije s Poljsko v primeru kakega napada na Poljsko. Angleška vlada je Poljski sicer že ponovno zagotovila, da bo izpolnila vse svoje obveze in prav pred nekaj dnevi je letalski minister Kingslev Wood v svojem govoru v Bel-fastu zopet podčrtal odločno voljo Anglije, da bo Poljski v primeru napada takoj priskočila na pomoč. Ka] bo z Madžarsko? ministra grofa Csakyja v Berlina in Rinm Budimpešti, 19. avg. br. cijo Je v vsej madžarski politični Javnosti izzvala vest* da Je zunanji minister grof Caakv včeraj Iz Monakovega nenadno odpotoval v Rim. Grof Csakv bi ae bil moral včeraj popoldne vrniti v Budimpešto, kjer so se že zbrali vsi člani vlade, da bi Jim poročal o svojih razgovorih s nemškimi državniki, slasti s Ribbeu tropom In kancelar jem Hitlerjem. NI še Je prišlo do te nenidm grama. Dejstvo, da Je nem tka vlada dala grofu Csakyjn na razpolago posebno letalo, m katerim Je odletel v Rim. pa daje naslutiti da gre srn sele valno zadeve. Grofa Caakvja je takoj po prihodu sprejel grof daaav nato k Miissnllnijn. s katerim sta konferirala nad dve sni. O teh razgovorih nt bilo izdano še nikako službeno poročilo. Kljub demantijem, ki so bili objavljeni zadnje dni tako v Berlina kakor v Budimpešti o tem, da grof Caakv no vodi nikakih pogajanj, marveč da se mudi na oddihu, vlada spisano prepričanje, da se pripravljajo zelo dalekosežne odločitve. To daje naslutiti tudi pisanje »V51klscher ki naglasa, da Je napočil odnosajl Madžarske do očnoveljavno raščistiti Nemčija mora vedeti, kaj misli Madžarska. Madlaiska pa al mora biti tudi na Jasnem, kaj Jo Čaka. Is Rima poročajo, da bo grof Caakv ostal tam najmanj tri dni Grof bo ponovno sestal a in Hitlerjem, 19. avg. AA. Havas: Poročajo, da je zunanji minister Ciano sprejel »noči v palači Chiggi angleškega veleposlanika Perer Loraina, zatem na veleposlanika ______ 19. avgusta, e. Doznava se. da so bili na račun Nemčije izvršeni znatni nakupi bakra in kavčuka v Londonu v zadnjih dneh je Nemčija nakupila 3260 ton bakra in kavčuka in ga takoj plačala pod pAgrfr>mT da se dobave izvršijo brez Letalski dan v Moskvi angleikiini in Moskva, 19. avg. br. Včeraj je bH v Moskvi prirejen tako zvani »letalski dan«. Zaradi tega so bila vojaška pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo prekinjen«, da so mogli sjntfsđd in franc. vej. strokovnjaki prisostvovati letalskemu dnevu. Dopoldne so bile velike svečanosti pri katerih so počastili spomin padlih in umrlih zaslužnih ruskih letalcev, popoldne pa so bile velike vežbe, pri katerih so razkazali vse vrste ruskih letal in demonstrirali sposobnost in udarnost ruskega vojnega letalstva. Tem veznem, ki so bile na moskovskem letališču »Tuimov«. ki je le Pa- km oddaljeno od Mastae. so vali Stahn. Molotov. Voroiflov. vos dfelo-;bor ter val člani snjlcski in fran-vojaška misije. Nastopilo je S30 letal, ki so izvajala čudovrte akrobacije In prikazala zračno bitko. Sšsstopflo Jo tudi 45 skakalcev a padali Pok—zsdo so Jo tudi novo orjaško letalo »Maksim Gorki«, ki ima šest motorjev s skupno 8000 konjskimi silami Silna brzina m najmedernejša oprema tega zračnega orjaka Je napravila zlasti na vse tuje piersitavTinra zOen vtis. Vezne so pnjnsr-lo, da predstavlja rusko letalstvo silno moč, ki bi igrala v morebitni vojni zeko važno Zedinjenih ameriških držav Phippsa. Z druge strani se je zvedelo, da ni izključeno, da bo japonski veleposlanik Sira tori obiskal nocoj grofa Ciana. V tujih krogih v Rimu pripisujejo največji pomen tej diplomatski delavnosti katere središče je palača Chiggi. Čeprav ni nobenih podatkov o predmetu teh različnih obiskov tujih veleposlanikov pri italijanskem zunanjem ministru, za katere zdaj pravijo, da so namenjeni samo vzpostavitvi normalnih stikov, vendar smatrajo, da je to diplomatsko delavnost v palači Chiggi možno spraviti v zvezo z sprejemi maršala Dado- m ssssW avionih 10% od 21. splošni veliki vzorčni sejem In ttlevizii.ka razstava 26. VIII. — 4. IX. 1959 Na železnicah brezplačen po-vratek, na jadranskih parni-kih višji razred ta ceno nižjega Vffl. do 9. IX. glia in več drugih visokih italijanskih osebnosti pri predsedniku vlade Mussoii-niju. Predčasno sklicanje Budimpešta, 19. avgusta, e. Magnatska zbornica je na svoji včerajšnji seji. zadnji pred odhodom na počitnice, odobrila zakonski načrt o poostritvi ukrepov proti deviznim prestopkom, in spremembo poslovnika zgornjega doma. Poslovnik je izpopolnjen s štirimi paragrafi, ki določajo, da mora zbornica v primeru vojne aH vojne nevarnosti v roku 24 ur razpravljati o vsakem zakonu, ki ga predloži vlada in to brez predhodne razprave s strani pristojnega odbora. Poslanska zbornica, katere počitnice so bile odgođene do 14. septembra, je zopet sklicana na sejo za 22. avgust Veliko posolilo Francije Poljski Pariš, 1£ avg. br. Včeraj popoldne asa podpisala zunanji minister Botanet In Poljaki poslanik Lukaatevics pogodbo, a katero daje Francija Poljski kredit v višini 100 milijonov frankov na nabavo orožja, municije in drugih vojnih potrebščin v Franciji Ce bo ta kredit izčrpan, se bo po sporazumu obeh vlad še povečal. Varšava, 19. br. Nagla sklenitev pogodbo o oboroževalnih kreditih, ki Jm Je omta Francija Poljski, Je zbudila v poljski Javnosti aploano zadovoljstvo. Listi noodar-jejo, da Je to nov dokaz tesne povezanosti obeh narodov In Iskrenega In resničnega prijateljstva In Rninunlja primata Bratislava, 19. avgusta, s. Rumunf_a Je de jure priznala Slovaško republiko. CttriK 19. avgusta, Beograd 10. Pariz 11.73, London 20.7275, Ncw York 442.812*. Bruselj 75.225, Milan 23.30, Amsterdam 237.625. Berlin 177.70, Praga 15r5, va 83.40. Bukarešta X2L Riumuiija ustavila dobavo petrofefa, nafte in bencina za Nemčijo i politični m 19. avg. br. kovano Je včeraj romunska vlada vila Nemčiji nadaljne dobave nafte in bencina. Po nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi med Nemčijo in Romunijo bi morala Romunija dobaviti Nemčiji 309.000 ton petroleja odnosno dnevne 3000 ton. Zaradi pomanjkanja deviz v Nemčiji so pa bOe te dobave omejene le na 2000 ton dnevno. Ker pa Nemčija niti teh skrčenih dobav nI v redu plačevala m se Je dolg Nemčije napram Ramami JI v en dvignil še na 450 milijo-lejev, Je rumunaka vlada sklenila, da ivi nadaljne dobave, dokler Nemčija ne bo poravnala svojega dssedsnjigs dolga. Romunski noti komentirajo ta odlok vlade In nag-lafajo, da Rumu ulji njen lasten gospodarski položaj narekuje, da dobavlja svoje blago takim državam. Id v red« plačujejo, ker bi sicer docela prenehal dotok in hI Romunija sama zašla v ne- aklep vlade nima Berlin, 19. avg. br. sklep romunske vlade glede HmijujiH dobav peiiolsjs silno hmenadn. Nemški noti po vshodness kjer Je imet razgovore z škhnl državniki hi z angleškimi eL Rumnntja Je a tem znova Je dorvla v amrleškOi vodah, spremljajo svoje konsentarje s da si naj Rnomntja tudi nadaljnje Po eno vojno ladjo In $00 letal bo zgradila odslej Anglija vsak teden Ji rtecaj • *cSttU "---T8_.OV«TN_f_l NAROD«, sobota, m avgusta last. Stov. 187 poCltieni ottornU Pred podpisom sporazuma s Hrvati? Zagrebški »Obzor« objavlja članek, v Jba-ferern napoveduje, da so stopila pogajanja med ministrskim predsednikom Dragišo ^etko vičem in dr. Mačkom v zaključni stadij m da bo končni sporazum podpisan ze v nefca/ cme/i. »Obzore piše: »Stvari 99 nahajajo danes v zaključni fazi. Zaključni zato, ker se bo notranja situacija v vsakem slučaju razbistrila. Ne more se nam-rec več odlagati, ker je situacija dozorela za eno ali drugo odločitev. Ako bodo obveljale dosedanje izkušnje in ako bo končno prevladala politična razboritost in dobro pojmovni splošni državni interesi, potem se bodo uresničile optimistične prognoze in po štihmesečnih pogajanjih bo se te dni podpisan dogovor med Cvetkovičem in dr. Mačkom. S tem bi bila končno utrta pot novim odnošajem med hrvatskim, srbskim in slovenskim narodom, s čimer bi bilo omogočeno, da se urede vsa notranja vprašanja in se preuredi celokupno državno življenje na podlagi dejanske ravnopravnosti treh driavno-narodnih komponent Jugoslavije.« — Če so »Obzorove« informacije točne, lahko torej računamo s tem, da bo sporazum z dr. Mačkom podpisan še ta mesec. In kakšna bo vsebina tega sporazuma? Poedinosti bodo znane šele, ko bo sporazum podpisan. Francoska brzojavna agencija Havas pa je nedavno tega objavila nekaj točk tega sporazuma, ki jih je po rtjej posnela tudi klerikalna »Hrvatska stra ža«. Po teh informacijah, ki jih posnemamo po »Hrvatski straži«, je bilo pri poga- m janjih Cvetkovič-dr. Maček 1. Teritorialno vprašanje po medsebojnem sporazumu poenostavljeno, kolikor je bilo mogoče, in je bilo odločeno od vseh drugih vprašanj, katerih rešitev se bo izvedla kasneje in postopoma. Ne gre torej več za razdelitev Bosne ali da se iz nje napravi avtonomna edinica, ne za vprašanje, boli ta ali oni okraj pripojen srbskemu ali hrvatskemu področju in bo-li vsa država reorganizirana v tri ali štiri banovine, marveč gre enostavno za ustanovitev hrvatske banovine, enotne in avtonomne, z združitvijo dveh banovin. xjnntke in primorske, v okviru ustave in v sedanji administrativni organizaciji. 2. Vprašanje delitve delokroga med centralno vlado in bodočo hrvatsko banovino so strokovnjaki rešili na ta način, da so se spravile v sklad imperativne potrebe državne čvrstoče in državne obrambe s težnjami Hrvatov, da sami opravljajo posle, ki se izključno nanašajo na njihove interese. 3. Kar se tiče sestave bodoče vlade, ki naj izvede kompromis, je prvotna formula enostavne koalicije hrvatske stranke s sedanjo vladno stranko odstopila sedaj mesto širši kombinaciji, ki je posredovalna formula izmed vlade vseh strank in kabineta močnih osebnosti, iz katere tudi ne bo izključena združena opozicija. — Razvoj dogodkov bo že v bližnji bodočnosti pokazal, v koliko so točne zgornje napovedi in informacije. Nehaj o ^vstajenju in osvobajanju" Nedavno tega je poselila Split skupina slovaških dijakov in se je pri tej priliki poklonila tudi spominu pokojnega dr. An te Trumbiča, čigar grob se nahaja v ondot-Tii samostanski cerkvi. V cerkvi jih je sprejel gvardijan Ceole. Kakor poroča »Hrvatski glasnik«, je imel gvardijan Ceole ob Trumbičevi grobnici na slovaške študente nagovor, v katerem je rekel med drugim: »Lahko trdimo, da je naš nepozabni dr. 'Ante Trumbić, ko je vse svoje življenje posvetil borbi za svobodo in ideale svojega naroda, na raznih konferencah deloval in svojo besedo zalagal tudi za vaše vstajenje in osvobojen je, ki ste ga vi nedavno dosegli, dočim ga mi še vedno upravičeno ptičakujemo v najkrajšem času.« Svoj govor je gvardijan Ceole zaključil z besedami: »Želim vam, da ponesete iz vse naše piekrasne hrvatske domovine v svojo od 20-letnega težkega jarma osvobojeno, neodvisno in vsem nam drago slovaško domovino najlepše vtise.ee — »Jugoslovenske novine« pripominjajo k temu: »Ako uvažujemo, da je gvardijan Ceole laški optant, je odveč vsak komentar Bolgarsho ženstvo za zbližanje Beograjski časopis »Žena danas« poroča, da je poslalo bolgarsko ženstvo vsemu žen-stvu na Balkanu tale apel: »Drage sestre in prijateljice! Me, demokratske Bolgarke vas pozivamo, da se čim tesneje zbližamo in z združenimi močmi delujemo na to, da pripravimo zdrave temelje Balkanskemu sporazumu in posvetimo vse svoje moči ustanovitvi silnega obrambnega bloka balkanskih narodov. Šestdesetmilijonska masa, ki jo predstavljajo vse balkanske države, čvrsto zbrane okrog skupnega gesla »Balkan balkanskim narodom«, lahko zasnuje silen in odločen odpor vsem, ki bi poskušali pogaziti našo nacionalno neodvisnost. Z združenimi silami se odločno uprimo tujim spletkam, izkoriščanju, izsesavanju in zasužnjevanju Balkana! Pozor, balkanske žene! čuvajmo in branimo svoje države. Čvrsto si podajmo roke in izgradimo mogočno trdnjavo, ob kateri se bo razbil vsak sovražni tujčev napad.« — Ker slovensko ienstvo morda ni dobilo tega apela, ga objavljamo mi, ker je značilen, pa tudi umesten. »Gotska teorija41 ie vedno straši! Med onimi, ki so prepričani, da so Hrvati gotskega porekla, torej Germani, je tudi don Kerubin Šegvič, ki je hkrati tudi stalni dopisnik vatikanskega glasila »Osser-vatore Romano«. Opetovano je že propagiral po frankovskih in klerikalnih listih svojo teorijo, a je vedno naletel na odločen odpor v vsej pametni hrvatski javnosti. Mož ie zato umolknil in ni v zadnjem času več hodil s svojo teorijo v javnost. Sedaj pa je to svojo teorijo zopet izkopal in jo hoče znova servirati hrvatski javnosti kot svoje »znanstveno dognanje«. V klerikalni »Hrvatski straži« piše namreč o svojem po-setu v Sarajevu in pravi: »Posrečilo se mi je priti tudi v muzej, da vidim na svoje oči in otipi jem s svojimi rokami — dokaze teze o gotskem poreklu Hrvatov, radi katere sem dobival in še dobivam na pretek vseh vrst insulte. Videl sem ostanke gptske Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne SoUmtmtvm Ljubljane in oKolice Bliža se 6. september, naš veliki sokolski in narodni praznik, ko bo pi—snoval naš starešina Nj. Vel. kralj Peter II. svoj vzvišeni rojstni dna. Meddroštveni odbor ljf-bljanahih sokolskih draštev je sklenil soglasno, da se bo ta praznik proslavil svečano no večer pred kraljevim rojstnim dnevom 5. septembra a slavnostnim zborom vseh pripadnikov na telovadišča ljubljanskega Sokola v Tivoliju in s sprevodom po mestu. Naša sokolska dolžnost in spoštovanje do vzvišenega starešine nam narekujeta, da se na pomembni večer zberemo prav vsi in manifestiramo za kralja in domovino. Vse podrobnosti in navodila za to proslavo bodo še objavljena. LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1939. LJUBLJANSKI SOKOL — SOKOL I TABOR — SOKOL LJUBLJANA II — SOKOL LJUBLJANA ffl — SOKOL LJUBLJANA IV — SOKOL LJUBLJANA-ŠIŠKA — SOKOL LJUBLJANA-MOSTE — SOKOL LJUBLJANA-ŠTEPANJA VAS — SOKOL LJUBLJANA-VIC — SOKOL LJUBLJANA-ZGORNJA ŠIŠKA SPORT nastopijo plavači Plavači Češkega plaveckega kluba so včeraj popoldne prispeli v Ljubljano, kjer so jih na kolodvoru prisrčno sprejeli funkcionarji Ilirije skupaj s tovariši, s katerimi se bodo danes in jutri pomerili v bazenu Ilirije. CPK. ki bo oba dneva nastopil nasproti reprezentanci ljubljanskega podsaveza, je pripeljal kompletno moštvo, med njimi tudi znano plavalko Schneiderjevo. Tekmovanje se bo vsakokrat začelo ob 20.30. Današnji spored obsega naslednje točke: 100 m hrbtno moški (dvoboj): Peste všek, Buchta (CPK), dr. Vilfan, 100 m prsno moški (dvoboj): Sehrig (CPK), Cerer (Bin-der), Hribar, Mikyna (CPK), 100 m prsno ženske (dvoboj): Martin, Schneider (CPK), Werner, 200 m prosto moški (dvoboj): No-votny (CPK), Pelhan, Landkammer (CPK), Fritsch. Slede dve točki izven dvoboja in nastopijo domači plavači: dve skupini na 100 m prsno in dve štafeti na 4X50 m prosto. 3X100 m mešano moški (dvoboj): za CPK Buchta. Sehrijr, Landkammer. za LPP dr. Vilfan, Cerer, Fritsch. Sledi waterpo!o CPK : LPP. Jutri se bo dvoboj nadaljeval z naslednjimi točkami: 50 m prosto moški: Landkammer (CPK), Scarpa. Novotnv (CPK), Ziherl, 200 m prsno moški: Cerer CBinder), Sehrig (CPK), Hribar: 100 m prosto Junior ji (vmesna točka), 100 m prosto moški: Fritsch, Landkammer (CPK), dr. Vilfan, Novotnv (CPK), 200 m prsno ženske: Wer-ner, Schneider (CPK), Martin, 4x*0 m prsno: po ena štafeta CPK in LPP, 7X50 m prosto: po ena štafeta CPK in LPP. Nato waterpolo tekma CPK : LPP. Z motorji na Čatež. Kakor smo že poročali, bodo jutri ob 14. prve motorne dirke na progi Velika Loka—Čatež, ki jih bo priredil Moto Hermes, sekcija Trebnje. Zamisel motornih dirk na Čatež je naletela v javnosti na odziv, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Po zaključenih prijavah bo startalo 61 vozačev. Razen mnogih dolenjskih motoristov se je prijavilo tudi 6 Zagrebčanov z ljubeljskim prvakom Ni-kolo Jurčičem na čelu. Avtoklub bosta zastopala znana drzna in uspešna vozača Ci-hlaf in Breznik. Ilirija je prijavila šest vozačev. Prispele so tudi prijave iz Celja in • Maribora, in je pričakovati, da se bo bil hud boj za prva mesta. Občinstvo opozarjamo, da se bodo dirke pričele točno ob 15. in da. bo proga od 14. dalje za ves vozni promet zaprta. Vsi naj se ravnajo po navodilih vodstva, rediteljev in orožništva. Vse priprave zadirko so končane. Tekmovalna proga je v najboljšem stanju. Postavljena je telefonska zveza med ciljem in startom. Poskrbljeno je tudi za obveščevalno in zdravniško službo. Prostori za parkiranje vozil so določeni. Velika Loka in Čatež sta v vsakem pogledu pripravljena za nedeljske dirke, kjer bodo letos prvič grmeli jekleni stroji. Po tekmah bo v restavraciji Urbančič razdelitev nagrad in športna veselica. ★ VELIKE LAHKO ATLETSKE TEKME NAMEŠČENCEV IN DELAVCEV KI D NA JESENICAH Kranjska industrijska družba namerava organizirati poleg zimskih smuških tekmovanj tudi poletne športne igre. Namen športnih prireditev je, da se čim širši krog sodelavcev posebno pa mladina, pritegne v krog onih, ki že dolga leta goje sodobne telesne vaje, primerne za harmoničen razvoj človeka, moči in njegovega zdravja. Prva taka prireditev bo ob koncu avgusta ali v začetku septembra z naslednjim sporedom: Sobota: ob 16. tek na 3000 m; 16.15 skok v daljavo z zaletom, 16.30 nogometna tekma old-boy moštev obratov Jesenice—Ja-vornik, 17.40 tek preko umetnih zaprek, 18. vlečenje vrvi med posadi posameznih obratov. Nedelja: ob 8. predtek 100 m, 8.20 met krogle, 8.40 tek 800 m, 8.50 met diska. bazilike v Brezi in v kamnu gotski alfabet, o katerem trdi prof. Hamm, da je prototip glagolske abecede___ Bo-li dragi Bog dopustil, da še enkrat posetim Sarajevo >n proučim one izkopine?« — Don Kerubin Šegvič, še pred svetovno vojno znani fran-kovec, sedaj pa urednik klerikalne revije »Smotre«, bo zopet napenjal vse svoje moči, da bi brate Hrvate spremenil v germanske Gote! Razptsšcena „Hrvatska protlhamunistiina liga?' Iz Zagreba poročajo, da je banska uprava razpustila »Hrvatsko protikomunistično ligo«, ki je bila nedavno tega ustanovljena v Zagrebu. V odloku banska uprave se navaja kot razlog raspušta, da je društvo prekoračilo svoj, v pravilih določeni delo-krog. Osnovali so to protikomunistično ligo pristaši skupine, ki izdaja tednik »Nezavisnost«, z dragimi besedami povedano — frankovci. Baje so pod plaščem »Hrv. pro-tikom. lige« hoteli izvesti svojo strankarsko politično organizacijo. 9.10 troskok in start moštev za hitro hojo Jesenice—Jevornik—Poljane—Jesenice, s startom in ciljem na športnem prostoru SK Bratstva, 9.20 finale 100 m, 9.30 met kopja in skok s palico, 9.40 tek 400 m, 9.50 štafeta 4X100 m, 11.30 prihod moštev1 hitre hoje na cilj, 16. predtekma juniorjev KIĐ : Kranj, 17.30 glavna tekma K ID : Kranj. Tekem se bodo lahko udeležile tudi dame, za katere bo objavljen naknadno poseben razpis. Pravico nastopa imajo vsi sodelavci KID in omladina, katerih starši so zaposleni pri KID. Tekmovalci se dele v juniorje (do 18. leta) ter seniorje, ki se delijo v verificirane in neverificirane atlete. Tekmuje se po pravilih JAS V hitri hoji tekmujejo moški v trojicah in po en namestnik. Vsi aktivni atleti, zaposleni pri KID se pozivajo k udeležbi. Vabijo se tudi ostali tekmovalci. Vsakdo bo tekmoval na lastno odgovornost. Vsak tekmovalec naj se posluži opreme, ki jo že ima. Moštvo za vlečenje vrvi tekmuje lahko v gojzericah Žrebanje bo 21. avgusta. Startne številke se bodo razdelile vsakokrat pol ure pred nastopom. Športni prostor SK Bratstva je za trening z vsem orodjem in napravami vsak dan na razpolago. Točen datum tekmovanja bo objavljen naknadno. Število, oblika in vrsta nagrad se določi kasneje. Kranj, 18. avgusta Včeraj dopoldne je bila prod tukajšnjim okrajjnirn sodiščem interesantna rasprava proti delavcu Francetu Kerču iz Klanca pri Kranju, Id ga je tožil aaradi žaljenja časti kranjski župnik in dekan g. Bker-bec. Obtoženega delavca jo zastopal dr. Jože Vilfan, dočim se je pojavil g. dekan v spremstvu svojega pravnefja svetovalca dr. Antona Megušarja. G. dekan pravi v obtožnici, da je Kerc na binkoštni ponedeljek mod vožnjo i* Ljubljane v Kranj v železniškem vagonu pripovedoval mnogoštevilnim potnikom, da se je dekan sam czraail. da bi bolj >pa-saK za trgovca kakor za dekana, s čimer mu je škodoval na duhovniški časti in ugledu. Nadalje toži g. dekan Kerča, češ da je pripovedoval, ca je g. Skerbec sam izjavil, da novega pokopališča, če bi bilo občinska last, ne bi blagoslovil, s čimer bi prisilil občino, da bi prepustila pokopališče cerkvi v lest in upravo. Tretja točka obtožnice očita Kerču, da je nameravani nakup posestva Prevole po župni nadarbini. katere predstavnik je g. šker-bec, prikazal kot škodljiv občinskim in delavskim interesom ker je trdil, da je tovarna Semperit ponudila višjo ceno za Prevolo kakor župna nadarbina. To zadnjo točko obravnava obtožnica precej na široko in zaključuje takole: »Obdolženčevo tolmačenje, da sem jaz ^ksajt« in dobil niso zastonj, zemljišče pa po 2 din za kv. meter, mi škoduje na časti, ugledu in gospodarskem kreditu.« Pri včerajšnji razpravi je obdolženec prvo točko obtožnice skoraj dobesedno potrdil in izjavil vpričo tožitelja, da je inkriminirane besede sam slišal v navzočnosti dveh prič iz ust g. dekana. Glede novega pokopališča in prevolške ponudbe oziroma kupčije pa bo o vsem res izrečenem doprinesel dokaze pri prihodnji razpravi in predložil nove predloge, ki bodo zadevo popolnoma razsvetlili. Za sedaj je trla zaslišana in predlagana od strani tožitelja samo ena priča, k prihodnji razpravi, ki bo 2. septembra, pa bo povabljen se soprog priče, g. Vidmar Srečko, veletr-govec iz Kranja, ki se Je usodnega večera tudi vozil v istem kupe ju iz Ljubljane v Kranj. Z Jezice — Velika senzacija za JežLčane je bila otvoritev zvočnih kinopredatav v Sokol-skem domu na Jezici. Spored filmov je prav posrečno izbran in se bo nase občinstvo lahko prav dobro zabavalo ob sobotah, praznikih in nedellah. Danes je na sporedu ljubavni film ; ženska kaznilnica«. Začetek bo ob 20, ob nedeljah in praznikih pa bodo predstave ob 16. in 20. Še o prodajalki božjih kipcev Iz bolnišnice je odšla zdrava in pojasnjuje dogodke drugače Litija. 19. avgusta Poročali smo o tragičnem doživljaju 28-letne Iskre Tončke izštepanje vasi, ki je prodajala po Zasavju križce in božje kipce. Ljudje so jo našli negibno v grmovju pod Sita rje vcem in so brž priklicali orožnike in zdravnika. Ko so našli poleg nje stekleničico in pismo, naslovljeno na njenega moža Štefana, so domnevali, da se je zastrupila. Iz nje niso mogli ■ spraviti nobenega pojasnila, ker je bila kake tri ure nezavestna. Tudi zdravnikova pomoč in injekcija je nista spravila k zavesti. Zato so poklicali iz Ljubljane reševalni avto. ki jo je odpeljal v ljubljansko bolnico, kjer so jo šele spravili k zavestL Vse je kazalo, da je stanje nesrečne Tončke opasno in da bo podlegla posledicam. Litijski zdravnik je nam rs č ugotovil, da je izpila Tončka premočno dozo opija- Zato so v Litiji sodili, da bo le s težavo dočakala prevoza v bolnico, stanje bolnice pa se je med tem poboljšalo. Naprošeni objavljamo tudi, da v pismu, ki so ga našli poleg Tončke, ni bilo zapisano, da odhaja prostovoljno v smrt, temveč obvešča le svojega moža, da so ji na poti lahko kaj pripeti, ker gre trgovina s kipci slabo izpod rok. Kakor smo bili končno obveščeni, so v ljubljanski bolnici ugotovili, da boleha na psihogeniji. Ta pojasnila objavljamo naprošeni glede na naše prvo poročilo. Po končanem športnem programu družabni večer in sestanek vseh Športnikov« Hotel „Stara poŠta" Ples! Ples! Strelska družina bo ptiredila ju*r? in prihodnjo nedeljo celjdievic nagradno srrel-ske tekmo na -»voiem s-t-elišču v goziu p*i Sedaj pa nas naproša ga. Iskra Tončka, j Stiuževem. Leto* bo crišel »tak izvežban ki je medtem že zapustila bolnico, za ne- . alj s]arjejši strelec na svoj ra:-ur. ker bo katera pojasnila. Pravi, da ni zaužila v | postav|jenih vcč vrst tarč. da si bo lahko Litiji opija, temveč ji je prišlo le slabo, j vsak jzbra| onQ kj mu DQ MJbolj ugajmla. Dobila je hud srčen napad ker se je raz- j Razcn ,Zmasovaine« bo tudi »Splošna« na burila in razžalostila zaradi slabe proda- | 200 m; na 1$0 m bo »Narodna-Struževo«, je. Trt dni je bila zdoma s polno zalogo ^ fc M bo lahko streljalo tudi sede božjxh kipcev, izdeluje jih njen mož a te- nftS|onorn Czir. poljubno. Letos je strel- fan, ki je invalid zaradi nezgode, ko ga je nekoč podrl avto. Odtlej se peča z izde- j lovanjem svetih podobic in kipcev. Ona pa jih prodaja. Najprej je obšla v dveh j dneh vse Trbovlje, pa je predela le en , sam kipec za 6 dinarjev. Tudi vso L tijo Je obhodila, ponujala vsepovsod, pa ni nič j prodala. Skrušena je o3šla nad trg, tam pa ji je postalo slabo. dveh hišah v L'ti j i ska družina uvedla novost z »Omladinsko tarčo« na 100 m. Na to tarčo bo lahko streljal vsak mladenič ali mladenka, ki ni še dovršila 16. leta starosti. Municija za to tarčo bo veljala samo 3 din za 10 strelov. Nagrade bodo tri: zlata, velika in mala srebrna kolajna. Prihodnjo nedeljo bo na splo no željo naših lovcev postavljena tudi t?rča »Srnjak«. Na vseh tarčah, razen je za streljanje pogoj članstvo zato naj prinese vsak s Okrepčevalnica bo na j Strelišču. Prireditveni odbor vabi vse dalj-i ne in b-i2nje strelce na prvo letošnjo gorenjsko strelsko tekmo, vse članstvo in pa osta'o občinstvo. Razdelitev nagrad bo prihodnjo nedeljo, a za omladince že jutri ob 8 na strelišča. - Drago Verbič f Včeraj pop^lčne so z vojaškimi častmi pokopali intendantskoga kapetana v p. g. Draga Verb!ča. Pokojnik je sc "e'oval v upravnem odboru SK Ilirije, kjer ie zavzemal različne funkcije. Dolgo časa je bil tudi glavni Wag*jnik na kopa; bš^u 'Ilirije. Vsi so ga cenili kot vestnega delavca in izvrstnega tovariša ki m poznal zavratnosti. Pri svojem đetajevatra-ial v*e dotlej, dokler ga ni priklenila na posteljo bolezen, ki ji je po več mesecih pcdlegel. Vrlega pokojnika je na njegovi pcslo-nji poti spremilo razen mnogih tovarišev oficirjev tudi veliko število športnikov. Naj mu bo lahka zemlja na Ljub. Pravi, da je že v dveh fcisan v uoji i /j i -prosila prej zk vodo. ker se je javljal src- j omladinske. ,e za : m napad, ki ga je imela že večkrat in je j strelce družne, 2 bila radi teh bolečin v bolnici v vJelju in | seboj legmmacijo. drugod. , . V steklenički, o kateri so menili v Li- 1 tijT, da je v njej opij, je imela le barvno 1 zmes, da je lahko prekrila na svojih ki- | pih okrušena mesta bodisi z rdečo ah zlato barvico. Take prprave je nosila \ezt*> s seboj in je imela v aktovki tudi potmo-ne čooiče :n barvnike. Iskrova nam je povedala, ča jc res ležala več ur v nezavesti in se ni Hifvula ves čas, odkar so jo našli v Sitarjevcu pa do prevoza v ljubljansko bolnico, ftele tedaj, ko so ji potisnil v Ljubljani v želodec cevko za izpiranje 2ek>dca, se ji je povrnila zavest. Njen mož Štefan je odšel včeraj por-rod lu svoje žene v Litijo m je zaprosi, naj mu vrnejo kipce in ostalo, kar je pustila žena v Litij'. Na sodišču pa mu n:so hoteli izročiti ničesar, ker zahtevajo, da prinese potrdilo iz boln.ee. ali pa mrtvaški list. Sena je pa medtem ozdravela. Tončka in Štefan Iskra sta nam pripove- dovala še o drugih težavah svojega živ- | llanskem polju!___ ljenja. Nedavno je nekdo napadel Tončko | ~~ na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Pelja!a se Q^ Va+At* V fiftV« flOlllll je ravno s kolesom. Neki Šinkovec jo je , 9?« ITCf.Cr V Oafi *sw*avaam začel pretepati in ji je poškodoval kolo ta- ) Naše Sokolsko društvo priredi Jutn -veko močno, da ga je morala potem za nz- j liko tombolo na letnem telovadišOu pri so-ko ceno prodati, ker ni bilo več za rabo. 1 kolakem domu. Tombola bo Ob ViaKern Dogodek je prijavila oblastem, sedaj pa j vremenu. Glavni dobitki so: 5 koles, vreča i moke, hala platna, ura, voz drv, zavoj sladkorja ln nad 300 drugih lepth dobit- je prejel kazenski nalog njen mož Štefan z vabilom, naj poravna takoj 125 din, ker je pretepal na javnem prostoru svojo ženo in ji poškodoval kolo. Zamotana za-deva! Štefan tal Tončka iskra pravita, da se bosta proti odloku pritožila, ker je bU napadalec nekdo drug, po imenu Šinkovec, se pa njen mož Štefan. kov. za žejo in prašen ielodoe bo obilno preskrbi leno. m _ „._ Strela je udarila v torek ob 1». vbišteo malega posestnika Jpfsjoa j^.^^g-Lovrencu, p. «t. Pavel pri Prebolda Hiša Je pogorela do tal. Jelen trpi hudo škodo, ker ni bil nič zavarovan, I Matija Babšek f | Ljubljana. 19. avgusta Včeraj je preminul po daljšem boleh a-nju g. Matij* BabSek. ugledni posestnik v Stepanji vasi. zadnji podžupan občine Do-brunje. Pokojnik je bil kot vzoren gospodar in zaveden mož daleč naokrog spoštovan in priljubljen. Kot k remeni t značaj Js »»stal kljub vsem mogočim vplivom vedno zaveden naprednjak. Od ustanovitve štepanj-skega Sokola dalje je bil njegov član in odbornik. Vedno se je udejstvoval v naprednih vrstah, bil član vseh naprednih organizacij hi je tudi krajevna organizacija JNS izgubila z njim marljivega in požrtvovalnega odbornika. V enakem duhu je vzgojil tudi vseh svojih osem sinov in hčera, ki je vsem poskrbel tudi za dobro eksistenco. Prav tako pa so tudi reveži imeli v njem skrbnega očeta. Nihče, ki je bil potreben podpore, ni odšel od Babskove hiše praznih rok. Njegovo vzorno gospodarstvo je bilo znano daleč na okrog. Z nasveti in dejanji si je pokojni Babšek prizadeval pomagati tudi svojim sosedom. Zato žalujejo za njim vsi. ki so ga poznali. V naprednih vrstah pa je nastala z njegovo smrtjo vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Zato mu bo tudi povsod ohranjen lep in časten spomin! Svojcem iskreno so Žal je! Pogreb pokoj. Matije Babška bo jutri, v nedeljo 20. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti, štepanja vaa št. 7 na domače pokopališče pri Božjem grobu. Sokol š te panja vas poziva vse članstvo, da se udeleži pogreba pokojnega brata Matije Babška jutri popoldne. Zbirališče za članstvo v kroju ob 15.30 na letnem telo-vadišču pri Sokolskem domu, ostalo članstvo pa naj se udeleži pogreba v civilu z znakom. Krajevna organizacija JNS Stopanja vas poziva vse svoje Člane, da se polnoStevllno udeleže pogreba pokojnega zaslužnega odbornika g. Matije Babška, ki bo v nedeljo popoldne ob 4. izpred hiše žalosti štepanja vas št. 7. KOLEDAR DANES: Sobota, 19. avgusta katoličani: Ludovik JUTRI: Nedelja, 20. avgusta katoličani: Bernard DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Josette KINO UNION: 2ena na razpotju KINO SLOGA: Marionete KINO SISKA: Legija časti PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. MESTNO ZDRAV. DEŽURNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. l/I., telefon št. 86-41. &%pod sita Ze l. 1926 je prišla stavbna zadruga »He-ra« v konkurs. Žrtve so bili po večini le obrtniki. Njim dolguje zadruga blizu 1S0 tisoč din. Konkurzno postopanje se vleče torej že dobrih 12 let, pa še vedno ni končano. Naglica ni nikjer dobra! To je vedel celo višnjegorski polž, ko je sedem let lezel na skalo in se je nazadnje prekucnil nazaj, da do vrha sploh ni prišel. Prizadeti obrtniki to tudi vedo. vendar pa se jim zdi. da bi lahko rekord v navici kar mirno prepustili višnje gorske mu polžu in da bi morda vendarle kazalo to zadevo nekoliko pospešiti. Vsaka stvar ima namreč svoje meje. Šolstvo Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni Izpiti od 25. avgusta do 31. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred bo sprejemal direktor od 25. do 29. avgusta med 9. in 12. Prav tako se morajo prijaviti v dneh od 25. do 29. avgusta dijaki (inje), ki želijo prvi razred ponavljati. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 4. "septembra od 9. do 12. Podrobnosti na uradni deski. Na ///. drž. realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. t. m. popoldne po razporedu, ki je objavljen v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 28., popravni višji tečajni izpiti pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bo 2. sept. od 8. do 11. v prostorih kakor je objavljeno ns deski v avli. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne od 8. do 12. za začetno črke A do H, popoldne od 15. do 18. za Črke 1 do L, 4. aeptembrs dopoldne za črke M do §. popoldne zs črke T do 2. Vpisovanje tujih učencev bo 5. sept. dopoldne Od 8. do 12. in popoldne od lo. do 18. v ravnateljevi pisarni. Na drž. II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani (Sp. Šiška) bodo popravni izpiti za vse razrede 30. avgusta., popravni završni izpiti 31. avgusta, vselej ob 8. Vpisovanje bo 1-, 2. in 3. sept. od 8. do 2. Otvoritvena služba božja 9. sept. ob 8. Slovenci v Ameriki Pred tedni Je zopet umrlo več naših rojakov izseljencev v Ameriki. Dne 19. julija je umrla v Evelethu, Minnesoti, nenadne smrti Marija Pečar, stara 54 let, V novi domovini je zapustila moža in štiri otroke, v Iowi pa brata Petra Proška. — V Jo. Metu je umrla 21. julija Frančiška Lavrič, 671etna vdova. Rodila se je v Srednji vasi pri Loškem potoku. V Ameriki je živela 34 let. Zapustila Je tri sinove in tri hčere. — Pred 14 dnevi Je umrl v Denverju. drŽava Colorado Franc Gerželj, v starosti 56 let in doma' iz Malega loe;a pri Loikem potoku. V Ameriko se Je priselil že pred 73 loti. Zapustil je ženo, pet sinov tn dve hčerki. — Pred tedni Je nenadno umrl v Cfevolandu Ivan Oblak, star 50 let Doma je bU iz Idrije. V Ameriko Je prispel pred tO loti Zapustil Je leno. otrok pa ni hnei. Stev ; 8 1 aga srbske vojske na Ceni [a strahovito porazila preko srbskih maj Pred 25 leti je srbska armada izvojevala eno največjih svojih zmag, ki ostanejo zapisano na prvih slraneh njene slavne zgodovine Pri bitki na Ceru, prvem večjem spopadu v svetovni vojni, so Srbi dokazali vjernu svetu, da morajo centralne sile računati s srbsko armado kot z zelo resnim nasprotnikom. Avstrijska vojska je imenovala v začetku vojno s Srbijo samo »kazensko ekspedicijo*. Avstrija je računala, da bo že v nekaj tednih obračunala Z »ne-bo£ljeno< Srbijo, z majhno balkansko državo, ki je prav tedaj še trpela zaradi dveh velikih balkanskih vojn. Kakor znano sc jc Srbr.a bojevala 1. 1912 s Turki, 1913 z Boleari. Ti voini sta jo r resnici precej oslabili in je že zato razumljivo, da je Avstrija ni iemala resno. Avstrija se je samo bala. da se bodo v njeno obračunavanje s Srbijo začele vmešavati druge sile. Vojvoda Rađomftr Moc obeh Vendar je Avstrija postala v sko ekspedicijo« veliko armado. Mobilizirala je tako zvano balkansko vojsko, kd so jo sestavljale tri armrije. Vrtwvni poveljnik je bil Potiorek. Skupno Je ta »balkanska armada« v 7 korpusih štela okrog 370.000 mož. Nasproti tema je tvorilo srbsko armado 11 pešadijskih divizij in ena konjeniška, skupno le 250.000 mož. Strateški načrti Potiorekov načrt je bil stisniti Srbijo z močnimi napadi ob Donava, Savi in Drini vzdolž vse meje, potem bi pa naj avstrijska vojska prešla Drino v njenem dolnjem toku ob boku srbske armade ter prodirala proti Valjevu in Kragujevcu, v osrčje Srbije. Načrt srbskega vojnega poveljstva je bil mnogo skromnejši: obdržati obrambno črto ter izpostavljene rjoloža-je ob Donavi, Savi in Drini, dokler se politični in strateški položaj ne razjasni. Zaradi vstopa Rusije v vojno, so Avstrijci kmalu spremenili svoj prvotni pada na Srbijo. Vojvoda Stepa Stepanovtć Prvi avstrijski strnete Avstrijska ofenziva se je začela 12. avgusta. V močnih oddelkih je začela prodirati čez Drino, a v nekoliko slabših tudi čez Savo pri Sabcu. Prav tako je bil močen pritisk ob Donavi, a je imel le demonstrativni značaj. Srbska vojska se je branila na izpostavljenih položajih s prislovi čno hrabrostjo, posebno pri Sabcu, Leš-nici in Loznici. Vzdržali so ob najhujšem pritisku avstrijske vojske dva dni, dokler se niso zbrali za odločilen napad. Odločitev za srbsko ofenzivo Vojvoda Putnik kot načelnik -hovne komande je pravilno ocenil žaj. Sprevidel je, da glavne silo avstrijsko vojske prodirajo po dolini Jadro tn ee» Cer proti Valjevu. v noči od M. na H, avgusta ie vrhovni poveljnik prestolonaslednik Aleksander odločil, da srbska vojska preide v napad v dolini Jadra. Nacrt so izdelali takoj: naloga 3. armije pod veljstvom generala Jurišica je bila z zevati sovražnika v dolini Jadra; 2. mija pod poveljstvom generala SteV______ Stepanovića naj bi čez Koceljevo in Teko-riš napadla sovražnika ob levem boka ta ga potolkla; konjeniška divizija pa bi noj krenila proti sovražniku v Mačvi ter noj kot izvidnica osvetli položaj, a med napadom pehotnih divizij na sovražnika naj vpliva na sovražno krilo in zaledje, šuma-diiska divizija je bila poslana proti sovražniku pri Sabcu, 1. srmija pod poveljstvom generala Bojoviča je pa imela nalogo da preide kot rezerva na levi breg Kolubaro. Razvoj srbske armade Po tej odločitvi vrhovnega poveljstva so se edinice srbskih armij razvile v pospešenih pohodih na črti Sabac—Tekeriš— Krupanj. Na tej fronti so glavne sile srbske in avstrijske vojske že trčile skupaj zvečer 15. avgusta. Takoj so se razvili srditi in zelo krvavi boji na vsej črti, boji v dolini Jadra, zdaj splošno imenovani bitka na Ceru. Ko sc Avstrijci pri prvem prodiranju čez Drino naleteli na predstraže srbske vojske in jih začeli potiskati precej naglo perd seboj, so bili takoj pijani zmage in zdelo se jim je, da se je »kazenska ekspedicija« začela kakor so si jo zamišljali. Toda že prvo srečanje z močnejšimi oddelki srbske armade jih je kaj kmalu prepričalo, da morajo računati z zelo resnim nasprotnikom. Bili so zelo presenečeni. Medtem ko je 3. amrija po določenem na črtu zadrževala sovražnika ter zmagovito odbijala besne napade močnih avstrijskih oddelkov v dolini Jadra, so divizije 2. armije v pospešenem pohodu stopale v bitko. — Bitka na Ceru se je prav za prav začela v noči med 15. in 16. avgustom z napadom 2. armije in je trajala 4 dni. Srbska kombinirana divizija je napadla 21. avstroogrsko domobransko divizijo. Napad se je začel ponoči. Srbska vojska je presenetila sovražnika na prenočišču z iznenadnim in silnim napadom. Razbila je desno krilo 21. avstrijske divizije, ki so jo sestavljali trije pehotni polki. 16. avgusta sta pa dva srbska konjeniška polka napadla na severnem pobočju Cera leve krilo 21. avstrijske domobranske divizije. Tudi ta napad je ml tako nenaden in silovit, da jO bilo levo krilo sovražne divizije povsem i ari stri, pceden se je sovražnik mogel dobro postaviti v bron. Konjenica je uzd* čila cokjliU pehotni polk in premagala tudi celotno dlvizijsko artiljerijo. Tb je bOo prvo srečanje avstrijske vej" sko s srbsko armado na Ceru — divizija avstrijske vojske je bila uničena in njen poveljnik Je že 16. avgusta pobegnil z bojišča kakor brez glave. Nočni napad na nož srbske vojske na sovražnika je bil Mtaš&n. Ves položaj na Lisini, Diviču in Bornem potjo je bil zjutraj 16. avgusta do-pokrit s trupli premagane avstrij-dfvizija. vsej črti Po tem silnem nočnem napadu srbske vojske, kombinirane divizije pri Tekeri-so so se razvili srditi boji, ko je srbska vojska neprestano napadala, 17., 18. in 19. avgusta. V boj je stopila I. moravska divizija na Iverku proti 9. avstroogrski diviziji; I. šumadijska divizija je začela napadati pri Sabcu 29. in 31. avstroogrski divizijama; konjeniške divizije na Belem Kamnu proti delom 21. in 7. sovražne divizije. Dalje je stopila v boj še timoška I. divizija proti 36. avstroogrski in II. mora v ska divizija. V teh štiridnevnih zelo krvavih bojih, ko so srbski oddelki večkrat jurišali sovražne postojanke, je srbska vojska premagala avstrijsko armado na vsej črti Sabac—Tekeriš—Krupanj. Tretja armija je opravila sijajno svojo nalogo ter zadržala sovražnika v dolini Jadra. Druga armija je pa izvojevala v napadu čez Cer in Iverak odločilno zmago. Prva armija je kot strateška rezerva pripomogla s sv?J*m* tremi divizijami drugima dvema armijama, da sta lahko uspešno končali bitko na Ceru. Peta avstroogrska armija Je bila iznenađena tako z naglimi In spretnimi pohodi, pri. katerih se Je srbska armada zelo razvila ter snsnfla sovražnika, da so bile avstrijske age povsem v oklepu ter jim ni bOo več rešitve; poveljnik a. avstroogrsko armije, podprt z 2. armijo pri Sabcu m r 6. pri Packi, je bil uverJOB, da bo Med najsrditejšimi boji UL avgusta so mu sporočili željo vrhovnega poveljstva av-stroogrske vojske, naj bi izvojeval zmago nad srbsko armado k cesarjevemu rojstnemu dnevu. To'a na sam cesarjev roj-s>tr*i dan je avstrijska vojska doživela enega največjih porazov. Ostanki razbite avstrijske armade so se začeli umikati na sam cesarjev rojstni dan. 20. avgusta je srbska vojska že prodrla do Drine in čez nekaj dni je bil 4. sovražni korpus potol-čen pri Šabcu, njegovi ostanki pa potisnjeni čez Savo v Srem. Tako se je kon- Ccla :!d\T-*i bitka na Ccru in Jadru. Velike avstrijske izgube Po tej bitki je bil sovražnik potisnjen povsem z ozemlja Srbije. Seveda ne brez ž>tev. Srbska vojska je utrpela velike izgube, a avstrijska še mnogo večje. V bitki pri Ceru je padlo, odnosno bilo ranjenih 2S9 oficirjev, podoficirjev in p ros takov pa okrog 16.000. Izgube avstrijske vojske so znašale okrog 30.000 mož, a razen tega je bilo še okrog 4.500 ujetnikov. Srbski vojski je psdel v roke tudi znaten plen, med drugim 50 topov in 86 municijskih vozov. Izreden pomen zmage Naša armada upravičeno proslavlja veliko zmago srbske vojske na Ceru; z njo se bo lahko vedno ponašala, saj je z njo ponovno dokazala in zlasti še pred mogočno rmado evropske velesile, svoje izredne kvalitete ter brezprimerno hrabrost srbskega vojaka. V resnici je pri tej zmagi odločala v veliki meri hrabrost vojaštva in ne le spretna strategija poveljstva. Upoštevati je treba veliko premoč avstrijske vojske. Proti premoči so Srbi postavili svojo hrabrost, šli so v boj z navdušenjem ter zavestjo, da branijo domovino pred nasilnim sovražnikom, Id jo je hotel streti ter zasužnjiti v pohoc!.. »kazenske ekspedicije«. Pri tej priliki pa niso spoznali junaštva srbske vojske ter njegove odločnosti samo Avstrijci temveč ves svet To je nedvomno kolikor toliko vplivalo na nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Tako Je srbska vojska pokazala s to svojo prvo veliko zmago v svetovni vojni blesteč primer ljubezni do ogrožene domovine ter si postavila najlepši spomenik v zgodovini. Dokazala je tudi pozneje, da njena prva zmaga ni bila prva ter da je srbski vojak brez primere požrtvovalen ter da se nikdar ne sprijazni z mislijo, da je sovražnik prodrl na njegovo zemljo. Jutri v Bohinj na kmetski praznik! V tej dobi je silno potrebno, da združimo vse sile, ko narod potrebuje največ —**+yr-4i Zato pridite jutrišnjo nedeljo v Bohinj na kmetski praznik in podprite kmotsko mladino pri njenih stremljenjih. Bohinj vas kliče! Pridite in manifestirajte s mladim rodom za našo zemljo, državo in svobodni razvoj* našega naroda. To bo največja kulturna manifestacija našega kmetskoga ljudstva za močno državo Jugoslavijo od Triglava do Črneča morja! Videli boste in občudovali veliko žilavost naše kmetske mladine, ki z največjimi žrtvami ustvarja kmetsko kulturo in se bo ta dan v veličastni povorki, s tekmami, narodnimi običaji in plesi predstavila množici, ki bo prihitela od vseh strani Vredno je, da damo priznanja požrtvovalnosti te mladine, ki z velikim idealizmom sodeluje za lepšo bodočnost naše do- ŠAH Nacionalni Šahovski tnrnlr Prof. Gabrovšek, ki že itak uživa splošne simpatije, si je z lepo potezo — v tur-nirski praksi menda edinstveno — še bolj pridobil naklonjenost soigralcev. Zahteval je namreč, da se mu točka, ki jo je dobil od Filipčiča v X. kolu po kontu macu, ne prizna in partija ponovi. Turnirski odbor je želji ustregel in se je partija končala re-mis. Enako je turnirski odbor upošteval Liculovo pritožbo zaradi kontumaca v partiji z Jermanom. Partija se bo ponovila. V XII. kolu je v A skupini tudi vodilni Gligoric doživel prvi poraz. Njegov nasprotnik B. PavloviČ je v Grunfeldovi obrambi prišel v središnjici v prednost, ki jo je uveljavil do zmage. Tako nt zdaj v tej skupini niti onega neporaženca. Veliko presenečenje je nadalje pripravil Licu!, ki je v odlični partiji premagal Rajkoviča. Šiška je v 25. potezi prisilil Muho k predaji. Drašič je v italijanski partiji z Ivko-vhn zaradi hude napake izgubil že po W potezah. Atijss je igral špansko partijo nasproti GottHebu zelo močno in je zmagal. Jerman je nad igral Mlinarja m ga po lepi žrtvi dame porazil. Medan je po 64 potezah premagal Majstoroviča. S. Pavlovič je podlegel Feuerju. Stanje v A skupini: GltgoriČ 9 in pol. Siska 8 in pol. Ponor. B. Pavlovič m Rajko-vn 7 in pol, Jerman 7 (IX MajstoroviČ 7, Ucoi 6 (l\ GottKeb 6. Dsssič in Ivkov 5 to pot Mlinar m & Pavlovič 4 m pol. Meden In Meha 3 in pol, Atijss 2 in poL V B sktspšm Je Gabsovsok po lopi igri nasmsjgsf Garavo. Sorti je kot črni izvrstno ^ŠSM Cnmbtkige Sprtngs varianto in je mo-rsl Mnžook kopltoiiietL Caadrič je preki-oŠ v zarobljenem položaja z Bernerjem in kar ni prišel na nadaljevanje, je Berner zasluzeno dobfl točko. Weiss je v lepi igri premagal Knrjačkegs. Filipčič je podlegel Kabarja. Slokan m Kohn sta v mlačni igri don** točko. Sovič je brez muke porazil Lončariča. Sobaric je premagal Stakiča. Stanje B skupine po XII. kolu: Gabrovšek 141, SorK 9 m pol, Rabar 9, Berner m Savič 8 in pol, Subarič 7 in pol, Carev 7, Weias 6 in pol. Slokan 5 in pol. Stakič 5. Kohn 4 in pol, Lončarič 4. Filipčič in Muž-dek 3 in pol. Cindrič 1 in pol. Kurjsčki poL Finalno kolo se bo začelo v torek ob IA30L ZELO AKTUALEN P B G C L Z M : r rrenuera velikega ljubavnoga ftlma! — V glavnih vlogah: ŽENA NA RAZPOTJU macda schneides Han« Sohnker, Karln Hardt in dr. Kino Union, tel. 22-21 Predstave danes ob 16-, 19 in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 17., 19. in 21. uri HNtei ™*I*CA JOSETTE * film 15010 vedrtoe ,n »»bornih «a-ob 16.. 19. in 21. ^bsssssbsbsbbbbsssssssbsssi s*erJev hrata se borita za naklo- njenost ljubke Francozinje, katere vlogo igra vsej kinopubuki tako priljubljena SIMONE SIMON. — FIlm prijetne zabave in razvedrila. KINO SLOGA, BENJAMIN GIGLI Paul Kemo _ Lucie En llsth tel. 27-se w m n f AsJFTIT Kn*,us< - Ob 16., 19. tn 21. 1*1A1%1VW1L 1 ML Theo Lingen — R. Romanowsky _ _ Izvrsten glasbeni šlager z najlepšimi arijami. Zakaj ne Silmajo narodnih običajev? Strokovnjakov za fttmanje imamo dovolj in nekateri so pravi mojstri Ljubljana, 13. avgusta Živimo v dobi filma — to je pri nas samo se prazna fraza. Ne moremo sicer pričakovati in ne zahtevati, da bi se pri nas ustanovila domača filmska industrija, ki bi naj izdelovala velike filme kakor velika filmska podjetja drugih večjih in naprednejših narodov. Za to ne gre. Hočemo le reci, da bi tudi v naši državi morali ceniti vrednost filma — ne govorimo o industrijski vrednosti. Cas bi že bil, da bi tudi pri nas spoznali, da ima film posebno vrednost kot najboljše izrazno sredstvo — pred mrtvo sliko in črko in tudi pred živo besedo. Film je najboljše učno sredstvo in film je tudi najzgovornejši kulturni dokument. Vendar to Še ni vse: naj omenimo samo da je film tudi najbolj še propagandno sredstvo. Govorimo pa seveda o dobrem filmu, odnosno o filmu v dobremu pomenu besede. Ali hi torej pri nas ne mogli izdelovati kulturnih, pokrajinskih, tujsko prometno propagandnih ta kratkih dokumentarlčnih filmov? Ali bi ne bilo mogoče filma ti nekaterih značilnosti življenja našega ljudstva, ali bi ne bilo umestno Ohraniti v filmih, kar izumira ta kar se ne bo nikdar več vrnilo — bogastvo naše folklore? Zdaj, ko prirejajo festivale slovenskih narodnih običajev, narodnih iger, Id so oatalina obredij iz davnine življenja nosili davnih prednikov, bo nedvomno marsikdo obžaloval, da so takšni festivali prav za prav le enkratni. 2e čez nekaj let najbrž ne bo več mogoče oživeti pred množicami teh narodnih običajev na teh prireditvah. A vse to bi lahko ostalo ohranjeno rodovom. Cez leta že najbrž ne ho mogoče več oživeti pred množicama teh narodnih običajev, ker je težko reči, ali bodo še živeli povsod tam, kjer živo se zdaj, odnosno če bodo ohranjeni tako dobro kakor zdaj. Ne smemo misliti, da se bo dandanes ohranilo, kar se je v dolgih stoletjih. Dandanes živimo prehitro; kmetje niso več tako trdno navezani na zemljo kakor so bili, izseljevanje z dežele v mesto, gospodarski ter socialni pretresi, politične spremembe, vpliv industrializacije na kmetih, neugodni civilizacijski vplivi mosta in tujine — vse to preveč naglo preoblikuje lice našega podeželja in vleče za seboj v vrtinec kulturno brezbarvnega časa, tudi ljudstvo, še zvesto šegam očetov. Težko je govoriti o tem; kdo med našo inteligenco in zlasti meščani se še približa preprostemu ljudstvu s prvinsko ljubeznijo do naroda, iz razumevanja do ljudstva, iz zavesti, da prava narodna kultura v resnici korenini med ljudstvom, v tem* kar se izraza še v narodnih običajih, kar izzvenela iz naših narodnih pesmi m sploh v sonvmikloatf ljudstva — kolikor ji js še — v njegovem načinu mišljenja in čustvovanja?! Kdo ima globlji smisel za to, kaj je prav za prav slovenski narod? Res, težko je govoriti o tem. Zato pač ni bilo pri nas nikdar dovolj razumevanja za takšne vrednote, kakršne so skrite v našem folklornem bogastvu. Pri nas nekateri oblačijo narodne noše — predvsem gorenjske — iz nekih čudnih nagibov, da ob raznih slovesnostih hočejo po vsej' sili postati harlekini. To se zdi pogosto edin dokaz spoštovanja nase inteligence do narodnih ostali n. Vendar se ne bo nihče spremenil in sedaj ni čas, da bi si o tem izpraaevali vest. vprašati smo se hoteli samo, ah pri nas res ni mogoče niti sestaviti poštenega albuma naših narodnih noš — vseh slov en-skfli — z natančnim opisom, albuma, ki bi ga lahko pokazali tujcem, ko oi se zanimali aa naše foklorno bogastvo. Ah bi ne bilo mogoče zbrati vsaj čim popolnejših fotografij nafth narodnih običajev, plesov Itd.? Ali je že kdo pomislil, kako veliko vrednost bi imele takšne slike, če tat ja imeli vsaj zbrane v etnografskem muzeju ali kjerkoli v javnem, razstavnem prostoru, kjer tod si jEh lahko ogledal vsak? Ah bi ne bOo priporočljivo, da bi bile takšne stike naprodaj tudi v obliki razglednic in da bi Jm imele naprodaj tuđi naše Uiiistsgiie propagandne pisarne? Ah bi ne btto prav, da bi se s lepimi narodnimi običaji sosnoJSBs tudi naša šolska mladina in aH bi škodovalo, če bi imeli tudi po šolali po nekaj lepih slik iz prizorov naših lEMishlli Iger? In s* bi ne bilo priporočljivo, da bi takšne stike, hkrati s ros zna-čSatmi fotografijami naših pokrajinskih lepot poMjah tudi našim izseljencem? bi tud9. ne škodovalo, če hi rmeli zbirke stik iz našega nerodnega za propagandne razstave v tujini, pmlvosni za svetovne razstavo. Toda koliko večjo viednost bi imefi šele furni! Koliko bolj agovornejši, nasomejši ter prepričljivejši je film! Dober propagandni rum nas% pokrajin, film o še živečih narodnih običajih, pristnih narodnih nošah m prav tako ptlstiun narodnih igrah. Pormslite samo, kako dostojno bi lahko predstava našo domovino naš zastopnik, jl pr. župan večjega slovenslusgs, mesta, kot gost tujega mesta — % dobrim kulturnim filmom! Kako Krvavo potrebni bi nam ban takšni flhnt ko privabljamo tujce v naša letovišča, kako eto bi potrebovali filme, ko predavatelji v tujk o nošOi krsjm In ljudeh! m zlasti še, kako dragocen bi bil taksen film na svetovni razstavi v New Yorku (Baje zdaj neki Američan z vso .laglico filma naše etnografske znamenitosti po državi, a svetovna razstava bo »evoda ze končana, ko bo film gotov). Zakaj torej pri nas ne izdelujemo takšnih filmov? Strokovnjakov imimo tudi mi dovolj in da so nekateri res pravi mojstri, smo sprevideli že po nekaterih sicer kratkih filmih. Vendar so ti naši filmski strokovnjaki piedvsem amaterji tudi v tem pogledu, da jih ne podpirajo bogati strici in ne reklamna podjetja, in da sami kupujejo material z največjimi žrtvami. Razen tega jih pa tudi nočejo poznati tam, kjer bi jm najbolj potrebovali. Zakaj torej pri nas ne izdelujemo kulturnih futnov? Pretekle dni se je srečal s Aora hamom znani Ljubljančan, dolgoletni član ljubljanskega Sokola in ustanovni dan SK Ilirije g. Jule Deu, upokojen uradnik Kmečke hranilnice ljubljanske. G. Deu J)B iz stare ugledne ljubljanske rodbine. Njegov oče je bil prvi živinozdravnik ljubljanske klavnice. G. Deu je bil vedno zelo vnet športnik ien se še danes kljub svoji bolezni živoj zanima za šport. Jule, vsi tvoji znanci m prijatelji ti vzklikajo: se na mno;a leta« Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. pogorje v Jugoslaviji, T. desni pritok Donave, 8. plin. 10. član, 11. vrednostni papir, 13 predlopr, 14. del roke, 16. rimski pozdrav, 18. oblika glagola imeti, 20. vrsta gledališke igre, 21. žensko ime, 22. pogojni veznik, 24. bojno orožje, 27. površinska mera, 29. prislov kraja, 30» kazalni zaimek, 31. živilo, 33. del zidu, 35. dobra riba. Navpično: 1. moško ime. 2. glasbena nota, 3. češka reka, 4. mesto v Severni Afriki, 5. predlog, 6. bojno orožje. 7. ruako mesto, 9. del telesa, 12. glasbilo, 14. reklamno sredstvo, 15. koinifna prvina 17-vojaška edinica, 19. poljska cvetka, 21. muslimanski duhovnik, 23. kis, 25. g-oi.i v Grčiji, 26. ambalaža, 28. koroška najr, ina igra, 30. veznik, 32. povratni zaimek 34. osebni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo sol oto Vodoravno: 1. sila, 5. oven, 9. Irig, 10. mati, 11. Kohn, 13. as, 15. Niš, 16. Rr (erbij), 17. Job, 19. ura, 20. Karpati, 21. bor, 22. ako, 24. Al (aluminij* 25. Apo, 27. ad. 28. A zori, 30. Bari, 32, EJis, 34. oral, 35. Liza. Navpično: 1. Sinaj, 2. Ir (iridij). 3. lik, 4. agon, 5. Omiš, 6. Van, 7. ot, 8. NiUa, 12. Limpopo, 14. sokol, 16. Erika, 18. Bar, 19. uta. 21. Bal bo, 23. Odesa, 25. azil, 26. oral, 28. ara, 29. ili, 31. ar, 33. iz. čitajte in širite »Slovenski Narod«! MBBHBsgermanizmov« v naših pokrajinah. Proučili so že Slavonijo ln zdaj se bodo pomudlli še v Bosni. — 250 milijonov din za cestna ta droga javna dela v dunavski banovini. Državna hipotekama banka je odobrila dunavski banovini posojilo v znesku 250 milijonov din v glavnem za cestna dela. Posojilo bo izplačano postopno v petih letnih obrokih po 90 milijonov din. — Samomor sreskega podbace*«***. V Dubrovniku se je včeraj na oknu svojega sjtanovfmja obesil namestnik sreskega na-eelnika Franc Vovšek, bivat okrajni glavar v Kranju, Bolehal je na srcu in mnogo je trpel tudi zaradi bolezni v ušesih. Zaradi tega je večkrat svoji ženi dejal da si bo kOOĆal življenje. 2ena je prosila nekega radnika sreskega- sodišča, da. ji poinaga nadzorovali moža. Preteklo noc je bil Uradnik poleg Vovška, a ko se j« zjutraj za hip odstranil, je vovšek vzel vrv in*« Gffjesffl. Puetfl je dvoje pisem, eno nsstov-Bono na seno, drugo pa bratu, v katerih nssraja da Je silno trpel in da gre v smrt izradi' neozdravljive bolezni. Pokojnik je aH odncen pravm* in sposoben uraomic-Sftužboval te v raansfe kmjD&, h? Slovenije ML T ' — Prisad mm težave % pšenice. Zaradi težav, ki jih ima. Prisad zaradi nakupovanja pšenice, so ae razširile vesti, da bo kupoval le omejene količine žita. Te vesti so bile demantirane, a zdaj se je izvedelo, da Prizad ne bo mogel odkupiti vse pšenice v roku, ker brodarskim prevozniškim družbam primanjkuje vozni park. Prizad se je zavzel na pristojnih mestih, da bi imel prednost uporabe voznega parka za prevoz pšenice. — Nova afera s ponarejanjem Čekov v Splitu. V Splitu so imeli že afero s ponarejanjem čekov, a zdaj je odkrita nova, Nedavno je neki kmet prodal meščanom v Splitu Ček v vrednosti 3000 angleških funtov šterlingov aH v naši valuti okrog 87.000 din. Ko so kupci čeka hotela vnov-čiti ček, je bilo ugotovljeno, da je ponarejen. Prodajalca so prijeli in izpovedal je, da mu je ček dal neki Mirko Ceciliani iz Splita. Obljubil mu je zaposlitev, če mu proda ček, ni dal mu je tudi par čevljev. Ceciliani je pobegnil iz Splita in končno so ga prijeli v Dubrovniku. — Zlato žilo sta odkrila. Prebivalstvo na Omišu je prejelo te dni vest, da sta dva rojaka, ki sta pred leti odpotovala v Kanado, odkrila izredno bogato žilo. za katero jima že sedaj ponujajo 250 milijonov din. — Reševanje italijanske tovorno ladje »Polinie«. Včeraj smo poročali o nesreči italijanske tovorne ladje ki je pri otoku Drveniku nasedla na čer. Ladje še niso mogli doslej rešiti. Zdaj prelagajo z nje tovor, vendar samo les, cement pa, ki je delno že pokvarjen, mečejo v morje. Uničenega je okrog 800 ton cementa. — Operni pevec Primožič odpotuje v Nemčijo, član ljubljanskega opernega gledališča Robert Primožič, ki je po gostovanju v Trstu izginil iz Ljubljane, namerava zdaj najti zaposlitev v Nemčiji. — Stavka Šoferjev v M°starju. Včeraj so stopili v stavko vsi Šoferji, zaposleni pri podjetjih za prevažanje bauk si ta Continental in Adrija. Šoferji zahtevajo uvedbo lOurnega delovnika in kolektivne pogodbe na tej podlagi. Ker so lastniki to odklonili, so šoferji pričeli stavkati. Sre-sko načelstvo posreduje ln je obvestilo o stavki inspekcijo dela v Splitu. — Roparski napad na bivšega bana Antona Mihaloviča v Keresttncu. V noči med četrtkom in petkom se je priplazil v stanovanje bivšega bana in senatorja Antona Mihaloviča v Kerestincu neznan moški ter prelskal vse stanovanje. Najbrž je iskal denar. Ker ga pa ni našel v drugih sobah, je končno vdrl tudi v spalnico Mihaloviča ter ustrelil proti njemu. Krogla je zadela v zglavnik. Mihalovič je napadalca prepodil z revolverjem. Roparja ni mogel prepoznati. — Pogrešano dekle. Orožniki iz Vevč poročajo, da domači že od 7. t. m. pogrešajo 18-letno Valentino Jeriha, stanujočo v Vevčah. Dekle je srednje velika, ovalnega lica, kostanjevih las ter je bila pri odhodu oblečena v rumenkasto črtasto obleko in obuta v rdeče-bele čevlje. Ker je bila Jerihova že nekaj časa nekam potrta, ni izključen samomor. — Nepošten prenočevalec. Pri posestniku Matevžu Jugovicu na Suhi pri Stari Loki se je zglasil te dni potujoči urar Ivan Ježek, ki je že star grešnik, saj je sedel Še blizu tridesetkrat v zaporu. Ježek je prosil za prenočišče, ki ga je tudi dobil, v zahvalo pa je Jugovicu odnesel 400 din vreden daljnogled v usnjatem etuiju. — Radijske naročnike opozarjamo, da prinaša »Naš val«, tednik za radio, gledališče in film, sporede vseh evropskih radijskih oddajnih postaj, poleg tega pa še obširen izvleček najboljših oddaj za tekoči teden. »Naš val« ni samo suhoparen tednik z radijskimi programi, ampak objavlja v vsaki številki tudi zanimivo novelo ter poročilo o najnovejših dogodkih v radiofoniji in televiziji, številka za prihodnji teden objavlja obširno poročilo o radijskih postajah na vseh petih celinah, dalje zgodovinsko črtico »Iz nedavne zgodovine stolnega Zagreba«, v kateri obravnava urednik Vladimir Regallv življenje Zagreba od 1914 do 1918, rubriko »Radio m televizija« • kratkimi poročili o najnovejših dogodkih, obilo smešnic in pregled dogodkov po filmskem svetu. Naročite Še danes »NAŠ VAL« pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina je samo 10 din, eno številko na ogled pa dobite brezplačno! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, v splošnem nespremenjeno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura na Rabu 33, v Splitu 29, v Kumboru 26, v Dubrovniku 25, v Beogradu 24, v Ljubljani 22.3, v Zagrebu in na Visu 22, v Mariboru in Sarajevu 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 13.1. Iz LJubljane —lj Jutri bo prvi trnovski sejem, ki ga priredi Sokolsko društvo Ljubljana n. na svojem letnem telovadišču v Trnovem ob 15. Na sejmu bo naprodaj vse mogoče in na izbiro bo zlasti dobra jedača in pijača. Igralo bo več godb, vse po želji. Rajali bodo stari m mladi. Možje bodo tekmovali v streljanju s puškami, žene ln dekleta pa se bodo poskusile v streljanju z loki. Mladina se bo zabavala na vrtiljaku in ob nastopih akrobatov. Ob luči reflektorjev in raket bo nastopila mlada skupina igralcev. Kljub veliki režiji ter bogatemu sporedu bo vstopnina le 5 din, zato bo prvi trnovski sejem nedvomno dobro obiskan. —lj Sokol Vič vabi svoje Članstvo, naraščaj ln deco, naj se Jutri v polnem številu udeleži nastopa bratske sokolske čete v Notranjih goricah pri Brezovici. Odhod dece in naraščaja bo jutri ob 12.30 z vozovi izpred Sokolakega doma, članstvo pa naj se posluži potniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.45. Vse članstvo in naraščaj prosimo, naj se udeležijo nastopa v kroju, kdor ga pa nima, v civilni obleki z znakom. Seboj bomo ponesli vse tri prapore. Pokažimo jutri z veliko udeležbo, da cenimo delo sokolstva na deželi. Jutri zbor sokolstva na nastopu v Notranjih goricah! — Uprava. —1J 14-dnevna deška kolonija Jadranske Strate, ki Je letovala v domu JS v Bakru, se vrne v nedeljo 20. t. m. ob 8.46 na glav. kolodvor v Ljubljani. —11 Udrntenje jogoslovenskiii inaenrr. Jev ta arhitektov sokolja LjJuMJan. priredi zrn svoje člane in po njih vpeljane zainteresirane geste ogled novega prizidka pri sanatoriju Ooinlk atesti InstaleS^eiarii. nega ogrevanja. ▼ sredo, za. t, nt. poiHrtone. Odhod l avtobusi te Tavčarjeve ulice ob 16. uri. Vožnja je brezplačna, udeležba samo sa prijavljene. En strokovno razlago je po. skzttjeno. ODVfjDe pcijnve sprejeme tat. fom S/L (tele. 2l_ t. delavnici na Goapoavetskl cesti je ponctja odlcrlla pravcato monareje- valsko tvornico srečk, tom bolskih tablic in sUčnoga. Na delu so bili mizarski pomočniki, ki so razpolagali m lastno livarno črk in drugih priprav za ponarejanje srečk. Ponarejale! so kradli tudi tok mestni elektrarni. Dva člana ponarejevalske družbe sta že aretirana in je v zadevi uvedena stroga preiskava, ki jo policija drži zasedaj še v tajnosti. «111X1*1 Vil »Prvi trnovski sejem« —1j Dramatika šola šentjakobskega gledališča. Uprava obvešča vse one, ki nameravajo posečati dramatski tečaj, da se lahko prijavijo dre vi od pol 20. do pol 21., v nedeljo od pol 11. do pol 12. in v ponedeljek pred pričetkom tečaja, to je od pol 20. do 20. v Mestnem domu, L nadstropje. Tečaj je brezplačen. —lj Himen. Drevi se bosta poročila v trnovski cerkvi v Ljubljani gdč. Nada Ple-terski, hčerka zastopnika tvrdke Jugoslavensko Schicht Lever d. d. za dravsko ba_ novino Ivana Pleterskega, z g. inž. arhitektom Stankom Murkom. sinom univ. prof. dr. Matije Murka. Mlademu paru flpiliTTvo vso srečo! —lj Rešitev stanovanjskega vprašanja. G. uradnik Peter Kozinc ae jezi na nas, ker smo objavili, kako se veseli tombole Rdečega kriza in upa, da zadene glavni dobitek — stavbno parcelo v Šiški Pravi, da mu sedaj gospodar očita, da ga je jav. no napadel v časopisju, da nima rad otrok. G. Peter Kozinc izjavlja, da sedanji njegov hišni gospodar nima nič proti otrokom, ako so mirni in hiše ne pokvarijo; vendar bo pa zaradi sigurnosti kupil ne samo eno, temveč še več tom bolskih kart, ker ima že veliko let vročo željo, da bi si zgradil hišico za svojo družinico. —lj Čuden red na cestni električni železnici. Letos 15. junija je uprava naše cestne električne železnice izpremenila svoj nočni vozni red tako, da vozijo tramvaji proti Šiški in št. Vidu samo od kavarne »Evrope«, ne pa več iz Gradišča kakor prej. Istega dne je naša publika tudi načela vprašanje plačevanja nočnega dodatka na vozne karte, ker so sprevodniki od vseh brez razlike, ki so vstopili v tramvaj pri kavarni sEvropi«, zahtevali plačilo nočnega dodatka, čeprav *o potniki dokazovali, da so že pred 22. vstopili v tramvaj pri glavni postaji ali kjerkoli na progi med Mostami ali Vicem do Ajdovščine. Ti prepiri so se polegli, ker so posebno starejši sprevodniki postali priza-nesljlvejši in upošte\'all postajo, kjer je potnik pred 22. vstopil v tramvaj, ne pa samo nadaljeval vožnjo od Ajdovščine proti Šiški ali St. Vidu .V »Slov. Narodu« smo že večkrat poudarili, da so posebne mlajši sprevodniki zelo nevljudni, in smo prosili uprava CE2. naj v tem pogledu napravi red. Pri tramvaju, ki je včeraj ponoči ob 22. odpeljal izpred kavarne Evrope, so se nemili incidenti spet ponovili. Sprevodnik je namreč odločno zahteval doplačilo nočne pristojbine od vseh brez razlike, čeprav so pred 22. stopili v tramvaj že pri gl. kolodvoru ali pošti ali celo na Viču ali v Mostah in na Ajdovščini samo izmenjali voz. Na proteste je odgovarjal, da so novi predpisi, po katerih morajo vsi, ki se od 22. dalje vozijo od Ajdovščine proti St. Vidu, brez razlike, kje so že pred 22. vstopili v tramvaj, veljavni od včeraj. Res čudno je, da uprava GEŽ te svoje »včerajšnje« odredbe nI razglasila tudi naši javnosti po dnevnikih, saj bt se tako ognila tnctndentom s sprevodniki, hkratu pa dokazala da tudi na tramvaju mora vladati red. če že uprava državnih železnic o vseh svojih izpremembah po dnevnikih obvešča Javnost, bi prav to lahko storila tudi uprava naše CEŽ, hkratu pa svoje sprevodnike naučila takta, kako se postopa s potniki. Niti najmanj ni namreč primerno, da so sprevodniki nevljudni in da se na nač&n, ki bi bil vreden obsodbe na ulici, ne pa v tramvaju, sklicujejo na odredbe »od včeraj«, ki jih nihče ne pozna. Tudi bi bila potrebna razlaga, zakaj potniki, ki so pred 22. stopili v tramvaj n. pr. pri gl. kolodvoru, lahko po 22. nadaljujejo od Ajdovščine vožnjo proti Viču ali Mostam brez doplačila nočnega dodatka, za potnike v enakih okoliščinah proti St. Vidu pa to ne velja, ampak morajo plačevati Se poseben dodatek. —lj Mestno zdravniško dežurno shiibo bo opravljal od sobote od 20. io ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Pran, Srbska ul. št. 7/1. telefon št. 36-41. Danes 10. avgusta zvečer koncert vojaške godbe na vrtu restavracij« Grana1 hotela Union v znamenje tega m trakovi v mostnih izreka darovalcema najtoplejšo zairveso tudi v imenu podptranm. Počastite rajne s dobrimi deli! —lj Tatinski prati povsod. Te dni ponoči je nekdo vlomil v gostilniške prostore pri »Novem svetu« in ukradel iz omare nekaj drobiža in škatlo cigaret. — Cirilu Grmad* niku je tat ukradel s kolesa na Dolenjski cesti 150 din vredno sedalo. — Iz stanovanja na Sv. Petra nasipu je nekdo izmaknil Angeli Pelanovi 400 din vredno zlato o vratno verižico. — V klavnici je bilo ukradeno Marku Osredkarju iz žepa suknjiča 500 din. — Francetu Šuštarju pa je nekdo ukradel v neki gostimi 300 din vreden, rjav letni suknjič. —lj Aretirane lahkoti v ke. V nekem gostilniškem lokalu sredi mesta so se že dalje časa zbirale lahkožive ženske, zaradi katerih je prišlo cesto do prepirov in pretepov. Nič redkega tudi niso bili nočni izgredi na ulici, ki so motili mir okoliškim stanovalcem. Končno so se ti odločili in pozvali na pomoč policijo, ki je sedaj res napravila red. Aretirala je pet znanih prostitutk in jih vtaknila v zapor. —lj Kolesa kradejo. Izpred neke hiše na Masarvkovi cesti je tat odpeljal Viktorju KerZiču 1900 din vredno zeleno pleskano kolo znamke AB-KO. V Dobrunjah je bilo izpred Marinkove gostilne ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Primavera« Antonu Novaku. Francetu Cedilniku je tat odpeljal 1000 din vredno kolo izpred hiše St. 7 v Beethovnovi ulici. V St. Vidu pri Ljubljani pa Je neki mladenič, ki je pravočasno pobegnil, odpeljal novo kolo znamke »Her-kules« Mirku Moharju iz Smlednika. —lj V LJubljani So umrli od 11. avgusta do 17. avgusta: Smolič Ivan 92 let, višji uradnik drž. žel. v p., Komenskega ul. 14; Sikošek Josip, 65 let, carinski upravnik v p., Sv. Petra nasip 49; Peruzzi Ivan. 90 let, blagajnik kneza Auersperga v p., Go-rupova ul. 3; Brus Marija, 76 let, zaseb-nica. Malenškova uL 9; Drašler Franc. 67 let, posestnik in strojar, Dražica 17, obč. Borovnica; Jevnikar Rozalija. 75 let, za-sebnica, Tržaška c. 13; Marin Se k Ana, roj. Rovan, 43 let, žena delavca Glince, C. VI. 7; Drobnič Jakob, 72 let, užitkar. Cugled 2. obč. Lašče; Drofin Prokopdj, 46 let, slepi ruski ujetnik, Stara Loka; Peternelj Jože. 45 let, kajžar Mošnje 32 pri Radovljici; Baje Prane. 63 let, DoL Logatec; Kos Rozalija, 71 let, preužitkarica, Pore-ber 15, obč. Nevlje pri Kamniku; Ferjan-čič Javo, 36 let tipograf. Poljanska c. 25; Verblč Drago. 66 let adm. kapetan v p., Gale tova ul. 33; Planinšek Karel, 78 let, trgovec, Tavčarjeva uL 2. V ljubljanski bolnici so umrli: Bergant Gabrijel, 2 in pol leti. sin Žagarja, Sv. Lenart 2. občina Selca nad Škof jo Loko; Vrbanič Ivan. 66 let užitkar CrešnJevci 125, obč. Gornja Radgona; Barblč Jerica, 1 leto, hči posest-nice, Goričane 20 prt Moravčah; Harej Ivan. 50 let železniški snažUec, Obirska ul. 18; Svoboda Olga, rojena Capitanja, 70 let. Žena državnega uradnika. Vodnikova cesta 220; Vovk Anton, 67 let, delavec. Sv. Flori Jana ul. 15; Dittiger Ma rija, 35 let, žena zas. uradnika, Vižmarje pri Ljubljani; Mušič Barbara, 87 let, za. sebnicm Blatna Brezovica pri Vrhniki: Rupnlk Marija, 81 let, bivša trgovka, VI-dovdanska c. 9. Iz Celfa —lj Zaradi smetarskega voza na Mestnem trgu in Pred Škofijo smo objavili prošnji na g. župana, naj odredi, da pri^e semkaj pobirat smeti voz iz Dalmatinove ulice. Pritožnikom je bilo ustreženo, ker že nekaj dni po Starem in Mestnem trgu ter Pred Škofijo in po vsem tem okolišu pobira smeti nov metarski voz, ki ima avtomobilska kolesa ter je opremljen z avtomatičnimi zaklopkami. Obenem s to veselo vestjo o zmagi pritožnikov opozarjamo vae stranke tega okoliša, naj si nabavijo za smeti zabojčke popolnoma natančnih dimenzij 30x30x60, kakršni so pač predpisani. Prav tako morajo biti zunanje ploskve zabojčkov ravne in gladke ter brez kakršnegakoli okovja. Pobiralec smeti ima namreč nalog, da ne sme sprejemati smeti v nopravllmn za bo m. da se zopet ne ppr javilo pritožbo zaradi slabega funkcioniranja smetarskega voza. —lj Neznosni prah n» Vico je neprijetna zadeva tako za Vicane kakor za mestno občino in cestno nadzorstvo. Na - objavljene pritožbe nam sporočajo z mag itrata. da je mestno cestno nadzorstvo, so a j na Viču odpravilo škropljenje z vozovi s konjsko vprego, ki so doslej skropih stranske ulice, in pomnožilo število avtomobilov tudi na Viču, da so vsak dan dobro poškropljene vs5 prometne vtfice in pota. —IJ Za mestne revste ie "eroval g. dr. Ivan Plesa, tajnik ZTOI, 200 din v počastitev spomina pok. g. Karla Soess. vsle-trgovee r. Andrej Saraoon t Zaloške ceste na je possl 300 din mesto venca na krsto pok. g. Karla Planinska, a mestna —e Izbirne tekme celjske sokolske župe za sestavo župne reprezentance za lahko-atletske tekme v Zagrebu, za člane in članice, bodo v nedeljo 20. t. m. s pričetkom ob 8.30 na Glaziji v Celju. Vsa društva ponovno opozarjamo, da pošljejo na te tekme vse svoje v pofitev prihajajoče tekmovalce m tekmovalke. —c Mesto venca na krsto pok. upravniku celjske pošte g. Josipu Savelliju so nabrali poštarji Zg. in Spodnje Savinjske doline 420 din in jih darovali Dijaški kuhinji v Celju. _c Krajevni proti tuberkulozni ligi v Celju je darovala gospa Pepca sardonerjeva 100 din mesto cvetja na grob blagopokojnima upravniku Josipu Savelliju in ravnatelju Francu Joštu. —c Dežurno zdravniško službo za člane OUZD ima jutri v nedeljo g. dr. Josip ce-rin, Prešernova L —C Sveta mfiša za planince bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. pri Frischaufovem domu na Okreći ju. Planinci vabljeni! —c Pevski koncert priredi jutri dopoldne Od 10.30 dalje v mestnem parku pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Zbor »Jadrana« šteje 40 pevcev in uživa posebno lep sloves v Mariboru in ob naši severni meji, kjer požrtvovalno in hvalevredno nastopa na raznih prireditvah in širi lepoto naše pesmi. Celjani, ne zamudite te prilike in pridite vsi, ki ljubite slovensko pesem! —c SSK Maribor ln SK Atietik se bosta srečala jutri zjutraj ob 8. v teniški medsebojni borbi za klubsko prvenstvo drŽav, nega tekmovanja v tretjem kolu. Tekmovanje bo na teniških igriščih g. Rakuscha. Prijatelje tenisa vabimo, da si ogledajo lepe borbe, ki jih bo to tekmovanje nudilo, saj nastopijo za oba kluba najboljši tekmovalci Celja in Maribora. —c Nočno lekarniško službo ima od 19. do 25. t. m. lekarna »Prt križu«. —C V celjski bolnici je včeraj zjutraj umrla po dolgotrajni in mučni bolezni 33-letna poštna uradnica celjske pošte Antonija Berger. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 18. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. — V bolnici je umrl Anton Korun 54 let star iz Gomilakega. N. p. v m. —c Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo v Celju za šolsko leto 1939—40 bo v sredo 30. in v četrtek 31. avgusta od 18. do 20. K prvemu vpisu v to šolo je učencem prinesti: rojstni list. zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti in vpisnino 25 oin. K poznejšim vpisom je prinesti le zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino. Popravni izpiti bodo pismeni v ponedeljek 28. avgusta in ustmenl v torek 29. avgusta završni izpiti pa 30. avgusta. Začetek bo vsakokrat ob 14. Bedni pouk se bo pH_ čel v L razredu v ponedeljek 4. septembra, v n. in m. razredu pa v torek 5. septembra, vsakokrat ob 14._ —O De*, dvormaredna trgovssBa šola v Celja. Prijave za vpis v L razred je oddati ravnateljstvu od 25. do 28. avgusta. Izkaz za vpia izbranih učencev (k) bo »o. vin. na uradni deski. Redno vpisovanje za š. L 1939—40 bo 1- in 2. XX. od 8 do 11. Razredni, popravni in privatni Ispiti bodo 28. VDX pismeni ustmenl pa za n. razred 29. in za I. razred 80. VTH. Zadevne prošnje je vložiti do 28. VTUL; prošnje za završni izpit pa do 1. DC šolsko leto 1939— 40 se prične 14. IX. ob 8. s službo božjo v župni cerkvi, nakar bo v šcttrandeiitev učencev v rs—ede ter rssglasltsv dteci_ plinskih predpisov ln urnika* ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SMO — TeJfrfon 41-79. Najboljši film, nagrajen na lanski bienall v Benetkah! Izredno napeta ljubavna drama v srcu Sahare! Krasni posnetki čarobnih orientalskih pokrajin! Legija časti Charles Vanel, Plerre Ke nohta Marte Bell — Danes premiera! Predstave: danes ob J£9. uri, jutri ob 5., 7. ta 9. ter v ponedeljek ob 1/29. uri Po gasilskem kongresu Gasilskega kongresa v Ljubljani se je udeležilo skupno 10.500 uniformiranih gasilcev, med njimi 9000 iz dravske banovine. Mnogo gasilcev je bilo v narodnih nošah ali v civilu in se lahko računa, da je bilo v Ljubljani nad 11.000 gasilcev Sprevoda se niso udeležili vsi. ker so mnogi zaradi slabega vremena odpotovali že zjutraj na Vel. Šmaren, misleč, da bo sprevod in nastop v stadionu preložen. Inozemski gostje so se izredno pohvalno izrazili o stadionskem nastopu. Oba nemška zastopnika sta bila navdušena in sta izjavila, da so ju šele v Ljubljani spravili na izvrstno misel, da je mogoče pri javnem nastopu prirejati tudi orodne vaje Najbolj navdušen pa je bil zastopnik angleških gasilcev, mister Luscombe. Alegorija, ki sta jo izvajali ljubljanska gasilska župa in sa-marijanke Rdečega križa, mu je izmed vseh toek najbolj ugajala. Izjavil je, da bodo tako alegorijo priredili tudi doma. čim se bo nudila prilika. Od vodstva kongresa je zahteval podroben opis vaje, ki jo je po navodilih dr. Frante Misa sestavil znani sokolski internacionalec Boris Gregorka. Dali so mu tudi partituro, po kateri so alegorijo izvajali (Naprej zastava slave). Glede zaključne točke na stadionu je treba pripomniti — časopisna poročila niso bila popolnoma točna — da so jo s svojimi motorkami izvajali poklicni gasilci iz Ljubljane in prostovoljni gasilci ljubljanske župe iz Dravelj, Sp. Šiške in Šiške. Viča, Barja in Ljubljane-mesto pod vodstvom vodje poklicnih gasilcev g. Furlana. S O^RTO L Sokoli, hitri v Notranje gorice! Sokolska četa Notranje gorice, ki je ena najstarejših v župi Ljubljana, in je bila ustanovljena 1. maja 1910 kot odsek viskega Sokola, bo imela jutri svoj telovadni nastop, ki zanj vlada veliko zanimanje. Četa je danes pod okriljem matičnega društva Brezovica in so kljub tezkun razmeram lepo razvija. Dasi nima potrebne telovadnice, goji telovadbo in hodilo njeni člani k redni telovadbi v sosedno Brezovico. Jutri bo pokazala sadove svojega dela na javnem nastopu, ki bo na prijaznem travniku poleg- senčnatega grožđica, tik Železniške postaj«. P»o prihodu popoldanskih vlakov bo krenila povorka skozi vas na telovadile, kjer se bo pričel ob 15. telovadni nastop. Vabimo bratska društva iz Ljubljane in okolice, naj se tega nastopa udeleA: v polnem številu v kroju in s prapori. Bratje in sostre, pohitite jutri med nas. da nas moralno >n gmotno podprete pri našem delu. v okviru sokolske Petrove petletke si hočemo postaviti skromen dom. kjer bomo lahko neovirano izvrševali svoje naloge. Ker so zveze z vlaki na vse strani zelo ugodne, pričakujemo veliko udeležbo z ljubljanske :n notranjske strani. SPD — Planinski tabor na Pieilvcu pri Slove, njem Gradcu priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo 3. septembra t. 1. Ta slovesnost je vsakoletno manifestacij s ko zborovanje planincev. Člani SPD in vsi ljubitelji planinske prirode so vabljeni, da se v din večjem Številu udeležijo tega zbora planincev. Iz Ljubljane bo vozil v soboto 2. septembra ob 14.30 izpred evangeličan. ske cerkve avtobus do Suhadola ob vznožju Plesivca, kamor prispe okrog 18. ure. V nedeljo se avtobus odpelje od Suhadola ob 19. uri ter bo prispel v Ljubljano okrog 22. ure. Izletniki z avtobusom se bodo vozili iz Ljubljane do it. Ruperta v Savinjski doli-ni, dalje do Polzele, mimo Sv. Andraža do Velenja. kratek postanek v Slovenjem Gradcu in do končne postaje Suhadole, ob južnem vznožju Plešivca. Vožnja bo nudila udeležencem razgled na lepe in pestre pokrajin- v tem delu Slovenije. Sedeže v avtobusu je treba čim preje rezervirati v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. Sedeži bodo numerirani ter bo dotični, ki se preje prijavi, dobil tudi sedež v sprednjih vrstah. Planinci, izko. ristite ugodno priliko ter si vsaj do 25. t. m. preskrbite vozovnice za avtobusno vožnjo na planinski tabor. (—) Iz Brežic — Delovanje Športnega kluba Brežic« opazujemo z radostjo in velildm zanimanjem, saj nam skoro vsako nedeljo nudi kako nogometno tekmo. V nedeljo 6. t. m. je priredil s »odelovanjem nogometnih klubov iz Zagreba brzoturnir in je postal junak dneva 8K Mesarski iz Zagreba. Po zanimivi tekmi, ki ji Je prisostvovalo ste-■vtlno občinstvo is Brežic in Zagreba, js bila na dvorišču Narodnega doma v počastitev postov iz Zajrreba veselica, kjer so raadenll nagrade prvima dvema najboljšima k runoma. FK Mesarskemu je kot najboljšemu izrodil po nagovoru in pozdrav« predsednik kluba g. Zdolsek srebrn pokal. 8K Tomislavu pa čedno Izdelano diplomo. — Jutri t nedeljo 20, t. m. bo nogometna ti ■ ni« med SK Brezice in SK Galanterijski iz Zagreba in sicer na tolovadiAcu brežiškega Sokolske ga društva, ki je sedaj ograjeno in lepo urejeno. Pričete k bo točno ob poj 17. Ml iim prispeval za v T Stav. 187 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 10. avgusta m Ing. M. Klodič: O izdelavi projekta za rekonstrukcijo ljubljanskega kolodvora Ljubljansko železniško vprašanje je pre-lesna in prevažna zadeva, da bi se obravnavala na tako polemičen način, kakor se dogaja v nekaterih člankih dnevnega tiska. Ljubljansko železniško vprašanje obstoja že nad 40 let. Njegova pravilna rešitev je delala preglavice že upravi bivše Južne železnice, ki jo je mestno poglavarstvo ljubljansko stalno priganjalo k definitivni ureditvi, tako da se je končno lotila dela, ki ga je le delno opravila do L 1914. Nadaljevanje dela po zasnovi Južne železnice je danes zaradi popolnoma spremenjenih razmer nemogoče. Takoj po ze-dinjenju je 1.1919 posebna anketna komisija strokovnjakov zasnovala nekaj precej velikopoteznih načrtov za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, ki pa niso bili izvedljivi, ne sicer tehnično, ampak finančno. L- 1929 se je pojavil poglobitveni projekt, o katerem so tedaj in v poznejših letih mnogo govorili in pisali. Ljubljansko železniško vprašanje je postajalo namreč z naglim naraščanjem železniškega in cestnega prometa vedno aktualnejše, tudi razvoj mesta je naletel pri 1200 m dolgem glavnem kolodvoru med Tvrševo in šmar-tinsko cesto na glavno oviro, železniška in mestna uprava sta si prizadevali, da najdeta najboljšo, za vse zadovoljivo rešitev tega problema. Mesto je ustanovilo poseben akcijski odbor za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, ki se mu je posrečilo z osebnim posredovanjem pri ministru za promet doseči, da je železniška uprava sklicala veliko konferenco zastopnikov železniške in banske uprave, mestnega poglavarstva, zbornice za TOI in udruženja ju-gosl. inženjerjev in arhitektov kot najbolj kompetentnih in zainteresiranih faktorjev pri rešitvi ljubljanskega železniškega vprašanja. Ta konferenca je zasedala 2. in 3. decembra 1937 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Njeni glavni sklepi so bili: 1) da se ustanovi pri direkciji drž. žel. v Ljubljani poseben tehnični biro za napravo projekta o rekonstrukciji ljubljanskega železniškega vozla, 2> da se ustanovi ožji tehnični odbor zastopnikov na konferenci udeleženih faktorjev, ki naj daje pobude in navodila tehničnemu biroju, 3) da tvorijo člani te konference šsrši delovni odbor, ki se od Časa do časa sestane ,da se mu predložijo v pretres in odobritev od tehničnega biroja izvršena ln od ožjega tehničnega odbora pregledana in odobrena dela. Minister za promet je vse te sklepe odobril in imenoval člane tehničnega biroja in ožjega tehničnega odbora. Ta biro in odbor sta dobila nalog, naj proučita vse v poštev prihajajoče varijante rekonstrukcije ljubljanskega kolodvora s tem, da ostane osebni kolodvor na sedanjem mestu. Za šefa tehničnega biroja je bil postavljen g. ing. Leskovšek Drago, v. sv. dir. drž. žel. v Ljubljani, ki sta mu bila dodeljena še en inženjer in en tehnični uradnik direkcije, za poznejše projektiranje varnostnih naprav pa še strokovnjak g. v. sv. Lenard Srečko. Kr. banska uprava in mestno poglavarstvo sta se zavezala, da dodelita za delo v tehničnem biroju po dva mlada inženjerja, dosedaj pa ni bilo zaradi pomanjkanja inženjerjev to število nikdar kompletno. Tehnični biro je začel delo meseca avgusta lanskega leta. Ožji tehnični odbor tvorijo: 1) Vsakokratni direktor in pomočnik direktorja ljubljanske žel. direkcije, sedaj g. ing. Kavčič Rudolf in Hojs Franc. 2) Zastopniki eksekutivnih oddeljenj žel. direkcije: za gradbeno g. v. sv. ing. Zelenko Fran, za strojno g. sv. ing. Gliha Ivan, za prometno-komercijalno g. sv. dr. Dekleva Leon. 3) Za tehnični biro g. v. sv. ing. Leskov-Sek Drago. 4) Za kr. bansko upravo g. v. sv. ing. Po-renta Josip in g. v. sv. ing. černivec Josip. 5) Za mestni svet g. univ. prof. ing. Hro-vat Alojz in ing. arch. Tomažič France. 6) Za mestni gradbeni urad g. direktor ing. PoŽenel Albert in g. v. sv. ing. Mačkov-šek Janko. 7) Za udruženje jugosl. inž. in arh. g. prof. ing. Dimnik Stanko. S) Za zbornico TOI g. zbor. tajnik dr. Ploss Ivan. 9) Zastopnik poštne direkcije. Podpisani nadzorujem delo tehničnega biroja in sodelujem v ožjem tehničnem odboru od oktobra 1938 kot ekspert in delegat generalnega direktorja državnih železnic. To so gospodje, ki jim je poverjena izredno važna naloga, da izdelajo za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla najbolj odgovarjajoč projekt, ki bo tehnično in denarno izvršljiv in ki bo na najboljši način rešil železniški, cestnopromet-ni in mestno razvojni problem, kajti po- udariti je treba, da so ti trije problemi ozko povezani med seboj. Poudariti pa je tudi treba, da je izdelava takega definitivnega projekta ogromno delo, ki zahteva mnogo znanja in prakse, mnogo terenskih in pisarniških del, ki je treba zanj preštudirati mnogo varijant ln o vsaki podati strokovno utemeljeno poročilo, i. t. d. Sedaj je izdelava projekta na pravi poti: popolnoma nepristransko se obravnavajo v tesnem sodelovanju med vsemi zainteresiranimi faktorji vsi problemi. Ti problemi so: 1) Za železniško upravo: Ureditev moder nega. po najnovejših izkustvih zgrajenega osebnega, tovornega in obratnega kolodvora z vsemi potrebnimi prometnimi, obratnimi in varnostnimi napravami in seveda z vsemi arhitektonsko in praktično rešenimi visokimi stpvbami kakor: glavno postajno poslopje, peroni, dohodi k peronom, skladišča itd.; nadalje naprava novega ran-žirnega kolodvora, da se sedanji neustre-zajoči premik na treh postajah poenostavi in centralizira; končne de odstranitev zastarelih kurilniških in delavniških naprav iz sredine mesta ter postavitev novih, bolj ekonomičnih kurilnic in delavnic izven mesta v bližini tovornega in ranžirnega kolodvora. 2) Za cestno upravo: Rešitev križanj železnice s cestami, tako da bosta cestni in železniški promet pregledna in popolnoma neodvisna drug od drugega na vseh ali vsaj na glavnih križiščih. 3) Za mestno opravo: Odstranitev ovir, ki jih sedaj stavijo železniške proga ln kolodvori razvoju mesta, v tisto smer, kjer so najbolj ugodni pogoji sa to, t. J.: odstranitev kurilnic, delavnic in premika iz mesta ter naprava novih cestnih zveš med sedaj po železnici ločenimi deli mesta. Tehnični biro izvršuje s svojimi Številčno skromnimi silami meritve na terenu, načrte in proračune za razne varijante in poroča o njih na sejah ožjemu tehničnemu odboru, Id o njih temeljito raspravlja. To je strokovno delo, ki ne spada pred široko javnost, katera sme biti prepričana, da ima v ožjem tehničnem odboru zanesljive zastopnike. Tu se ne zapostavlja en problem drugemu, ampak se vsi sporedno obravnavajo ter se išče kompromisna najboljša realna rešitev. Največji bodo izdatki za železniške naprave, pa naj bodo že v sedanjem nivoju, nad njim ali pod njim. Za enkrat lega kolodvora v vertikalnem smislu ni bistveno vprašanje, ker ta izpremeni razmeroma le malo izdatke za železniške naprave kot take. Podrobni Studii bo pa pokazal, kateri projekt najbolje in najceneje rešuje cestno-prometni in mestno-razvojni problem. Težko je sedaj govoriti o kakih definitivnih Številkah Izdatkov, dokler niso načrti in proračuni izdelani. Tehnični biro je sicer napravil približni proračun na podlagi nekega generalnega načrta, ki pa se mora smatrati samo kot ena varijanta izmed možnih rešitev. Zato je vse razpravljanje o potrebnih milijonih v časopisih neumestno. Javnost naj potrpi, dokler ne bodo vsi načrti in proračuni gotovi, kajti to je delo, ki po svojem obsegu mora biti dolgotrajno. Tehnični biro dela vestno in požrtvovalno in mu moremo popolnoma zaupati. Pri takem stanju zadeve smatram vse polemike, mile in ostre, ter spravljanje osebnih mnenj v ospredje za odveč. Ssk&lska manifestacija v Kamniku Film o razvitju naraščajskega prapora KAMNIK, 13. avgusta. Od naše nedeljske proslave je že poteklo nekaj dni, toda Še vedno je predmet živega zanimanja in razpravljanja. Dan 13. avgust 1939 bo ostal v srcih Kamniča-nov zapisan kot dan. ko je sokolstvo dokazalo, da je njegova misel živa, zdrava in močna. Tako prisrčnih in iskrenih manifestacij Kamnik bržkone še ni izrazil nikoli in doživel. To je bil v resnici naš dan, so rekli Kamničani. Pohod sokolske armade z našo narodno vojsko na Čelu skozi Kamnik je bil edinstven dogodek, ki ga ne bomo zlepa pozabili. Bil je to pohod moči, mladosti in sokolske volje do de la. Oni, ki so korakali v sokolskih vrstah, kakor oni, ki so se udeležili proslave kot gledalci, so čutili isto: sokolstvo je velika stvar. V nedeljo zjutraj se je Kamnik zbudil ves v zastavah, izjeme niso nič motile, le poudarjale so značaj Kamnika. Vse je bilo praznično razpoloženo, oblaki na nebu nas niso motili; sem pa tja je malo porosilo, toda popoldne, tako smo rekli, bo najlepše vreme. Po kosilu je vse hitelo na zbirališče pred glavnim kolodvorom, kamor je popoldanski vlak pripeljal vojake, Sokole iz drugih društev. Ko ie izstopila četa planincev jo je sprejelo frenetično vzklikanje. Z vojaštvom na Čelu se Je tisoč ljudi uvrstilo v povorko, kakršne Kamnik še ni videl. Naiprej so jezdili 4 konjeniki, ki so jim sledili vojska, narodne noše, 13 praporov. Sokoli v krojih (450) in v civilu. Spremljalo jih je neprestano pozdravljanje, ljudje v špalirju so jih obsipali s cvetjem. Ko so se sredi telova-dišča vojaki in sokolski oddelki razvrstili, se je okoli njih zgrnila tisočglava množica. Tribuna in telovadišče sta bila okrašena z zastavami ln zelenjem, pestro sliko, pa so poživljale rdeče srajce in narodne noše. Na slavnostni tribuni so se poleg zastopnikov oblasti zbrali sokolski od-1'čniki, med njimi kumica s. Loni Dolin-škova, ki je kljub svojim 70 letom hrabro korakala v povorki. Svečanost je otvoril starosta br. Stare, nakar je bila izkazana čast državni zastavi. Za tem je spregovoril podstarosta br. Knez, ki je govoril predvsem naraščajni-kom s krepkimi, jedrnatimi besedami. Sledilo je razvitje naraščajnskega prapora. Ko je kumica pripela nanj trak, je izrazila željo, naj bi bil resničen vodnik delu in uspehu. Praporščak Bruno Uhle je prapor prevzel z zaobljubo, da ga bo vedno zvesto čuval, naraščajnica Sonja Hvala pa je izročila kumici Šopek lepega cvetja. Stari prapori so se pobratili s svojim novim tovarišem, godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi prisotni. Z defile jem vseh oddelkov je bilo razvitje prapora končano. Telovadni spored se je razvijal s potrebno točnostjo. Nastopilo je do 400 te-lovadečih ter so vsi oddelki pokazali mnogo izvežbanosti. Višek prireditve je bil nastop naše narodne vojske, pod vodstvom poručnika g. Harbića. Vaje vojakov so se končale z učinkovito sliko »Osvobojenje«, ki je vse navdušila. Rijavcc Vladimir: Trdovratna nika Veleposestnik Sodček je bil daleč naokoli znan in priznan kot sladokusec brez para, ki si je mogel in si jc tudi rad privoščil vsako dobroto, ki jo je zagledalo njegovo ?e mladeniško oko ali zasledil njegov, v tem področju na vsak način visoko izobraženi nos. Ni mu bilo žal ne truda ne denarja — toliko je znal pripomniti, če mu je kdo oporekal ali ga skušal spraviti na boljšo, krščansko pot, da ne bo prav nič vzel S sabo . naj se svojat kar lepo skrega in stepe za denar, njive, travnike, gozdove, hiše in drugo, njega naj pustijo, dokler je živ, na miru, uživati hoče. Konec koncev mu res niso mogli dosti: ni bil požeruh ne pijanec. Pa se je zgodilo nekoč, da je daleč od-skočil iz mirne struge, ki je v njej životaril . in so bile temu krive kranjske klobase, ki jih je prišteval med najljubše poslastice. V zadrego ga jc spravilo, da skoro ni mogel zagrizniti vanje. Če ni bilo na mizi tudi poliča vina, tako da mu je bilo vedno oboje v očeh. prav za prav v glavi: kadar je žvečil klobaso je občudoval žlahtnino... in kadar je krepko, sočno in mojstrski mlaskal z jezikom, okušajoč vino, mu je pogled zadovoljno počival na onem, ki pravijo, da ima kal dva konca. Lačen je bil tistega dne, bolj lačen ko žejen___ in prav to mu je postalo usodno. Zavil je k Poloni. Nista trošila besedi — rdeče in debelolična je že vedela, kaj treba. Zacvrčala je ponev, rajsko prijeten duh je v obliki nežne megle napolnil prostrano gostilniško sobo ter tako razvnel Sodčko-vo domišljijo, da so se mu malodane res cedile iz ust sline in je neznansko težko dočakal trenutek, ko se je pečena dobrota prikazala njegovim poželjivim očem. Pa je bil tako lačen, in niti opazil ni, da na mizi še ni poliča. Teknilo mu je kar se da... in Polona ni bila počasna — pa je bilo že pol klobase bog ve kje. ko je prihitela z rujno kapljico. Sodček, ves srečen, si ni zaradi tega nič belil glave ... in je ostalo— glej šmenta! — ko je klobaso že pospravil, v poliču še za kozarec, dva vina... Kaj sedaj? — E, kaj, — si je rekel. — Navsezadnje sem še lačen. Klobaso. Polona!! _ Se eno? — se je začudila milostljiva. — Glej jo!... Me je mar tako malo?! Smo pa le mož! — se je izprsil ponosno. Bil je Sodček človek dejanj, ki nikdar ni mnogo razmišljal ali okleval. Ponev je ode vrcala drugič. A smola! Se ni bil z jedjo pri kraju, ko mu jc naenkrat zmanjkalo božjih solz . In kaj bi s samo klobaso, najsi je še tako dobra, brez zlate kapljice! Tudi polic j: v drutfrr priromal na mizo. In je bilo kmalu preveč vina in premalo Lepo je bilo in so vsi udeleženci odnesli najlepše vtise. Nam bo to v spodbudo k nadaljnjemu delu za kralja, narod in domovino, kakor je zapisano na novem praporu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam k uspehu proslave pripomogli, posebno naSi vrli vojski. Bratskim društvom, ki so prišla na našo proslavo, zagotavljamo, da tega ne bomo pozabili. Zahvala naj velja tudi vsem našim članom in članicam, ki so pomagali pri pripravah in prireditvi sami. Zaradi reda in ker je na proslavi primanjkovalo časa. bomo imena darovalcev žebljičkov za prapor posebej priobčili v bližnjih dneh v listih. One, ki bi morda hoteli naknadno doprinesti še kak dar, prosimo, naj to čim prej store. Vsem darovalcem bratska zahvala! Vso našo prireditev je filmal ugledni ameriški rojak Josip Birk ml., ki se mudi že par mesecev pri svojih sorodnikih, največ pri svojem očetu Josipu Birku st., gostilničarju v Kamniku. G. Birk, ki se v Ameriki zelo agilno udejstvuje pri tamkajšnjih narodnih društvih in je tudi svoje počitnice v Jugoslaviji porabil za udeležbo pri vseh večjih sokolskih prireditvah v bližini, je obljubil, da bo film o prireditvi kamniškega Sokola, ki ga namerava izdelati v Ameriki in najprej tamkaj predvajati, poslal čim prej našemu društvu v last. Tako borne imeli možnost v kratkem gledati našo proslavo 35 letnice v kinu. Ljubljana v jeseni Razstava sadja bo prikazala na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo in sicer v naravi, modelih in slikah. Podčrtana bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti sušenja. Razstavljene bodo razne vrste sušilnic v modelih in slikah, kakor tudi kotli domaČega izdelka za kuhanje mezge, sterilizatorji in kante za pripravljanje in shranjevanje sadnih sokov. Razstavljeni bodo tudi aparati za konzerviranje sadnih izdelkov v dozah. Sadjarsko in vrtnarsko društvo bo izdalo za to priliko posebno poučno knjižico o pripravi sokov, ki bo obiskovalcem na razpolago. Sampijoni. Na velesjmu bo na jesenski kmetijski razstavi razstavljena krasna kolekcija naših gob. V naših gozdovih, na travnikih raste izredno velika množina jedilnih gob, ki jih pa le malokdo pozna in. loči. Tudi lepe bele gobe — Šampijone najdemo sem in tja na travnikih, ni pa vsem znano, da je sampijon delikatesa, ki se da z velikim uspehom gojiti tudi doma, v kleti, v poletni gredi ali pa na vrtu v senci. Način vzgoje ni tako težak, kakor bi si marsikdo mislil. Potrebno je poznati v prvi vrsti natančno življenje gob, njih razrnnožitev, razvoj itd. V Parizu goje v bivših kamnolomih globoko pod zemljo velikanske množine lampi ionov, ki so Parižanom prava noslastlea. Zs- klobase — ko pa je v tretje zadehtela pred njim, je — razumljivo! — spet zmanjkalo vina. Je bil gospod Sodček trmast in si ni pustil zlepa do živega. Njega da bi — po domače povedano — »zafrkavala« takale klobasa ... vino nemara?! No! Naročal je naprej in naprej. Enkrat klobaso, da se je Polonina zaloga v shrambi že sumljivo nagnila h kraju, a ni hotela — vljudna kakor je bila — ničesar omeniti plemenitemu, boječ se njegove pravične jeze, če bi mu kaj oporekala, saj ga je prištevala svojim najljubšim in najizbranej-šim gostom — potem vino, ki ga je polič za poličem nosila iz kleti. Sodček namreč ni ljubil postsnega, marveč onega izpod pipe in je moralo še dišati po sodu... pa tudi mlačno ni smelo biti. Gospo Polono so bolele noge in znojne kaplje so ji polzele po čelu. Brisala si jih je kar sproti, da ne bi morda katera kanila v ponev, ki je že ni več jemala z ognjišča. Ni bila ko Kop. .arjeva mama, ki je šele pred gosti obrisala in očistila mizo. po kateri so še malo poprej skakali piščanci ter zapustili na njej marsikakšen neljub spominček, in zatrjevala pri tem, da bodo gotovo zadovoljni... Pri nas mamo rad* čedn'...! Niti Sodčku se ni godilo boljše. Tudi on se je kopal v potu svojega obraza. Besede ni spravil več iz sebe, kadar mu je česa zmanjkalo je le pokimal, in je po potrebi kaj bi si jih mi ne privoščili, če nam jo to motao. Da rast o pri nas, ve več starih gospodov, ki so jih vsak dan nabirali pod kostanji v Lattermsnnovem drevoredu ter akacijami ob bivši jahalnici. Zgodilo se je. da je zraste 1 sampijon ob spomeniku sv. Trojice pred Nunsko cerkvijo. Kako se vzgajajo sampijoni, kako rast o ter se razmnožujejo, kako je potrebno pripraviti gnoj za podlago, se bomo naučili na zele-njadnem oddelku kmetijske razstave na velesejmu. Bistrili rek in potokov Je pri nas mnogo, rib v njih pa mnogo premalo! Imamo tudi mnogo jezer, kjer bi lahko gojili znatno več rib, kakor jih gojimo. Naše vode so zlasti prikladne za postrvi. Kako ceni zunanji svet te plemenite ribe. nam pričajo Angleži, ki radi hodijo k nam lovit postrvi. Koliko dela nas še čaka na polju ribarstva in koliko lepih sadov se nam obeta, če bomo znali to delo prav organizirati! V okviru jesenske banovinske kmetijske razstave na ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo tudi ribarska razstava Na nji bomo videli stanje ribarstva zlasti v zaprtih vodah. Videli bomo, kako se plode in rede postrvi. Krapov bi lahko redili pri nas mnogo več. Ta panoga ribogojstva je pri nas Še zanemarjena. Na velesejmu bomo videli, kako je treba krape rediti. Prikazana bo tudi površina naših ribnikov ter sedanje in možno poznejše stanje ribogojstva. Videli bomo male kmetske ribnike in način, kako jih je treba smotreno izrabljati Naj torej ne bo ribiča, ki bi si ne ogledal te zanimive razstave! Okoli 1500 malih Hvali vseh vrst bo razstavljenih na jesenskem ljubljanskem velesejmu. kjer bo prirejena I banovinska razstava malih Živali in produktov Vsa razstava bo nameščena v raznih Davil ionih, pa tudi v vzornih farmah na prostem. Namen razstave je prikazati razvoj reie malih živali pri nas in današnje stanje. Reja gosi, rac in puranov ie najbolj razvita v južnih banovinah. Na banovinski razstavi malih živali in produktov v okviru jesenskega velesejma v Ljubllani bo prikazano, kako velike gospodarske vrednosti je reja teh vrst malih živali Puranova pečenka, gosja jetrca in račja jajca Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEM'I KAMNU so specialitete, ki jih konzumira svetovni trg v ogromnih količinah. Dvanajsta razstava Zveze gospodinj se bo bavila z najnujnejšimi gospodinjskimi problemi. Pred vsem bo opozarjala na važnost mleka, ki je eno najcenejših hranil, vsestransko porabno v najrazličnejših zvezah z drugimi hranili, ter daje izredno tečno in zdravo hrano. Z našo propagando za dvig konsuma mleka, ki je pri Slovencih že sam na sebi. premajhen, napram konsumu alkohola pa naravnost sramotno nizek, hočemo vplivati tudi na smotrenejšo pridelovanje mleka, na čistočo hlevov in kmečkih hiš. na njega kar najbolj gospodarski dovoz. Geslo gospodinj je »Noben naš otrok ne sme stradati mleka«. Novo kopališče na Gorenjskem Tržič ln okolica sta dobila lepo urejeno kopališče TRSie, 18. avgusta. Gorenjska industrijska mesta pogrešajo moderno urejenih kopališč Številno prebivalstvo, zlasti pa Številna mladina si poleti pač ne želi ničesar bolj kakor kopanja. Saj je to najbolj zdrav pa tudi najcenejši sport. Tržiško kopališče je zgradil gostilničar Franc Zupan v Snakovem pri Križah Oddaljeno je dobre pol ure od Tržiča in se vidi že z železniške postaje Križe—Golnik. Čeprav je zgradil kopališče zasebnik, ustreza vsem zahtevam modernega športnega kopališča. Občudovati je le treba požrtvovalnost in pogum lastnika, ki je zamašil veliko vrzel v potrebah Tržiča in okolice. Lega kopališča Je idealna, nahaja se na vzvišenem prostoru, ki ga ves dan obseva solnce. Poleg tega je posebnost te okolice Izboren zrak. saj leži kopališče na vznožju obsežnih smrekovih gozdov Kopališče je precej obsežno bazen je dolg 33 m in širok 10.33 m. torej pravo športno kopališče. Tržičani, ki so znani športniki v vseh drugih panogah, v tenisu, smučanju, drsanju in na motorju, bodo imeli tudi tu priliko zs športno udej-stvovanje 2e sedaj pridno trenirajo in so prav izvrstni plavači in skakalci Na razpolago jim ie tudi tronadstrooen skakalni stolp s skakalno desko. Kopališče ima 40 kabin in precej omaric. Kopalcem sta na razpolago tudi dve prhi. Za otroke je preskrbljeno; v manjšem bazenčku je vedno pravi živžav razigrane dece. Urejeno je tudi vprašanje dotoka in odtoka vode Letos stalno priteka voda iz bližnjega studenca, zdrava studenčnica, ki se na solncu še temeljito segreje Ker sta v bližini še dva studenca, ki jih bo lastnik napeljal v kopališče, bo vode vedno v izobilju. Kopališče je vedno polno, ob nedeljah ga obišče do 300 kopalcev. Saj se tu vsak lahko ndaužije solnca, zraka in vode. potrebna pa bi bila ugodna avtobusna zveza. Tržiška avtobusa, ki vozita opoldne v Ljubljano, bi lahko brez zamude zavila na Pristavi na cesto proti Golniku in bi v Krizah oddala kopalce in nadaljevala pot proti Ljubljani Potem bi imeli kopalci samo par minut do kopališča. Prav tako bi tudi večerni avtobusi lahko pobrali kopalce v Križah. Kopališče bo slovesno otvorjeno jutri v nedeljo. Ob otvoritvi bodo nastopili tr-žiški športniki, nato pa bo v lastnikovi gostilni veselica Otvoritve se bo gotovo udeležilo poleg Tržičanov in domačinov tudi lepo število izletnikov, saj so na vse strani ugodne železniške in avtobusne zveze. Nekoliko odgovora dopisniku »Gorenjca« škofja Loka, 18. avgusta Le zaradi resnice, hčerke božje, ki jo tamkaj, kjer bi jo hoteli imeti v zakupu, tako radi potvarjajo, se oglaša »gospodar hišne št. 1« na Karlovški ulici. Predvsem z živci ne bo vse v redu tamkaj, kjer je doma klopotec, ki iz tedna v teden klopoče o vsestranskih ogromnih delih v škof ji Loki. Kako je s to stvarjo, vedo davkoplačevalci sami najbolje. Saj čutijo v svojih žepih. Modri dopisnik -Gorenjca« je gotovo popolnoma pozabil ali pa Še nikdar vedel ni, kaj se je v škof ji Loki pod mojim županovanjem naredilo. Neznani gospod nemara ne ve, kakšna je bila davčna podlaga včasih in kakšna je danes, kakšne so bile doklade svoj čas ln kakšne so danes. 150 ponovnih desetdnevnih, poskusih se Jhn je v soboto posrećilo ctelno crvigniti podmornico >Squams«, ki se je potopila ob koncu maja. Trup podmornice se skriva trupla 25 mornarjev. Podmornico so dvignili z 10 pontoni iz globine okroglo 120 m. reševalna ladja >Falcon« pa bo ob sodelovanju vlačilcev izvlekla podmornico na plitvino. Ameriška rjodmorniea >ScraajH»< se Je potopila 24. maja v bližini Portsmoutha ob kanadskem obrežju. V podmornici je bilo SO mornarjev. Ko se je rx>dznorxiica začela, potapljati, so nesrečo signalizirali z rake. tajm Kmalu je prrpJnio na kraj ncanaosv već lajcflj in takoj se Je začela akcija, toda kljoto vsem oapcsnm ndeo Poveljnik *Sqna4usa« poročnik gfi. več rešiti vseh mornarjev. Priplula je tudi reševalna ladja >Falcon« s potapljači m več križark ter podmornic. Končno se jim je posrečilo s potapljaškim zvonom, spuščenim z ladje >Falcon«, rešiti iz podmornice, ko je že ležala nagnjena na morskem dim, 34 mornarjev, med njimi tudi poveljnika podmornice. V podmornici je pa ostalo se 25 mornarjev. Poveljnik podmornice poročnik Naouin je po ovoji neattvi pripovedoval, da je voda začela prodirati v podmornico, čim so se zadali potapljati pod gladino. Ukazal Je isprazniti vse oslica s balastom, da bi ss podmornim olajšala ter aopet dvignila, to. da podmornica se Je nagnila v kotu 30 stopenj in se pogreznila na dno. Poveljnik je mlatil, da so is tedaj utonili mornarji, zaprti v zadnjem delu podmornice. Mornarji, ki so preživeli katastrofo, so se rešili samo zato, ker Je neki član posadke v zadnjem trenutku, ko je voda že prodirala v notranjost, zaprl vodotesna vrata, Id so držala v zadnji del podmornice. To Je bil neki podčastnik, tudi resen, ki je pri zanašanja povedal, da je voda prodi, rasa v podmornico tako naglo, da ni kazalo nič drugega, kakor čim prej zapreti vodotesna vrata, čeprav je bilo za njimi še mnogo mornarjev. Pet izmed njih je bflo rešenih v zadnjem trenotku. Ko je podčastnik vrata že zaprl, je zaslišal obupno klicanje na pomoč. Naglo jih je odprl se enkrat in skozi je planilo iz *e poplavljenega prostora pet mož. Potem je bil prisiljen vrata aopet zapreti ter priviti z vijaki, da ni voda prodirala tudi v druge se suhe prostore. Izjavil je, de. so bfh" zaprti mornarji v tem trenutku nedvomno ss mrtvi. Nesreča podmornice >Squslus< Je bOa ena izmed treh vsEkih nesreč, ki so as pripetile spomladi. Potopila sta se tedaj še angleška podmornica >Thetis< in francoska >Fenix*. Kljub vsemu prizadevanja ter številnim reševalnim akcijam, pri katerih so sodelovale mnoge ladje, se jim doslej ni posrečilo dvigniti nobene izmed teh treh potopljenih podmornic m tako tudi niso mogli ugotoviti pravega vzroka teh vsekakor precej čudnih nesreč. Ce ss jim bo zdaj posrečilo izvleči podmornico >Squaius* na plitvino, kakor upajo, se jhn bo najbrž posrečilo vsaj nekoliko razjasniti vzroke teh katastrof. Potapljaški zvon, s katerim so rešili iz »Squalusa« 34 mornarjev ' • -V* fc * *. ..... . ■ Bajke o zloglasnem diamantu Lastnica demantira vse prazne govorice o diamantu Na ameriškem knjižnem trgu se je nedavno pojavila zelo zanimiva knjiga, ki jo je napisala 701etna vdova po škotskem zelo bogatem industrije*! ga Mc Lean. Že naslov knjige je zanimiv: »Hvala lepa — godi se mi dobroW Pobudo, da je napisala to knjigo, so dale avtorki čudne govorice, ki so se pletle okrog zloglasnega diamanta »Hope« (Upa-nps). Gospa Mc Lesno va je namreč lastni-diamanta še 31 let Splošno je 4 so o tam pisan ftpfi po vsem sve- ta* da iBeaaan* jhn isstajfcoin. Gospa Me Lesnova pa te hajke v svoji knjigi povsem izpodbija. Trdi da vsaj kar se tiče nje, m* niti trobe resnice, da bi sloviti diamant prinašal nesrečo. Pisateljica sicer opisuje xek> hamor-no. da je imela v svojem življenja mnogo sitnosti z iskanjem služkinj, kuharic m šoferjev, ker so se vsi zelo bali prebivati pod eno streho skupno z lastnico slovitega diamanta. Bali so se, da bi tudi njih ne doletela kakšna strašna nesreča, saj se po govoricah temu diamantu človek ni smel niti približati, da bi ne imel smole. Tudi znanci in prijatelji so se izogibali lastnice diamanta, da bi jih ne doletelo kaj strašnega. Lastnica sama pa trdi, da je bila v vsem svojem življenju vedno srečna. Vse stresne zgodbe, ki si jih je izmislil bog ve kdo, so k plod bujne domišljije. Tako so govorili, da so sloviti diamant nosile igralke, Id so doživele strašen konec, da je bil z dragotine tudi sultan Abdul Hamid je hA prav zaradi togi priairjen ab- dicirati ter da jc bila njegova ljubica ustreljena zaradi veleizdaje, ker jc nosila nekaj časa zloglasni modri kamen . . Trdili so celo, da je ta diamant povzročil znano katastrofo »Titanica« in da se jc potopil z ladjo vred. Že več tisoč vrstic so napisali novinarji o tem kamnu v najrazličnejših listih. Pisali so tudi o hčeri sedanje lastnice diamanta, da so jo uplenili gangsterji in da je gospa Mc Lean izgubila vse premoženje pri nesrečnih špekulacijah, seveda zopet zaradi diamanta... »Žal mi jc, da moram oropati svet vseh teh iluzij o svojem diamantu. Na vsem tem, kar so doslej govorili in pisali o diamantu, ni niti trohice resnice. Odkar sem lastnica diamanta »Hope«, jc varno vložen v treeora njujorške banke in nima sploh prilike, da bi vplival na usodo kogarkoli. Nikdar ga nisem nosila in nikdar ni bil tudi na palubi »Titanica«. Sultan Abdul Hamid ni bil nikdar njegov lastnik in zato se s njim tudi ni nikdar krasila njegova ljubka in prav tako ga niso nosile gledališke igralke. Diamant mi jc kupil moj mož povsem enostavno na amsterdamski borzi diamantov za 16.000 funtov štcrlingov (okrog 3350.000 din). Končno sem sc odločila, napraviti konec govoricam ter bajkam, ki so se spletale okrog slovitega diamanta. Samo to jc resnica in vse drugo so zgolj izmišljotine« Kako je nastalo zrcalo V starih Časih, ko še ni bilo steklenih zrcal, so jih nadomestovale izbočene kovi-naste plošče iz srebra ali zlitine medi in cinka. Kovinasta zrcala so pa na zraku kmalu potemnela. Končno so prišli ljudje na to, da se da kovinasta plast položiti pod steklo, da ji ne more zrak do živega. Tako je nastalo stekleno zrcalo. Dolgo so izdelovali zrcala takole: na košček stekla so položili tenak list cinka, nanj so pa nalili živega srebra. 2ivo »rebro je razjedalo cink. Tako nastala raztopina ima to posebno lastnost, da se zelo krepko prime stekla. Steklo so nekoliko nagnili, da je lahko ostanek živega srebra odtekel. Tako je pa trajalo mesec dni. preden so steklo polili z enakomerno plastjo kovine. Učenjak Libich je predlagal boljši način izdelovanja zrcal. On je nalival na ste- klo raztopino srebra. Srebro se polagoma useda in čez dobre pol ure pokrije steklo z blestečo plastjo. Da bi bilo zrcalo trpež-nejše, so pokrivali eno stran z barvo. Ta način je boljši, ker delavcem ni treba delati a strupenim živim srebrom. Tako zrcalo jc tudi mnogo svetlejše. Izdelovanje zrcal ni posebno težko, niti komplicirano, in vendar so znali pred 300 leti izdelovati zrcala v enem samem mestu, namreč v Benetkah. Način izdelovanja zrcal so Benečani čuvali kot strogo tajno. Po bene-čanskih zakonih je pretila smrtna kazen vsakomur, kdor bi izdal to tajno tujcem. Čez 1701 leto se dež vrača Ameriški geolog in meteorolog Halbert Gilrtte se je proslavil tudi s tem. da more dopolnjevati svojo vedo s točnimi napovedmi. Po sestavi skal se da baje določiti, da se vrača dež v ciklu, trajajočem 1701 irto. Ta ciklus ima pa v sebi še dva manjša, obsegajoča 567 in 189 let. To pomeni, da začne vedno po 567 letih deževati enako kakor je deževalo prej, potem pa dežuje dvakrat »..ako čez 189 let in končno se te štiri deževne periode zopet ponavljajo. Leta 1966 bodo končane vse te tri periode in nastala bo tako strašna suša, da jo bo mogoče primerjati samo z enako katastrofo leta 265, ko je dobila rimska država prve razpoke in ko so Kitajsko pretresale krvave vojne. Gilettova metoda obstoja v opazovanju plasti in usedlin, ki nastajajo vsako leto pod pritiskom vode. Nekatere plasti se dajo proučiti za milijone let nazaj. 1701-letni deževni ciklus nam baje lahko pojasni tudi nekatera razdobja blagostanja v zgodovini človeštva: kretska kultura 2300 let pr. Kr.. druga doba piramid, zlati vek Rima in Grčije, razmah Rima v 6. stoletju pr. Kr., normanska zasedbo Anglije, križarji. Džingiskanov vpad itd. Rontgenovi žarki V praških kinematografih je tekel te dni dodatni film berlinske TJfe. ki je prišel na filmsko platno kot reportaža čudežnega prodiranja žarkov. Ko gleda človek ta film. se prepriča, da je to skoraj čudež. Tako zanimivih filmov je malo na svetu. Od odkritja rontgenskih žarkov z enostavnim aparatom sledi gledalec procesu dela do najpopolnejših in najbolj kompliciranih aparatov, s pomočjo katerih lahko posvetimo skozi ljudi in .'»tvari v poljubni legi. če mirujejo ali pa če se giriirtjo. Por dine podrobnosti so lepo razvrščane, tako da ima človek vti- priletne povezanosti. Ob nekaterih podrobnostih člevek kar rtnr.L Tako recimo vidi utripanje srca, pa nc samo da ga vidi, temveč tudi si i Si ga. Zvok utripanjg ej seveda ojačen. Na film- platsu se vidi tudi. kako ee premika noga med hojo v okovanih turistov-skih čevljih. Gledalcu se zdi, da vidi človeka, kako hodi kakor fakir z boso nogo po ostrih žebljih. Druga slika nam zopet pokaže proces dihanja, delovanje pljuč, krvni obtok tja do najmanjše žilice itd. Zanimivo je tudi delo zob. kadar človek je. Gledalec misli, da vidi na filmskem platnu okostnjak, kako strahotno premika čeljusti. Takoj nato pa zagleda premikanje goltanca in pomikanje hrane v želodec. Komični so recimo prisorl pst pletenju, ko vidite samo obrise žice. Droga slika kaže, kako prodirajo žarki skozi listje na dreveeu ali skozi rože. Smeha pa ne more Človek zadržati, ko vidi, kako dekle poduha šopek. Človek bi mislil, da vidi okostnjak, držeč v roki polomljeno metlo, ne pa šopek krasnih rož. Zanimiv je tudi pogled na žive miške, ki njihov mesnati del telesa izgine in po kletki skačejo samo živi okostnjaki. Prometne nesreče v deželi avtomobilizma Prometnih nesreč se pripeti relativno mnogo več pri nas, čeprav se avtomobilizem iele razvija Amerika je še vedno klasična dežela av. tomobilov, čeprav jo po živathnosti avtomobilskega prometa že dosegajo nekatere evropske države. Toda po produkciji avtomobilov je Amerika še vedno na prvem mestu in ker se je avtomobilski promet najprej razvil tam. je razumljivo, da je Strašilo na cestnem križišču v Ameriki motoriaem v Ameriki še vedno na najvišji stopnji. Z razvojem avtomobilizma so se pojavila v Ameriki že zdavnaj razna prometna vprašanja, ki jih pri nas šele načenjamo. Amerika ima tudi zato najpo. polnejšo statistiko o prometnih nesrečah. Ta statistika odkriva mnogo zanimivega, v nekaterem pogledu vprav presenetljive- Po najnovejših statističnih podatkih o prometnih nesrečah v Ameriki je ugotovljeno, da se je največ nesreč pripetilo, ko so bili sicer izpolnjeni skoraj vsi idealni pogoji za avtomobiliste. Tako se je n. pr. pripetilo največ nesreč na sicer nezavarovanih železniških prehodih (60?©), ko so pa vendar bili za varno vožnjo izpolnjeni vsi drugi pogoji. Te nesreče na železniških prehodih se niso pripetile morda zato, ker hi vlak nekaj trenutkov pred nesrečo vo_ zU hitreje, kakor navadno pišejo časopisi, pa tudi avtomobil ni drvel v izredni hitrosti. Ugotovljeno je bilo, da je vlak vozil pogosto le 15 km na uro, avtomobil pa 20 do 35 km. Tudi vreme je bilo jasno, ni bilo megleno ter je avtomobilist imel dober pregled. Vozil se je s povsem navad, nim avtomobilom, cesta je bila v dobrem stanju in avtomobilist je bdi v večini primerov star 21 do 29 let. Vedel je tudi dobro, da se železnica križa s cesto. Vedeti moramo, da je v Ameriki veČina želeam-ških prehodov brez zapornic. Zato mora avtomobilist sam skrbeti, da prepelje varno čez križišče. Toda železniška križišča so opremljena z varnostnimi signali, optičnimi ali zvočnimi, tu pa tam pa tudi z obojimi. Pri tem je pa zanimivo, da se je pripetilo zelo malo nesreč na prehodih, zavarovanih z zapornicami in signalnimi, lučmi (0.61%). Pri nas je namreč nasprot. no. Največ nesreč na železniških prehodih se pripeti prav zaradi zapornic, ker se avtomobilist zaleti v zapornice, kar ga v usodnem trenutku zadrži na križišča. kjer ga dohiti vlak. Zanimiva je tudi ugo. to vi te v, da žena za volanom ne pomeni v splošnem večje prometne nevarnosti, kakor navadno mislimo. Število prometnih nesreč v primerih kjer je vodila avtomobil žena. se je povečalo od predlanskega leta do lani od 8 na 10?«. Skupno se je lani pripetilo v Zedinjenih državah 3494 avtomobilskih nesreč vseh vrst. To je v splošnem zelo malo glede na izredno živahen avtomobilski promet v Ameriki. Relativno se pripeti mnogo več prometnih nesreč pri nas, čeprav se j« avtomobilski promet šele začel razvijati. Avtomobilske nesreče so lani zahtevalo v Ameriki 1517 človeških življenj, ranjenih je pa bilo 4018 ljudi. Lani se je število nesreč znatno zmanjšalo prot.i piejšnjim letom ter se približalo številu nesreč v letu 1933. Statistika je tudi dokazala, da s Lan ljudje ne vodijo avtomobilov nic manj varno kakor mladi. Dokazano je celo. da av. tomobil vodi najbolj varno mož v staiosti okrog 70 let. Najbolj nezanesljivi avtomo. bilisti so pa v starosti od 15 do 21 let, ker vozijo najbolj neprevidno. Vendar se pripeti največ nesreč pri vožnjah, ko vodijo avtomobile avtomobilisti v starosti od 21 do 29 let. Statistika je ugotovila razne zelo zanimive podrobnosti, pač pa diskretno molči o tem, ali se pripeti kaj več nesreč, ko poleg avtomobilista sedi »ona«. Zani. mivo je namreč, da z osnutkom uredbe za cestno varnost pri nas predpisujejo, da ne sme poleg šoferja sedeti osera drugega spola. Predsodek je tudi, da je petek nesrečen dan za avtomobiliste. Vsaj v Ameriki to ne velja, črni dan za avtomobiliste v Ameriki je sobota, kar je pač razumljivo, ker je takrat najživahnejša promet, ko se Američani vozijo na vveekend. Na drugem mestu po številu prometnih nesreč sta nedo_ lja in ponedeljek. Največ prometnih nesreč se pripeti v mesecih november, december in januar, najmanj pa maja, julija in avgusta. Avtomobilski svarilni svetlobni signal na Mml pragi Sanje Jeanette Macdonaldove Ko je bila Jeanette Macdonaldova se deklica, je sanjala o uspehu, slavi, krasnem pravljičnem princu, angleški hišici sredi lepo urejenega vrta itd. In Hollywood ji je izpolnil vse te sanje. Ob vznožju hriba stoji zdaj Jeanettin gradič, zgrajen nalašč zanjo. Gene Raymond, njen pravljični princ, je spretno EPSdsl sa v* akrivnejse želje in tako je bfl novi dom zgrajen in opremljen strogo po njenem okusu. Ko jo je na dan poroke Gene prenesel čez prag novega doma, je na pragu vsake sobe obstala In ostrmela od prijetnega presenečenja. Vse je bilo prav tako. kakor je videla nekoč v sanjah. Oslo kombinacije barv so take, kakršne ima najraje. Jedilnica je bela in temnemodra, budoar barve breskve in francoske modre, mala jedilnica, bela, modra in žolta — veseli in udobni kotiček s kanarčki v belih kletkah. Gene je poskrbel tudi za siužanead. Poročna darila so bila pripravljena na pravih mestih, na mrzah so pa Težah' Je&netrini najljubši listi In revije. Iz stolpiča svojega grada vidi zdaj Jeanetta ves Hollywood. Beverlv Hills in košček morja tam dal^<* na zapadu, ftiroka vrata vodijo iz gradim na vrt, poba rož. Nad obokanimi vrati, .^kozi katera se pride na vrt, je z zlatimi < t-kami napisano »Princessin vite. To jc košček raja, ustvarjen nalašč za Je-an< 11 o. Na vseh straneh so njene najljubše m/.r, sredi vrta pod senčnatim drevesom pa mar-mornata klopica. Krasen vodomet pi ^prva Uho pesmico, kakor da spremlja aJšflM sanje. <5ez sadni vrt se pride do staj, kjer stoji Jeanettin snežnoheli In Geneov črni konj. V bližnji hišici stojita dva klavirja, pjesma miza in marmornat kamin, na katerem stoje miniaturni porcelanasti in stekleni orkestri. Tu študira Jeanetta nove An arije za svoje filme in tu kom-Gene nove popevke. Mannheimerjevo vdovo straži jo smrt bankirja Mannheimeria, kap, dočrm si je po neka-sam končal živ jen je. je raz-mnoge nizozemske finančnike, ki so banke Mendelssohna & Co. aBn-je bil glavni direktor in te banke. Ugotovili so, da znaša zavoda okoli 6 milijonov mz. Bankir Majinheimer se je ože-prerf osmimi tedni z mlado in bogato ki je sedaj postala vdova, o ka-terl pa ne vedo trenutno, ali je najboga-▼ H>rropi ali pa revna kakor s. Od nenadne smrti moža je vdova pod poacijskim n atzorst vom. zakoni so strogi posebno glođe bankrotov; vsi deiručarji skrahirane banke morajo jamčiti z vsem svojim pra_ moženjem za varnost vlog. zato je prizadeta bodi bankir jeva vdova. Po nekaterih ▼esteh je bankir slutil, da ne bo več dol-90 živel, ter je poskrbel za eksistenco svoje žene za pi basi, če bi postala vdova. Baje je naložil na njeno ime okoli 20 mi-1 jonov nizozemskih goktmarjev, premožen nje umrlega bankirja pa so cenili na okoti 90 milijonov goldinarjev, to je nad 4 mali jarde dinarjev. Ce sodnija ne bo zasegi« vdovinega delete aa pokritje prmasinjkljaja, bo vdova Msnnhetm s svojo milijardo dinarjev JBMMfcaki pač ena Stev. 187 »SLOVENSKI NAROD€,**ota, ». Strem 7 čudak, delomrznež in lapravljivec Sergij Bog Kako sta opisala značaj iti življenje tatu „Brezbrlžnlka44 njegov prijatelj in mačeha Neznanec je bil menda mnenja, da je tat kdo izmed konzervatorjev v muzeju. Zanimivo • je, da se ta neznanec ni javil, ko Te dni se vsa kulturna Francija in z njo vs: ljubitelji umetnosti po vsem svetu zanimaju za človeka, ki mu je uspelo ukrasti dragoceno \Yatteaujevo sliko »Brezbrižni*« iz Louvra. Kakor smo že poročali, se je tat Sergej Boguslavski sam javil sodni-ji in izjavil, da je sliko ukradel iz ljubezni do umetnosti Restavriral jo jc in napisa! knjigo o načinu restavracije slikarskih mojstrovin. Pariški listi poročajo zelo obširno o mladem čudaku ki je postal Čez noč nekako slaven Zanimive je. kako je opisal. Sergeja Bofiuslavskega. ki mu pri-iarelji pravijo kratko Bog, njegov najboljši prijatelj gledališki igralec Richard Despres in kako ga je opisala njegova maćeha. Richard Despres je mlad igralec, ki je z uspehom igral tudi že v francoskem filmu. Spisal je gledališko igro »Igramo«, v kateri imajo glavne vloge mladi igralci, ki hi radi nastopili na odru, a končno igrajo v resničnem življenju vloge, katere bi morali igrati na odru. Desprčs in Boguslavski se poznata že nad deset let. Boguslavski je bil član kluba, v katerem so bili sami mladi igralci in še neznani in nepriznani umetniki. Despres je vedno sanjal o uspehu pri gledališču, njegov prijatelj Bog je sanjal o uspehu v slikarstvu. Tovariši so imeli Boga radi. Pripovedoval jim je o svoji Žalostni mladosti. Bogov oče je bil Rus in po poklicu krojač. Pridobil si je francosko državljanstvo, še preden je bil Bog rojen v za-dnji mladosti je Bog izgubil mater. Zanj je nekaj let skrbela starejša sestra, ki pa je nekega dne tudi zginila iz Pariza. Oče se je drugič oženil. Bogova vzgoja je bila odtlej zanemarjena. Trpel je, ker ni imel možnosti, da bi se izobrazil in dosegel svoj visoki življenjski ideal. Vedno je rad čital. Ko je čital Baudelaireja, je odkril slikarja VVatteauja. Baudelaire je v svojih pesmih opeval tudi velikega VVatteauja. Mladi Bog je tako doraščal ob poeziji in navdušenju za slikarsko umetnost, a moral si je tudi služiti vsakdanji kruh. Najprej je bit v službi pri nekem stricu, potem jc bil natakar, retušer pri fotografih, statist v filmskih ateljejih, a nikjer ni imel obstanka. Se bolj trda mu je predla, ko se je oženil z mlado slikarico, s katero ima otroka. Z mlado ženo se je razumel le kratko dobo. Kmalu sta se ločila, za otroka pa so morali skrbeti njegovi starši. Dali so ga v vzgajališce, kjer je še danes. Bog je čutil v sebi ogenj genija, vero-va je, da rnu je naklonjena posebna usoda. Vrgel se je zopet na slikarstvo, a s svojimi deli ni bil zadovoljen. Zahajal je Cesto v umetniške muzeje in je kopiral velike mojstre in delal skice. Najbolj vneto je kopiral in študiral VVatteauja. Prijatelj Despres mu je dokazoval, da je Leonardo da Vinci največji mojster, toda Bog je trdil, da je \Vatteau večji. Navduševal se je ob vsaki priliki za \Yatteaujeve umetni- je policija pozvala po listih vse nedeljske obiskovalce na zaslišanje. Mačeho Sergeja Boguslavskega pa so novinarji dobili na francoski rivieri, kjer preživlja počitnice s svojim možem, Bogovim očetom. Ta je izjavil, da je Sergij lopov in delomrznež, ki ni sposoben za nobeno pošteno delo in ki zapravlja denar, kolikor mu ga oče izroči, ter dela dolgove, katere mora oče plačevati, kakor tudi skrbeti za njegovega otroka. Ko so jo vprašali, ali se bo vrnila takoj v Pariz, se je mačeha nasmejala in rekla, da ji niti na misel ne pride, da bi prekinila lepe počitnice ob morju pri Monte Carlu zaradi oslarije, ki jo je napravil Sergij. Ruska vo moč ne. Obenem pa je čudaški Bog propadal, kajti navadnega dela, ki bi mu vrglo vsa i za kosilo in večerjo, se ni več lotil. Stradal je v svoji mansardni sobici, v kateri je spal kakor pušcavnik na tleh. Prijatelji so mu pomagali, kadar so mogli in kakor so morili. Nekaj dni po tatvini je Bog zaupal tovarišu Despresu. da je tat »Brezbrižnika«. Ta dan je bil kakor ožarjen od neke notranje velike radosti. — Glej. je rekel prijatelju. kalo sem »Brezbrižnika« pomladil in popravil, očistil in mu vrnil prvotno lahkoto, dražest in čistoto. 2e dolgo sem ga opazoval v Louvru in še jezil, ker so ga z restavracijami pokvarili in retuširali. Moral sem ga vzeti s seboj na dom, da sem z njim lahko prebil lepe trenutke Moje delo je sedaj končano, popisal sem, kako sem ga restavriral in kako je treba take umetnine restavrirati. Glej. tu je rokopis. Strokovnjaki naj imajo zadnjo besedo in naj presodijo, v koliko sem imel prav. — Zadnje dni, je še dodal Desprčs, se je Boga lotila potrtost. Hotel je sliko poslati ministru za prosveto in priložiti svoj rokopis ter si nato končati življenje. S težavo sem ga potolažil in ga odvrnil od samomora ter mu svetoval, naj se sam javi oblasti. Bog je prijatelju Despresu tudi pripovedoval, kako je sliko odnesel iz Louvra. V trenutku, ko je sliko zavijal v časopisni papir, je pristopil k njemu neki človek, najbrž kdo izmed gostov, ki so si ogledovali v nedeljo 11. junija slike v muzeju, in ga vprašal, kaj dela. Tat mu je odgovoril mirno: Vidite, sliko zavijam, ker moram danes še delati. Neznanec se je začudil: Danes morate delati, saj je nedelja! Tat je odgovoril: Da. na žalost. Angleška pogajanja za vojaško zvezo z Rusijo so zbudila zanimanje za njeno vojaško moč. Tajinstvenost. s katero obdaja SSSR vse, kar je v direktni ali indirektni zvezi z njeno vojaško organizacijo, onemogoča, da bi se dobili o njej natančni podatki, toda že iz tega, kar se ve o njej. je mogoče izluščiti jedro za oceno njene vrednosti. V prvi vrsti prihaja v poštev njena številčna jakost. Rusija ima danes 170 milijonov prebivalcev, od teh dve dobri tretjini kmetov, kar-je niezčrpen vir človeških rezerv. V zvezi s tem se včasih navajajo fantastične številke, da zamore v slučaju vojne postaviti 25 milijonov bojevnikov. To je seveda pretirano; a tudi. če se držimo bolj skromnih številk, so še vedno dovoli zgovorne. Mirovno stanje sovjetske vojske, ki ie 1. 1934. štela 500.000 mož, je danes prekoračilo 2 milijona. Razdeljena je na 100 nehotnih divizij, 30 divizij konjenice in nekaj motoriziranih divizij. Vojaška služba je obvezna. Po pripravljalni dobi ki ie obvezna za mladeniče v starosti od 19. do 21. leta, pridejo rekruti v vojašnice. kier služijo 2 leti; za specijalne vrste orožja ie obvezna 3 do 4 letna služba. Po dovršenem službovanju so prevedeni v rezervo do 40. leta starosti. Sovjetska armada ie partijska armada. Poveljstvo v njej 1e ta-korekoč dvojno: vojaško veŽbanie vodijo oficirji; moralno in patriotično vzgojo na strankini komisarji, katerih glavna naloga je, da bde nad politično usmerjenostjo armade in skrbe za administracijo posameznih edinic. Ta dvojnost v poveljstvu ima svoio slabo stran: zmanjšuje med častniki čut za odgovornost. Razčiščevalne akcije zadnvh let so prekomerno pomladile kadre v armadi. V celem se lahko trdi z zanesljivostjo, da ima danes Rusija okrog 7 milijonov iz-vežbanih rezervistov. Oborožitev sovjetske pehote ie po ?od-bi očividcev izvrstna. Razne vrste orožja in municije so se v teku let unificirale. Zadostno je število strojnih pušk in orožja proti tankom. Glavni napor ie bil usmerjen za izpopolnitev oboroženja s tanki, s katerimi so opremljene motorizirane čete. Tc so v ogromni večini tanki lažje vrste, ki so prilagođeni terenski konfiguraciji ruske pokrajine. Sovjetsko letalstvo ima 6000 do 7000 aparatov in je po številu med evropskimi državami na prvem mestu. Izvidniških letal je od tega števila 2500 z brzino 260 do 300 km, lovcev 2000 z brzino 400 do 450 km na uro. 1000 je bombnikov in 1000 do 1500 starejših aparatov, ki služijo naiveč za vežbanje pilotov. Letalska voiska šteje 180.000 mož. sevedn pa je število pilotov, ki so zmožni voditi moderna in brza letala mnogo manjše. Vojni potencial kake države pa seveda ne tvori samo arma da, tega določajo še drugi faktori! kakor industrija, zaloge surovin, komunikacije itd. Tako ima vojni potencial Rusije ool~g svojih elementov slabosti tudi izredne elemente sile. Kljub »pjatiletki« in hitri industrializaciji ruski delavec, ki nima industrijske tradicije, v marsičem še ni dosegel tiste spretnosti, ki ie potrebna, da se do-veča hitrost produkcije zlasti v voinem času. Tudi 90.000 kilometrov železniških zvez je premalo za tako obsežno ozemlie. kakor 1e Rusija Na drugi stran j pa ima Rusija neizčrpne vire sredstev in boea-stva. s katerimi se more primerjati samo . Severna Amerika Zaloge surovin so ogromne Polovica železnih rud. kar se iih izkoplje iz zemlje, več ko tretiina svetov- ne produkcije petroleja, se nahaja v Rusiji. V teku 20 let se je početverila produkcija premoga in Ukrajina je najbogatejša žitnica Evrope. Morda bolj kakor zaradi svoje armade, bo Rusija zaradi teh neizčrpnih surovin dragocena zaveznica v bodočem svetovnem konfliktu Stalowa wola — jeklena volja Tako so krstili Poljaki novo tovarniško mesto, ki so ga. podobno kakor Gdynio, zgradih v 2 letih v »zavarovanem triko-tu« ob Sanu, kjer so si izbrali prostor za centralizacijo vse težke vojne industrije, ki naj bi bila v teh neOfistopnih krajih kolikor mogoče varna pred sovražnimi napadi. Ko so se odločili za te kraje, je bila Češkoslovaška Še svobodna država, danes pa je pologa3 izpremenjen. Na Karpatih, na slovaško-poljskl meji stoji nemška armada in ogroža varnost tega »zavarovanega trikota* in njegovih ogromnih tovarniških zgradb ki jih Pollaki naziva -jo s skupnim imenom: »Zaklady polud-niowy«. Tovarne so bile zgrajene v rekordnem času, v celoti iz domačega materiala, z rokami poljskih delavcev po načrtih poljskih inženerjev. ki SO izkoristili najmodernejše pridobitve novodobne tehnike. Poleg tovarn je zrastio po načrtfn zgrajeno mesto »Stalowa Wola«. po naše »Jeklena volja«. Slovesna otvoritev in blagoslovitev teh tovarn in mesta ie bila izvršena nedavno v prisotnosti predsednika republike Mošcickega. Ob tei priliki je general Litwino\viez podal zgodovino teh ogromnih del. Ko je 1. 1936 Poljska dobila OOSOJilO Od Francije, je maršal Srnigly-Rydz izdal naredbo o zgraditvi tovarn in industrijskih podjetij, ki naj bi služila v prvi vrsti potrebam vojske in zagotovila obrambna sredstva za državo. V času, ko so se nad Evropo začeli zbirati črni oblaki, je bilo treba brez odlašanja pristopiti do uresničenja tega načrta. V kompleks teh zgradb spada tudi Stalovva WoIa Simbolično ime temu novemu industrijskemu središču, ki doslej še ni označeno na zernljevidih. je dal vojni minister general Kasprzycki. ki je osebno odločal o izvršitvi načrtov, določenih za daljšo dobo Danes so Poljaki priče, kako je Jeklena volja postala leklen čin. 20 marca 1. 1937. so na mestu, kler se danes dvigajo moderne zgradbe, podrli prvo smreko, zasadili prvo lopato ter pričeli s pripravami za dela, ki so bila dovršena v 26 mesecih. Na kraju, kjer 90 se prej razprostirali gozdovi, stoje danes mogočne tovarne, kade se dimniki, grme kladiva, buče stroji in na tisoče delavcev dela za obrambo in gospodarsko neodvisnost poljske države. Gdvnia In Jeklena volja sta najboljši dokaz ustvarjajoče sile poljskega naroda. Haidtik Petra Velikega O priliki antropološke razstave, ki jo je v Leningradu priredila Akademija znanosti, je objavila »Večernjaja Moskva« opis razstavljenih predmetov. Največjo senzacijo je zbujal skelet hajduka Petra Veli-Jtega.. Tega človeka je Peter spoznal v Parizu in se je navdušil zanj zaradi njegove velikost:. Zato je temu Francozu, ki se je imenoval Bourgeois, predlagal, naj gre z r.jim v Rusijo. Bourgeois je na to pristal pod pogojem, da potuje *z Calaisa z ladjo v Rusijo. Po suhem si nI upal potovati, ker se je bal priganjacev Friderika Pruskega, ki so lovili vse velike moške in jih nasilno uvrščali v prusko armado, v pruskih škomjih pa se Francozu ni hotelo marširati. Po srečnem prihodu v Rusijo je Bourgeois postal hajduk carja Petra: jezdil je za njim na konju. Ko je 1. 1724 umrl, so njegovo truplo balzamirali ali, bolje rečeno, nagačiti. V polovici 19 stoletj? je učenjak Bohr izjavil, da je to neprimerno in shranili so samo njegov okostnjak. Peter Veliki je imel( kakor znano, svoj poseben muzej, ki so ga imenovali »Kunst-kamer:Kunstkarr.eroc pa podlo-žniki Petrovi niso preveč radi obiskovali; zdelo se jim je, da ima tu hudič roke vmes. in bali so se, da bi j h carjeva fantazija nekega dne ne vtaknila v špirit. Iz ohranjenih računov je namreč razvidno, da je bilo na leto izdanih 40 rubljev za brezplačno nopostitev obiskovalcev. Postani in ostani član Vodnikove druibe! Protituberkulozni dispanzer v Škof)\ Loki Prostori za novo zdravstveno ustanovo so že priprav« l|eni — Uspeino delo protitnberkulozne lige Skorja Loka, IS. avgusta FTL v Skorji Loki. ustanovljena 21. maja 1*86, Je vsej naši javnosti že nekajkrat povedala, da zatiranje tuberkuloze ne more biti zadeva posameznikov, marveč vsega prebivalstva. Klic PTL velja vsej naši javnosti, ki je šele preko lige spoznala važnost nad vse pomembne socialne in medicinske ustanove p roti tuberkuloznega dispanzerja. Smotrno izvajana propaganda, neuklonljiva volja do dela sta privedli tako daleč, da stoji škofjeloški okraj pred otvoritvijo dispanzerja, ki bo zajel 8 svojim delom področje, ki Šteje okrog 25.000 ljudi. Dobili bomo ustanovo, ki bo nastopila kot najuspešnejši organ borbe proti jetikt, zaščitnika, ki bo posegal s svojo samarijansko roko v vse plasti naroda in zlasti mladine. Na Spodnjem trgu, v hiši št. 17, ki je last občine, urejujejo prostore dispanzerja. Protituberkulozni dispanzer bo imel prostore v prvem nadstropju in bilo Ji mnogo skrbi, da so se stanovanjski prostori predelali in preuredili po potrebah. Okna, podi, vrata, hodniki, luč. voda — vse to je stalo denar, a vendar smo z zadovoljstvom opazili delo. Dispanzer bo imel prostorno čakalnico, lepo ordinacij-sko sobo in posebej, kar je glavno, lokal s rentgenskim aparatom. Umljivo je, da bodo priključeni k dispanzerju potrebni stranski prostori, tako da bo dobil Spodnji trg lepo urejeno ustanovo, ki bo s pridom izvajala in uveljavljala zadane zdravstvene, pa tudi higienske ukrepe. Ne dvomimo, da se bo blagodat dispanzerja brž uveljavila ne le v mestu, marveč tudi v obeh dolinah. Ko govorimo o dispanzerju, ne moremo preiti preko loške lige. ki je opravila v niti štirih letih obstoja ogromno pleme-to delo. Naj konkretno omenimo zgolj letošnji protituberkulozni teden, ki je izredno mnogo pripomogel tudi z gmotne strani, da otvor jamo dispanzer, prvi del bodočega Zdravstvenega doma. Ligin teden Nedelja, 20. avgusta: 8: Tamburaški septet (St. K&hne). — 9: Napovedi, poročila. — 9.io: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Filip Terčelj) — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Virtuozi svetovnega slovesa (plošče). — 11.30: Radijski orkester, vmes samospevi g. Marjana Rusa, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — IS: Napovedi — 13.20: Veselo opoldne: duet harmonik (brata Goloba), in plošče. —17: Kmet. ura: Umetna gnojila v kmečkem gospodarstvu (inž. Mežan Franc). 17.30: Gdč. Poldka Zupanova poje ob spremlje-vanju radijskega orkestra. — 19: Napovedi, rx*roCila, — 19.40: Nac. ura: Kakšna naj bo modernizacija in racionalizacija našega poljedelstva (Kosta Popović). —20: Plošče po željah. — 21: Radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet mandoline in kitare (Antunović, Novak). Ponedeljek, 21. avgusta. 12: Ptodce. 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19 40: Nac. ura: Predavanje inspekcije zemaljske odbrane — 20: Plošče. 20.10: Zdravstvena ura: Zastruplje-nje v obratih in pri obrtih (dr. .loža Her-fort). — 20.30: Plošče. — 21: Prenos iz Italije. Gotovac: Ero z onega sveta. — Torek, 22. avgusta: 12: Koncert mandolin in balalajk (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Deset mimit zabave. — 19.40: Nac. ura: Zgodo vina jugoslovanske aviac'je (Petar Segarac, publ.). — 20: Prenos iz ženeve: Proslava 751et-nice ustanovitve Rdečega križa. — 20.50: Deklaracija zveznega svetnika Giuseppe Motta. — 20 58: Deklaracija predsednika ftK Maxa Huberja. — 21.05: Govori odličnih mednarodnih osebnosti o -ielu RK. — 2125* Georges Duhamel govori o konvenciji RK. Bolničarka pred mikrofonom. 21.30- Koncert orkestra radijske postaje Su sse Romande pod vodstvom Emesta Ar.sermenta. — 22: ,Na.povedi, poročila. — 22.15: Koncert rad jskega orkestra. Sreda, 23. avgusta, 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Moja knjižnica (prof. Fr. Vodnik). — 1845: Vesel arobiž (plošče). — 19: Nar>o\-edi. poroč la. — 19.30: Prirodo pisni kotiček (dr. Herfort) — 19.40: Nac. ura: Lucema in detelja v našem je dosegel v moralnem, propagandnem in gmotnem oztru svoj namen Vse je bilo na nogah: občine. Aole. ž^pni uradi, mladina, ki je zbirala zelenje, najrazličnejša, društva (KJS. SKJ, JSZ, PD), pomagal je posebni damski odbor, pritegnila se je vojaška godba, razvnelo se je članstvo in neumorni so bili poverjeniki Zlasti naj podčrtamo pomoč Akademskega pevskega zbora, ki se je z občudovanja vredno pripravljenostjo priključil naši akciji. Priznanje zaslužita tudi častni odbor s predsednikom, sreskim načelnikom gf Matejem Kaklom ln izvršni odbor lige z ravnateljem g Karlom Sovretom, kjer so se stekale niti obsežno razpredene propagande. Pridobilo se je 250 novih članov, tako da šteje loška liga sedaj nad 10O0 članov. Ko smatih prejemkov- je bilo 8621.35 dfci, od česar odpade na propagandni material in zvezo 1953 din. na lastne stroške 1717 d n, na lastni material 247 din in je po sedanjem stanju, ko še manjkajo obračuni par šol in občin, čistega dobička 4 tisoč 705.25 din. kar je zelo lepo. številka se bo pri končnem obračunu dvignila nad 5000 din. Pri takem stanju stvari se bolje ra»u- me< odkod tako hiter vzpon navzgor. Poleg tega Sin liga dosledno med prebivalstvo ustrezajočo literaturo, pa tudi predavanj ne zanemarja. Tako najdemo danes skofjelo&ki okraj strnjen v borbi proti jetiki, zlasti pa predrt jaci jo v razumeva n ni preprosti sloji. Dosedanje resno, načrtno delo je Zganilo množice. Prav zato moremo otvarjati dispanzer, za katerega so pokazali svoje razumevanje poleg *e nnM^tih. otoftine s prispevka v svojih proračunih, denarni aa-vodi in industrijski krogi Dispanzer bo začel roslovati v najkrajšem času, bržkone z vstopom v novo šolsko leto. Imeli bomo tedaj pvnznik. ki ho v ljubezni do bližnjega zbral v škofjii Loki ves naš okraj. kmetijstvu (Aca Petrovič). — 20: Mu-sx>rgski-PJrnski Korsakov: Perzijski pie« (plošče). — 20.10: iz »vijenja na Kitajske in Japonskem (kap. Turnšek). 20.30: Solistični koncert na violončelu: g. prof. čenda šedlbauer pri Idavlrju prof M. Lipovšek. — 21.15: Cimermanov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zdaj pa na ples! plošče). četrte*, 24. avgusta: 12: Eksotične glasbene dike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac, ura: Predavanje ministrstva za tel. vzgojo naroda, — 20: J oh. Strauss: Četvorka iz operete Netopir (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudoli Kolarič). — 20.30: Klavirski koncert, g. Maks B en aro jo. — 21J.5: Reproducirani sinfonični koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura plesna glasbe (radijski orkester). Petek, 25. avgusta 12: Slovenska pesem (plošde). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega, orkestra. — 14: Napovedi — 19: Napovedi, poročala. — 19.30: Zanimivosti. — 1940: Nac ura. — 20: Smetana: Ubuša, uverture '(plošče). — 20.10: ženska ura: An naj gre dekle v gospodinjsko šolo (Lojzka Blatnik). — 20.30: Violinski koncert, g. Uroš Prevor-šek, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročUa^ — 22.30: AngSađke plošče. Sobota, 26. avgn^ta. 12: Plošče. — 12.45: Poročila.. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma La-gerlSff: Kako je NieJs Holgerson popo«to>-va! z divjimi gosmi — Povest v nadaljevanjih, b) Novi doživljaji Mikice in Miki-ja (članice Nar. gledališča). — 17.50: Pre gled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Strah in bojazen (dr. Emil Hrovat). — 19: NapovMi poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Slike lz Življenja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veseJ konec ljrm radijski orkester. Novinci za novo češko armado Praga, 18. avgusta, e. Te dni so zaceli sprejemati novince za češkoslovaško vojsko, ki bo štela 7000 moz. V vojsko bodo sprejeti v glavnem pod oficir ji ki so popreje služili v armadi. V Pragi sta v ta namen že pripravljeni dve volašnici. Češkoslovaška vojska bo imela tudi 12 godb. 'A P MELNIKOVi 27 Z % SONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAŠ' Tedaj je stopil k točajni mizi drugi pijanec in zakričal je na nadzornika: — Krčmar, natoči mi veliko čašo vodke! — Nadzornik si je v zadrefii mel roke, pijanec ga je pa nahrulil: — Kaj se pa stiskaš kakor mokra kura! Pravim ti — natoči mi veliko čašo vodke! Tvoja dolžnost je, hitro postre-či gostom! — Ker ni bilo nobenega odgovora, je na vso moč udaril s pestjo po mizi: — Mrcina grda, kaj si gluh, da ne slišiš, kaj ti pravim! — Da bi se ga odkrižal. ie vzel nadzornik steklenico in mu natočil žganja. Pijanec je v dušku izpraznil čašo, se stresel in odkašljal, potem je pa ves srdit zlezel na toča j no mizo. — Kako se pa pišeš, ti, ki hočeš tu s kisom zastrupiti goste? — V naslednjem trenutku sem slučajno vstopil v restavracijo. Prvi hip nisem vedel, kaj se godi. Na eni strani ie udrihal Rožnov po Chochbertu pod mizo z zlomljenim dežnikom, na drugi strani je pa pijanec razgrajal na točajni mizi. Ko so prihiteli na pomčo stražniki, smo z največjim naporom napravili red. Ta škandal je zadržal Chochbertovo napredovanje, kajti nadzornik kar zardi, če le sliši njegovo ime, v tako prijetnem spominu ga ima. — No, čudne reči se gode pri nas, — je zmajal Murzajev z glavo. — Kakšen je bil pa konec? — Rožnov se bo moral zagovarjati pred sodi- ščem, da je razžalil Chochberta. ko ie ta izpolnjeval svojo uradno dolžnost. Zdai pa sledi druco poglavje: Chochbert že preseda sodišču s svoiimi prošnjami, naj bi tekla obravnava za zaklehieni-mi vrati. Skalski pa zopet pošilja malone vsak dan istemu sodišču za Rožnova prošnje, ki se začenjajo navadno takole: »Iz zanesljivih virov sem zvedel, da bo obravnava v zadevi žalitve Chochberta javna in ne po Chochbertovi želji, ki se brani tega, ker je vajen laži itd.. « Konča se pa s prošnjo: »Hočem biti sojen javno.vv da bova oba delila sramoto: Jaz zaradi svoievolme telesne poškodbe, čeprav je to Chochbert za lužil. on pa za podlo početje, za izzivanje poštenih ljudi k nepremišljenim dejan jem.« Murzajev je odšel v gimnazijo k ravnatelju Chochbertu. Rvbakov je pa čakal na Skalskega. ki so ga iskali po krčmah Ravnatelj Chochbert se ie res vede! kakor olimpijski bog. V razredih je vladala grobna tišina kc je hodil odmerjenih korakov po hodniku, navadno V ravnateljski uniformi z odlikovanjem okrog vratu. Dijaki so se ustavljali in staii mirno, ko so ga srečavali, profesorji so se pa stiskali k steni. Molče je šel mimo njih, le s hladnim pogledom jih je premeril. Vse dijake, tudi one iz pripravnih razredov je vikal. Za dijaka ni bilo nič strašnejšega, kakor če je bil poklican k ravnatelju, kjer se ie pogovor pogosto končal s kratko frazo: — Ce se zgodi to še enkrat, boste izključeni! — In zapodil ga je. Njegova govorica je bila nekoliko defektna, mož je malo jecljal. VČasi se mu je zataknila beseda pri začetnih SOglasnikih. To hibo je pa znal izrabljati za naglas izrečene besede in potem se je de- lal, kakor da se je nalašč ustavil na tei ali oni besede, da bi naglasil njen logični pomen. — Želei bi, da bi ostal najm razgovor do določenega časa najina taina, — ie začel Murzajev. — Za najm pogovor bi lahko zvedeli samo na dveh krajih — v gubernskem šolskem svetu ali v prosvetnem ministrstvu — je Chochbert takoj zavrnil Murzajeva. — In recimo, kakor pravijo hudobni ieziki — tudi na tretjem kraju — na deželnem orožniškem Doveljstvo, — je pomislil Murzajev, glasno je pa vprašal: — Zakaj je bil odpuščen iz zavoda profesor Rožnov? — Ker je kršil šolski red. — Kako to? — Ker je kršil službene dolžnosti v pogledu oouka dijakov in zaradi vedenja, nedostojnega vzgojitelja z akademskim naslovom. — Kaj je pa storil, da se je tako zelo pregrešil? — Čez mero je užival alkoholne pijače, kar ni dovoljeno v kulturni družbi, prepozno ie prihajal v šolo in bil je duševno ves izčrpan. Posledica tega je bila, da si je dovoljeval med poukom jesti. — V razredu? — se je začudil Murzajev. — Da, — je prikimal Chochbert. — Večkrat je začel pouk s tem, da je vzel iz aktovke kos potice ali kaj drugega, potem pa sedel na kateder in začel jesti. To je trajalo navadno zelo dolgo, kajti jestvin je prinašal v šolo mnogo. Ko se je najedel, je pa jel pripovedovati dijakom različne zgodbe. Večkrat se je pripetilo, da so ga dijaki, ki so bili izgubili spoštovanje do njega kot profesorja, prosili, naj deli z njimi zakusko, on jim je pa ob ta- kih prilikah navadno pokazal osle. Murzajev se je držal za trebuh od smeha, ne toliko nad Chochbertovim pedagoškim delovanjem, kolikor nad načinom njegovega pripovedovanja. — Kdaj je pa začel moralno tako padati? — je vprašal Murzajev. — Približno pol leta pred svojim odpustom. — Ali ne veste zakaj? — Slišal sem, da je bila kriva baje nesrečna ljubezen. Meni se pa zdi, da ni zmožen takih čustev. Pregrob je. In svoje mišice zlorablja. Glede na njegove prejšnje zasluge na poverjenem ml zavodu smo dolgo trpeli njegovo vedenje, dokler ni postalo občevanje z njim že nevarno tako v zdravju, kakor tudi v mirnem življenju na šoli. — Kaj je pa še zagrešil? — Neke noči, ko ga je imel precej pod kapo, je vdrl v fizikalni kabinet, kier so bila v omari razstreliva. To bi moglo zelo neprijetno vplivati na mladino poverjenega mi zavoda, če bi si bil s pomočjo teh razstreliv končal v šoli življenje. — Kaj pa če bi si bil končal življenje izvan šole? — je ušlo Murzajevu iz ust. — V skladu z okrožnicami bi se nas bilo to malo tikalo, kajti izvenšolsko nadzorstvo se nanaša žal samo na dijake, ne pa na profesorski zbor. — Ali se pa vam niso izgubili tudi nekateri strupi? — je vprašal Murzajev z zanimanjem. — Kot filolog vam na to vprašanje ne moram točno odgovoriti, — je odgovoril Chochbert tn pritisnil na gumb električnega zvonca. — Prinosite mi iz zborovalnice akte bivšega profesorja Rožnova, — je naročil vstopivšemu slugu. »SLOVENSKI NAROD«, 187 Brez prihrankov — dobro gospodari to najbolje obleče m celo družino, če s« obrnem na najugodnejši nakup mannfaJkture i vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro. A OBROKE NARODNI MAGACIN Povsod sprejmemo pridne zastopnike ! LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA *7-L CELJE: Nova vas 49 (Mirko Fajs); JESENICE, Gorenjsko: Obrtniška ul. 8 (Anton Cigoj); MARIBOR: Vetrinjska ul. 18 (Gustav Lipošek); TR2IC: V i lim Polako va ul. 5 (Jože Bečan). LIPSKI JESENSKI SEJEM 1939 ZAČETEK 27. AVGUSTA: 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DR2AVAH VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICN1 BIRO LAJPC1SKOG SAJMA — BEOGRAD. KNEZ MIHAJLO V A 33/L EN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TdNNIES. LJUBLJA NA. TTRSEVA 33, TEL. 27-62 JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25. TEL. 20-97 GOSTILNA „F0N'< Tyrševa cesta 84 STADION — NASPROTI ŽELEZN CARSKIH HIŠ nudi prvovrstna vina, topla in mrzla jedila. — Lep senčnat vrt ln prostor za balincanje. — Sprejemajo se tudi abonenti! ODSTRAMTE DUKE brez britja, brez električnih igel ali depilatorjev eprijet nego vonja PreseneUjiv novi izum! Nežna, bela. blag,odi seča krema. Uporabljajte So naravnost iz tube. Izmijte s navadno vodo. O dlakah ni niti sledu več! Koža je ostala gladka, bela in mehka kakor žamet. Ni več bodic kakor od britja, ko le še ostreje zraeto. Prodaja ss povsod pod zaščitnim imenom Novi »VEET«. Po britju srasta dlaka is hitreje in ostreje Lahek, nagel in prijeten način, da al nadležne dlake za zmerom odstranita. Vam nudi No*d »VEET«. Dobiva ee v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah v tubah po Din 28.— in 40.—. Z Novino »VEETc-om so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se Vam denar vrne. Vsak čitatelj tega lista lahko dobi povsem brezplačno specialno tubo »Veet«-a. Pošljite Din 3.— v poštnih znamkah za kritje stroškov sa poštnino, ovoj itd. na naslov: Hinko Maver I drug, odio 3-F., Zagreb, Praška ulica 6. Naredite ta 3 MINUTNI POSKUS % nobenim drugim rest tamnim icega ortnkn, časopisnim cigar delokrog Je ee» omejen. OMSgiB pride tilso tn govori tttateljev. Redno ianje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, bd prinese korist trgovcu Id SAMO NEKOLIKO PAR VEO in Vase zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj Ona Id rdrava. Inserirajte v »Slov« Naroda«! i). 1 ii NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—. za plamene odgovore glede malin oglasov Je treba priložiti mam so. — Popustov aa male oglase oe prtinama Oto k .*m* ^ vrhnje ln spodnje modroce. 21110 clobre posteljne odeje dobite ISISJSISI^" najceneje pri s. SEVER, Ljubljana, Marijin trg Prepričajte RAzno. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PENSION ZANIČ Kaštel Stari vse leto odprt. — Krasne sobe poleg" morja, domača kuhinja. Din 40.— dnevno, čisto slovenska uprava. 2522 • • samit TRGOVSKI LOKAL oddam takoj v najem. Poizve se pri Brune r Matko, Jesenice, Gorenjsko. 2536 V NEDELJO NA ŽEONANJE V DRAVLJE Narodna čitalnica vabi na vsakoletno prireditev, ki bo v nedeljo 20. t. m. Za neprisiljeno zabavo ln zadovoljno postrežbo preskrbljeno. 2526 KLIŠEJE JUGOGRAfIKA SV PtTPA MaS1P^3 MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče 28<> C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904 NAU OGLASI Neredu« Imajo NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — LJubljana, Židovska oL O. sa/r rURISTli Prodno odhajate aa planina, os pozabite al nabaviti On cvetlični med v Medarni — LJubljana, židovska tiL d. i6vt KOROŠKE BRUSNICE (Preiselbeeren) dnevno sveZe, razpošilja po 6 — 8 din samo Slebnik, Zagreb, Pantovčak 22. 250? Okasa tablete Pri spolni slabosti OKASA tablete srn moške 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vsej Zastopniki Lekarna Bfr. Rozman Beograd — Terezije a OgL reg. 8. Br. 5846/30 PO PRIZNANO NIZKO) CKNAB si nabavite oaJboiJSe momke obleke, perilo tn vsa praktična oblačila pri PRB8KER J U, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 _L T. 60 FAR ENTLANJK ižunranje. vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc Velika zaloga perja po 7.— din »JuliJana«, Gosposvetaka c 12 a. t MALINOVEC pristen, naraven, a čistim sladkorjem v kuhan — se dobi as malo in veliko v lekarni dr G PICCOL1, LJubljana, nasproti cNeboticnikac PRODAM Beseda 50 par davek posebei . *Taiman1sl *snesek 8 Din PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling > > 9.— dolenjski cviček » » 10.— silvanec > » 12.— dingač » » 12.— Jabolčnik > > 5.— žganja: tropinovec > > 28.— slivovka > > 32.— brinjevec > > 34.— rum > > 36.— Mrzla Jedila ! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana Sv. Petra c 38. 42. T JESENOV EGA LESA žaganega, različne debelosti — prodam veliko množino. Anton Tavčar, kolar — Sp. Senica 3, Medvode..... 2523 PRVOVRSTEN SLADOLED v Ljubljani pri Novotnv, mimogrede kar notri stopi. Zadovoljen vsak odhaja, ker poceni se prodaja. Tudi kava, čaj in čokolada, piškote, torte, marmelada, krofe, kekse in potice, vsak dan sveže vse slaščice. Če želodec te boli, tudi zdrav-lik želodca, se dobi. — Vermut, Marinkov bermet, belo vino se dobi za okrepčilo. 2527 Ako prodajaš, kupuje*, oglaittl ▼ mali oglasnik »Slov. Naroda« OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. Vprašati pri Uraic, Malgajeva ul. 6 2537 OREHOVA JEDRCA lepa, Iz^ščena. dobite najceneje v Medarni — LJubljane, židovska oL 6. sen Le SVEŽE CESPLJE debele za vkuhavanje Din 2.50; namizne hruške, kisla jabolka Din 2.60 franko voznina razpošilja po 50 kg G. Drechsler Tuzla, 2509 ~~ ZARADI BOLEZNI naprodaj v provinci res dobro vpeljana in dobro idoča modi-stovska obrt z veliko zalogo in vsem inventarjem. — Vprašati v Celju. Gosposka ul. 19. Viktorija Kos. 2508 SVEŽE ĆESPLJE bosanske La, kg din 2.50. I.a Upov cvet kg din 20.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 2515 KAPITAL Beseda l — Din, davek posebe; Najmanjši znesek in Din POSOJILO V GOTOVINI dobijo takoj vsi državni in mestni nameščenci, upokojenci, učitelji, oficirji, iandarji, finan-carji in drugi- Dolgoročno, ev. brez jamstva do 5000 din. Navodila daje »Adria«, Zagreb, Jurišičeva 8. Priložite znamko. 2520 POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje Dolensek, Radeče-Podkraj. Priložite znamke. 2521 OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA"! DOPISI Beseda 00 par. davek posebej NahnanlM znesek 8 Din ALI HOČETE dobrega prijatelja, ki mu boste najboljša prijateljica? Starost do 30 let. Prednost dame z lastnim stanovanjem. Oglasijo naj se samo dame prikupne zunanjosti, temperamentne in vesele- — Ponudbe na oglasni oddelek > Slovenskega naroda c pod šifro »Hočem«. 2528. DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«: Dobro trgovina, Klavir, Ljubljana, Marljiva, Mali 36, Najbližji. Pogum, Periferija Ljubljane, Polovična cena, Potnik, Pogum, Posojilo, Stanovanje, Samostojen, September, »101«, Skromna želja. Ugodnost 200. ELEGANTNO MLADENKO mlajšo, lepo, vdovo, ločeno ali gospodično, bi rad spoznal radi trajnega prijateljstva. PiSite s polnim naalovom na upravo »Slovenskega naroda« pod Šifro »Vse za ljubezen«. 2521 GLASBA Beseda 5© oar lavek v* *»et>ei Najman 141 mesek S Dir PIAN1NO narmalno uglašen, kupim. _ Hotel Evropa, Kranj. 2517 GOSPODINJA starejša kuharica išče službo pri starejšem gospodu samcu, ali vdovcu. Ponudbe na upravo lista pod »Varčna gospodinja«. 2525 MESARSKEGA VAJENCA iz poštene hiše in najrajši takega, kateri se je že kaj učil sprejmem takoj. Janko Videm-šek, mesar, Dob pri Domžalah. 2529 SKLADI&f XIK-ŽELEZXIXAR z večletno prakso v tekstilnih tovarnah, zmožen nemškega jezika ter vseh pisarniških poslov - želi spremeniti mesto. Pismene ponudbe pod »Skladiščnika na oglasni odd. ^Slov. naroda«. 2533 BRIVSKI POMOČNIK mlad, dober delavec v moški stroki, želi premenitl mesto. — Nastop lahko takoj. Cenj. ponudbe na Mevllc Geza. brivski pomočnik, salon Gumilar, Slatina Radenci, pri Mariboru. 2518 1000 DLN zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopleti I ni stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Maribor. 22/M MOTORJI za dolge tn prijetne vožnje z malo uporabe bencina, odporni proti slabim cestam, zelo moderne konstrukcije, ocenjeni so kot najbolj izpopolnjeni motorji v vseh kategorijah, le »Triumph« motor, 150, 200, 250, 350 cem, mali motorji pa »Durkopp«, na starter ali pa na pedale, pri tvrdki TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c. 4 — Podružnica Maribor, Aleksandrova c. št. 4 — Prospekti franko. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |s NAŠ VAL radijskih postaj ae modni pregled, novios ts Makulatura! papir prodi uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHjcva ulica itev. 5 HI Urejuje Josip Zupončft // Za »Narodno Hskarno' Fran Jeran H Za upravo in moralni del lista Olon Chhstot U Vsi v Ljubljani