Deželni zakonik in ukazni list za vojvodstvo Štajersko. XV. del.— T etaj I 8 » 3. Na svetlo dan in razposlan 21. augusta 1873. Landcsgcsctz uitb Verordnungsblatt für das Heyoglhum Kkiermark. XV. Stück. - Jahrgang 1 8 7 3. Ausgegcben und versendet am 21. August 1873. 37. Postava od 23. maja 1873, kako so sestavljajo imeniki porotnikov. 8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: 8 i. K porotniškemu opravilu je poklicavati samo može, kateri 1. so izpolnili 30. leto svoje dobe; 2. znajo brati (citati) in pisati; 3. imajo domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru: 4. vsaj že leto dni stanujejo v tisti občini, kjer bivajo; 5. ali a) neposredstvenega (direktnega) davka brez priklada — zunaj tistih slučajev, kjer postava izimek veleva (§ 14), — najmanj 10 gl. a v krajih 30.000 stanovalcev stejričih najmanj 20 gl. na leto plačujejo, ali pa b) brez ozira na ta davek po svojem stanu so odvetniki (advokati), belež-niki (notarji), profesorji in učitelji visokih in srednjih sol, ali so na domačem vseučilišči dobili doktorstvo. 8 2 Nesposoben ali nezmožen, biti porotnik, je: 1. Komur zavoljo kake slabosti na telesu ali na duhu nij mogoče, izpolnjevati porotnikove dolžnosti; 2. kdor nima popolnega uživanja državljanskih pravic, zlasti tudi sodno razklican zapravljivec in list, nad imen jem katerega je odprt konkursni pošto- 37. Gesetz vom 83. Mai 1873, über die Bildung der Geschworenenltsten. (Dieses Gesetz wird im Landesgesetz- und Verordnungsblatte nur in slovenischer Sprache publizirt.) pek, dokler sc ne dokonča, in če je trgovec, dokler se zopet ne usposobi za pravice v § 246 konkursnega reda od 25. decembra 1868 imenovane; 3. kdor se nahaja v kazenskosodnem preiskovanji, pod obtožbo ali v kazni. 8 3. Za porotnike se ne smejo klicati: 1. Dejansko služeči državni uradniki razen profesorjev in učiteljev na visokih in srednjih šolali; 2. osebe stoječe armade, vojnega pomorstva ali deželne hrambe, katere so v dejanjski službi ali s čakarino na dopustu (urlavbu), in osebe vojaškega upravstva, imenovane v § 1, št. 2 postave o področji vojaških sodišč od 20. maja 1869 (Drž. zak. št. 78); 3. duhovni postavno priznanih cerkva ali verskih družeb; 4. učitelji ljudske šole; 5. vsi taki, kateri imajo delo pri pošti, železnici, telegrafu in paroplovstvu. § 4- Prosti porotniške službe so: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki neso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotokarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih nji moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Župan naj s pomočjo dveh udov občinskega zastopstva, katera si sam izvoli, napravi vsako leto o začetku septembra meseca kazalo vseli tistih mdž, ki jih je po zgornjih določilih moči poklicati za porotnike in kateri niso svoje oprostitve že po § 4 št. 1 izprosili. Kazalo obsega po abecednem redu in pod števili zaporedoma tekočimi ime in priimek vpisanih mož, njih stan ali delo, stanovališče in davek, kolikor ga kateri plačuje, s pristavkom, katere deželne jezike kdo zna in katerega največ govori. Pri ljudeh vojni dolžnosti podvrženih (§ 4 št. 3) naj se pristavi psomnja, ali se utegnejo in za koliko časa se utegnejo poklicati na vojaško olužbo. To kazalo je izvirni ali prvotni imenik porotnikov. ■ • ' ■ ■ - >: . ' : ; ':.:v " .iVtO : • Prvotni imenik mora najmanj osem dni v županovi pisarnici razpoložen biti, da ga lahko vsakdo pregleda, in to se mora po navadi vsakega kraja očitno razglasiti s podukom, da se smejo vgovori podajati. Vsakemu dotičniku je na voljo, v tem roku zoper to, da je kdo taksen, ki je po postavi lahko porotnik, iz prvotnega imenika izpuščen, ali da je vpisan kdo takšen, kateri po postavi ne more in ne sme biti. — pri županu pismeno ali pa na zapisnik vgovor podati, ali pa takisto povedati tudi sam za se vzroke, s katerih je porotniške službe oproščen. $ 7. Občinska komisija (§ 5) določuje o vseh podanih vgovorih in o pravičnosti povedanih oprostilnih vzrokov ali razlogov. Te določbe, in pritožbe proti njim podane je omeniti v dotičnih prvotnih imenikih; takšna pritožba se mora podati v treh dneh po uradnem naznanilu določbe. Kadar sc je po določbah občinske komisije razglašeni imenik kako prenaredil, tedaj je treba premene z naznanilom na uradnem sedeži pribitim razklicati in dotičnikom voditi dati. Vgo-vornikom je dati na znanje o tem, kaj se je naredilo vsled njihovega vgovora. Takisto se tudi postopa o tem, kadar se kdo potegne za oprostitev ter pove oprostilne razloge. 8. V čisto dejan prvotni imenik naj župan brez odloga in zadnji čas do konca septembra pošlje okrajnemu glavarju ter priloži vse spise, kateri se tičejo podanih vgovorov in prošenj za oprostitev. Okrajni glavar pregleda precej imenik in če zapazi, da se je pri delanji imenika kaj neposlovnega zgodilo ali da ima na sebi važne nenatančnosti, dri ga županu nazaj v popravo. Cc se imenik popravi na to stran, da se izbriše kdo izmed prej vpisanih ali vanj zapiše kdo izmed prej izpuščenih mož, to treba s popravljenim imenikom ravnati prav tako kakor s prvič narejenim. (§§ ti, 7.) Popravljeni imenik je zadnji čas do konca oktobra vnovič poslati okrajnemu glavarju. Ako bi župan precej časa mudil ter prvotnega imenika ne napravil, ne popravil ali ne poslal, ima okrajni glavar pravico, zastalo uradno delo po svojih ljudeh ob občinskem trosku zvršiti dati. 8 9. Okrajni glavar naj prvotne imenike svojega uradnega okoliša z vsemi do-tičnimi pismi položi pred prezidenta zbornega sodišča prve stopinje. Pri tem naj izmed m6ž, kateri so sprejeti v prvotne imenike, imenuje tiste, za katere se zdi, da so po svoji razumnosti, poštenosti, pravico-ljubnosti in značajnosti, in v deželah, kjer se govori po več jezikov, tudi zarad znanja jezikov pred drugimi pripravni za porotnike. * § 10. V tacih krajih, ki imajo svoja lastna občinska ustanovila (statute), naj župan prvotne imenike pošlje na ravnost prezidentn zbornega sedišča prve stopinje, ter naj izpolni pri tem nalogo v $ 9 okrajnemu poglavarju pisano. § 11. Prezident zbornega sodišča prve stopinje pokliče komisijo, katera za vsak okoliš zbornih sodišč zadnji čas meseca novembra sestavi letni imenik. Komisija sestoji zraven prežidenta ali njegovega namestnika kakor prvo-sednika iz treh sodnikov, kateri se jemlje izmed svetovalcev zbornega sodišča ali iz okrajnih sodnikov tistega okoliša, po tem iz treh zaupnih mož. Prezident določuje ude. Za zaupne može smejo se jemati samo taki može, kateri niso v državni službi in imajo v okoliši tistega zbornega sodišča sposobnost biti porotniki. Ako zaupni možje nečejo priti ali se sicer umaknejo ter svoje dolžnosti ne izpolnijo, naj prezident zbornega sodišča namesto njih brez odloga pokliče druge zaupne može. Komisija določuje po večini glasov. Proti njenim sklepom ni j dopuščena pritožba. $ 12. Kdaj bode seja, to sporoči prezident o pravem času načelniku političnega deželnega oblastva, kateri va-njo pošlje svojega poslanca. Le-ta ima samo posvetovalen glas. § 13. Komisija naj pred vsem drugim razlok stori o pritožbah (§ 7), katere so v imenikih omenjene. Ako kdo proti postavi ni j bil v imenik sprejet, da ga ona vpisati. Na to sc loti sestave letnega imenika, ki obstoji iz poglavitnega in iz dopolnilnega imenika. §14. Letni imeniki se tako sestavljajo, da komisija iz prvotnih imenikov spiše v en imenik (poglavitni imenik) tiste može, za katere meni, da so po § 9 naj- vi (itfmti inlfiiloq#' ‘ jUit'Hiii «:rjl /?,■<• - Ju -iv-i-i. •- ni lilttlf'W oli/“)»«'. «»I «IH* n ) ... /( -Ulk'.k-I ... ■ - •-ti-i «n qffjU ti VilMir. Hy>-ntit| l •? «ur ><> Pia-v. (>(• ....... -'1 > »j ' il'ia.i >l‘ '«I,, . in ul . II;.iu' • • , I . ,■ . . umili ojii/') niii.v /mimjnv Im «6 m v A>- . Jjft... \ ,v ,r.._ -r. -...................... •ho ihrit iis,IX *>[_. >lf«o ni i!,Iy, a< !,>’:.ija,jah' «■ n in.iv jfi- .<> , - - • I > »TBOililtM. (f> ,»r J ')) )fn/al5 ll'i .'/im , *?•>(»••", a • im- m • - • . > 9«f){iwim f ni '.i , lun m -- «*<><- ■ r r-. -' >■ • • ' |0 V O s J « t ' bivala . it-l iiHilmj n ajiijo-1 ai<- •;(.,• , „> . ^>, , ,. - .,; 1 f ; •.'iciv ' I . ■ ; ■................ i 84 »■posebnimi in najvrednejši biti porotniki. Iz lega imenika se jeinljd porotniki za prihodnje leto po pratiki. Takisto Ui komisija iz mož. kateri stanujejo ondi, kjer ima porotno-,sodišče svoj sedež, ali \ najbližji okolici, sestavi drug imenik (dopolnilni imenik ), iz katerega se jemlji) namestili porotniki. Velikost ali obsežek obeli imenikov naj se z ozirom na število rednih in prei/redmh sejnih dob, ki jih utegne previdama bili, premeri tako, da se v vsak imenik sprejme za polovico osel) več. nego jih hode po številu pričakovanih porotnih sej potreba. A ko prvotni imeniki iz. v sega okoliša enega zbornega sodišča skup ne obsegajo najmanj 800 mož, kateri so po H I poklicani za porolniško službo, (o naj preziden! zbornega sodišča prve stopinje, se predno pokliče komisijo za sestavo letnega imenika, pozove okrajne glavarje, da od županov zahtevajo in mu pošljejo dopolnilne prvotne imenike, v katere je sprejeti tiste v drugem za po-rotniško opravilo poklicane može. kateri na leto vsaj .i gl. ncposrednjega davka brez pri klad a plačujejo. Knakšen dopolnilni prvotni imenik je zahtevati tudi od županov tistih krajev, kateri ima j n svoja občinska ustanovila (statute), ako bi kateri v tistem okolišči bil. Ti dopolnilni prvotni imeniki naj se narejajo in popravljajo tako kakor pogin v itni prvotni imeniki, ter služijo kakor ti za podlogo sestavi letnega imenika. S !<>• Letni imenik je natisniti in prezidentu zbornega sodišča druge stopinje, višjemu državnemu pravilniku, načelniku političnega deželnega ohlastva. dalje državnim pravdnikom, okrajnim poglavarjem, okrajnim sodnikom in vsem županom v okoliši zbornega sodišča priobčiti. H IH. Načelniki dotičnib oblastev in župani imajo dolžnost, kadar med letom zvedo za taka razmerja, vsled katerih kak porotnik iz letnega imenika več ni j sposoben (2) za porotuiško službo ali se va-njo klicati ne sme (H I»), in kadar je kak vojni dolžnosti podvržen človek (§ 4, št. 3) poklican v vojaško službo, to precej naznaniti prezidentu zbornega sodišča prve stopinje. Pri njem naj so z.a svojo izločitev potegnejo tudi v § 4. št. 2 in 4 omenjene osebe, kadar je postavni oprostilni razlog nastopil stoprv (še le) po lem. ko je bil rok za v govore minoL Prezident zbornega sodišča prve stopinje razsoj uje o potrebi in pravici, koga iz letnega imenika izločiti. § 17. Stirnajst dni pred začetkom vsakega porotnega razdobja naj sc pri zbornem sodišči prve stopinje vpričo dveh sodnikov in državnega pravdnika v javni seji napravi po žrebu (lozu) službeni imenik. Odvetniško zbornico je povabiti, da k temu dejanju odpošlje enega uda. 8 18. Kadar se dela služebni imenik, odločijo se iz letnega imenika najpred tisti vojni dolžnosti podvrženi možje, kateri so v vojaško službo poklicani za čas porotnega razdobja. Na to sc denejo imena ostalih v obeh delih letnega imenika vpisanih mož in to imena iz enega dela v eno in imena iz drugega dela posebej v drugo posodo, iz katerih potegne prezident zbornega sodišča najpred 36 poglavitnih ali prednjih porotnikov, in za temi 9 namestnih porotnikov. O tem delu je narediti zapisnik. 8 19. Kadar letni imenik obsega še samo malo imen tako, da ima poglavitni imenik manj nego 54, a dopolnilni imenik manj nego 14 imen, tedaj naj ko- misija po § 11 sestavljena letni imenik iz prvotnih imenikov nadopolni do omenjenih števil, prodno se začne delati službeni imenik. 8 20. Prezident zbornega sodišča prve stopinje naj pismeno povabi 36 poglavitnih ali prednjih in 9 namestnih ali nastopnih porotnikov, naj jim pove, kje, kateri dan in ob kateri uri sc začnejo porotne seje in naj ob enem v misel vzame, kake nasledke bi po postavi imelo, ako bi kdo ne prišel; a skrbeti je za to, da sc povabilo vsakemu v njegove lastne roke in to osem dni pred za- četkom sejnega razdobja odda. 8 21. Ako je pred začetkom glavne razprave prišlo manj nego 30 glavnih porotnikov, nadomestiti je, kolikor jih manjka do tega števila, iz 9 namestnih porotnikov. Za tega dclj dene prvosednik porotnega sodišča vpričo udov tega sodišča, vpričo obtožitclja in tistih, kateri obtoženikc zagovarjajo, imena 9 namestnih porotnikov v posodo žrcbovnico, potegne iz nje potrebno število imen in jih prebere na glas. 0 tem naj se naredi zapisnik. " •' 1 llül) )"i 7«> UM!' - ■■ ■' - v <\:: 1 mi i « MI • ul i; /: 1#,v ' • «ii. - q- J>1k|1‘IXbJ tlX : - iu.; - . f. li/l -r ■■<> i: ,Imimv i ,!.M,uh,j)j ■ : , dir, ')!'I,N •:/. > «>' I' II! r, Ml .j, ul.; .. • N-, I» JA ihj.f l*(H /ubil ijpVK .«ijiio mq oi »Ii -ii' 'iqxiii iiuru/l •; imjfvBiKoq /ejlo'ix;/ liiii- -i-'miUc.u t!r» q»J4 u .'lÜMi-j mtl - ;».! k .i»Hi}ivr»j»")K ulid ". ^ .plidi mh) v# ij iiq „mhiA jjSiiiutomq b^diIhkV '1 ! flu1. , i r:; . Ai; , i n rq ii s> lu/uq qm u ■ /. ., .4 \i iijj«) tl. inx»»,! »im i’ifrrns ß|» i,h; . i >- m>■>. : .• ,?> .... »ß / «»(ion ftUfiBid iH'lij 1 '• ” ; uh m‘> ' oj ii j < 'tdoiy i-;x i‘url (ijiijhiv . JfJöj i /ootti«« > j »Mj«■ r$«hj 0‘iiN«/1 m .i ui ii'iin ,uq »*»«•’ -‘ju ti hA ii m.. ; .:j • I lim OinjlsJu. ) .! .t <>d»h u Mhd Ax iIn iiiilBfCj rti; •»du; q «j »o hu 1 j.,,i .i,/irti/ihrioq Kom; ./iih’iini ifft-»! . im«>iqnx Mjimf > I, /»{«iqoiz. ritu ur-Alior Kadar ima več kazenskih slučajev isti dan priti v glavno razpravo pred poroto, sme se porotniska klop za vse le slučaje sestaviti, pred no se začne razprava prvega slučaja. Za prvi kazenski slučaj sestavljena porotniska klop deluje dalje za naslednje list dan razpravljam1 slučaje, ako v lo privolijo oni, kateri imajo pravico, porotnike odmetavati. kadar se za kateri sledečih kazenskih slučajev sestavi nova porotniska klop. ker tako zahteva kdo tistih, ki imajo od metno pravico, ostane ona v svoji delavnosti tudi za druge sledeče slučaje, ako ima j oči odmctno pravico v to privolijo. kadar je katera prejšnih razprav dalj časa trpela ter se s tega ali z drugih naključbenih vzrokov postavljeni začetek katere razprave tako zakesm, da se ona začne četrti ali še pozne ji dan po tistem, katerega je porotniska klop bi-la sestavljena, tedaj se mora nova porotniska klop sestavili. ‘>:t. Vsakega porotnika, kateri, prejevši povabilo, vendar ne pride a neuklonljivega zadržka ne izkaže, ali kateri, pred no je konec prvotni seji, brez dovolitve prvosednika porotnega sodišča odide, naj porotno sodišče obsodi \ globo do ol) gl. a v drugo do 100 gl. Zoper takšno odsodbo sme obsojenec samo \ osmih dnevih po njeni vročitvi vgovarjati pri porotnem sodišči, ali ko bi to sodišče več ne bilo zbrano, pri zbornem sodišči prve stopinje ter prositi za odvzetje ali za znižho naložene mu kazni, dov oljno izkazavši. da se mu pov abilo nij prav vročilo ali da mu je priti branila nenavadna in neodvračna ovira, ali da izrečena kazen nij v primeri k njegovi zamudi. P roli razsodbi, ki se izreče na lo. nij nobenega pravnega loku. Določila v redu kazenske pravde o tem, kako uporabljati globe po njem ustanovljene, veljajo tudi za globe v pričujočem paragrafu omenjene. $ 24. Konec vsakega porotnega razdobja naj prvosednik porotnega sodišča povpraša porotnike, ali se kdo njih hoče poprijeti in lo de konca prihodnjega leta po pratiki ali za krajšo dobo v § 4, št. 5, podeljene mu pravice, po kateri je prost porolnisl va. Kar kdo na to izreče, naj se priobči p rezidentu zbornega sodišča prve stopinje, da bode zapisano v letni imenik. 8 25. Vsak porotnik in zaupni mož, kateri je izpolnil svojo dolžnost, dohode, če mu je stanovališče čez miljo oddaljeno od kraja, kjer je porota, na svoje zahtevanje zmerno odškodbo za potne troske. Kolika bode ta odškodba, ustanovi se s posebnim ukazom. 8 26. Pričujoča postava pride v moč tist dan, katerega bode rozglašena. Postava od 9. marcija 1869 (Drž, zak. št. 33) o napravljanji porotniških imenikov za tiskovna sodišča se vslcd tega preklicuje. Kolikor bode napravljati službene imenike, predno bode moči porabiti letne imenike, narejene po propisu pričujoče postave, naj sc na podlogi dozdanjih letnih imenikov narejajo po žrebu (lozu) tako, kakor velevata §§ 17 in 18. Ukazoma sc določi, ali bode v prvem letu veljavnosti te postave napraviti prvotne in letne imenike še pred dobami ustanovljenimi v §§ 5 in 11. S 27. Zvršitev te postave je naročena ministroma notranjih reči in pravosodja. Na Dunaji, dne 23. meseca maja 1873. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Lasser s. r. Glaser s. r. Tiskarna „Leykam-Josefsthal“ v Gradcu.