4 «111 ii
izhaja vsaki torek in soboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Uredništvo
8<i nahaja v .Narodni Tiakami",
ulica Vctturini št. 9, kamor je
naslavljati piama.
^•frnnkirana pinma
äs ii' t-iiifjeniajo, enako se ne
uvažujcjo   | it-n.a broz podpiea
lokopisi
dopiBov ** < *• vraJajo.
TaLEFON  <t   201
fcuric^
Jtane na leto 10 K. « pol lets
b K.   za četrt leta 250.
(]pr»vnittvo
se nahaia v „Naiodni Tiskarni'
alira Vettorini   K\. H
La o^iaH*-
se piaduje od cveUTostolpn»- petit
vrsie po 14 vin.. za velkratnl
natis pnmeren popust.
hmamezne Itevilkr
jianejo 8 vin. m se prodajajo «
raznih gonäkih tratikah
St. 4                                                              V*"<ionci, \   töYek dne 20. januarja   1514                                            •                  Leto XV
Parlamenlarna zaprau-
ljiuosl.
1 red leti, ko še ni bilo splošnc in
enake \ t.li\ nc pruvicc, so nekateriiiki
vedru; godrnjali člz taki atne parlamen-
tarnc razmerc, čcš, ko bi imeli pravi
ljudski parlamcnt, izvoljcn na podlagi
splošne in enake volivne prav ice, po-
tem bi bilo za Ijudstvo vse drugaee.
Tocla mi nimanio ljudskega parlamen-
ta, zaio gre vse narobe, tako so kon-
Cavale  navadno stare tožbe.
Pandanes iinamo ta toliko zaže-
Ijeni ljudski parlamcnt, a reci je treba
odkrito, da se radi tega razmere niso
izboljšale niti za en vinar. Kar se v
zadn-jem času godi v naši poslanski
zbornici na Dunaju, to ze res ni dru-
gega kot gola komedija. Še nikdar ni
stopila eisto strankarska in čisto oseb-
na plat v nasi politiki tako v ospredje
kot ravno sedaj. Splošne koristi, ljud-
ski bl'agor, delo za narod požrtvoval-
nost za svojega bliznjega in druge ta-
ke lastnosti so danes bolj redke kot be-
le vrane in vse politieno delo, ki bi mo-
rale biti pravzaprav posvečeno le ko-
ristim družbe in države, je dandanes
le csebna lestvica, po kateri nekateri
gospodje hočejo doseči večjih osebnih
ugodnosti. Z eno besedo bi rekli: vse
je le mandat in pa 20 K na dan. Ako
stoji v parlamentu šc par možakov na
drugeni stališču kot smo ravno rekli,
te izjeme le pritrjujejo pravilo.
Znana historija z malim finančnim
načrtom tekoin enega leta ni še prišia
do konca. Koliko zlatega časa se je za-
pravilo lani in že letos v našem parla-
mentu, to je naravnost iieverjetno. A-
ko še velja pravilo, da je čas zlato, po-
tem so gospodje parlamentarei res Tin—
di zapravljivci. Da nas davkoplače-
valce stane parlament ^sak dan 12.000
K, tega seveda nikdo ne računi, a to
je v enern letu prav čedna svota, ki
znaša letno 4,380.000 K in ne ncse tako
rekoč niti vinarja, kajti 1. 1913 n. pr. je
bil  parlament skoro celo leto pasiven
in ifiii listili i>ar iiiiančnih postav iso
vtegnili koneati. Ko je že vlada hotela
poscei ciikrat po.šteno v to oblodo in
rešili vso zadevo s paragiafmn 14, so
se g(,spcdje v r.arlamentii naenkrat za-
vedeli, da obstoja nckaj takega kot u-
stava in v nanlici so potem cd|)ravi!i v
r.iii  dncli več dela kot prej celo leto.
Da  so  razne   brezpomembne  ob-
strukcije včasi silno bedasta stvar, to
nam bode pritrdil vsak prijatelj parla-
mentarnega deia. Saj so pravzapra\
poslanci zato na Dunaju, da delajo in ne
za to da ovirajo delo. Toda priznati jc
treba tudi na drugo plat nekaj: so mor-
da vendar trt-nutki, ko si pritiskana
manjšina ne zna na nobeu drug način
driigfalče pomagati kot z obstrukcijo.
To je n. pr. ravno v državah z mnogi-
mi manjšimi narodnostimi, katerim iio-
če vceji in moenejši narod kar brezob-
zinro ukazovati, večkrat skoro potreb-
no, kajti drugaee se jiin.godi tako kot
n. pi. nasim slovenskim bratom v Ita-
liji, ki nimajo tako rekoč nobenih na-
rodnih pravie. V takih slucaiih je raz-
umljivo, da st. duhovi upro in zabte-
vajo na ta ali na oni način svoje pra-
vice. Tako tudi razumenio stališče
našili avstrijskih Rusinov.ki jim Polia-
ki v (laliciji delijo iako grenek kruh. Nc
boino odobravali tudi v tern slučaju ob-
strukcije hrczpogoino. a ce se /c ni-
di tega zavleče parlamcntarno delo.
vsaj vemo, da ima nekov glnblji v/r(>k.
da se grc vendar za sivari. ki se tičc-
jo gotove narodne skupine na splob.
Ko smo srecno prijadrali letos z
malim finanenim nacrtoni prav do zad-
nje postaje. ko ni manjkala bi rekli kot
eesarska potrditev. tcdaj se je, kukor
smo že poroC-ali, dvignil eisto nov na-
sprotnik te ncsrečne postave, namreC
dunajski nemški krščanski socialci, ki
so s tern svojim nastopom zopet zo-
pravili par delavnib dn: in tako zavlek-
li mali fiiianeni nacrt brcz vse potrebe
še za nekaj casa. Ako pogledamo \-
zrok, ki naj to dcjstvo opravičujc, jc
eisto ničeven. V rcsnici se je to zgodi-
lo iz golih strankarskili ozirov, iz ozi-
rov  do priliodnjih   volitev   v  obcinski
svet na Duaju in z ozirom nu te nian-
dati. ! rimeriainio sedaj, kaj pomeni
finaiiCni iiiicrt za dežele, kaj za urad-
ništvo! I »ezelc bodo inielc od tega no-
\ ega /akoiia prav kpe dohodke. kgi
d.;bijc ves povišek davka na žganfe,
Kar ne bo majhna svotu. Kdor je i^'i-
iaieli ureieiiili dcželnih iinanc, kdor je
prijatdj gospodarskega razvoja v na-
sili kronovinali. ta mora podpirati no\ i
iinanciii zakon. Knako seveda tudi on',
ki zeli, da ^e uradnikoin po dolgem Ca-
kanju /e eukrat n-gulirajo in uredijo
njih meseene place. To so vendar splo-
sni interesi, interesi knietovalcev in
meščanov cele dr/.a\e, zato pa je bilo
krivično in nupravilno vsuko zavla-
Oevanie malcga finančnega načrta.
Kdor je prijatelj ljud>t\a in našega u-
raduištva, ta jc storil vse korake, da
se zadeva reši kolikor nio/.no hitro.
Kdor pa je mali finanCni načrt za\la-
čeval brez |U)trel)e. ta ^lcda bolj na
^voje lastne  kot  na ljudske koristi.
Egejski oloki
Kakor All'-aniia tako so iiam bill
tudi egejski otoki. ki le/.ijo v Kgeiskem
n:oiiu med Malo Azijo in ^rško državo,
cio zadnjega časa prcccj lieznanu stvar.
In v resnici so nam ti kraji takt.) daleč
öd rok. da se bode marsikomu čudno
.dvU), aUv |K>sc/.emo cifkrat tudi tja
cloli. Toda ves Balkan in vse kar leži
tja okoli je dobilo ravno za našo drža-
vo in za našo politiko jako dosti pome-
j na. Cetudi mi naravnost tarn nismo pri-
zadcti. Na^a /muiuia poli.ika pa je h*-
veda raztegniena tudi tja doli. skoro bi
I rekli da se vec kot nam je potrebno.
Res it- dobro. ako si vclesila ustvari
tudi izven svoiib mej trdna in zanes-
i;iva tla. če ne politično vsai kupčiisk.\
a mi smo s eskoro prevec zapletli \' za-
deve. ki za nas nimajo pravegaponiena.
Tega je kriva naša zvcza z ltaliio.
Kcr smo zavezniki, moramo sevedu
vcasi bočeš-noceš ngoditi tudi haliii.
a vcasi gre nasa uslužnost gotovo pre-
! dalec  in  l.aliom   na  liubo  mi   storimo
Prosfosf nad vse!
(Konec.)
8. prizor.
Anton, Matija, Janez, Andrei.
J-- a—n--C-- z (prilcze iz čebra in
pade pred očeta na koleni): Resnično,
ljubi pee, jaz se bridko kesam! Lepo
vas prosim odpuščenja!
Anton: Ah, tukaj si....tukaj ma-
lop ridnež!
Matija: Ali ni resnica, kar serti
reke!?
Anton (Matiju): Molčite! (Jane-
?,n) ali tako izpolnjuješ, kar si oblju-
bil? Ali se to pravi delati starišem cast
in veselje?
Matija (maloglasno): Ali ne vi-
es iš, kako je skesan?
Janez: Oče, nikdar več vas nc
bom tako razžalil! — Za sedaj pa pro-
sim, odpustite mi!
Matija (ganjen):  Ubogi Janez!
Anton: Tvojim besedam ne ver-
jamem nič več. Jutri te pošljem k čev-
Ijarskemu mojstru v §olo. Zadosti smo
Si   Drizadevali   iaz   in   Krnii   nr*»Hc*rviniL-i
za tvoje dobro. in ti si nam tako povr-
nil našo skrb in naš trud --- kaj?
Matija (Antonu): Kaj pa hočeš
več, bodi vendar tudi ti pameten! (Ja-
nezti): Kaj nc, Jancz, da boš zanaprej
priden?
Anton: Poskusiti liočem in sc na
lastne oči prepričati. Za sedaj ostaneš
doma in jutri se začneš učiti čevljar-
stva. -
Matija: To ne sine biti - to .ie
presramotno za otroka in za našo liišo!
Anton: To mora biti; jaz hočem
tako — in mir besedij!
Andrej (sain pri sebi): Lepa za-
mena: poprej sola — sedaj smola!
Janez (ponižno): Jaz zaslužim
kazen, ne pa odpuščenje; zato storim
vse, karkoli mi ukažete, ljubi oče. A
če mi dovolite, da se vrnem v zavod,
imeli boste z menoj zanaprej toliko vc-
sefja. kolikor ste imeli doslej žalosti.
Verujte mi, ljubi oče, govorim iz srea.
Matija (jokavo): Ubogi otrok!
V sree se mi smili, saj je tako dober!
Anton (za-se): Zdi se, da je iz-
prcvidei in inoje grožnje imajo vspeh.
Tiesti na t\(^je obliube. vendar veria-
meni. da se resnično kcsaš. Vstani!
(Janez vstane.)
M a t i j a:  Ootovo niti je žal.  tako
ža!, da nm   ne more biti bolj.  Ali   ni- !
sem veduo trdil       ------
Anton: Jutri se torej vrne§ v za-
vod, da popravis z lepim vedenjem vo-
hujšanje, katero si dal gojencem. Poj-
dem pa tudi jaz s teboj. da dam prinicr-
no zadošcenje tvojim dobrim predstoj-
nikom. Ti Andrej pripravis konja in ko-
Icselj!
Andrej (vesel): Kakor ukažetc,
gospodar!
J ancz (pade pred očeta): Oče,
prisreno vas zahvaljuSetn, da ste mi
odpustili!   (Wstanc)
M a t i j a (vzdilme ffloboko): Hva-
Ia Bogu!
Anton: O da bi tvoj vzgled iz-
učil vse fahkomiseljne studente, da nc
bi vcrjeli lažnjivim frazam o prostosti,
ki prinaša starišcm in otrokom same
brivkosti; — - da bi spoznali iz teffa pa
tudi stariši, da poiaha otroku ne po-
more do kruha.            : :,.     t
¦., . ,<f
marsikaj. kar bi :ie bilo drugače prav
nič dopustno. Tako smo se prav astro
zapletli v alhunske homatije. kar bi
nam drugačc ne bilo treba in bi to. kar
mho sedaj dosegii. bili lahko imeli do-
sti ceneje. Mi smo tain doli prodajult
svojo ko/.o, Labi bodo imeli gospodar-
ski in bržkone  tudi politični dobiček.
Kakor smo prišii v razne albanske
zagate. tako se znamo zaple^ti ravno
radi Italije morda še v večje kolobo-
uje. ki bodo nastale radi egejskih o-
tokow katere lioče imeti Orcija. neka-
tere Italija, a Turek pravi, da on^ ne
da nič. ker je že sit vednega dajanja.
Dobi! pa ni nikjer nič razun po grbi.
Toda v zadnjem času so Turki sto-
rili liar korakov naprej. Z ozirom net
vpra.šanje egejskib otokov in pa z o-
zironi na to. da tarn pride edino ie po-
morska inoč \- poštev. je silno važno
dejstvo. da so Turki kupili sedaj silro
veliko modcrno boino ladijo. ki se mc-
ri lahko s celim malim grškim brodov-
iem. Orki nimajo kot eno boljšo bojno
ladijn -Averof«. a ta proti turški »Sul-
tan Osman- (prej »Rio de Janeiro«, ker
ie bila namenjemi za Brazilijo) ne o-
pravi ničesar. posebno še ker bodo
Turke vsai natihoma krili Angleži. ki
so tudi to kupčijo na tiliem podpirali.
Zna se zgoditi. da pride med Tur-
ki in Orki prav do hudega boja in ta-
krat bode bržkone tudi Italija skuša-
la poseči v to vrvenie in si pridobiti
stalno oblast nad onimi otoki. ki jih je
že prej zascdla. Koga naj pa mi pod-
piramo. to ie drugo /rrašanie. a mor-
da tako dalec niti ne bode prišlo. kajti
nidi Albnnija bo takrat imela gotovo
drugačiio lice. Zdi se pa. da naša poli-
tika nagiba na turško strati, ker Italija
iie niara. da bi se Orki prevec razteg-
nili in si pridobili prevec oblasti. RadB
tega pa se bodo Francozi. ki Italiianov
sploh ne niarajo. gotovo obrnili na gr-
sko strati in lahko nastane prav radi
tega egeiskega \prasanja se luiisi ko-
flikt kot radi -\lbaniie. Palec tarn doll
ie Albanija. daleč od nas so egejski oto-
ki. Ysi naši pradedie so živeli srečno
brez teh ropotij. našo dobo pa je za-
dela ta politična uima. da se moramo
brigati tudi za te oddaliene dogodke,
ker smo /alibog tako tesno zvezani ?.
niinii. Nam bi bil Balkan laliko prine-
sel naravnost izrednih koristi in naša
zastava bi bila laliko zaplapolala na
niarsikaterem stolpu tain doli. Tako pa
se moramo jeziti ip to/.iti cez uapake
in gledati. da ne zabredemo $e v huiše.
Dopisi.
Klavže. (Mrtvi vstajajo.) Tovarna
zlesnimi izdclki bo po enoletnem smrt-
nem spanju v kratkem zopet oživela
in s seboj v življeuje potegnila tudi že
skoraj dodelano .tovarno za led. Vse bo
zopet pod prejšnjo firmo: Križnič iz
Kanala. Ne veseli nas, kar se je bi-
lo zgodilo; veseli nas pa, da ostane pod-
jetje v slovenskih rokah. Ako bi se
namreč tukaj vgnezdila kaka nemška
ali italiianska tvrdka, imelo bi to y
mnogoterem, zlasti pa v narodnem o-
ziru za naše Klavže in tudi za bližnje
vasi nepregledne posledice. Zato želi-
mo, da ostane podjetje trajno v sloven-
skih rokah in naj tako lepo vspeva, da
osramoti vse predsodke o sovenskih
tovarnah in v kratkem času zaceli last-
t. in. do .V rnarca poučni tcčaj za liojo
s skiji. Tečai se vrši na BrennerJu na
Tirolskem.
Parcbrcdna rlužba ukljub prccej
kritičnemu položaju lanskega leta ni bi-
la ravno ucugodua. Tako n. pr. izkazu-
je »Austro-Ainericana« za prvih 11 me-
secev I. 1913 celo za 3,040.200 K do-
hodkov vcc kot I. 1912. V tein oziru
pride posebno v poštev prevažanje ži-
ta in drugih pridelkov. Osebni pronict
je bil nekoliko uianjši kot prej, a je do-
segel vcndar še 98.980 t. j. skoro sto-
tisoč izselnikov.
Utuestna prepoved. Ravnateljstvo
tuk. c. kr. gimnazije je prepovedalo
vsem uiinnazijccm obisk včerajšnje
gledališkc predstave v mestnem gle-
dališču, ker je bil na vsporedu tudi
zloglasni pies »tango«.
Zdravstvene razmere  na    Gradu.
Kakor čitaino v goriških listih, se pri-
tozi'jejo prebivalei goriškega »Kaste-
ln« radi nezadostnih zdravstvenih raz-
nier. ki vpiivajo posebno na otroško
nmrljivost. Posebno je pa tuberkuloza
zaeela tam gori tned prebivaistvom ni-
žjih slojev svojo žetev,
Poročuo  avstro-ogrske  banke  za
I. 1913 ie razmeroma jako ugodno. Do-
bieka izkuzuie banka 46.28 milijonov
kron. Oobička ima banka v zadnjem po-
slovnem letu dosti več kot prej, ce'ih
25 milijonov več kot 1. 1910. Dividenda
•se je zvišala za 1/1913 od 120 K na 129
kron. Da ima banka letos toliko dobi"'-
ka, ie v veliki uieri povzrocila visoka
obrestna  mera zadnjega leta.
Poslanec Grafenauer je bil na lev»
\:M\ /e v drugič operiran.
Župni  upravitelj v Idriji  umrl. V
sobcio je umrl v Idriji tamošnji župni
upravitelj  preč. g. Ivan Mrak.
Biserno-mašnik stolni prost Janez
Sajovic. One 15. januarja je minulo 60
let, odkar je bil g. Janez Sajovic po-
svecen ?.a duhovnika. V nedetjo dne IS.
f. in. je obhajal g.. prost v ljubljanski
stc.hiici siovesno svojo biserno mašo
Trž?ški tatovi »delaio« tudi te dm
čeravno piba liuda in ostra burja. Ta-
ko so nesli iz trgovine Weiss na trža-
škem korzu 3000 K denaria in iz trgo-
vine Oregon's za 5000 K blaga. Kakor
kažejo sledovi, so opravili svojo stvar
pri sveči in da so se cutili varne, ka
že dejstvo, da so pustili v okradeni tr-
Kovini  Oregon's tudi svoje  vizitke.
Zimski sport na Bledu. Z Bleda se
poroča, da je tamošnje jezero popomo-
ma zamrznilo, tako da so se v nedelio
'/.:. rrez skrbi drsali.
Zoptt ponarejeni bankovci. Z Re-
ke poročajo, da je tam policija zajela
V-. čp družbo porareialeev kiškega de-
navja. 2e prci ie tržaška policija bila
zasledila nekatere tell ptičev, a glav-
no gnezdo ie ostalo skrito. Da so ban-
kovci po 50 in po 100 lir bili res pona-
rcjeni, je dognala laška banka v Rimu,
k.-mior je bil poslan ta denar. Ker so
se pa slučaji vedno bolj ponavljali, je
hila obve.^ena o tern tudi reška poli-
cita. k;)teri se je res posrečilo zajeti
nekolfko te sodrge. Ko so pri enem o-
-siimljencev napravili hišno .preiskavo,
s.o mišli pri mem za 10 tisoč lir po-
nnrejenili laških bnnkovcev, katere so
mu scvecla cdvzcli. V očigled tem dei-
stvotn ic treba pri meniavanju itd. prav
poostreno  paznosti  glede  denari^.
I/eelnjcko vpra^anje. aWc izse!-
niškcsfa vnrnšania so se vrs-'la v trgo-
vinskem ministeistvu širša pogajanja.
Na podlasfi teh.pogajanj se izdaio nova
navodiia. Ozirafo so ie posebno na
Trst in družba »Austro-Americann«
pride poCasi boli pod avstriiski vpliv,
ker so nemške driižbe odstopiie veči-
no jikcij avstriiskim bankam.
Skofijski  kongres v  Dalmaciji.  Iz
tekoin meseca februarja sknpna konfe-
ruica dalmatinskih škofov.
Nv;\:i ladija. Te dni bo po končani
kijliivi'aciji priplul v vojno luko Pulj v
reški ladjedelnici izgotovljcni HOOtonski
rusiicc Lika», katerega bodo takoj u-
v!still v cskadro. To je čctrti rušilec te
vrsJe \- naši vojni mornarici.
Nesreča pri spušč anju v morje se
je dogodila na Reki v soboto. Vtrgala
se je neka težka veriga in enemu de-
lavcu  zdrobila obe  nogi.
Ženo priklenil na verigo. V sobo-
to je polgruntar Peenik v Dravljali svo-
jo zoiio Ivano priklenil na verigo, z
drugim koncem verigc jo |)a tako neiis-
iuiljelio pretepcl, da so ženo vso krva-
vo in polno ran prepcljali v bolnišnico.
Baje je  ženo  nepoboljšljiva pijanka.
Nova senzacija v Redlovi aferi. —
»Bohemia« poroča sledeče: Ko se ie
zapuščina polkovnika Redla dražila, je
nek praški girnnazijalec kupil tri zavo-
je filniov. Nesel jib je v šolo v labora-
torij, kjer mu jili jc |)rofesor pomagal
razviti. Pri tej priliki se je pokazalo,
da en film predstavlja važen vojaški
dokument, podpisan od prestolonasled-
nika. Bilo je v njem, da rma stvar biti
znana Ie prestolonasledniku, šefu gene-
ralnega štaba in pruskemu zbornenui
poveljniku. Redl je imel brez vsakega
dvoma shranjen zato, da ga o priliki
ponese oz. pošlje v Rusijo. Če je stvar
taka, potem je pač dokazano, da je Redl
vedel za zelo važne stvari, kar je voj-
na uprava vedno tajila.
Burja ga je vrgla v morje. Oospo-
du Pelegrinu Calcina, ki je star 59 let,
in zaposl'en v Lloydovem arzenalu v
Trstu, se je v soboto dne 17. t. m. sla-
bo godilo. Ko je prišel pri vratib ven
na prosto, ga je zagrabila z vso silo
burja in ga vrgla v morje. MornarZaf-
ferovicb je hitro zapazil nesrečneža
broditi po morju, nakar mu je ponudil
majben drog, katerega se je revež kr-
cevito oprijel in tako rešil.
Beda slovenskega delavca. V Kr-
ško pristojni delavec Kurent je zadnji
čas s svojo ženo in s svojimi otroci ži-
vel v Budimpešti. Zaslužil je silno tnalo
in v družini je vladala velika beda. Ko-
nečno je izgubil delo in moral je oditi
v domovno občino. Ker ni imel sred-
stev, ga je železnica prepeljala brez-
plačno v Zagreb. Tu pa se je hudo Je-
tično stanje ženi tako poslabšalo, da so
jo uiorali z rešilnim vozom prepeljati
v bolnišnico usmiljenih sester. Z njo so
prepeljali tudi petere otročiče, ki so bi-
li od lakote in mraza čisto oslabljeni.
Kmenta so ocip:aviii \r Jomovino.
Amerikanski pies »tango« povsoii
obsojen. Ne Ie cerkveni, ampak tudi po-
svetni in vojaški krogi so prepovedali
sedaj iz Amerike došlo nemoralno po-
skakovanje, ki se zove »tango«. Kakor
je izjavil argentinski poslanik ua
nnnaju, ki pač pozna svojo rojstno de-
zelo, je »tango« pies, kakor ga pleše-
jo v Argentiniji po najslabšili beznicab
in ž^anjarnab.
Odlikovano nasilje. Kakor poroča-
jo listi, ie bil nemški polkovnik Reuter,
ki je zakrivil razne napade vojastva na
civiliste v Savernu, za ta svoj »cin<c
odlikovan z redom »rdečega orla« III.
vrsto. Pred sodijo jc bi Renter kakor
znano popolnoma oproščcn.
Dohodninski davek v Ameriki in
na Francoskem je v primeri z našini
prava igrnča. Takozyani cksisteučni
minimum ;ma n. pr. v Ameriki vse
dnigačno lice kot pri nas. Sanici z do-
liocfki 15.000 K so v Ameriki še prosti
dobodninskega davka. ozenjeni pa še s
2O.nro K- letnih dobodkov. Na Franco-
skeni jTe davena prostost v torn oziru
do 5000 frankov. kar ie tiid' /e lopn
svota. Pri nas ie sedaj določenib ko-
rnai 1600 K, ki ne pridejo pod davek.
Popleimo ^e par primer. Družina dveii
iTierikt in na Francoskem davka pro-
sta, pri nas plača (»6 K na leto. rinaka
družina z dohodki 14.501) K na ieto je
v Ameriki še davka prosta, na Fran-
coskem plača 290 frankov, pri nas pa
456 kron.
Zopet ogJeduhi. V Oaliciji in ob ru-
ski meji kar cvete število ogleduhov.
Koniaj spravijo enega v stran, že se
pojavi drugi. Te clni je policija zaprla
kar sedem takih nevarnih ptičev, ki so
inieli znanje z na.šimi vojaškimi krogi
in so hodili potem od časa do časa na
Rusko.
Belgijski §kofje proti izrodkom mo-
de. Vsi belgijski škofje, na čelu iim kar-
dinal Mcrcier, se izdali skupno pismo,
v katerem obsojajo izrodke sedanje
ženske mode. Sedania moda ni v so-
glasju s poštenostio. za katero inora
stremiti krščanska žena. Tudi plesl,
Kledališča, kino in čitanje modernih
knjig povzroča nevarnosti, pred kate-
simi  se  mora osobito  mladino svariti.
Smrtnai   obsodba    zastnipljevalca.
Končana je glavna razprava proti za-
strupljevalcu Hopfu. Porotniki so po-
trdili vprašanje, da je umoril prvo že-
no ter izkušal umoriti tudi drugo in tre-
tjo ženo in dva otroka. Hopfa je nato
obsodilo sodišče na smrt. zaradi poiz-,
kušenib umorov pa na petnajst let te-
žke ječe ter na izgubo državljanskih
pravic.
Dolgo spanje. Iz Napolja poročajo.
da se je tam zastrupil 8. t. m. neki av-
strijski podanik Cigale s spalnimi pra-
ški, ki so vsebovali veronal. Sedaj spi
že deseti dan brez hrane. Drugace je
normalen.
Japonski vulkani  zopet bruhajo.  -
Na otoku Nagošimi so vulkani začeli
zopet silno bruhati. F>rebivalci mesta
Sakurašima so zopet zbežali. V mesto
žene veter ogromne množiiK prahu
in pepeia.
Huda zima v Srbiji. \ Si biji vlada
nenavadno huda zima: zadnje dni •?
zmrznilo 10 oseb. Od povsodi se po-
roča o snežnih zametilr. na progi Pa-
račin - Zaječar je sneg zasul dva vla-
ka. Potnike in uslužbence so rešili. vla-
ka sta pa se vedno zarita v snegu.
Zahvala.
Za vse nam izkazauo sočutje po-
vodom prebridke izgube na§e ijuWje-
ne soproge oziroma matere, gospe
tingele Budin,
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo
izrekamo vsem naso najiskrenejso za-
hvalo. Posebno se zahvaljujemo p. n.
gg. sodnim uradnikam za mnoKobroj-
no častečo udeležbo pri spremstvu ze-
meljskih ostankov bUige pokojnice k
večnemu počitku.
(jORICA. 20. januarja 1914.
Alojzij. Josip,
sinova.
Josip Budin,
soprog.
EriK-stina ZottiR oniožena Riltar,
Matija Rutar. c. kr. višji sodni svet-
nik, in Karolina ud. I.eonardig nazna-
njajo v svojem in \- imemi dnigib so-
rodnikov, da je njibova mati, tašča .i-
zironia scstra, siospa
Frančiška ud.Zottig
roj. Princivalli
po kratki bolezni. previdena se sv. Sa-
krameuti v (lospodu zaspala.
Truplo blage i^ckr.jircc s. pcpJjc
dne 21. t. m. ob 2. uri pop. iz hise ža-
losti, ulica Pietro Zorutti St. 5, v župno
cerkev na Placuti in pcrtein v D. Cero-
vo.kjer se položi k  veČMiemu počitku.
OOR1CA, 20. januarja 1914.
Prosi sc. da se opustijo sozaljni poseti.
je Kathrelnerjcva
Knelppova
sladna Hava.
¦prWe t«>» «*nko r«dHno
mm! •» popolat r.«Üi«dl|l*
wmm. % siowiUm Slaihf »irK#-
Im^rn *ri*om deb! Rath-
trnmf *mv.
Prlstr.a se dobiva
povsod v r^or^ti
IzvirnSh zavojih
s sHko liz&niks
Kneippa.
V NAJEM
se odda hiša in posestvo v $empasu na
prav lepem kraju. ki je primerno» za
kakega trgovca ali peka in na katerem
se pridela ninogo raznovrstnega sadja
in drugih poljskih pridelkov. Natanč-
nejše se poizve v restavraciji pri »Treh
Kron ah«.
Iv. Znid?,rcic & dr.
stavb. tvrdka
v GORICI,   Via Mattioli   v QORIC1.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat.
račune, sprejema stavbinska dela vseh
vrst, izdeluje tudi Wests.-strope patent,
v vseh avstrijskih mestih St. 27221.
Izdeluje enodružinske hiše po siste-
mu votli blok, ki je najtrpežnejše zidov-
je, ki vzdržuje suha stanovanja, s vedno
isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dru-
gi sistemi.
Sante Busolini
trgovpc z jsdilnim blagom v Borici
naznanja Slav, občinstvu. da je preselil
svojo iigovino  iz   dosedanjih prostorov
na Kornu si. l.>
v ulico sv. ilntono štev. Z
tik trgovlne g. k Saunf^.
V novih prostorih bo postregel slav. ob-
činstvu  i  najbolj^im   blagom.  nukimi
cenami in dobro  postrežbo. — Istolako
tudi v svoji
podružnici v Solkanu st 311.
Obenem priporoča svojo apnftnloo Y
Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v
trpovini v ulici so. Antona štev. 2 in se
Politico; prügled.
Parlament ami polo/a).
Sobotnu seja v zborniei tudi ni
priuesla pričakovane rešitve, ainpak
smo še vcdno tain kot smo bili. Kakor
z.e ziKMio so kršcanski socialei na Hu-
ju s sklcpom skupne komisije nezado
voljni in zato je hi! stavljcn v sobotn.i
seji no\ dodatni predlog. Ki pravi, naj
se davčni povišek pri dohgdkih 1800 K
do 10.000 K z 1. 1914 lie iztirja in v
priliodnje tudi samo takrat. kadar bi
skupna davčna svota ne dala 120 mi-
lijonov kron. Ta piedlog so podpirali
tudi nemški nacijonalci, mladočehi in
Slovenci. Ker seveda ni bila inogoea
več nadaljna debata, je bila seja zaklju-
eena. Prihod. seja se vrši danes ob 11.
uri zjutraj. Kakor se pa zatrjuje bode
ta predlog, ki nima v sebi nikakega pra-
vega poincna, bržkone propadel. Oo-
yposka zbornica je izjavila.da on a sc
ne ozira na drugo kot na sklep skupne
komisije. Yoditelj ecških agrareev in
znani obstrukcijonist Stanek je izjavil,
da ta dodatni predlog mora pasti, dru-
gače bode njegov klub obstruiral tako
dolgo. da pride paragraf 14 v veljavo.
Kako se bodo stvari razmotale, še ni
ravno jasno. a upati je, da se vendar re-
si vsa zadeva že v današnji seji ugod-
no in mirno.              .    .
Zadnji rok vlade.
Ministerski predsednik grot
"Stiirgkh je izjavil včeraj nasproti pred-
sedriku poslanske zborniee dr. Syl-
ka, da se mali finančni načrt in pro-
računski provizorij rešita. Vlnda be
storila vse, da se težave, ki so proti
nialemu finančnemu načrtu odstrarijo.
Ker mora grof Stiirgkh te dni pri-
sostvovati sejam poslanske zborniee,
se ne more udeležiti pogajanj nied Ce-
hi in Nemci. Zato so se tudi pogajanja
odložila do 24. t. m.
Deželni zbori.    j ^.-,.
Sklieanje dezelnih zborov se je
zopet odloz.ilo in sieer zaradi tega, ker
se je zavleklo delo v državnem zboru.
Povečanje nase armade.
Poluradni list »Frcmdenblatt« po-
roča, da se od 1. januarja letošnjega
leta poveča število častnikov pri mo1-
nariei in ravno tako število mornari-
ških uradnikov. Voiaštvo mornarice bo-
de letos znasalo 16.000 mož, do leta
1920 pa se poveča do 27.000 niož. Rav-
no tako se spremenijo baje sedanje ar-
tiljeriiske divizije in dobimo večje ar-
tiljerijske polke. število strojnih pušk
se pa menda poveča za sto oddelkov.
tako da jih bodetno imeli skupno 200.
Bosanski proračun.
V  bosanskeni saboru je bil predlo-
žui proraeun za  prvo    polletje    1914.
Redni izdatki znašajo 48.845.426 K, iz-
redni izdatki 3,680.983 K; za redno po-
kritie je proračunjeno 52.514.632 K, za
izredne dohodkc pa 50.000 K.
Tisza v Zagrebu.
V  soboto it b la v Zagrebu na ea-t
Tiszi v. gledališču slavnovtna  predsta-
va, ki ie imela popolnoma oficielcn zna-
čaj. V utde'fjo je bil v dvorani  »Soko-
\i\« shod  see.  dcm. stranke.  Ucklcžba
pa je bila   tako vclika, da je bil   ves
dorn poln.  Bilo je do 700 ljudi. Pred-
sedoval je Huksek. V imenu ko:ilicijc ie
govoril  dr.   Ptisan Pope vie.  Med   nL--
•govim govcrom so liokli frankovci "i-
prizoriti kraval, tako da <o niorali biti
pometani iz dvorane. Posl. Popovič ie
slovesno izjavil, da ostane koalicija  v
saboru zvesta  demokratičmm "načelom
in je obliubil s častno bešedo, da se bo
tiojtvala  za  sploSno in enako volivn')
•pravicrl   V   imenu  stranke  sta   govo-
rila sodruga Koiae in Juraj. Pemetro-
vič, ki sta  splošno kritizirala razmere
Turki hočejo Albanijo na vsak način.
Pariški časopisi poročajo, da sc
pripravlja v Tureiji nova akeija za M-
banijo. Iz anati Iskili cct sta baje or-
uanizirana <lva okupacijska oddelka,
ki naj 1 i z.^edla več strategičnili točk
v Albaniji in odstavila sedanjo vlado.
Ce je tudi ta uačrt v zvezi z Izzed pa-
so. se ne ve. Tudi v Atenah so ob-
\esceni. da uanieravajo mladoturki nov
udarec v Albaniji. Ova ekspedicijska
zbora imata od morske strani vdreti
v Albanijo. V vseh albanskih krajili so
turški agenti. ki ščuvajo prebivalstvo.
Nemski kancelar  Bethmann-liollweg.
Neinški kancelar ne igra posebuo
trdne uloge in bo baje odstopil. Poseb-
no slafco so uplivali znani dngndki v Al-
zaeiji ob francoski mcji, kjer so nemski
vojaki in eastniki prav surovo nasto-
pali prot; obeinstvu, a so bili nazadnk"
oproščeni. Razburjeuje proti taki pol-
tiki je seveda veliko, a tudi razumljivo.
Napredovanje Essad paše.
Po krvavih bitkali so eete Essad
pase osvojile vse ozemlje med Elbas-
sanom in Podgradcem. Cete Izmail Kc-
mala so se udale. Med Essad pašini-
mi eetami je veliko bolgarskili eastni-
kov. Srbija je razvrstila za vsak slu-
Caj ob meji močne vojaške oddelkc.
Grčiia  kupuje ladije.
Orška država skuša dobiti potoin
kupčije dve novi bojni ladiji, da bi tako
lahko vstrahovala Turke. Sicer listi
tajijo to dejstvo, a vendar se vršijo po-
^ajanja z argentinsko republiko, ki inia
dve taki bojni ladiji na razpolago. Mi-
ni tarn do!i gotovo še ne bode.
Srbski dinri^ki  poslanik v Belgradu.
Minule dni se je nuidil v Belgradu
dunajski poslanik Jovan .lovanovie.
Šlo se je za nova navodila glede po-
gajanj med Avstrijo in Srbijo, ki so se
zaeela in se bodo pospešila po resitvi
srbske ministerske krize.
¦I* *
Srbija se pripravlja.          »   ;»
Srbski ministerski svet je sklenil
najeti novo posojilo v znesku 300 mili-
jonov. da se reorganizira armada in
zgradi železnica cd rumunske meje do
Požarevca.
Hisni in hišnorazredni davek.
Davčni odsek poslanske zhornice
je vsvoji seji dne 16. t. m. pododseku
nakazal vladno predlogo o hišnem nav-
ku in rnšil novelo o hišnorazredneni
davku. —
Pcjasnilo glede naših ladij pred Alba-
nijo.
'»Militärische Rundschau« poroča:
Križarka »Panther«, ki je bila štacijo-
nirana y Valoni, se je izmenjala sedaj
s torpedovceni »Csepel«, torej se ne
gre za novo K'»djo, ampak ostane slej-
koprej Ie ena štacijska ladja naše voj-
ne mornarice  v Valoni.
Rusija  se  pripravlja.
Izpopolnitev železniskega omrcž—
ja v zapaiini Rusiji bo tako obsežno, da
bo Rusija od Prancoske / kratkein
času zopet zahtevala posojilo 600 rni
iijonov.
Dou?ace in razne ver-li.
'•'iirtna kosa. Umrla je sinoči gos-
p:i Frančiška ud. Zottig roj.. P r i n-
c i va 11 i, tašča višjcga sodnega svet-
nika g. iV\. Rutarja. 1-ogreb se bo vr-
sil jutri ob 2. uri popoludnc. Po :blago-
sloVfjenju trupla pokojnicc v župni cer-
kvi na Tlacuti se je bode prcpetjalo v
Pol. Cu-ovo, kjer se položi k večneniu
počltku. — V soboto zvečer je unirla
g.a Angela Bud .in, soproga sodri'jga
uradnika .Jos;pa Budin. Pogreb se je
vršil včeraj. - - Preostalim sorodnikom
Nesramna predrznost. V pondeljek
zvecer okoli 7. me je prilirunielo v na-
so »Narodno Tiskarnou okoli 20 tiskar-
skih poniocMiikov, šli so v notranje pro-
storc in se ustavili pri claim nasega u-
reduištva, ki je stavil na stroju» Lino-
type« danasnjo št. »Cioriee«. Začeli so
v tiskarni demonstrirat. se grdo obna-
sat in zasramovat člana nasega ured-
ništva. Clan urenistva se je vcdel pro-
ti njim hladnokrvno ter jini mirno od-
govarjal. Nckateri pomocniki, ki niso
niogli v tiskarno, so na dvorišcu pobi-
rali kanienje po tleh, v kak nanien si
prav lahko mislimo. Ko je prisci iz dru-
gega lokala poslovodja tiskarne, je'de-
monstrante pozval, naj se koj odstra-
nijo iz tiskarne. Poziv jc ostal brezu-
spešen, pae pa so odgovoiili: »No ca-
pisc; qua se parla per taiian.« (Ne ra-
zumem; tu se govori italijanski.) Ba-
ti se je bilo dejanskega napada na čla-
tia uredništva in na posiovodjo tiskar-
ne. Poslovodja je nato rekel: »Bomo
vicleli, alt se bodete odstranili ali ne« in
z (.bhodnikom tiskarne sta tekla iskat
polocijo. Tega so se demonstrantje
ustrašili in kmalu nato so se odstranili
iz tiskarne. Ko so šli skozi vežo so v
znak hude jeze in sovraštva do oscb,
ki delajo v tiskarni, razbili šipo na vho-
dnih vratih in nato pobegnili predno je
prišla policija. Stvar preiskuje policija.
Mislimo, da tiskarske pomočnike mine
veselje do takih nelepih demonstracij,
ko bodo demonstranti niorali na pri-
stojnem mestu daiati edgovor za to
njih nelcpo dejanie, ki še bolj poostrn-
je spor med rvjitni in lastniki tiskarn.
Tirkarsko gibanje. Trgovinski mi-
nister je začel novo posredovalno ak-
cijo glede tiskarskega gibanja in pove-
ril posredovalno nalogo dvornemu
svetniku Otonu Oasteigerju.
•
Nadzr.rniki za  telcvadbo. C.   kr.
ministerstvo za uk in bogočastje je od-
redilo, da se imcnujejo nadzorniki za
telovadbo c. kr. strokovni nadzorniki.
Za naše kraje je nadzornik za telovad-
bo na sred.njih šolah dr. Tominšek, biv-
ši gimnazijski ravnatelj v Oorici, se-
dai ravnatelj v Mariboru.
Dcmača umetnost. Znana podoba
Matere Božje na Sveti Gori ie bila v
zadnjem času po odredbah deželnega
konservatorja popravljena in deloma
obnovljena. Podoba je bila res že v
slabem stanju, ker so se barvc že na
večili krajili poluščile in odpadle. Pr;:i-
šuji nerazumni popravljači so podobi
več škodovali kot koristili. Sedaj se, ic
izvršila poprava po modernih predpi-
sih, barve so bile na novo pritrjene in
stara naviaka odstranjena s podobe.
Pomänjkljivosti je restavrator zopet
izpopolnil in tako dal sliki sveže živo
lice. V farni cerkvi v Rijiemberku so
nekatere stare f'-oske iz 15. stoletja. ki
sicer niso posebne umetniške uredno-
sti, n so za doj^ačo cerkveno zgodo-
vino vendar vwvq. Nekatere slike na
severni strani so precej skromne in nsi-
ivne. Zdi se pa, da so za oitarjem večje
in lolišc ohraniene freske, ki iili še kri-
ie beljenje. Te slike so posebno zanimi-
ve ZMTO. ker ie prvotna cerkev bil;i
eotska in se bode dnlo tnorda se kaj
iz onecrn časn odkriti. Sicer sc bodo
nndaljna dela izvršila .šele potem, ko
se cprkev raz^iri. Var se bode ztrndi'o
mptidn tekom I. 1914 Takrat se bode
odprlo tudi staro yotsko okno in izvr-
šihi F.c nekatera potrebna dela.
Orožne vaje !. IP!4. Orožne vaje
7/i I. 1014 se bodo vrsile v dveh termi-
nih in sicer spomladi in j-eseni. Vsakdo
ki bodo letos moral na vaje, sc lahko o-
glasi pri svojem zupanstvn do 31. ja-
nuarja in prosi, da pride na vrsto all
spomladi ali jereni, kakor mu bolj ka/e.
Tekom zctve to je od 15. julija do 15.
avgusta ne bode sploh nikdo klicau na
vaje, kdor bode žc tum, bode poslan
kot navadno za ta čas clornov, ako ima
služili pri jiniji dve Icti, bodo klicani
.\. 5., 7. in 9. letiiik za tri tt-dne, zadnji
letnik za dva. 2. rezervisti, ki so slu-
zili tri leta pri liniji, bodo klicani 4., 6.,
in 8. letnik za tri tedne, zadnji letnik za
dva. .*. nadomestiii rezervisti bodo kli-
cani 4. in 7. letnik in sicer za štiri ted-
ne. 4. cnoletniki, ki niso postali east-
niki, bodo klicani X, 5., 7., 9. ietnik in
sicer za štiri tedne. 5. poklicani bodo tu-
di vsi oni rezervisti, ki so zamuiHi ka-
ko vajo in sicer oni pod točko 1. 2. /a
tri tedne, oni pod točko 3. in4. pa za
en tnesec. - Nadomestiii rezervisti, ki
so opravili prvo službo v jeseni 1. 1913
in oni, ki jo bodo opravili spomladi I.
1914, ne bodo klicani mi vaje. Enako
so oproščeni tudi vsi rezery. iz I. 1912.
Dljak ponesrečii. Oijak Lorenzut
Alojzi] je padel lako nesrečno, da si
jc zlomil eno nogo.
Strokovni tečaj za mizarje se vrši
pri* tukajšnjem zavodu za pospeševa-
nie male obrti. Voditelj tečaja je g.
forrasarig.
Goriška trgovska zbornica jc ime-
la te dni svojo običajno sejo, v katcri
je bil stavljcn predlog, naj se predsed-
stvo obrne na odločujoče faktorje, da
dobimo v Oorici za stalno štirikratno
rciznasanje pisem na dan. Enako so po-
trebni nvtomati za marke, katerili n.
pr. ob nedeljali popoldan ni nikjpr do-
biti. Poleg tega ie bil stavljeii tudi
l)redlog, naj sc vpeljejo avtotnobilski
vozovi za razvažanje poštnih zavojev.
Prcdlagano je bilo tudi, naj se obrtn-i
zbornic'i obrne na voino ministerstvo
glede odaje raznih stavbenih in dru-
gil' del pri tukajšnjih vojnšnicah. Pro
si naj se. da se vpoštevajo le domače
firme. 1'stanovitev gostilniškoga kon-
sorciin v Komnu se vzame na znanje
in sprcjet je bil predlog, da se podpi-
r«'5 TKistavljenje novelet živinozdravni-
ka v Korminu, ki naj bi opravlial ob-
meino sanitetno službo glede živine, ki
se izvaža v Italijo. Sedaj mora lioditi
tia živinozdravnik iz  Oradišča.
Goričan ponesrečil v Trstu. V pro-
sti luki je v soboto padel z odra neki
561-etni Ooričan Valentin Danolon, ki
ie bil na mestu mrtev. Nesrečnika je
bnria butniki tako močno, da se je o-
potekel in padel 8 m globoko.
O primorskih analfabetih prinaša
»Piccrlo« daljši članek, iz katerega po-
snemamo za danes Ie sledeče dejstvo,
ki ga Lahi ne bodo več vtajili. Analfa-
betov je bilo po tern članku 1. 1910
med primorskitni Nemci 4 %, med La-
hi M % in med Slovenci 15 %. Tak»
pise »Piccolo« dne 18. januarja 1914.
Oa nc pozabimo!
Avtomobilslo nesreča. Te dni se
je zgodila po noči na glavni cesti med
Tržičem in Devinom precej luida nc-
srcča. Nekov do sedaj neznani avto-
mob'l. ki ie vozi Ipo cesti s stniliovito
naglico, ic po.škodovai namreč nekega
Frunca Bavčarja iz Batuj, ki služi za
hh'pca v ^tivanu. Rav^čar je težko po-
skfulovan. cetudi ne nevarno.
N3Š cetrli dreadnought. S tern
anufleskim imenom zaznanmjemo naj-
večje in najtežje bn-ne ladije. Takih i-
manio sedaj mi 4, t. i. »Viribus unitis«,
»»Tegetthof«, »Prinz Eugen« in »Szent
lstvan«;. Te štiri bojne ladije tvorijo
našo najboljšo in najmodernej.šo po-
lrorsko üivizi.io. Prej so tvorile zf: tri
ladije eno divizijo, po novem sistemu
morajo biti štiri. »Szent lstvar« je bil
skuščen v morjo na Reki dne 17. t. in.
to ie v soboto. Ta bojna ladiia jc cblga
151 ni, *iroka 27 ni in gre por vodo 8
m. Nnsi sknpno 20.300 ton in ima «tro-
u" s 25.000 koniskih si'. 1 ;i''ii^ r-|v';f'»
2H t,-ni debel ioklcn oklop in tudi stohi
so tako znvarovnni. T.nrlii'» :^ '^boro-
-/ena s 44 topovi in tremi stroinim« pn-
?V;uni. razim tega še z drugim strr-inim
orö'/iem. 1 adiio so del ali 23 mes^c-v
in  IS dni v ladjedelnici na Reki.
EDINQ MODERND OEL9VNICQ
—             z ekktricno tgoni\no
-lo, toplo pripoioča
Josip Liiiiir
,   Stotna  ulici štev.  7
(župnijski hiši)
preč duhuvščini za
i ddovanje ceikvene
pos, de, orodja in le-
stencev Stare poso-
*"—"^ de, orodje se teme-
ljito prcnovijo po kakor mogoče
nizUt   ceni   in  tudi na  obroke.
W  Vse  lastnega Izdelka !
NA PRODAJ
so v Kanalu 3 hiše s pritiklinami, v ka-
terih «e izvršuie že dolgo let špecerij-
ska obrt in kavarna. Hiše ležijo v sre-
dini trga na jako prometnem prostoru.
Poizvedbe pri Ravtar, Trst, ulica Giu-
lia 6, I.
Denarja ni,
draginja je vedno večja aaslušek
pa majhen. Ako hočete z malim
trudom gotovo 10 do 20 kron na
dan zaslužiti, pošljite v pismu za
posojilo znamko za tOvin. in svoj
natančen naslov na
Josip Batič, llirska Bittrica 27
(Kranjsko).
Ivan   Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v eoRici
ulica dellu Croce Stev. 6.
Janez Werbnjak,
trtnica   BREG   P.  PTDJ    priporoča
aiueri^ke  cepljene t r t e.
seznam trt: laški rizling, burgund r beli in rdeči,
muškat, silvaner, žlahtnina bela iu rdeča, daniol.
kapčina, izabela in še nekaj drugih vrst. Cep-
ljene tite, na Riparijo m Monlikolo stanejo 100
kosov 14 K, bilfe (korenjakij 100 kosov 3 K
koiči 1W0 kosov 12 K.
Pozor!
lOO.OOO parov r e v 1 j e v.
4 pare öevljev za 9 E.
Zarad' plačilnih t»'žkoč mnogili v»-likih
tovareii svni pooblaščen razproilati vcliko nino-
iino Čt'vlj(>v rnnogo pod tovarniško who. Zalo
prodam vsakomur 2 para možkih in 2 para žen-
skih čevljev \l usnja, rujavih uli čnnh. oU»«ant-
nih i'ove fasoii»-, vclikosl po noslani men v cm.
Vie štiri   .naif prodam v\ K 9.
Rii/po iij.i po povzclju
S.   LANDAU,  Krakovo,
Berka Joselewlcza 3.1154,
Zao'tnjtiva dovüljena in liiiJi <J<ni)i  si* vim-.
FRANC MLECNIK
ulca Vetturini St. 3
priporora s v o j o krojaskn
ilt'lavnii-o slavnrmn obrin-
stvu v inostu in na doz»'li.
posclmo prcrasi. duliov^rini
Vt\ iiHpravM t }i | a rjr v. \)o-
vrsnikov  itd. \U\.
Zunivnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Re št. 9
v GORICI.
Jakob Miklus
mizar in lesni t r g o v e c
SS- v Podgori ^^
na Toili ieleiiittein mosta
(na cetti, ki ptlje proti Gradixki)
COO
Trguje tudi z opeko vsake vrsle,
ima veliko zalogo vsakovrsinega
trdega in mehkega lesa, ima tudi
vsuke vrste grede, tramov«" 3,3 od
3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12
coiov debele.
Nftibolisi česki dubavni vlr!
rerje ^a oiazine
po zelo
nizkih cenah.
J§2/5§*-«'     «f-^       '   ^  ra*cepljene?a
^oemsQv^^—^_^ ....        boljSF    vrslf    2    K
40 v : p lubelo   najboljie K2    80 v:  čislo belo
4 K: belo. puh   5 K   1U v:   1  kg iiajlinejšp belo
razcepljeno G K 40 v, 8 K ; 1  k<L puh-pt-rja. sivo
K 6, 7:  bnlo   si no    10   K :   naifmejš»' prsno   12  K.
Pošiljutev 5 k«.  .loštnine prosto.
Izaotovljena  posicijna oprava
ka^ua.i nankiriga: I r>nni>a o'.üu '80 cm. si-
roka 120 cm i«'i 2 L>'nz.i:.» vsaka po 80 cm dolgn
ter GO cm  sirokci s  t*11>i• ¦ •   tr;">nim  pu-iom   K   16
s pol-puliom   K   A\ s i......   punom I. vrslt-  K 24 :
posamt'/.n« pMii'c»* U) K. ].> K. 14 K, 16
K ; blaiine xa pi.d ^liivu K .1. K ¦'> ~M. K 4. fVr-
nic«' 2UO cm dol^e -n !'!'» cm shokc K 13, K
14'70. K 17 80 in K ..'!. !''• n.ui nunJraci iz moč-
nega kn/.abit'^'ii  Ciraillna   'M' > in  tJo!gi in   11(3 cm
sir<<ki  K   12-r,U in  1 i 8U.
Ila/.posilji-  sc   mini   pov/. iju,   in sic«»r od  K
12 posinine prosio    N»:u<nij;i!Oiv   sp   /.Hm^iMU a.li
!   pa se v/.umc  iiy.ai  i^r >•' v..... ueuar. Oinki /.a-
i                          Elonj   in  pohlii'iie   prosio.
1   S. Bettisch, Deschenih  št. QQ2,   Ceško
Priporoča se, pod novim vodsivoui
hü novo urejeni hotel »Pri Zlaiem Je
leruiu.
Istotmn se sprejemajo uhonenti p<
Jonovoru po zelo ugodnih cenah.
Pozor!
Id kosov lepili prcdmetov za K 3.95 in
siccr 1 izvrstno pozlačeno uro tekoeo
nepretryioina 3b ur najuovejšc pariške
oblike. 3 leta zajamčena, 1 pozlačeno
verižico nove oblike, 1 rinko za gospo-
de. 1 rinko za gospode z amerik. double
zlatom pozlacene. 2 para pozlačenili u-
lianov. 2 zapestna sumba nove oblike,
pozlačena /. amerik. double zlatom, !
broš in eno kravatno iglo pozlačeno.
Vsi predmeti so z 18 gradov zlata po-
zlaeeni in stanejo samo K 3.95. Razpo-
silja jih po povzetju
G. SEIDEL — Krakovo Miadorva 15.
Ako se naroči dve garnituri t. i. 20 pred-
metov se priloži 1 double verižica za
dame. — Obenem razpošilja 1 zlatc
rinko za gospode ali dame najnovejsc
oblike z diamantnim kamenom zi
K 4.50, 3 rinke K 12.50. — Zamenjava j(
—    dovoljena, tudi denar se vrne.
NAJBOU/A /TREHA /EDANJO/TI
isbesini cementnT
1 skriljevecfifmii
jeumetcn kamen
najboljše vrste
FIRMITGVE TOVARNEzadp 3z
WEI//ENBACHo&TRIE^INGI
;PODNJE   AV/TRIJ^KO WDi
ZA/TQP/TVQ  IN  ZALOCAP
GGREGQRIC'GQRICAozkaulica/ti
„CENTRALNA POSOJILNICA"
fiEölSCROVAIW ZftDRUGfl Z OTTlEJCnO ZfWtlO
^^^^h*.   V   GORICI   g^^FT
obrestuje hranilne vloyt >¦¦<> 5'J,. Daje članom poso-
jila na vknjižbo po 6"|t, na menice po 7UU, na me-
sečno odplačevanje. ki znasa mesečno 2 K za vsakih
100 K. Hentni davek placuje posojilnica sama.
Zadružni  urad je v  lastni hiši Gorso Glus. Verdi
št. 32,  !. nad. — I radne  ure vsak dan razun nedelj
in   praznikov   od   8.   ure    «lutraj   do   1.   popoludne.
ODBOR.
Kupujte   samo   dvokolesa^
„ALTENA", francoske
vrste,') ki   so   najtrpežnejši
in na boljši bodisi za na-
vadno rabo ali za dirke
givaliu strojiOiigm - I „Viciona*
so  iniprakučiif|ši z:i vsuko  inšo
Isti    siužijo   za   vsaknvrHtiio   si-
va nje in štikanie   (vezonjel.Stroj
teče brezšumno   m   ji> jakotipe-
žen.     Puške, stniokri'sc,   slamo-
reznice   in  vsc v to   si oko spa-
dajoče preiinn U"   sc   dobi   po to-
varniški  cimu pn  Ivril >i
'Kepševani s Cuh,
I G C F I C A       Stclrl   trg   it.   c
X00i MM banks ptaiw t M|
Centrala Liuhliana, podružniee: Celje. Celov     ^nipvo   ^!t    '    T                                                           «muci      im.no
Vloge na knjižice po 43|40||0. v tekocem  rai-unu po dogovorn. ;^:"...,.,.,,                                     ;
NaKup in prodaja vrednostiijh papirjev vseh vrst, deviz-valut.     —           Eskont  menic =====                  Sptejemanje vr^i ot v varsivo in oskrhovanje.        ¦ > .
Borzna naročila.                                           —   Stavbeni   krediti.                                                         Safes.
Promese za vs$ žrebanja.                                    Predujmi na vrednostne papirje.                                      Na^az'ia v inozemstvo.
VnovČenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.                       Srečke na obroke.                          '                            Kitdima pi-ma.                   *
Vseni   gospodlnjam
toylo   priporocamo
KOtlHSKO IKORIiO
— »rilntt nristnL oo kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek.  -—
—           v kor >t   --------
ohuiejiiiin    stiMen--wiu >