MESEČN
Ravno na Koroškem, julij 1965
Št. 7
Leto II.
Izdaja upravni odbor Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Ko-, hlenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor
Iz novega zakona o delovnih razmerjih
V Uradnem listu SFRJ je bil letos 7. aprila objavljen novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je ipričel veljati takoj naslednjega dne po objavi. Novi zaikon v delovno zakonodajo prinaša nekaj novitet, ki jih doslej nismo poznali, zato bo prav, če z nekaterimi spremembami še pred sprejetjem naših internih predpisov seznanimo zaposlene.
Novi .zakon odpravlja dosedanji pojem sklepanja in odpovedovanja delovnih razmerij in govori o članstvu v delovni skupnosti. Delovni človek vstopa v delovno organizacijo in s svojim vstopom ter delom postane njen enakopravni član. Lahko pa v delovni organizaciji preneha delati in izstopi iz članstva delovne organizacije oziroma je lahko ob pogojih, ki jih določa zakon, iz nje tudi izključen.
Novost je v tem, da medsebojna delovna razmerja med člani delovne skupnosti niso več predmet, ki bi ga urejala sama država v vseh potankostih s svojimi predpisi, ampak da novi zakon daje samo načelno izhodišče z razčlenitvijo poglavitnih elementov, značilnih za status delavcev, na podlagi katerih bodo marale delovne skupnosti samostojno urediti medsebojna delovna razmerja ustrezno svojim razmeram in zahtevam. Tako je odločitev o pravicah in dolžnostih zaposlenih v delovnih organizacijah v vseh vprašanjih, ki izvirajo iz medsebojnega delovnega razmerja, prenesena na organe upravljanja in druge kolektivne organe v delovnih organizaaijah.
Pri vstopanju delavcev v delovno organizacijo je še nadalje ostalo načelo, da mora biti delavec star najmanj 15 let in da mora izpolnjevati ostale pogoje splošne zdravstvene sposobnosti. Nova je določba, da mora delovna organizacija, razen prijave prostih mest zavodu za zaposlovanje delavcev, z javnimi sredstvi za informiranje prosta delovna mesta razglasiti tudi znotraj delovne organizacije in da delavec razen v primerih, ki jih je v samoupravnih aktih podjetja posebej določiti, stopa v de-
lovno razmerje za nedoločen čas. Pri razporeditvi na delovna mesta kaže opozoriti na določilo, da je delovna skupnost dolžna, da delavca pred napotitvijo na delovno mesto seznani ž delovnim mestom, delovnimi pogoji in delovnimi dolžnostmi. Izjema so le delovna mesta, kjer se delo opravlja samostojno, če se je prej ugotovilo, da je delavec usposobljen za opravljanje dela na takem delovnem mestu.
Za polni delovni čas v delavni organizaciji zakon določa 42-urnik z dopolnitvijo, da do časa, dokler delovne organizacije ne
(Nadaljevanje na 11. strani)
Iz dela organov upravljanja
Dne 14. 6. 1.1. je upravni odbor obravnaval splošno finančno problematiko ter vpliv restnikcijskih in ostalih ukrepov na poslovanje naše železarne. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so tudi pri nas na področju obratnih sredstev nastale resne težave, ki največ izvirajo iz nenehne rasti dolgov naših kupcev, saj ti presegajo že 4 milijarde din. Zaradi tako visoko vezanih obratnih sredstev, iki so za naše potrebe itak nizka in so skoraj stalno blokirana, le s težavo izvršujemo redna mesečna izplačila osebnih dohodkov. Zaradi slabega plačevanja kupcev rastejo tudi naše obveze do dobaviteljev. Razen obveznosti za redno proizvodnjo pa imamo obveznost tudi do izvrševanja investicijskega plana.
Po pogodbi, ki jo imamo sklenjeno s splošno gospodarsko banko, in po investicijskem planu, ki ga je naš delavski svet sprejel za letošnje leto, so se [investicijska dela v železarni letos nadaljevala. Aprila letos pa je Zvezna skupščina izdala ukrep, da si mora vsak investitor iz lastnih sredstev zagotoviti 10% varščino. Ker v železarni ob razdelitvi čistega dohodka in amortizacijskega sklada razen pokrivanja anuitet nismo predvideli dodatnih naložb v poslovni sklad, tem predpisom nismo mogli zadostiti. Storjeni so bili vsi ukrepi in prizadevanja, da bi problem varščine in nastalih podražitev rešili iz republiških sredstev, vendar pri tem nismo uspeli. Nasprotno je splošna gospodarska banka 20. aprila izdala nalog, da se ustavijo pla-
(Nadaljevanje na 6. strani)
IZ VSEBINE
Sklepi upravnega odbora — GO SZDL o slovenščini — S tehnološko disciplino bomo znižali izmeček — Sklepi upravnega odbora — Šport — Zgradili bomo sodobno kotlarno —• Obratne nezgode — Naši obrazi — Prehodne napake — Kam poceni na izlet
Gibanje osebnih dohodkov za MAJ 1965										
OBRAC. ENOTA	Povpr. število zaposl.	Število opravi j. ur	Od tega nadur	Izplačani OD	Po enotah in ceniku del	OD po usp. Nagrade za obrač. enot stalnost		Redni in izredni dopusti in ostalo	Povpr. osebn-i maj 1964	doh. maj 1965
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Topilnica	240	36.579	1.109	17,001.413	14,821.467	438.414	709.124	1,032.408	53.117	70.839
Livarna	488	81.455	2.179	32,145.819	25,432.017	3,427.603	1,505.495	1,780.704	47.623	65.873
Valjarna	310	53.280	2.135	20,283.836	17,582.941	409.654	816.873	1,474.368	49.555	65.432
Kovačnica	249	43.566	1.172	16,501.987	14,003.304	637.764	680.153	1,180.766	53.188	66.273
Term. obdel. 57		9.248	298	3,620.779	2,981.716	257.018	124.486	257.559	45.610	63.522
Meh. obdel.	598	102.944	4.107	35,633.043	30,235.194	1,992.929	1,649.152	1,755.768	45.513	59.587
Vzme-tarna	67	5.928	632	4,101.880	3,544.133	164.097	188.464	205.186	47.247	61.222
Jeklovlek	39	11.538	48	1,992.819	1,575.629	288.794	60.657	67.739	44.433	51.098
Energ. obrati 104		18.361	1.600	6,726.291	5,620.277	288.886	240.808	576.320	49.425	64.676
Strojni rem. 181		18.456	1.703	11,941.274	10,498.160	424.490	471.256	547.368	54.896	65.974
Elektro rem. 100		33.619	1.144	6,569.713	5,547.474	541.929	243.329	236.981	55.911	65.697
Gradbeni rem. 73		11.787	751	4,363.017	3,450.744	317.336	197.638	397.299	49.701	59.767
Promet	107	19.510	2.018	6,481.876	5,540.935	393.406	283.800	263.735	49.784	60.578
OTKR	201	34.270	1.237	12,371.849	10,548.820	770.432	542.962	509.635	48.514	61.551
Uprava	385	63.587	1.569	23,619.582	20,630.743	847.248	1,097.023	1,044.568	51.552	61.350
SKUPNO	3.199	544.128	21.702	203,355.178	172,013.554	11,200.000	8,811.220	11,330.404	49.494	63.568
Glavni odbor SZDL o slovenščini
Slovenski jezik, kakršnega zadnja leta beremo v okrožnicah, dopisih in poročilih ter ga poslušamo ina sestankih in zborovanjih, je večinoma vse prej ikot pravilen in lep. Zato so vsi prijatelji materinščine pozdravili pismo Glavnega odbora SZDL o jeziku. Zadnji čas vse več pišemo o slovenščini in vse pogosteje navajamo glavne misli iz pisma SZDL. Ker je ta dragoceni dokument zelo aktualen tudi za nas, večini pa nii dostopen, ga objavljamo od prve do zadnje črke.	Uredništvo
Organizacijam in vodstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Upoštevajoč, da gre za pomembno vprašanje narodne skupnosti, ki je zadnji čas tudi v javnosti tako ali drugače pogosto obravnavano, se Izvršni odbor Glavnega odbora s tem pismom obrača na članstvo in organizacije Socialistične zveze.
Nedvomno je res, da si moramo vsi zelo odločno in domišljeno prizadevati za skladnejši družbeni razvoj, torej za takšno družbeno usmerjenost, Iki bo pri osnovni delitvi ustvarjenih sredstev spreminjala razmerje med drugim v prid prosvetnim in -kulturnim dejavnostim. Vendar pa prav tako drži, da smo v preteklosti ob drugih nalogah izgubljali in da tudi še dandanes marsikdaj izgubljamo občutek za takšne vrednote, ki niso neposredno odvisne od danih materialnih -sredstev, pomenijo pa dragocene prvine nacionalne kulture, zrasle v zgodovinskih okoliščinah naše narodne preteklosti. Pomanjkanje tega občutka je v določenih obdobjih sicer lahko -razložljivo, večinoma pa le izraža površnost do življenja a-li pa nespoštovanje samega sebe kot dela narodnega telesa.
Stopnja kulture in zrelost vsake družbe se med drugim razločno kažeta tudi v -njenem odnosu do narodnega jezika.
V preteklosti, zlasti pa dandanes je v našem javnem življenju čedalje več primerov nerazumevanja in nepravilne rabe slovenščine. V -tisku, na televiziji, v dopisih,
tehničnih navodilih gospodarskih organizacij, v javnih obvestilih, v filmskih napisih, na javnih zborih in drugih prireditvah pogosto beremo in poslušamo popačen jezik ali pa -namesto slovenščine druge jezike -tudi tam, kjer to -ni niti najmanj potrebno. Mnoge delovne organizacije iz drugih republik na primer že tiskajo -razna navodila in propagandne priloge v jezikih vseh narodov Jugoslavije, medtem ko precej naših podjetij iz »komercialnih« razlogov pošilja na trg svoje izdelke z označbami in navodili -le v enem izmed teh jezikov, to je v srbohrvaščini. Tako ravnajo tudi na našem domačem -trgu. Seveda je ob -tem popolnoma jasno, da bi jih resnični komercialni razlogi marali siliti v to, da -označujejo svoje izdelke v jezikih vseh narodov Jugoslavije. Dogaja se tudi, da prodajajo v trgovini domače blago samo -z navodili v tujem jeziku. Vse to seveda ne -kaže samo slabega poslovnega okusa in morale ter podcenjevanja kupca, temveč tudi nekulturnost prodajalca.
Takšno nepravilno iin škodljivo -prakso je že ostro kritiziralo veliko naših občanov in organizacij, ki se v tisku in drugače zavzemajo za dosledno in pravilno rabo slovenščine v javnosti. Njihova skrb zelo zgovorno kaže, da se velik del naših Občanov zaveda dolžnosti do svojega jezika ter njegovega pomena v našem (kulturnem in nacionalnem razvoju. Nikakršnega dvoma ni, da lahko odpravimo takšne površnosti in malomarnosti sami, da je to stvar vseh vodstev družbenih organizacij, organov samoupravljanja v delavnih organizacijah, še posebej izobraževalnih, vsakega -proizvajalca in vsakega občana. Načelno so bila namreč osnovna vprašanja glede -rabe jezika v republiški skupnosti in v Skupnosti jugoslovanskih narodov urejena, gre le za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz -republiške in zvezne ustave ter za poglobljen in demokratičen odnos do so-o-bčana, ki mu mora biti jezik nacionalna in kulturna vrednota.
Dolžnost vodstev in organizacij Socialistične zveze je, da v okviru svoje dejavnosti pogledajo, kaj se -godi s slovenščino. Njihova naloga naj bo sistematično spremljati in kritizirati vse primere nepravilne in nedosledne rabe slovenščine v imenih podjetij, izdelkih, v dopisih ipd., podp-ro in spodbujajo naj pozitivna prizadevanja ter -v osebnih in širših stikih z različnimi organizacijami in posamezniki odl-očno -pomagajo zboljševati odnos do jezika. P-ri tem naj ne prezro, -da gre za najrazličnejša vprašanja: za -kakovost jezikovnega -in drugega pouka v šolah, za vzgojo vzgojiteljev, za razvijanje posluha za lep jezik pri izobražencih vseh strok in končno za samoupravne o-dločitve v delovnih skupnostih.
Se posebej pa naj organizacije Socialistične zveze prevzamejo -skrb in odgovornost za razvijanje slovenskega političnega izrazoslovja, za cim višjo kulturo govorjene in pisane politične besede.
Ob takšnem odnosu do lastnega jezika bomo -znali z vsem spoštovanjem obravnavati (tudi jezike drugih narodov.
Vsa -ta prizadevanja morajo preiti v spoznanje, da niso le enkratna akcija, pač pa trajna kulturna in družbeno politična dolžnost in naloga vseh naših članov, organizacij in vodstev.
IZVRŠNI ODBOR GLAVNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
ALKOHOL
Slavni zdravnik Claude Bernard je obiskal prijatelja, ki je pravkar srebal -konjak. Bernard se je začudil:
»Ti piješ alkohol? Kaj ne veš, kako grešiš proti svojemu zdravju? Dobro poslušaj, kaj ti bom povedal. Imel sem dva psa iste starosti. Obema sem -dajal enake obroke hrane, le da sem enemu dajal tudi alkohol. Ko sem j-u žrtvoval znanosti, sem ugotovil, da je -bila prebava psa, ki sem mu dajal alkohol, mnogo slabša in počasnejša. — Kaj praviš na to?«
Prijatelj je mirno odgovoril:
»Pravim, da alkohol ni za pse.«
Zgradili bomo sodobno kotlarno
Imamo dve kotlarni in sedaj gradimo tretjo. Zakaj? Kaj ni škoda denarja? To bo vendar stalo skoraj 600 milijonov dinarjev! Pa vendar moramo, in ito iz dveh zelo važnih razlogov:
— obstoječi kotlarni sta stari. V eni so kotli od leta 1909, v drugi pa iz leta 1924. Predpisana življenjska doba takšnih naprav je 30 let;
— kapaciteta je premajhna. Proizvodni obrati se večajo in množijo, zato je potrebno tudi več industrijske pare ter vroče vode.
V desetih letih se je povečala proizvodnja pare za 60 %. Potrebe so sicer že nekaj let večje, toda kotli me dajo več. Da smo sploh dosegli tako povečano proizvodnjo, smo leta 1960 nabavili in montirali gorilce za mazut. Tako v kuriščih zgoreva zraven premoga še mazut oziroma katran. Ker kotli niso grajeni z.a kurjenje s tekočim gorivom, je takšno kurjenje le začasna rešitev.
Paro uporabljamo za pogon kovaških parnih kladiv. Nepogrešljiva je tudi pri proizvodnji generatorskega plina, saj proizvajamo parozračni plin. V bližnji prihodnosti bo montirana v livarni naprava za vakuumsko ulivanje jekla, kjer je tudi potrebna para. Dokler nimamo novih parnih kotlov, takšna naprava ne more obratovati.
še v večji meri kot za paro so se povečale potrebe centralne kurjave. Spomnimo se, koliko je bilo v zadnjih 15 letih zgrajenih novih objektov, ki imajo vgrajeno centralno kurjavo, pa tudi v nekatere stare zgradbe smo montirali omrežje skupnega ogrevanja.
Sedaj ena kotlarna proizvaja industrijsko paro, druga pa služi za centralno ogrevanje. Toplovodni kotli so stari že preko 50 let, zato samo po zaslugi dobre volje inšpektorjev parnih kotlov še obratujejo.
Kot za vSako reč smo tudi za novo kotlarno najprej nekaj let govorili, da je treba zgraditi novo, pri čemer smo ugotavljali perspektivne potrebe za 20—30 let naprej in to vnesli v perspektivni plan podjetja. Sledilo je zbiranje ponudb za izdelavo, gradnjo in montažo. Pri tem smo zavzeli načelno stališče, naj bodo kapacitete v skladu 20-letnega razvoja železarne, kotli in oprema sodobne izvedbe in vse postavljeno v eno zgradbo. Izdelane so bile razne variante glede vrst in števila kotlov, načina kurjenja in vrste goriva, s turboagregatom za proizvodnjo električnega toka, brez njega ipd. Ko je bilo vse to razčiščeno, smo dobili končne ponudbe od proizvajalcev takšnih naprav. Najugodnejšo je dostavila firma »Termoelektro« iz Beograda, zato smo z njo sklenili pogodbo za izdelavo in montažo. Postavitev zgradbe smo zaupali Gradbenemu podjetju Dravograd kot najboljšemu konkurenčnemu ponudniku.
Kakšna bo nova kotlarna?
Postavljeni bodo štirje kotli, od tega dva za proizvodnjo pare, dva pa za proizvodnjo vroče vode. H kotlom spadajo vse pomožne naprave, kot so omehčevalec vode, napajalne črpalke, merilni in regulacijski instrumenti itd. Kotli bodo kurjeni z mazutom ali z daljinskim plinom. V novo kotlarno bomo postavili še agregat za proizvodnjo električnega toka. Pogon agregata je na nafto, proizvajal pa bo 150 kVVh. Agregat bomo dajali v pogon ob izpadih električnega toka v omrežju. Na ta način bo vedno zagotovljen najnujnejši tok za kotlarno in generatorsko postajo.
Parna kotla bosta lahko proizvajala vsak po 101 pare na uro, v primeru potrebe pa tudi 12,5 t/h. To so kotnocevni kotli z enim prečnim bobnom. Delovni pritisk znaša 25 atmosfer. Proizvedena para bo pregreta nad 350" C; izkoristna stopnja 0,87/0,86.
Vročevodna kotla imata isledeče karakteristike: kapaciteta lOGCal/h (1 giga kalorija je 1,000.000 kalorij), z določenim forsiranjem doseže tudi 12 giga kalorij na uro. Koncesijski pritisk znaša 13atm, temperatura vroče vode pa 135° C; izkoristna stopnja bo 0,88/0,87.
Zidanih dimnikov ne bo, ker bi morali biti zelo visoki in temu primerno dragi, zato bodo železni, zadosten vlek pa bo dosežen z eks-haustorji.
Poleg kotlov bodo tudi reducirne naprave za paro. Vsi potrošniki namreč ne potrebu-
jejo enakega pritiska pare; kovačnica rabi paro s 15 atm pritiska, plinski generatorji z 8, vakuumska naprava pa 5 atm. Kapaciteta parnih kotlov bo torej enkrat večja od sedanjih, kapaciteta toplovodnih pa celo dvakrat večja.
Glede na sunkovito porabo pare (kovačnica) bodo to specialni kotli z večjimi ogrevni-mi površinami in delovnim pritiskom, kar bo omogočalo pravilno sledenje skokovitih diagramov porabe. Vročo vodo bomo proizvajali v dveh vročevodnih kotlih s prisilno cirkulacijo. Za konstanten pritisk v napravah in v omrežju vroče vode ter za kompenzacijo toplotnih dilatacij vode je poskrbljeno z ekspanzijsko posodo s parno blazino. Za dosego polne obratovalne sigurnosti vrelovodne naprave, čeprav ta dela samo sezonsko, je predvidena možnost uporabe pare za segrevanje vode v primeru, če pozimi eden od vročevodnih kotlov odpove oziroma je izven obratovanja. V tem smislu bo nameščen kas-kadni grelec vode, ki bo lahko uporabljal tudi toploto kondenzanta od parnih kladiv. Sistem vročevodne naprave s specialnimi kotli in s parno ekspanzijsko posodo iima velike prednosti posebno glede regulacije pritiska in temperature. Za cirkulacijo vroče vode so v kotlarni predvidene tri črpalke, od katerih bosta dve obratovali, ena pa bo v rezervi, v polsezoni pa bo v obratovanju samo ena.
Kot sem že omenil, bodo kotli kurjeni s tekočim gorivom (mazut ali katran). Dosedanja črpalka postaja za tekoča goriva premajhna, zato gradimo novi rezervoar in novo črpalno postajo. Rezervoar ima kapaciteto 1000 t, pozneje bomo postavili še enega takšnega. Kotlarno bomo oskrbovali s tekočim gorivom skozi zobčaste črpalke in cirkulacij-ski vod od mazutne postaje. Gorilci so konstruirani tako, da omogočajo uporabo vseh vrst tekočih goriv kakor tudi daljinski plin. Posebna prednost gorilcev je velik obseg regulacije (1:8), kar z uporabo avtomatske modulacijske regulacije omogoča dosledno paniranje obremenitev. To pride posebno do veljave pri parnih kotlih, saj je poraba pare zelo neenakomerna.
Vsi vemo in vidimo, da paro iz kovaških kladiv puščamo na prosto. Ta para vsebuje še velike količine neizkoriščene toplote. Nove naprave bodo omogočile izkoriščanje te odpadne pare, s tem da se bo vračala nazaj v kotle v obliki kondenzata. Sicer pa se bodo kotli napajali z mehko vodo. Mehčanje bo potekalo v ionoizmenjevalni napravi z doza-torjem trinatrium fosfata.
Za kontrolo obratovanja in upravljanje je predvidena kompletna avtomatska regulacija najvažnejših parametrov, daljinsko pokazo-vanje in signalizacija. Vsi merilni instrumenti in daljinske komande bodo nameščeni na komandno-kontrolnem pultu, postavljenem v kotlarni.
Kotlarno gradimo zraven obstoječe. Dolga bo 27 in široka 23 m. Po planu bi morala pričeti obratovati ob koncu letošnjega leta, toda zaradi sprememb v kreditiranju bo gotova šele enkrat prihodnje leto. Anton Vehovar
ORGANI UPRAVLJANJA OMOGOČILI BREZPLAČEN DOPUST
Naši organi upravljanja in sindikat so letos omogočila brezplačen dopust v počitniškem domu v Portorožu 120 sodelavcem, ki so bodisi zdravstveno ali socialno ogroženi.
V času .predsezone od 25. maja do 4. julija letos so letovali na morju tovariši iz
naslednjih obratov;
topilnica..................15
livarna....................18
valjarna....................9
kladivarna .	.	.	.	.	.	11
mehanična..................16
energ. vzdrž. obrati ...	9
OTKR, uprava	.	.	.	.	11
Ostali upravičenci bodo izkoristili ugodno priložnost jeseni, za vse pa se je sindikatu in organom upravljanja zahvalil Ivan Verčkovnik iz livarne.
Popravek!
V prejšnji številki so bile pri imenih stalnih komisij pri delavskem svetu napake, ki jih popravljamo:
Rajko pravilno Jakob Paradiž Erika pravilno Erih Sirk Marjana pravilno Marjan Živič Ivan Predikaka pravilno Jakob Logar
DEFINICIJA
Nekateri ljudje so kot večnadstropne hiše, pri katerih je najvišje nadstropje najslabše opremljeno.
Le s tehnološko disciplino bomo znižali izmeček
*
Razgovor z glavnim metalurgom inž. Šipkom
Kako se giblje izmeček v podjetju in kakšna je vloga OTKR pri zbijanju izmečka?
Procentualni pokazatelj izmečka od leta 1960 do danes govori o stalnem upadanju odstotka izmečka v primerjavi s težo proizvoda. Prav tako upada tudi vrednost. Ce primerjamo številčne podatke, seveda danes teža kakor tudi vrednost izmečka in pa dinamika poročil bolj bode v oči. Potrebno je poudariti, da je stalež kontrolorjev proti letu 1960 praktično isti, da pa sta se produkcija kakor tudi obseg registriranih podatkov skoro podvojila.
Na zmanjšanje izmečka lahko kolektiv OTKR vpliva le v pičli meri. Kontrolno osebje po obratih lahko ugotavlja izmeček povečini le v končni fazi, torej so to le pogrebci, ki smrt zapišejo, javijo in mrliča pokopljejo. Preventiva, reševalci, to naj bi bili kontrolorji v medfazi, ki so direktno podrejeni obratu in povezani z njim.
Najuspešnejša pomoč naj bi bili raziskovalci. Ti študirajo življenjske pogoje, status in življenjsko pot materiala, še preden se rodi, in vse to zapišejo, objavijo in priporočajo. Toda kaj pomaga še tako dobro priporočilo, če se ga ne držimo. Iz statistike izmečka lahko razberemo, da je največ napak takih, na katere raziskovalec niti mislil ni, in kii bi pri zavestnem delu morale po zdravi pameti odpasti. Seveda, če pa nekdo z boso nogo stopi na žebelj, nikakor ni zdravnik kriv, ker mu ni predpisal cokelj, ker je pač samo po sebi umevno, da se z boso nogo na žebelj ne stopa. Takih žebljev v bosih nogah pa srečamo pri našem izmečku največ. Ce torej vprašate, koliko lahko OTKR stori pri zbijanju izmečka, moramo reči le, da samo toliko, kolikor to hočejo proizvodni obrati, in nič več.
Naj navedem primer, ki ga srečamo skoraj vsak dan: nekdo slučajno ali iz malomarnosti za malenkost spremeni časovni red pri izdelavi šarže in s tem povzroči slabo predelavnost v vročem. Da bi to dognali, je potrebna raziskava, ki traja mesece pa tudi leta in se mora z njo ukvarjati dobro usposobljen strokovnjak z najboljšo sodobno opremo. VzrOk torej ni enostavno najti, enostavno pa ga je povzročiti. Dokler ne bo v obratih uvedena in izvajana skrajna tehnološka disciplina, še tako dober raziskovalni team ne more praktično ničesar doprinesti k znižanju izmečka. Tedaj pričakujemo najboljše sodelovanje obratov v tej nakazani smeri.
Kako bo vplivala začasna ustavitev gradnje poslopja OTKR na kvaliteto proizvodnje?
Sedanje stanje prostorov za raziskave in laboratorije je porazno. Pomanjkanje prostora nujno povzroči nenačrtno in neek-saktno delo, razen tega pa onemogoča zaposlovanje novih strokovnjakov. Sedanje raziskovalno delo moramo imenovati improvizacije, čeprav bi pri današnjem strokovnem in številčnem nivoju raziskovalcev mogli računati na organizirano, načrtno, teamsko raziskovalno delo, ki naj bi bilo preko poliiindustrijskih metod življenjsko povezano s produkcijo. Naš raziskoval-
ni team si je po kvaliteti in strokovnosti priboril vidno mesto tako v Jugoslaviji kot tudi v inozemstvu, najmanj pa menda na Ravnah. Toda ne čisto po svoji krivdi. Kriva je nervoza in slabo poznavanje težav pri raziskavah, kajti splošno mnenje je, če je danes v produkciji nastal problem,
ga mora jutri raziskovalec odmašita, kot da si zaprtemu zalil ricinusa. Taka hitrica seveda ne gre.
Ali naj sc strogo strokovni članki objavljajo v Fužinarju ali ne?
Jaz sem za ne. Razlogov je več, predvsem pa ta, da strokovni članek, ako je napisan strogo strokovno, večino bralcev dolgočasi, če ga sploh berejo, ker ga ne morejo razumeti. Strokovnjak pa, kateremu je ta članek namenjen, ga navadno ne prebere, ker se mu zdi, da je Fužinar premalo »nobel« list, da bi se lahko on iz njega kaj naučil, čeprav se krepko moti, saj imamo v seznamu objavljenih člankov v Fužinarju vrsto odličnih razprav, ki bi delale čast marsikateri priznani inozemski strokovni reviji.
Načnimo problem z druge strani. Ali ne bi kazalo, da bi naši strokovnjaki skušali to strogo strokovno tematiko napisati tako, da bi bila tudi nestrokovnjaku razumljiva in v taki slovenščini, da bi jo tudi Slovenec zastopil? Pravijo, da se strokovni članek ne da enostavno napisati. To ni res. Ce stvar sam dobro razumem, jo lahko tudi enostavno opišem, pri tem pa so dovoljene prispodobe, humor in vrsta drugih posegov, ki tekst poživijo in ga napravijo privlačnega, pa če je vmes tudi kakšna kletvica ali pa kitica narodne. Tako pisanje želimo, tako pisanje približa snov ljudem, ki bodo za tekst in za obliko hvaležni. V nasprotnem primeru je še tako dober strokovni članek le mašilo in pa opravičilo, da je Fužinar dotiran od železarne. Fužinar ima tako svetlo tradicijo, da nikakor ne smemo dopustiti, da bi v katerikoli točki zašepal. Nasprotno, njegov strokovni, narodopisni in leposlovni nivo se mora dvigati. S tem pa odgovarjam že na četrto zastavljeno vprašanje, ali vsa ta pisana druščina fakultetno izobraženih strokovnjakov vseh vrst, brigada ljudi s SS šolami in še vrsta drugih, za to primemo izšolanih in usposobljenih ljudi, ni sposobna pisati v svojem glasilu o svojih problemih in o svojem
Glavni metalurg inž. Mitja Šipek
kraju na primeren, domač način. Tega smo vsekakor sposobni, in če bi se malo manj grizli, porabili malo manj časa za zavogal-no obravnavo svojega soseda, in če bi malo bolj pokazali pripravljenost skupnosti tudi v tej obliki nekaj dati, ne da bi pri tem zaračunavali uro po 2000 din, potem verjamemo, da bi bil Fužinar eden najboljših lokalnih listov, nam v čast, bodočim rodovom pa v zgled, pri tem ko se mi bojimo, da nam bo v sramoto.
Tovariš inženir, hvala za odgovore!
PREDNIKI
Na zabavi pri ugledni pariški gospe stopi domišljav plemič k pripovedniku Duma-su in ga nesramno vpraša:
»Oprostite, gospod Dumas, ali je res, da je vaš oče mulat?«
»Res.«
»Torej je bil vaš ded zamorec?«
»Da.«
»In kaj je bil vaš praded?«
»Opica.«
Plemič se začne krohotati, Dumas pa mu resno pravd:
»Da, da, kot vidite, se moje poreklo neha tam, kjer se vaše začenja.«
VESTNOST
Pripovedujejo, da je dobil na začetku prve svetovne vojne komandir angleške enote v srednji Afriki tole brzojavko: »Vojna napovedana. Zaprite vse državljane sovražnih dežel na vašem področju!« Se istega dne pride v London obvestilo: »Zaprl sem osem Nemcev, dva Belgijca, dva Francoza, štiri Italijane, enega Avstrijca in enega Američana. Sporočite prosim, proti komu se vojskujemo!«
— Vaša trditev, doktor, je čudna. Vse življenje sem pil samo vino in žganje, zdaj pa naj bi imel vodenico.
HOTEL »A« KATEGORIJE
STATISTIČNI PREGLED POGOSTOSTI DELOVNIH NEZGOD PO OBRATIH ZA I. POLLETJE 1965
Obrati	Povprečje I. polletja 1964	Januar		Februar	Marec	April	Maj	Junij	Skupno I. polletje 1965
TopiLnica	30 + 1	4		4	1			8	3	20
Livarna	29 + 6	7 +	1	4	1	2 + 1	3	7 + 1	24 + 3
Kovačnica	29	3		5	4	1	2	2	17
Valjarna	18 + 2	4		3	2	4	2	2	17
Termična, obdelava	3	—		1	—		—	1	2
Mehanična delavnica	21	3 +	1	1	2	2	2 + 1	3	13 + 2
Vzmetarna	—	—		—	—	—	—	—		
Energetski olbrat	2	—		—	—	—	—	—	—
Elektro obrat	—	—		—	—	—	—	—		
Strojni remont	12	1		1	4	3	—	—	9
Gradbeni, remont	4	—		2	— + 1	—	—			2 + 1
Promet	3	—		—	—	—	—				
Predračunska	5 + 1	1 +	1	—	—	—	—	—	1
O T K R	3	1		—	1	—	2 + 1	1	5 + 2
Skuipno + pomeni nezgode na poti	159 + 10 od doma na	24 + 3 delovno mesto		21 15+1 in od delovnega mesta do doma!		12 + 1	19 + 2	19 + 1	110 + 8
Obratne nezgode v juniju 1965
litja Bešlič, 'topilnica — Pri zapenjanju ingota so klešče popustile in ga udarile po čelu.
Josip Hažič, topilnica — Po odbitju korenine od ingota se je obrnil, spotaknil ter padel na vročo kokilo.
Jože Jezernik, topilnica — Pri nakladanju ingotov je odpenjal klešče na vozu. Ko je žerjavov od j a dvignil /klešče, so ga te stisnile za roko.
Anton Pepevnik, livarna — Pri vlivanju šarže v ročne (kalupe je čep ponve nekoliko točil; tekoče jeklo je brizgnilo po nogi.
Ivan Ferk, livarna — Pri brušenju ulitkov mu je padel tujek v oko.
Jože Miklavc, livarna — Prevažal je voziček s formami na valjčnico. Nad vozički je bil lesen oder, s katerega mu je padla deska na glavo.
Jože Trbovšek, livarna — Pri brušenju odlitkov z ročnim brusilnim strojem mu je padel tujek v oko.
Jakob Franc, livarna — Pri brušenju ulitkov mu je padel jeklen drobec v oko.
Avgust Kelemina, livarna — Pri mehanskem čiščenju mu je padel jeklen drobec v oko.
Martin Jazbec, kovačnica — Pri ravnanju palic brzoreznega jekla je nesel palice iz peči h kladivu. Tu se je sklonil in odlagal palice. Pri tem ga je oplazila palica, ki jo je prvi 'kovač ravnal pod kladivom.
Ferdo Brumnik, kovačnica — Pri kovanju se je sekira, s katero je sekal komad, zlomila, pri tem ga je ročaj sekire udaril po kolku.
Anton Ogriz, valjarna — Pri nakladanju gredic na valjčnice podaj alne mize pe-skalnega stroja mu je valjana gredica stisnila mezinec desne roke.
Peter Zorman, valjarna — Pri razkladanju vložka se je gredica skotalila na nogo.
Edi Cuješ, kalilnica — Pri avtogenem rezanju šipk mu je padla žareča iskra v oko.
Peter Cas, žarilnica — S. pomočjo žerjava je nakladal na peč odkovke, tako da je z roko držal za žerjavne klešče, ki so pri dotiku z drugim komadom popustile in mu stisnile prst.
Franc Božič, mehanična delavnica — Viličar je hotel odložiti že naloženi komad na drugega, da bi odpeljal oba; pri tem se je komad skotalil na roko.
Drago Skerlovnik, mehanična delavnica — Ko je z žerjavom postavil kolo na tla in odpel žerjavno verigo, ni mogel zadržati kolesa pokonci, zato mu je padlo na nogo.
Nikola Mihajl, jeklovlek — Pri luščenju palic je hotel preprečiti pomikanje palice, s tem, da jo je z roko odmaknil. Pri odmiku ga je palica udarila po roki.
Maks Ozmec, livarna — Pri vlivanju jekla v ponovčke mu je jeklo brizgnilo po nogi.
NAŠ IZVOZ
Ob zaključku redakcije našega lista smo dobili podatke, da smo izvolili v I. polletju t. 1. za 1,150.000 $ naših proizvodov, kar je nekaj več kot polovica letošnje obveze.
DSP si je že v začetku leta prizadeval, da je treba izvozu posvetiti vso pozornost.
Tudi v prihodnjem obdobju si bomo morali prizadevati, da bomo izvozne obveze 100% izvrševali.	F.	B.
MODERNA UMETNOST
Pravijo, da je nekega večera prišel slavni slikar Picasso prezgodaj domov in zasačil v stanovanju tatu, (ki je ob njegovem prihodu pobegnil. Policija, kii jo je slikar takoj poklical, se je zanimala, kakšen je bil tat.
Slavni slikar je prijel za blok in dejal:
»Lahko vam ga narišem!«
Policija je Picassovo risbo prefotografi-rala, razmnožila in razposlala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so na podlagi njegove risbe aretirali na raznih krajih več sumljivih tipov: dve opici, stroj za pranje perila, zebro, dva vžigalnika in tramvaj ...
ŠE O ALKOHOLU
2e priletnemu pisatelju Kellerju so hoteli zdravniki prepovedati uživanje alkohola in so mu rekli:
»Morda bi bilo dobro, če bi se pri uživanju tekočin malce omejili.«
»Dobro«, je bil takoj voljan Keller, »kar začnimo z juho.«
Iz dela organov upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
čila vseh obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev investicij skih del na Ravnah.
Problemu 10% varščine pa se je pridružil še problem nastalih podražitev. Večji del podražitev je nastal zaradi povečanja carinske stopnje, delno pa zaradi preusmeritve uvoza opreme na manj ugodna področja. Splošna gospodarska banka še ni rešila naše zahteve za povečanje kredita zaradi nastalih podražitev, zato smo, še predno se reši naš zahtevek, primorani sami pristopiti k reševanju pokrivanja zneska na račun povečane carine. Investicijska banka nam je že odobrila 65 % sredstev za pokritje povečane carine, 35% udeležbo ali
310,064.000	din pa smo dolžni krita sami iz lastnih sredstev. Naš delež za pokrivanje dodatne carine bo letos znašal 32 milijonov, ostali znesek pa bi morali pokriti v naslednjih treh letih. Upravni odbor se je zavedal resnosti celotnega problema, posebno še, ker obstaja nevarnost, da bodo izvajalci s tožbami izterjali naše obveznosti, kar Ibi povzročilo dodatno bremenitev našega žiro računa in bi povzročilo skrčenje razpoložljivih sredstev na tako višino, da verjetno ne ibi bilo več izvedljivo normalno izplačevanje osebnih dohodkov. Zato se je odločil, da predloži delavskemu svetu predlog za delni prenos sredstev sklada skupne porabe na poslovni sklad in prevzema obveze za kritje lastne 35% udeležbe za povečanje carine, čeprav se je istočasno zavedal, da bo to delno vplivalo na našo dinamiko stanovanjske izgradnje.
Razen tega problema je bilo delavskemu svetu na zadnjem zasedanju predloženo v razpravo in potrditev še poročilo o ugotovljenih razlikah pri kontinuiranem popisu materialnih vrednosti razreda III, predlog, da se pristojnost reševanja pritožb zoper odločbe, ki jih izreka disciplinska komisija, prenese na upravni odbor, predlog o izključitvi iz naše delovne skupnosti zaradi storjenih disciplinskih prekrškov Franca Vivoda in Julija Sfcralovndka. Končno je delavski svet razpravljal še o letošnjem nadaljevanju Fonme vi ve pri nas na Ravnah.
Razumljivo je, da je ob obravnavi tako važnih vprašanj bila zelo razgibana in živahna tudi razprava. Diskutanti so v razpravi opozorili na dejstvo, da lahko predloženi ukrepi močno vplivajo na potek stanovanjske izgradnje, ki že sedaj v gramoznici poteka precej počasi. Nekateri so bili tudi -mnenja, da bi mogoče v podjetju ustavili nekatera z letnim investicijskim planom predvidena dela, da bi se tako zmanjšal znesek varščine in čimveč sredstev zadržalo za izgradnjo stanovanj. Predlagano je tudi bilo, da naj bi v železarni razmislili, da bi ob splošnem pomanjkanju stanovanj v dosedanjih že zgrajenih blokih na podstrešjih, kjer so prostori neizkoriščeni, te preuredili v garsonjere ali manjša stanovanja, in končno, da bi k že odobrenemu znesku odobrili še dodatna sredstva, namenjena za individualno gradnjo na zadružni podlagi, da bi vsaj na ta način prišli čimprej do prepotrebnih stanovanj. V razpravi je bilo pojasnjeno, da bodo kljub predlaganim ukrepom letošnje leto v gramoznici do podstrešja zgrajene štiri pol-
stolpnice, ostali trije dodatni bloki na tem področju pa do plošče. Zato bi -bilo verjetno prav, da bi delavski svet za individualno gradnjo namenil dodatna sredstva, in končno, da je upravni odbor z namenom, da se pospešeno rešuje vprašanje dodatnih stanovanj, sklenil, da je pozvati vse delovne in ostale organizacije, da do 1. 3. 1966 oziroma do 31. 12. 1966. leta izpraznijo naša stanovanja, ki jih zasedajo njihovi sodelavci, ali pa jih odkupijo. S tem bi zbrali dodatna sredstva za gradnjo novih stanovanj članom naše delovne skupnosti.
Po razpravi o vseh naštetih vprašanjih je delavski svet sprejel naslednje zaključke:
— da se iz sklada skupne porabe prenese v poslovni sklad 125 milijonov din;
— da se za pokrivanje 10% varščine odobri uporaba 75 milijonov din obresti, ki nam jih je dolžna splošna gospodarska banka za obveznice v vrednosti 900 milijonov din;
— da se iz amortizacijskih sredstev, namenjenih za nadomestitev izrednega priliva, do konca letošnjega leta da za pokrivanje 10% varščine 100 milijonov din;
— da delavski svet prevzame obvezo za pokrivanje 35 % udeležbe za povečnje carine iz lastnih sredstev v višini 310,064.000 dinarjev;
— da se iz sklada skupne porabe namensko oddvoji 15 milijonov din za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje na zadružni podlagi.
Odobrilo se je poročilo o ugotovljenih razlikah pri kontinuiranem popisu materialnih vrednosti razreda III in odobrilo knjiženje razlik, in sicer v dobro izrednim dohodkom v znesku 19.440 din in v breme izrednim izdatkom v znesku 225.210 dinarjev. Čeprav ugotovljene razlike niso posebno visoke, je opozoriti oddelek za kontinuiran popis, da mora ukreniti vse potrebno, da se bodo razlike še zmanjšale, zato naj opozori vodstva obratov na večjo skrb in evidenco ferolegur s poudarkom, da je tako pri prevzemu kakor tudi pri porabi uvesti doslednejšo kontrolo.
Uprava podjetja naj bi skupno z oddelkom za novogradnje preštudirala predlog, da se na podstrešjih dosedaj že zgrajenih stanovanjskih blokov, kjer so prostori neizkoriščeni, ti preuredijo v garsonjere ali manjša stanovanja.
Za reševanje pritožb zoper odločbe o disciplinskih kaznih, ki jih izreče disciplinska komisija, je pristojen upravni odbor podjetja. Sklep velja do časa, da bo delavski svet sprejel novi pravilnik o delovnih razmerjih.
Za storjene disciplinske prekrške se na predlog disciplinske komisije izključita iz delovne skupnosti Franc Vivod, zaposlen v špediciji, in Julij Skralovmik, zaposlen v valjarni.
V zvezi s ipredlogom, da naj bi se odmor ponovno delil na dva dela, tako da bi bil glavni odmor od 9.00—9.20 ter nato od 13.50 do 14.00 ure, se sklene, da je predlog ponovno preštudirati in ga na enem izmed naslednjih zasedanj ponovno posredovati v razpravo in odločitev delavskemu svetu.
S Formo vdvo se letošnje leto nadaljuje na Ravnah pod pogoji:
da lahko na Ravne pridejo samo štirje
umetniki, ki bodo svoje skulpture izdelali iz jekla;
da lahko za izdelavo skulptur uporabijo samo star material in naše odpadke;
da morajo najprej izdelati osnutke skulptur;
da morajo biti stroški izdelave skulptur točno zbrani ter se smatrajo kot reklamni
stroški in
da je vse skulpture opremiti z napisi, kaj predstavljajo.	_et
Volitve so odkrile tudi slabosti
Zadnje volitve v organe upravljanja so nedvomno uspele, toda ker se držimo gesla: kdor je z doseženim zadovoljen, ta ne napreduje več, smo kljub temu kritični in ugotavljamo nekaj slabosti pri rezultatih in v samem sistemu volitev.
— Če smo v občinskem merilu lahko dosegli letos 94-odstotno udeležbo, potem z 90 odstotki v železarni ne moremo biti zadovoljni.
— V podjetju imamo okoli 25 odstotkov sodelavk, v organih upravljanja le 3 odstotke. Precej kandidatk ni bilo izvoljenih.
— Ni popolnoma jasno, kako ravnati v primeru, če dobita dva kandidata enako število glasov. Prednost po abecedi priimka je precej podobna žrebu.
— Letošnji sistem volitev je dopustil teoretično možnost, da bi kateri od manjših obratov v delavskem svetu delovne enote ostal brez zastopnikov. Vzemimo za primer, da šteje sklop 500 ljudi, eden od obratov v tem sklopu pa 150 ljudi, če bi vseh 150 ljudi glasovalo za svojega kandidata, ostalih 350 pa ne, bi kandidat izpadel, ker ne bi dobil potrebnega števila glasov.
Zato bi bilo morda prav, da bi v prihodnje postavili le toliko kandidatov, kolikor je prostih mest, seveda pa bi morali na predvolilnih zborovanjih vse predloge temeljito pretresti.
Že zdaj pa bi kazalo kandidate, ki letos niso bili izvoljeni, kandidirati v druge organe oziroma v politične organizacije, ker to po svojih sposobnostih gotovo zaslužijo.
m. n.
UBOGA ŽIVAL
V neki vasi sta zdravnik in veterinar večkrat na dolgo in široko razpravljala o tem, čigav poklic je težji. Zdravnik je na primer trdil, da je človeški organizem bolj kompliciran od živalskega in da morajo zato zdravniki znati več kot veterinarji. Veterinar pa je sipet zagotavljal, da je njegovo delo težje, ker živali ne morejo povedati, kje in kaj jih boli, in mora zato veterinar vse sam odkriti.
Nekoč sta se v diskusiji tako razgrela, da sta se razšla sprta. Kmalu nato pa je veterinar zbolel in njegova žena je stekla po zdravnika.
— Kaj ti je, prijatelj? ga je vprašal zdravnik, veterinar pa je rekel:
— Muuuuu!
— Ne šali se vendar! Ce želiš, da te pozdravim, mi povej, kaj te boli! Veterinar pa je odvrnil:
— Meeeee!
— Torej se norčuješ iz mene, je rekel zdravnik, vendar mu je le vtaknil termometer pod pazduho, ga čez nekaj minut pogledal in presenečeno dejal:
— 38,9! Kaj pa praviš na to?
— Ko-ko-ko! je začel veterinar.
Zdaj pa je zdravnik izgubil potrpljenje:
— Gospa, žal mi je, ampak ubogo žival boste morali jutri zaklati!
INFORMATIVNI FUŽINAR	7
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Na seji 21. 6.1.1. je uipravmi odbor ob razpravi o informiranju in obveščanju naše delovne skupnosti sklenil, da je v našem glasilu poleg dosedanjega objavljanja sklepov delavskega sveta objavljati tudi sklepe upravnega odbora. Ker naše glasilo izhaja samo enkrat mesečno, seje upravnega odbora pa so bolj pogoste, bomo zaradi tega delovno skupnost lahko seznanjati samo s sklepi in odločitvami, ki jih je ta organ sprejel v prejšnjem mesecu.
Meseca junija je imel upravni odbor štiri seje, na katerih so bili sprejeti naslednji sklepi in odločitve:
Sprejet je bil operativni plan za mesec junij 1965 vrednosti v višini 1.800,000.000 dinarjev. Na planirano realizacijo nam pripada 203 milijone din osebnih dohodkov, kar v primeru, da planirani obseg proizvodnje in realizacije dosežemo, znaša povprečno mesečno 63.816 din osebnih dohodkov na zaposlenega.
Ob razpravi o problematiki stanovanjske izgradnje v letošnjem letu in tempa gradnje v gramoznici, je bilo odločeno:
da se preneha z gradnjo stanovanjskega naselja v Dobji vasi, razpoložljiva sredstva pa se prenesejo na gradnjo stanovanj v gramoznici, kjer je fonsirati intenzivnejšo gradnjo celotnega števila predvidenih stanovanj.
Naša železarna od stanovanjskega sklada za svoje potrebe odkupi 140 stanovanj. S stanovanjskim skladom je zato skleniti pogodbo, v katero je vnesti določilo, da se sklad obveže, da bo poskrbel, da bodo vsa predvidena stanovanja letos dograjena do III. faze, drugo leto pa stanovanjske hiše dograjene dn vseljive v časovnih obdobjih, tako da bo prva hiša vseljiva 1. julija, zadnja pa najpozneje 1. decembra 1966. leta.
Zemljišče v Dobji vasi, predvideno za gradnjo stanovanjskega naselja, se odstopi za individualno gradnjo stanovanjskih hiš na zadružni podlagi. Oddelek za novogradnje se zadolži, da najpozneje do 1. septembra letošnjega leta uredi vse potrebno za pričetek gradnje ter preskrbi načrte za vsaj tri različne tipe stanovanjskih hiš.
Od delovnih in ostalih organizacij, katerih sodelavci zasedajo naša stanovanja, je zahtevati, da ta stanovanja izpraznijo ali odkupijo, in sicer za zaposlene v proizvodnih delovnih organizacijah najpozneje do 1. marca naslednjega leta, za zdravstvene in prosvetne delavce ter LM in občinsko skupščino pa do 31. decembra 1966. leta.
Od stanovanjskega sklada je zahtevati, da skliče sestanek predstavnikov stanovanjskega sklada, naše železarne in Gradisa, na katerem je obravnavati problem intenzivnejše stanovanjske gradnje v gramoznici.
Pritožbi Fride Haramije zoper odločbo o odpovedi delovnega razmerja, ki jo je izdal dom železarjev, se ugodi in odpoved prekliče. Pritožbi je bilo ugodeno, ker je bilo ugotovljeno, da postopek o odpovedi ni bil pravilno izveden.
Vlogo upravnika doma železarjev Jožeta Ščapa, da naj se regulirajo njegovi osebni dohodki, je upravni odbor zavrnil in sklenil, da je priporočiti vodstvu doma železarjev, da izdela premijski pravilnik, na podlagi katerega bi lahko z boljšim in ekono-
mičnejšim poslovanjem dosegli tudi višji osebni dohodek. Predlog premijskega pravilnika je potem, ko ga bodo pregledale ustrezne strokovne službe, posredovati upravnemu odboru v razpravo in potrditev.
Seminarja za postopno uvajanje skrajšanega delovnega tednika se bo udeležil sodelavec analitsko planskega sektorja Peter Orožen.
Sestav komisije za postopno uvajanje skrajšanega delovnega tednika ostane zaenkrat nespremenjen, po službeni dolžnosti pa 'se v komisijo dodatno imenuje Peter Orožen. Če komisija meni, da je potrebno spremeniti njen sestav, naj izdela konkreten predlog in ga posreduje upravnemu odboru.
Kadrovski oddelek mora izdelati pregled, koliko imamo v železarni primerov, da se ljudje vodijo na enem delovnem mestu, opravljajo pa povsem druge zadolžitve, in koliko je primerov, da imamo na delovnih mestih zaposlenih več ljudi, kot je to predvideno s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pregled je posredovati vodjem sektorjev, da za komisijo za osebne dohodke izdelajo predloge za zasedbo in ocenitev delovnih mest, na katera bodo ti sodelavci v okviru organizacijske sheme razporejeni. Predlog je nato posredovati komisiji za osebne dohodke, da ga po pregledu in odobritvi posreduje v potrditev delavskemu svetu podjetja. Pri izdelavi predlogov za zasedbo in ocenitev teh delovnih mest je upoštevati zaključke in priporočila, ki jih je s tem v zvezi ob sprejemu organizacijske sheme sprejel delavski svet podjetja.
V zvezi s problemom kadra, ki ga je izvozni oddelek posredoval upravnemu odboru, se sklene, da mora zadevo čimprej v okviru komercialnega sektorja rešiti komercialni direktor.
Pritožbi v podjetju zaposlenega Franca Vivoda zoper izrečeno kazen 10 % odteg-
ljajev od njegovih osebnih dohodkov za dobo teh mesecev se ugodi, ker izrečena kazen ni v skladu z novim zakonom o delovnih razmerjih. Odločitev upravnega odbora je posredovati disciplinski komisiji, da o njegovem disciplinskem prekršku ponovno razpravlja in mu v smislu zakonitih predpisov izreče ustrezno kazen.
Na predlog komercialnega sektorja se za naslednje obdobje Borisu Florjančiču in Maksu Vitermiku odobri vsakemu po pet avstrijskih dnevnic za opravljanje operativnih poslov v raznih podjetjih v Avstriji-v zvezi z nabavo ferolegur z dopolnitvijo, da se za vsakokratno službeno potovanje lahko obračuna samo polovica dnevnice in da za isto stvar ne moreta istočasno potovati oba predstavnika.
Prošnja delavske univerze Ravne na Koroškem, da bi se Petru Orožnu, Metki Raz-boršek, Alojzu Breznikarju, Duru Haramiji in Janezu Strahu odobrilo, da bi v mesecu juniju ob sobotah dopoldne lahko predavali na seminarjih, ki jih delavska univerza organizira za samoupravne organe raznih manjših podjetij, se odkloni, ker so seminarji lahko tudi v popoldanskem času.
Prošnja občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem, da se jim za nagrade za tekmovanja šolske mladine, ki jih želijo izvesti v raznih športnih panogah, iz knjižne zbirke »Borec«, ki je na razpolago v podjetju, brezplačno dodeli deset knjig, se odobri.
Glede na obvestilo hišnega sveta samskih domov na Čečovju, da so samske sobe, ki naj bi se preuredile v družinska stanovanja, že izpraznjene lin pa da se dela še niso začela, se sklene, da je treba preurediti sobe takoj, stroški preureditve pa bremenijo naš sklad skupne porabe.
V jeklarni so zaradi ozkega grla v modelni mizarni k izdelavi modelov pritegnili tudi sodelavce s stalno analitsko oceno delovnih mest in sedaj nimajo možnosti plačila v pripadajočem osebnem dohodku.
Foto: R. Gradišnik
Rezervoarji za kisik so to — nikake bombe
Upravni odbor je odobril, da se sodelavcem Otmarju Ceruju, Francu Lampretu in Maksu Jamšku za mesec april in maj 1965 izplača izvršeno delo po ceniku del na ta način, da se jim znesek preračuna v nadure. Izplačilo se v celoti odobri za mesec april in maj, za junij ipa samo še za dela, ki so že načeta in niso končana, medtem ko za naprej ta odobritev ne velja.
Predlog za spremembo kriterijev izplačila osebnih dohodkov šoferjem osebnih avtomobilov je odstopiti komisiji za osebne dohodke, da zadevo ponovno pregleda. Vodstvo prometnega oddelka mora komisiji posredovati analizo dosedanjih osebnih dohodkov šoferjev osebnih avtomobilov, iz katere mora biti razviden pripadajoči osebni dohodek, računan na 208 delovnih ur, posebej pa prikazan znesek, ki ga šoferji prejemajo na račun kilometrine in posebej znesek na račun nadur.
Prošnja krajevnega odbora ZB NOV Podpeca, da bi naša železarna prispevala del finančnih sredstev za postavitev spomenika padlim v NOV in žrtvam fašističnega terorja, se odkloni, ker smo sredstva, namenjena za družbeno dejavnost, nakazali krajevni skupnosti Ravne na Koroškem, ostala sredstva pa ibi, če bi se tam dotacija odobrila, bremenila inaš sklad osebnih dohodkov.
Ker rebalansa plana sklada skupne porabe delavski svet še ni odobril in nimajo v celoti zagotovljenih sredstev, ki bi jih za družbeno dejavnost morali nakazati krajevni skupnosti Ravne na Koroškem, društva in organizacije pa :so ibrez finančnih sredstev, upravni odbor odobri, da se iz sedanjih sredstev, določenih za te namene, skladu za družbeno dejavnost nakaže akontacija v znesku 10 milijonov din.
Na prošnjo kegljaškega kluba »Fužinar« se je v podjetju zaposlenima Janku Trstenjaku in Antonu Senici za 29. maj t. 1. odobril izredno plačan dopust.
Ponovno je bilo načeto vprašanje našega sodelovanja pri nadaljevanju Forme vive na Ravnah na Koroškem. Odločeno je bilo, da ostane v veljavi že sprejet sklep, da naša železarna letos pri tem ne more sodelovati, posebno še, ker bomo morali prispe-
vati del sredstev tudi za postavitev spomenika Prežihovemu Vorancu, katerega odkritje se predvideva letošnje leto.
Na predlog komisije za kadre in izobraževanje se za šolsko leto 1965/66 odobri razpis štipendij, ki mora biti objavljen v dnevnem časopisju.
O prosilcih za dodelitev štipendij naj komisija za kadre in izobraževanje skupno s TK ZKS razpravlja iin za upravni odbor izdela predlog kandidata, ki naj bi mu naša železarna omogočila redno šolanje na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
Pritožbo Doroteje Gorenšek, ker je v železarni nismo sprejeli v redno delovno razmerje, je upravnii odbor, potem ko se je seznanil s pojasnilom kadrovskega oddelka ter mnenjem sprejemne komisije, kot neutemeljeno zavrnil.
Predlog komercialnega sektorja za otvoritev delovnega mesta šoferja in demonstratorja pnevmatskega orodja, ki je v novi organizacijski shemi bilo pomotoma izpuščeno, je posredovati komisiji za osebne dohodke, da predlog z zahtevano strokovno izobrazbo in številom obračunskih enot posreduje delavskemu svetu v odobritev.
Ker knjigovodski servis letošnje leto za naš počitniški dom noče več voditi materialnega knjigovodstva, se sklene, da mora vprašanje nastanitve materialnega knjigovodje za počitniški dom urediti kadrovski oddelek v sodelovanju z gospodarsko računskim sektorjem.
Ker mora upravnik počitniškega doma v času sezone dnevno dovažati prehrambne artikle, za prevoz katerih v primeru slabega vremena uporablja lastni osebni avtomobil, se mu za te potrebe za ves čas sezone odobri 250 km, to kilometrino pa lahko obračuna po določbah našega pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov.
Zahvala Ladislava Kukca za pomoč, ki mu jo je naša železarna nudila v času izrednega študija na visoki industrijsko pedagoški šoli na Reki, se vzame na znanje.
Na vlogo gasilskega društva naše železarne, da je poveljniku društva zvišati že odobreni mesečni honorar ter honorar priznati tudi njegovemu namestniku, se sklene, da je najprej ugotoviti, če se obema
vaje, kot ostalim gasilcem, ne plačajo, nakar se bo o predlogu ponovno razpravljalo.
Na predlog tehniškega sektorja se Antonu Radušniku za naslednje obdobje odobrijo tri avstrijske dnevnice za potovanje v Borovlje v zvezi s prevaljanjem materiala za potrebe naših obratov.
Na predlog tehniškega sektorja se inž. Ferdu Medlu odobri 18-dnevno službeno potovanje v vzhodno Nemčijo, kjer si bo skupno s predstavniki ostalih železarn ogledal organizacijo vzdrževanja obratov v železarnah vzhodne Nemčije.
Za zastopnika naše železarne v sporu, ki ga je sprožil devizni inšpektor zaradi reklamacij pri izvozu naših izdelkov, se določita naš komercialni predstavnik v Beogradu Petar Zivkovič in naš pravni referent Maks Petelinšek.
Za predstavnika naše železarne se v stanovanjski sklad občine Ravne na Koroškem določi vodja oddelka za novogradnje inž. Janez Bratina.
Za predstavnika naše železarne se v družbeni sklad za šolstvo Občine Ravne na Koroškem določi vodja finančnega knjigovodstva Dušan Miiller.
Na prošnjo šahovskega kluba »Fužinar« se Nikoli Rističu, inž. Jožetu Zuncu, Jožetu Jesenku, Herbertu Komarici, Maksu Pešlju in Francu Kolarju za 15. t. m. odobri izredno plačan dopust.
Na prošnjo OK »Fužinar« se inž. Miranu Pipanu, Srbku Petroviču in Ladislavu Presečniku za dne 12. t. m. odobri izredno plačan dopust.
Pritožba Matilde Radikovič, zaposlene v domu železarjev, zoper razporeditev na delovno mesto, se zavrne, ker notranja razporeditev spada v pristojnost delovne enote.
Ponovna prošnja splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu, da bi železarna krila 60 % računa v domu železarjev v zvezi s pogostitvijo slovenskih zdravnikov-kirur-gov, se odkloni.
Na prošnjo občinskega odbora ZB Slovenj Gradec se v železarni zaposlenemu Jožetu Sertlju odobri izdaja potnega naloga in priznata dve dnevnici za potovanje na srečanje bivših borcev prekomorskih brigad, ki bo 4. julija t. 1. v Ilirski Bistrici.
Prošnja Petra Dobrovnika, da bi mu v železarni odobrili kredit za gradnjo stanovanjske hiše, se odkloni, ker se kredit dodeljuje samo članom delovne skupnosti, ki svoje stanovanjske hiše gradijo na zadružni podlagi.
Ker cevi, za katere je zaprosil aeroklub v Slovenjem Gradcu, po Obvestilu energetskega oddelka za našo železarno niso več uporabne, je upravni odbor odobril, da se aeroklubu odprodajo po ceni starega železa.
Za potrebe otroškega vrtca Ravne na Koroškem se iz modelne mizarne odobri enkratni odvoz lesnih odpadkov v otroški vrtec.
Prošnja otroškega vrtca Ravne, da naša železarna plača račun ptujske tiskarne za izdelavo plakatov v zvezi s potujočo razstavo, ki so jo organizirali otroški vrtci v Mežiški in Dravski dolini, se odobri.
Članom VNS, ki so večkrat permanentno po službeni dolžnosti klicani kot priče na razprave disciplinske komisije, se v primeru, da v času poziva niso zaposleni v popoldanski izmeni, odobri plačilo nadur, s tem da se jim za vsak primer posebej priznata največ dve naduri.
2eni v podjetju zaposlenega Franca Ko-nečnika se naknadno za lansko leto prizna izplačilo regresa za redni letni dopust, ker ji ta zaradi Ibolovanja moža lansko leto ni bil izplačan.
Za člane delovne skupnosti Marjana 2i-viča, Franca Kogelnika, Dušana Jovanova, Alojza Potočnika dn Franca Rateja, ki bodo v okviru stanovanjske zadruge »Prežihovo« Ravne na Koroškem pričeli graditi lastne stanovanjske hiše, upravni odbor odobri, da se jim po že svoječasnih kriterijih preko stanovanjskega sklada nakaže dolgoročni kredit za vsakega po 700.000 dinarjev, kolikor lahko kredita porabijo za prvo fazo izgradnje.
Upravniku počitniškega doma Portorož se od 1. maja letošnjega leta dalje določijo mesečni osebni prejemki v znesku 56.500 dinarjev, v tem znesku pa je upoštevan že dragimjski dodatek. Razen osebnih dohodkov v navedeni višini je upravnik počitniškega doma upravičen še do brezplačnega stanovanja ter v sezoni on in njegovi ožji družinski člani do brezplačne hrane. Razen teh ugodnosti lahko mesečno na stroške počitniškega doma porabi za svoje gospodinjstvo električne energije in vode do zneska 4000 dinarjev mesečno, razliko, če nastane, pa mora kriti sam.
Na prošnjo stanovanjske zadruge Navr-ški vrh, da bi njenim članom železarna še letošnje leto nakazala preostali del kredita, ki ga potrebujejo za II. fazo izgradnje, se sklene, da se jim sredstva za dolgoročni kredit ne morejo nakazati vse do časa, dokler niso končali I. faze izgradnje. Kolikor bodo člani zadruge svoje hiše letos dogradili do I. faze in želijo z izgradnjo nadaljevati, se bodo za take primere dodatna sredstva za pripadajoči kredit nakazala naknadno.
Upravni odbor je razpravljal tudi o finančni problematiki in vplivu restrikoij-skih in ostalih ukrepov na poslovanje naše železarne. V razpravi je ugotovil, da bo poseg, ki ga bo v železarni zaradi tega treba izvesti, vsekakor vplival na dinamiko stanovanjske izgradnje, da pa je to tudi istočasno edini izhod, ki nam v sedanjih pogojih omogoča normalno poslovanje. Zato je sklenil, da bo predlagal delavskemu svetu, da se odobri, da se iz sklada skupne porabe prenese v poslovni sklad 125 milijonov din, da se za pokrivanje 10% varščine odobri uporaba 75 milijonov din, ki nam jih na račun obveznic dolguje splošna gospodarska banka, da se iz amortizacijskih sredstev, namenjenih za nadomestitev iz rednega priliva, do konca letošnjega leta da za pokrivanje 10% varščine 100 milijonov din, da naj bi delavski svet prevzel obvezo, da za pokrivanje 35% udeležbe iz lastnih sredstev za povečano carino plačamo naš prispevek v znesku 310,064.000 din, ki ga bo treba plačati v posameznih letih do vključno 1968. leta, in da se iz sklada skupne porabe namensko oddvoji 15 milijonov din za kredit stanovanjskim zadrugam delovne skupnosti.
Upravni odbor je na seji 21. t. m. razpravljal o sklepih, sprejetih na zadnjem zasedanju delavskega sveta, in ukrepih, ki bi jih v zvezi s pripravo lin kvaliteto toplega obroka, cenah in uslugah v naših bifejih ter o delovni disciplini in izvajanju zakonskih predpisov bilo izvesti v podjetju. Po razpravi je sprejel več sklepov.
Vodstvo splošnega sektorja mora do konca junija skupno z vodstvom doma železar-jev za cene v tovarniških bifejih izdelati točno kalkulacijo in višino stroškov ter preštudirati možnost boljše organizacije dela na ta način, da bi se v bifejih predhodno pripravljale malice. Z vodstvi obratov pa se mora dogovoriti, da določijo za vsako izmeno po enega sodelavca, ki bo za vse ostale skrbel za nabavo lin dostavo malice v obrate.
Odgovornost za pripravo ter razdelitev toplega obroka kakor /tudi za organizacijo dela ter cene v bifejih in dostavo malic v obrate po službeni dolžnosti prevzame vodstvo splošnega sektorja skupno s komunalnim oddelkom.
V zvezi z novim zakonom o delovnih razmerjih je bilo sklenjeno, da mora vodstvo splošnega sektorja do 1. julija t. 1. uskladiti naše dosedanje predpise z novimi zakonskimi predpisi v imej ah, ki jih dopušča zakon, im najpozneje do 1. septembra letošnjega leta izdelati osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih.
O disciplinskih in ostalih merah in ukrepih, ki jih na podlagi novega zakona o delovnih razmerjih že izvajamo v podjetju, pa je obvestiti vsa vodstva obratov.
Na vlogo podjetja za PTT promet v Mariboru, da bi v železarni odobrili, da bi se v naše stanovanje, ki ga sedaj zaseda pismonoša Aleš Miklavc, po njegovi izpraznitvi ponovno vselil njihov sodelavec, je naslovu sporočiti, da to mi mogoče, da pa jim dajemo možnost, da to stanovanje od nas odkupijo, nakar lahko z njim razpolagajo.
Pritožba Gregorja Ravnjaka zoper sodbo disciplinske komisije za storjeni disciplinski prekršek se zavrne, ker po mnenju upravnega odbora ni dokaza, da je bencin resnično kupil na bencinski črpalki, zato je izrečena kazen disciplinske komisije po mnenju upravnega odbora primerna.
Vlogo uprave podjetja, da se pooblastilo za registracijo podpisa pooblašča in razširi še na vodjo prodajnega oddelka Alojza Breznikarja, je na naslednjem zasedanju predložiti delavskemu svetu v potrditev.
Na predlog uprave podjetja se inž. Ivanu Kopu in Hermanu Lesjaku odobri 4-dnev-no službeno potovanje na Češkoslovaško.
Na predlog komercialnega direktorja se Branku Špragarju naknadno odobri izplačilo polovico avstrijske dnevnice za že izvršeno službeno potovanje v Avstrijo.
Na predlog komercialnega direktorja se inž. Andri Bertapellu odobri obisk na mednarodnem rudarskem kongresu, iki bo v Angliji v času od 12. do vključno 22. julija t. 1. Za potovanje se mu odobri 11 dnevnic s 5 % povečanjem za razne izredne stroške, ki jih mora naknadno obračunati, ter plačilo prispevka za udeležbo na kongresu.
Na predlog komercialnega sektorja se za rešitve reklamacij pri tvrdki Komrowski odobri 5-dnevno službeno potovanje v za-padno Nemčijo inž. Antonu Letonji in Evaldu Hudalistu.
Na predlog uprave podjetja se v okviru tehničnega sodelovanja med našo državo in Madžarsko odobri strokovna praksa po programu tehnične pomoči: inž. Stanetu Lenasiju za temo »Uporaba Croning postopka pri proizvodnji jeklene litine« za dobo 20 dni, inž. Radu Jelerčiču za temo »Litje jekla v vakuumu pri uporabi vakuuma v po-novci« za dobo 30 dni,
Kolomanu Vrečiču za temo »Predelava brzoreznega jekla s pomočjo valjanja in kovanja« za dobo 30 dni;
stroški prakse za vse tri bremenijo našo železarno.
Na predlog vodstva jeklovleka se zaradi bolezenske odsotnosti Maksimiljana Klemenčiča odobri Jožetu Trokši Vsak drugi teden opravljati nadure po štiri ure na dan oziroma skupno mesečno 48 nadur. Odobritev velja od 16. junija pa vse do časa, da se Maksimiljan Klemenčič vrne na delo.
Na prošnjo doma telesne kulture, da bi naša železarna prispevala finančna sredstva za nabavo opreme /ter odobrila izdelavo nekaterih predmetov v železarni, je upravni odbor odločil, da mora upravni organ DTK izdelati pregled, katera oprema je za prostore doma še potrebna, in ga skupno s predračunom ponovno posredovati v razpravo in odobritev upravnemu odboru.	,
V mizarski delavnici našega gradbenega oddelka se odobri izdelava dveh omar, ki
' . ; •;
Tovarniške žile: plin, zrak, para, voda	Foto:	R-	Gradišnik
bosta služili za shranjevanje čistilnih sredstev An naprav.
V livarni se na stroške železarne odobri odlitje spominske plošče s posvetilom, katerega besedilo vodstvu livarne sporoči uprava doma,
Gasilne aparate za potrebe DTK na stroške železarne naroči naše gasilsko društvo, ki mora aparate v domu tudi namestiti.
Na prošnjo Združenja borcev NOV Dravograd, da bi naša železarna sodelavcu Rudolfu Grubelniku omogočila udeležbo na srečanju udeležencev prekomorskih brigad, upravni odbor odobri, da se prizadetemu izda potni nalog in razen potnih stroškov za 4. An 5. julij dve dnevnici, medtem ko se osebni avtomobil ne more odobriti.
Prošnja ŠD »Fužinar«, da bi se v stanovanje Štefana Filipančiča odobrila napeljava in priključek telefonskega aparata na telefonsko centralo na Cečovju, se odkloni, ker priključitev zaradi pomanjkanja telefonskih številk ni možna in ker telefonskih aparatov na stanovanju nimajo niti vsi sodelavci železarne, ki bi jih za službene namene potrebovali.
Prošnja Viljema Punčuha, da bi mu v železarni izdali potrdilo za nabavo dovoljenja za opravljanje male obrti iz električne stroke, se odstopi vodstvu elektro remonta.
Na prošnjo v železarni zaposlenega Stanka Butolena se mu odobri tri dni neplačanega dopusta. Kdaj bo odobreni neplačani dopust lahko uporabil, uredi z vodstvom mehanske obdelovalnice.
Na ponovno vlogo strojnega remonta se v smislu člena 38. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v strojnem remontu zaposlenemu Stanku Rihterju odobri povečanje števila obračunskih enot za 5 %, ker mora po službeni potrebi delo večkrat opravljati tudi v nadurah, za kar pa se mu nadure doslej niso izplačevale.
Na sporočilo, da up ravnik počitniškega doma v Portorožu krši predpise o delovnem razmerju, s tem da zaposlenim onemogoča med tednom dela proste dneve, se sklene, da je upravnika na to pomanjkljivost opozoriti z zahtevo, da zaposlenim omogoči z zakonom določene proste dneve.
Petru Mihelaču, ki ga je upravni odbor
zadolžil za nadzor nad poslovanjem počitniškega doma v Portorožu, se za opravljanje te zadolžitve, ker ne spada v njegovo redno delovno zadolžitev, tudi letošnje leto v času sezone od 1. maja do vključno 30. avgusta 1965 odobri mesečno 5000 din.
Sprejet je bil operativni plan za mesec julij 1965 in finančni plan v višimii 1.770 milijonov dinarjev. Na planirano realizacijo nam pripada 200 milijonov osebnih dohodkov, kar v primeru, da planirani obseg proizvodnje in realizacije dosežemo, znaša povprečno 62.500 dinarjev osebnih dohodkov na zaposlenega.
Predlog Združenja jugoslovanskih železarn, da bi naša železarna proti plačilu dinarskih sredstev združenju odstopila 300 $ za udeležbo njihovega sodelavca inž. Slavka Dularja na mednarodnem rudarskem kongresu v Angliji, se ugodno reši.
Za nabavo potrebne opreme in ureditev prostorov v domu telesne kulture, ki ga bodo člani naše delovne skupnosti lahko uporabljali za rekreacijsko dejavnost, upravni odbor odobri, da se iz sredstev, ki nam jih je na račun zdravstveno preventivne dejavnosti vrnil komunalni zavod za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem, nakaže 1 milijon dinarjev.
Na predlog komercialnega sektorja se Ivanu Zupancu odobri 8-dnevno službeno potovanje na Češkoslovaško.
Na prošnjo OK »Fužinar« je upravni odbor inž. Miranu Pipanu, Srbku Petoviču, Paši Uzanoviču ter Rajku Prazniku za dne 26. in 28. junija t. 1. odobiil izredno plačan dopust.
Na prošnjo NK »Fužinar« se Jožetu Vav-četu za obiskovanje nogometnega tečaja v Seči odobri 10 dni izredno plačartega dopusta, medtem ko mora za ostalo razliko, če bo tečaj trajal dlje, uporabiti svoj redni letni dopust.
Na predlog TO sindikata, da bi železarna krila stroške-letnih športnih iger, ki bi se letos za vse tri slovenske železarne izvedle na Ravnah, upravni odbor predvideno športno srečanje in tekmovanje odobri, s tem da naše podjetje prevzame samo kritje funkcionalnih izdatkov. Komisija za rekreacijo in oddih pri TO sindikata naj za-
to dodatno razčleni dostavljeni predračun in pojasni postavke, predvidene za plačilo hrane in stanovanja ter postavko, predvideno za funkcionalne izdatke.
Na predlog gospodarsko računskega sektorja upravni odbor odobri imenovanje komisij za izvedbo izredne inventure na skladišču ingotov ter imenovanje komisij za popisna področja livarne in topilnice za nedovršeno proizvodnjo razreda V in lastnih polfahnikatov.
Na obvestilo oddelka za novogradnje, da je pripravljena dokumentacija za izgradnjo jedilnice ob podaljšku čistilnice, upravni odbor sklene, da je s predvideno izgradnjo nadaljevati letošnje leto, s tem da jo je organizirati tako, da bodo dela naslednje leto v celoti zaključena.
Na obvestilo jugoslovanskega komiteja za elektrotermijo in elektrokemijo, da naj poravnamo članarino za letošnje leto, upravni odbor sklene, da naša železarna izstopi iz članstva tega komiteja in zato članarine ne plačamo.
Na obvestilo tovarniškega odbora sindikata, da je letos v času predsezone po sklepu organov upravljanja brezplačno letovalo v našem počitniškem domu v Portorožu 89 članov kolektiva, upravni odbor odobri, da je počitniškemu domu za vse priznati in nakazati dnevni pension v znesku 2500 dinarjev dnevno ali skupno 2,296.200 dinarjev. Sredstva za brezplačno letovanje članov naše delovne skupnosti v Portorožu bremenijo sredstva, ki nam jih je vrnil zavod za socialno zavarovanje na račun zdravstvene preventivne dejavnosti.
Priporočilo prodajne službe, da bi se Ladislavu Presečniku v njegovem stanovanju montiral telefon s priključkom na telefonsko centralo na Cečovju, se odkloni. Ker je teh zahtev čedalje več, se sklene, da morajo vodstva sklopov obratov in sektorjev izdelati predloge, kdo izmed njihovih sodelavcev bi telefon v stanovanju potreboval z ozirom na svoje delo in službene zadolžitve. Ko bo pregled izdelan, bo upravni odbor odločil, komu vse se dodatna napeljava telefona lahko odobri.
Predlog gasilskega društva naše železarne, da naj bi se poveljniku Jožetu Horjaku povišal honorar in ta priznal tudi njegovemu namestniku, je upravni odbor ugodno rešil in od 1. julija letošnjega leta dalje Jožetu Horjaku za delo v gasilskem društvu odobril mesečni honorar v znesku
10.000	dinarjev, Jakobu Paradižu pa 6000 dinarjev mesečno, s tem da oba za plačilo ur, ki jih porabita za vaje članstva, nista upravičena.
Predlog za odobritev bonifikacije za reklamirano blago, ki smo ga izvozili v za-padno Nemčijo, je na naslednjem zasedanju posredovati v razpravo in odobritev delavskemu svetu.
Na prošnjo Zagreb filma upravni odbor odobri, da njihovi snemalci potem, ko dobijo ustrezno dovoljenje od Republiškega sekretariata za notranje zadeve, lahko v naši železarni posnamejo stroje in strojne naprave, ki jih je izdelalo 'in pri nas montiralo podjetje Rade Končar iz Zagreba
Na prošnjo Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo v Ljubljani se za dne 3. julija t. 1. odobri ogled železarne dijakom slovenskih srednjih šol iz Gorice v Italiji. Po ogledu podjetja je dijakom na stroške železarne v domu železarjev odobreno kosilo, ki se pripravlja za abonente.
Iz novega zakona o delovnih razmerjih
(Nadaljevanje s 1. strani) preidejo na 42-urnik, velja kot polni delovni čas še vedno 48-urnik. So pa zaposleni, ne glede na to določilo, v primerih, ki jih moramo določiti v našem statutu, v primeru potreb dolžni delati dalje ikot polni delovni čas. Delovna skupnost ima pravico, da za delovna mesta, za ikatera je v svojem splošnem aktu predvidela talko možnost in potrebo, določi tudi Ikrajši delovni čas, kot velja po zakonu za polni delovni čas. Do skrajšanega delovnega časa imajo pravico tudi delavke z otrokom, starim do 8 mesecev, in delavci, ki jim je iz zdravstvenih razlogov po odločbi zdravniške komisije za nedoločeno dobo odrejen skrajšani delovni čas.
Za redni letni dopust novi zakon samo določa, da si pridobi do njega delavec pravico po 11 mesecih nepretrgane zaposlitve. Ce pride delavec neposredno ali s presledkom do 3 dni iz ene v drugo delovno organizacijo, se šteje, da ni imel v delu presledka, vendar mora dopust izkoristiti v delovni organizaciji, kjer je to pravico dosegel. Izjema so le primeri, ko se nekdo prvič zaposli oziroma pridobi pravico do rednega letnega dopusta. Letni dopust, kateremu se delavec me more odpovedati, niti ga delovna organizacija zanj prikrajšati, traja najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. Dolžino letnega dopusta za vse zaposlene določa delovna skupnost, ki mora pri določitvi števila dni upoštevati predvsem težino in zahtevnost dela, službena leta in ostale pogoje, ki lahko vplivajo na dolžino dopusta. Delavcu, ki še mi star 18 let, mora delovna skupnost letni dopust, določen po splošnih navodilih in merilih, povečati za 7 delovnih dni. Dopust se mora pravilno izrabiti v nepretrganem trajanju, le v določenih primerih bi se izkoristil v dveh presledkih. Za opravljanje svojih privatnih zadev se lahko delavcu odobri, da zanje uporabi 1 dan dopusta. Poleg pripadajočega rednega letnega dopusta ima delavec pravico biti odsoten od dela na leto do 7 dni: ob sklenitvi zakonske zveze, poroda ali smrti v ožji družini im v ostalih primerih, ki jih določi delovna skupnost. Za nosečnost in porod ima delavka pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 133 dni, s tem ida ga lahko nastopi 45 dni pred porodom, vendar pa ga mora nastopiti najmanj 28 dni pred porodom. Pri dopustih velja opozoriti še na določilo, da je redni letni dopust za primere, ki jih zakon izrecno našteva, lahko daljši od 30 delovnih dni, vendar ne več kot 60 delovnih dni, in pa predpis, da izostankov z dela ni mogoče šteti v letni dopust.
O disciplinski in materialni odgovornosti novi zakon v precejšnji meri poenostavlja dosedanje predpise in samo obvezuje delovno skupnost, da si za uresničenje delovnih in poslovnih nalog delovne organizacije in uresničevanje pravic, ki jih imajo delavci na podlagi dela, določa s splošnim aktom dolžnosti in odgovornosti delavcu na delu in v zvezi z delom ter da v svojem splošnem aktu predpiše postopek, kako se ugotavljajo kršitve predpisanih delovnih dolžnosti, ukrepe, ki se uporabljajo zaradi kršitve, in organe, ki začnejo in vodijo postopek ter izrekajo ukrepe. Za kršitve delovnih dolžnosti lahko delovna skupnost
izreče svojemu članu opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne organizacije. O izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi hujših kršitev delovne discipline odloča na predlog organa, ki bo v podjetju določen za izrekanje ukrepov, delavski svet podjetja ali delovna skupnost delovne enote, katere član je delavec, če bodo s statutom te pravice prenesene na delovne enote. Delavec je za kršitev delovnih dolžnosti, ki jih stori po svoji krivdi, odgovoren delovni skupnosti. Novo v tem postopku 'bo samo to, da posameznik ne more izrekati disciplinskih kazni, ampak lahko po pooblastilu začne samo postopek.
Spremembe so nastale tudi pri določbah o prenehanju dela v delovni organizaciji. Stari zakon je predvideval 7 načinov prenehanja delovnega razmerja, novi zakon pa predvideva, da lahko delavec sam izstopi iz delovne skupnosti pod pogojem, da ostane na delovnem mestu toliko časa, kolikor je to določeno s statutom glede na pomen delovnega mesta in delovni staž, vendar ne manj kot 30 dni in ne več kot 6 mesecev, če ni drugačnega medsebojnega dogovora. Ce delavec samovoljno zapusti delo, je to težja kršitev delovnih dolžnosti in je delavec dolžan povrniti delovni organizaciji škodo najmanj v višini osebnih dohodkov, ki bi jih sprejel v roku, ko bi še moral delati, če bi na pravilen način prekinil delo, če ni povzročil delovni organizaciji zaradi tega večje škode. Proti njegovi volji lahko preneha delo v delovni organizaciji samo v primerih, če se odpravi delovno mesto, na katerem je zaposlen, če se trajno zmanjša obseg dela in če se ugotovi, da delovne sposobnosti delavca ne odgovarjajo delovnemu mestu, na katerem dela. Brez privolitve delavca preneha delo po sklepu delovne skupnosti tudi v primeru, da je izpolnil pogoje za priznanje starostne pokojnine. Po sili zakona preneha delo delavcu, če mu je s sodno odločbo prepovedano opravljati določena dela, pa jih opravlja, ali pa, če je odsoten zaradi prestajanja kazni več kot
Energetski most preko Meže
tri mesece. Razen teh primerov poznamo še izključitev iz delovne organizacije, o kateri pa odloča delavski svet. Zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanega obsega dela delovna skupnost ne more proti volji delavca odločati o prenehanju delovnega razmerja, dokler temu traja mandat za člana delavskega sveta, upravnega odbora ter drugih organov upravljanja, odbornika ali poslanca zbora delovne skupnosti. Novo je tudi določilo, da ostane član delovne skupnosti delavec, ki je poklican na odsluženje vojaškega roka, s pravico, da se vrne na delo v tisto delovno organizacijo. Njegove pravice in dolžnosti v času odsotnosti od dela mirujejo. Clan delovne skupnosti ostane prav tako delavec, ki je voljen v predstavniške organe ali imenovan na določena delovna mesta, če sta izvolitev ali imenovanje zahtevali prekinitev dela. Njegove dolžnosti in pravice z dela mirujejo, ima pa pravico, da se po poteku mandata ali funkcije vrne na delo v isto delovno organizacijo. Kot novost kaže končno opozoriti še na določbe, da novi zakon odpravnine, ki je doslej šla delavcu zaradi daljše delovne dobe, ne pozna več.
Našteli smo samo nekaj osnovnih sprememb, ki jih prinaša inovi zakon o delovnih razmerjih. Vsekakor bo treba v železarni čimprej uskladiti naš statut in izdelati nov pravilnik o delovnih razmerjih. V teh samoupravnih aktih bomo morali naše pravice in dolžnosti napisati v vseh potankostih. To je tembolj potrebno, ker smo dolžni naše notranje samoupravne akte prilagoditi zakonskim določilom najpozneje v roku enega leta od uveljavitve zakona.
Ker bo izdelava novega pravilnika in dopolnitev statuta zahtevna in odgovorna naloga, ki bo zahtevala širšo razpravo in zato tudi več časa, bo nujno potrebno, da bo delavski svet vsaj začasno sprejel nekatere akte in ukrepe, ki jih ibomo s področja delovnega razmerja uporabili letošnje leto.
Govor mora imeti zelo dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše pa je, da sta začetek in konec blizu skupaj.
(topla voda, kisik, acetilen)
Zakaj zopet navzdol
V iprejšnji številki Informativnega fuži. narja smo objavili podatke o odpremi j eni količini izdelane robe v posameznih mesecih. Izrazili smo nezadovoljstvo nad padcem odpreme v mesecu maju t. L, ko je bilo odpremljeno 4353 t naših izdelkov. Iz diagrama vidimo mesec april, iko smo odpre-mili že 5051 it izdelane robe, 'kar je tudi rekord v dosedanjem obdobju. V mesecu juniju smo predvidevali izboljšanje položaja odpreme. Vendar so v zadnji dekadi meseca nastali razni zastoji (peč in prvo orodje v valjarni), iki so bitno vplivali na izdelavo rabe. Tako je v mesecu juniju odprem-
t
ljeno le 3920 t robe. To bo vsekakor vplivalo na realizacijo in tudi na višino osebnih dohodkov, zato bo potrebno takoj pristopiti k ukrepom, ki naj stanje takoj popravi, kajti padec odpreme je prevelik in nam lahko ogrozi izvršitev letnega plana. Želj eno bi bilo, da se tak primer ne bo več ponovil. Ob dobri organizaciji dela po obratih in podpori vseh sodelavcev upamo, da se bo v prihodnjem mesecu izgubljeno vsaj v naj večji možni meri nadoknadilo. Nedovršeno proizvodnjo, ki se je povečala skoro za 1 milijardo din, bo treba čimprej dovršiti in odprem/iti.	F.	B.
FORMA VIVA
Bilo je veliko vročih debat okoli Forme vive, pa so jo naši voljeni zastopniki — člani delavskega sveta podjetja izglasovali in zdaj ne smemo nergati proiti njihovemu sklepu, še manj pa smemo kazati morebitno slabo voljio povabljenim umetnikom, ki nas bodo obiskali lin po najboljših močeh in sposobnostih ustvarjali za naš kraj.
Naši gostje so:
Waldemar d’Orey — Velika Britanija John Haskin — Velika Britanija Diino Basaldella — Italija Yoshiba Iohiro — Japonska Storiti moramo vse, da se bodo med nami dobro počutili, Francu Boštjanu pa, ki je bil uradno zadolžen za organizacijo priprav in del, moramo pomagati.
ODGOVOR IN POL
Giuseppe Garibaldi, slavni italijanski zmagovalec, je bil priljubljena osebnost. Čeprav je že prekoračil sedemdeseto leto, je bil zelo krepak in raven kot bor. Na slavnostnem sprejemu mu je grofica Casti-glione izrekla nekaj poklonov na račun njegove večne mladosti.
»Gospa grofica,« je odgovoril Garibaldi, »jaz sem dovolj mlad, da ugotovim, kako ste dražestni, toda počutim se prestarega, da bi vam to tudi dokazal.«
SPOZNAL JIH JE
Znameniti italijanski zdravnik De Martino je stal s svojimi tovariši ob postelji bolnika, ki je bil hudo bolan. Pravkar so se posvetovali o njegovi bolezni. Kar na lepem se je bolnik zavedel, odprl oči, pogledal okrog sebe in dejal s slabotnim glasom:
»Kaj pa vendar počno vsi ti idioti okrog moje postelje?«
»Gospoda,« je hudomušno dejal De Martino, »bolniku gre na boljše. Saj vidite, da nas je že spoznal.«
KAKO JE PA S TEM
Da je sezona prekratka in ne morejo priti na vrsto v našem počitniškem domu vsi sodelavci, je jasno. Manj jasno pa je, da imajo tisti, ki preživljajo 10-dnevnii dopust v domu, še regres, ki ga posebej plača železarna, tako da sodelavce 1 dan ne stane več kot 700 din. Ce pa pride drugi sodelavec le za nekaj dna mimo pa hoče spati in jesti v našem domu, plača na dan 2.500 dinarjev. Odštejmo zdaj 700 (ali po novem morda 900) din na dan, kolikor prejme vsak član kolektiva za letni dopust, pa vidimo (kljub temu, da nimamo vseh točnih izračunov), da je prehodni gost vendarle nekje oškodovan. To pa ni prav in bomo morali stvar urediti.
JUNIJA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE
Jože Jeseničnik II. — NK, Alojz Zvižaj
— NK, Maksimiljan Kolkal II. — KV, Vinko Ramšak — PK, Valentin Vinuk — NK, Karel Paradiž II. — PK, Ivan Brumnik — NK, Anton Breznik IV. — NK, Ilija Bešlič
— NK, Ferdinand S trik ar — NK, Jakob Franc — NK, Albert Gostenčnik — NK, Alojz Skok — NK, Pašaga Uzunič — VK, Rudolf Lesionik — NK.
ODŠLI SO IZ PODJETJA
Martin Jehart — PK, Adolf Grobelnik
— NK, Ivan Založnik — PK, Avgust Kac
— NK, Jože Zalesnik — NK, Franc Kotnik VII. — NK, Franc Navodnik — NK, Mirko Petrič —■ PK, Franc Smrečnik — PK, Karel Paradiž II. — PK, Ivan Straser — NK, Vinko Ilič — VK, Franc Grešovnik — KV, Jože Fele — KV, Henrik Aldrijan — NK, Luka Paradiž — NK, Jože Obretan — PK, Milan Derflinger — NK, Franc Jelen II. — NK, Franc Robolt I. — NK, Doroteja Go-renšek — NS, Anica Valente — NSŠ.
ZA DOBRO VOLJO
Študent vpraša svojo izvoljenko:
»Kako me ceniš, ljubica, ali me imaš resnično rada?«
»Jasno, ljubček, kar za tristo odstotkov si mi dražji — saj se je vendar vse podražilo!«
NAŠI OBRAZI
PREHODNE NAPAKE
Zelezar in zidar sta že v prazgodovini delala z roko v roki — najprej je moral zidar obzidati talilno jamo ali postaviti peč, šele nato je lahko železar začel taliti rudo. Tako je potem ostalo skozi stoletja vse do danes, ko našli fantje iz gradbenega remonta nenehno obzidavajo talilne in žarilne peči.
Ali ste že kdaj lezli v razgreto krušno peč ali samo pomolili glavo vanjo? Seveda ne. Pa vendar naši zidarji celo večkrat tako lezejo v metalurške peči, ki so seveda mnogo bolj vroče kot kmečke; okvare je pač treba odstranjevati hitro in večinoma ni časa, da bi se peč pošteno ohladila. Oboke obzidavajo tudi takrat, ko jim pod podplati dobesedno vre razbeljeno jeklo in pomeni že samo stati v bližini martinovke neznosno muko, kaj šele delati ob njej in na njej natančno in vestno, pri vsem tem pa ne pozabiti na lastno varnost.
Od hude vročine lije zidarjem pot s telesa in ko si za trenutek oddahnejo ter se gredo hladit kam k oknu, jih že čaka nevarnost prehlada. Menda razen njihovega tudi ni dela v železarni, ki bi ga bilo treba opravljati na kolenih, na vseh štirih ah celo leže. Zidarji sicer res delajo večinoma dopoldan, toda večkrat se jim šiht zavleče ali pa se jim raztrga na več izmen. Dodajmo vsemu še smrdljive pline pri pečeh in magnezitno opeko, ki je težka kot svinec, pa bomo morali priznati, da so naši zidarji pravi garači vsi po vrsti.
Dobri delavci in tovariši so in gotovo bi storil krivico drugim, če bi povzdigoval enega. Da pa bi zvedeli, kako to, da se mladi fantje sploh odločijo za tako težak poklic in kako jim potekajo dnevi, smo nalašč obiskali mladega zidarja Hinka Lasnika.
V pritlični očetovi hišici ob Suhi ima majhno sobico 2x3 m zase, za ženo in hčerko. Zidovi so debeli pol metra in lesonit-ne plošče po stenah komaj kaj prida varujejo pred vlago.
V tem nezdravem prostoru kuhajo, jedo, spijo, živijo. Novo pohištvo čaka na podstrešju lepših dni, prošnja za stanovanje pa že dolgo na rešitev. Pa še eno slabo lastnost ima to »»stanovanje« — blizu železarne je, zato pridejo Lasnika prvega budit, kadar je treba hitro kaj popraviti.
Da je pogosto prehlajen, da pride večkrat domov opečen po vratu in ušesih in da tudi z vročino ne gre v bolniško, to so povedali domači, on ne.
Postavni sedemindvajsetletni mož s temnimi rdečkastimi lasmi in sivimi očmi, ki mu sicer beseda odkrito in pametno teče, se je temu le nasmehnil, ker vse te tegobe pač spadajo k poklicu, ki si ga je bil izbral.
Za zidarja se je izučil in leto dni delal pri Gradisu, kjer je bilo delo veliko lažje pa tudi bolj zdravo. Tri leta je služil pri mornarici, pred štirimi leti pa se je zaposlil v železarni.
»»Zakaj od lažjega k težjemu?« sem hotel vedeti.
»»Na Ravnah sem doma, oče že več kot trideset let dela v livarni, pni Gradisu pa moraš iti, kamor te pošljejo.«
Ne pritožuje se nad ničemer, toda mirno in preudarno opozori na stvari, ki mu pri delu niso všeč:
— malokdo vidi delo zidarjev in mu prizna pravo vrednost,
— ni prav, da jim očitajo preveliko porabo »coklšuhov«, ki pri tem delu pač precej hitro pregorijo; zato pa zidarji nimajo zaščitnih čevljev,
— zdaj, ko je ukinjena črna kava, je bilo več primerov, da je začelo delavce po čaju zvijati v želodcu pa tudi bruhali so; ali je res nujno potrebno, da kuhajo samo čaj?
»Pa družbeno delo in prosti čas?«
Clan delavskega sveta vzdrževalno energetskih obratov je. Nekoč je telovadil, danes pa ima največ veselja z motorjem, s katerim se popelje kam na obisk, kadar je lepo vreme.
In kdo mu tega ne bi privoščil?
n. r.
ZA DOBRO VOLJO
— Oho, vaš sinček že hodi?
— Ja, že pet mesecev.
— Neverjetno, da zdrži tako dolgo.
AVTOBUSNA POSTAJA JAGER
Naša avtobusna postaja je imela vsa leta eno klop, dvesto stojišč in to dobro lastnost, da je bila vedno na istem mestu. Pred nedavnim so jo razpolovili in postavili podružnico na levi breg Meže k zdaj že slavnemu mostu, čez nekaj časa pa so jo premaknili celo k Jagru. Napeto pričakujemo, kdaj bomo vstopali pri Votli peči.
NAŠ BIFE
Bifeju se po slovensko reče »»okrepčevalnica, točilnica«, po fabriško pa: stiskalnica, ščipalnica, natezalnica, čakalnica, potovalni ca in preklinjevalnica.
STOŽNE CIFRE
Od 3197 sodelavcev železarne jih je doslej pisalo v Informativnega fužinarja 41 ali 0,13 %, junijsko številko pa je kupilo 1566 sodelavcev ali 48,5 %.
Vic je pravzaprav v tem, da v podnaslovu lista še vedno piše: Mesečno glasilo ravenskih železarjev.
AVTOMOBILSKE DIRKE
V železarno pripeljejo vsak dan tovornjaki raznih prevoznih podjetij. Nekateri med njimi prirejajo v tovarni take dirke, da se dviga prah, sodelavci pa se rešujejo, kakor kdo ve in zna.
Predlagamo, da bi varnostna služba tem junakom podeljevala posebne nagrade.
Zakon je grob ljubezni, žena pa križ na njem.
Saphir
Sedanji in bodoči fužinarji	Foto:	V.	čibron
Kam poceni na izlet
Zakaj ta »nefabriška« stran
»Prekleto vreme, preklete cene, (prekleta gostinska vljudnost!« — tako nekako se je začela letošnja dopustna sezona in marsikdo se je iprav zaradi takšnega začetka odločil, da se sploh ne bo ganil z Raven ter bo tudi med dopustom vohal naš ravenski dim, poslušal ropot .naših kladiv in se pomotoma vsak dan prebujal, ko bo zatulila sirena, nazadnje pa spet priklel v železarno z dopusta.
Menimo, da od takšnega »prekletega dopusta« ne bi imeli koristi ne sodelavci ne
železarna, zato smo pobrskali po turističnih prospektih in izbrali nekaj izletniških točk.
Nc Bled ne Dubrovnik
Reklame ne mislimo delati sploh za nikogar. Ker pa je vsa turistična propaganda nekako specializirana pa vabi enkrat tiste, ki imajo avte, tiste, ki imajo majhne otroke, druge, ki radi spijo pod šotori, tretje, ki radi hodijo v inozemstvo, četrte, ki radi ribarijo itd., smo se tudi mi nekako opredelili. Najprej za domače kraje, ki niso predaleč, nato pa za take, ki so dostopni tudi lastnikom »peko 37« in »borovo 43« brez hujših posledic za domač proračun.
obesili. Ogleda so vredne umetniške slike v baročni cerkvi in graščina. Gozdovi, Menina planina, voda in dobra hrana, week-end naselje in prenočišča pri zasebnikih spadajo zraven.
Ce zdrknemo iz Gornjega grada do Mozirja in ob Savinji navzgor, se pa kar vrstijo kraji, drug lepši od drugega:
Ljubno se nekdanje splavarske tradicije spominja z vsakoletnimi »flesarskimi bali«.
Luče pokažejo v Trbiški in Rjavčevi jami, kje je nekoč živel jamski medved, v Potočki zijalki bivališče ljudi v kameni dobi, Podvolovlek s partizanskimi bolnišnicami ter pod skalnato Iglo presihajoči studenec.
Solčava ije partizanski kraj in so jo zato Nemci 1. 1944 popolnoma požgali. Stari tisi pripisujejo 3000 let, sicer pa je nekako tu zgodovine konec in se odpre sedanjost.
V vseh teh krajih so namreč zasebne sobe po 350—550 din na dan. Povsod hvalijo hrano in na vse strani so odprte poti v gore — v Robanov in Matkov kot pa v Logarsko dolino s slapom Rinka in s kočami pod Olševo, na Klemenškovi planini, s Frischaufovim domom na Okrešlju in s Kocbekovim domom na Korošici.
Za ribiče in lovce nudijo ribolov in vabijo na lov na srnjaka in gamsa od 1. avgusta naprej, le za vreme ne garantirajo, kot nikjer.
Slatina Radenci
Popolnoma na drugem koncu vabi to' znano Zdravilišče bolj korajžne in petične goste. Na meji med Slovenskimi goricami in Prekmurjem leži, zato ima na eni strani klopotce in trte, plavajoče mline na Muri, ravnino in topole pa na drugi. Za tiste, ki so kdaj pogledali v katero od knjig Miška Kranjca, se tod začne otožno lepi svet njegovih sezoncev, za vse pa je kraj zanimiva podoba svetovljanskega zdravilišča in leto-
višča za zdrave in bolne v malem, kakor jih sicer poznamo le iz romanov in filmov. Sem spadajo parki in hoteli, bazeni, kavarna s plesom vsak dan, weekend hišice pa sprehodi v okolico.
Prenočišča v weekend hišicah so po 800 dinarjev, v hotelih pa od 1.500 din navzgor.
Koledar turističnih in drugih prireditev med 15. 7. in 15. 8. 19(15
Bohinj 11.—18. 7. — turistični teden;
Škofja Loka 15. 7.—15. 8. — III. škofjeloške poletne kulturno turistične prireditve na loškem gradu;
Ljubljana 21. 7 — noč na Ljubljanici;
Kranj 30. 7.—10. 8. — gorenjski sejem;
Bohinj 7. 8. — kresna noč;
Ljubljana 8. 8. — čolnarski turnir na Ljubljanici.
Opomba: za vse podatke so seveda odgovorni prireditelji oziroma izdajatelji propagandnih brošur, cene pa bodo menda držale, dokler bo dolar veljal 750 din.
(Konec prihodnjič)
Savinjska dolina
Lahko, da jo večina že pozna s sindikalnih izletov, vendar je kar dovolj zanimiva tudi za ponoven obisk — vsaj hvalijo se tako.
Za tiste, ki jim je pri srcu zgodovina, bi bil primeren Prebold, manjši kraj 16 km od Celja v bližini glavne ceste proti Ljubljani, ker je od tam blizu v Šempeter (slavni rimski spomeniki iz 1. — 3. stol.), pa tudi domači gozdovi, kopališče in weekend naselje nudijo zadosti možnosti za oddih.
Drug tak kraj je Gornji grad, ki je bil v srednjem veku slaven trg. Škofi so tam podložnikom zg strašilo sezidali visoke vislice, na katere pa menda niso nikogar
•FOTOKRITIKA
Ker smo z domom železarjev še vedno v žlahti, nas takšne razstave dvakrat bolj motijo
Most: »Če bi imel malo več lukenj, bi se lahko štel vsaj k Formi vivi. Prekleta smola!«
SLOVARČEK TUJK
absorbirati — vsrkavati, vpijati, vsesavati, použivati
anomalija — nepravilnost, izjemnost, posebnost, nenavadna oblika avla — velika lopa, veža, slavnostna dvorana
diskusija — obravnavanje, razprava, pretres
eksterno — zunanje, vnanje, tuje forsirati — siliti, pospešita indeks — seznam, register, kazalo, pregled klasifikacija — razvrstitev, razporeditev, porazdelitev po vrstah konstruktiven — sestaven, gradilen, gradeč maksimiran — določen z najvišjo ceno mandat — pooblastilo, naročilo poanta — ost, želo; dovtip problem — vprašanje, naloga, sporna zadeva
rekvizit — orodje, priprava, pripomoček rubrika — predelek, razpredelek, stolpec
KSANTIPA
»Ideal« zlobno zakonske žene je bila Sokratova Ksuntipa. Nekoč se je ujezila in moža pošteno ozmerjala, nazadnje pa je pljusnila vanj še golido umazane vode. Sokrat je čisto mimo rekel:
»Sem si kar mislil, da bo za grmenjem še deževalo.«
PODOBNOST
Nekoč je rimskega cesarja Avgusta močno presenetilo, ko je opazil, da sta sl z nekim kmetom zelo podobna. V šali ga je vprašal, če je bila njegova mati večkrat v Rimu.
»O, ne,« je odgovoril ta, »pač pa je večkrat zahajal tja moj oče.«
Verige zakona so tako težke, da jih morata nositi dva, včasih celo trije.
A. Dumas — sin
NE VEČAJMO TEŽAV STROKOVNI KNJIŽNICI
Naša strokovna knjižnica uživa gostoljubnost mehanične, kateri zavzema prostora za dve pisarni. Ker ima čez 4000 knjig in revij, vsako leto postavijo vanjo kako novo omaro, tako da je soba že davno prenatrpana in skorajda ni prostora za sodelavce, ki prihajajo študirat. Da bi bila stvar še lepša, je posebna komisija oddelka za novogradnje ugotovila, da pod v strokovni knjižnici ni narejen za takšne obtežbe in ga je nujno treba razbremeniti.
Tako je knjižnica stala pred izbiro, ali lepega dne zgrmeti z vsem inventarjem v pritličje ali pa preseliti del fonda. Po dolgem iskanju je vendarle našla še enega gostitelja v modelni mizami oziroma pri štabu za študij dela, ki je ljubeznivo odstopil garderobne omare za revije.
Stanje se je torej izboljšalo, vendar ne za dolgo. V prostore strokovne knjižnice se je vselilo uredništvo Koroškega fužinar-ja s svojo administracijo in arhivom ter s strankami, ki jih (za knjižnico — hvala bogu, za uredništvo — žal!) slicer ni veliko.
Položaj nikakor ni rožnat in bo treba še precej vsestranske dobre volje, preden bo eden ali drugi dobil nove prostore. Nove knjige in revije torej še nekako spravljajo pod streho, sitnosti pa so s tistimi sodelavci, ki od časa do časa praznijo pisalne mize in odvečni papir (seveda je potiskan) pošiljajo — v knjižnico!
Malokdaj je med takim gradivom res kaj trajno vrednega, večinoma pa gre za stare referate ah elaborate, za reklamne ali druge brošure, ki so tako ozko specialistične, da jih razen rtastega, ki jih je hranil, skoraj zanesljivo nihče več ne bo pogledal.
Ko bi imela knjižnica dovolj prostora, bi lahko tak odslužen material mirne duše počival še nekaj let na njenih policah, dokler ga ne bi strokovna komisija izločila. Ker pa prostora ni, prosi knjižnica vse tiste, ki praznijo predale, naj vse tako (nikjer registrirano) gradivo temeljito pregledajo in zastarele stvari sami uničujejo, v knjižnico pa pošljejo res le to, kar ima trajno vrednost.	mak
DEFINICIJA
Pisatelj Marcel Frevost je predlagal bralcem pariške revije nagradno tekmovanje za najboljšo opredelitev ženske.
Nagrado so podelili za tale matematični prispevek:
»Ženska sešteva skrbi, odšteva denar, množi neprijetnosti in deli prijatelje.«
PRI ZDRAVNIKU
— Tovariš doktor, povejte mi, kaj mi manjka, vendar ne latinsko, temveč tako, da bom razumel.
— Nič vam ni. Preveč jeste, pijete in lenarite.
— Zdaj pa mi to prevedite v latinščino, da bom lahko povedal svoji ženi.
— Slišal sem, da je tisti strahopetec Florjan dobil dvojčka.
— Sta pač po očetu: en sam se ni upal na svet.
Naši
upokojenci
Marija Polanc, rojena 4. 9. 1910, osebno upokojena 16. junija 1965. V železarni od leta 1948 v livarni
Albert Konečnik, rojen 12. 3. 1915, osebno upokojen 31. 5. 1965. V železarni od
Na ciliu	Foto:	M.	Bciovič	lcta	1939> nazadnje
J	pri	VNS
Mehanična na pohodu
V nedeljo, 20. junija, zjutraj je sindikalni odbor sklopa mehanskih obratov priredil pohod v naravo za člane sindikata, njihove žene in otroke. Pohoda se je udeležilo 240 ljudi, od tega 190 sodelavcev. Razen rekreacijskega je ibil na sporedu tudi tekmovalni pohod, na katerem je sodelovalo 11 ekip. Namen tekme ni bil doseči čim-večjo (hitrost, temveč približati se času, ki ga je z normalno hojo in vmesnimi počitki na isti progi prej dosegla komisija; ta čas seveda ni bil znan.
Nagrade v znesku 5000, 4000, 3000, 2000 in 1000 dinarjev so prejele skupine, ki so jih vodili:
1. Alojz Potočnik — konstrukcije, 2. Zvonko Dornik — materialna služba, 3. Stanko Klajnšek — orodjarna, 4. Štefan Kokalj — ključavničarji, 5. Ivan Krivograd — jeklovlek.
Start je bil pred domom železarjev, cilj pa prii Vočfcu pod Uršljo goro. Pot je vodila čez poseko na Žerjavle, kjer je bila prva kontrola, druga (obenem tudi moštovna!) je bila pri Lobasu, tretja pri Mihevu, pri smučarski koči pa so se ustavili najbolj žejni.
Na cilju je že ob prihodu prvih ekip zavladalo veselo razpoloženje. K temu je veliko prispevalo lepo sončno vreme in vedno veseli sodelavec Jože Cekon, ki je ves čas igral na harmoniko.
Večko je postregel z moštom in vinom, pripravil pa je tudi izdatna kosila.
Ob petju, plesu iin prijateljskih pogovorih je mineval dan. Šef sklopa, obratovod-ja, asistenti, mojstri, preddelavci in delavci so z zadovoljstvom ugotovili, da so zopet našli ključ za skupno delo v tovarni, ključ zaupanja, ki nam je tako nujno potreben. Vsi so tudi pohvalili zelo dobro pripravljen pohod. Nismo pa se pogovarjali le med seboj, temveč tudi s kmeti, in tako poudarili, naj vlada razumevanje med delavci in kmeti, med nameščenci im delavci.
Odbor sindikata zagotavlja, da bo organiziral še več takšnih prireditev. Po možnosti tako, da se jih bo lahko udeležilo čimveč članov. Seveda pa bomo tudi pri tem — kot povsod — odvisni od denarja.
Franc Pori
ŠPORT
Spomladanski del prvenstva v zveznih, republiških in podzveznih ligah je končan. Tudi naši odbojkarji, nogometaši in rokometaši trenutno počivajo. Med prvenstvom smo spremljali njihove uspehe in neuspehe, kolikor se pač to v mesečniku da, sedaj pa bi bilo prav, da na kratko pregledamo celotno tekmovanje spomladanskega dela.
Odbojkarji so iztržili samo 4 točke ali dve zmagi, in to na domačem igrišču proti Braniku in Ljubljani. Predzadnje mesto na lestvici najbrž ni isto, kar so sami in pa seveda najbolj vneti privrženci te športne zvrsti pričakovali. Precej krepko bo potrebno zasukati rokave čez poletje, da odbojkarjem po končanem jesenskem delu ne bo treba za stopnico nižje.
Mladi odbojkarji so se pa tudi na državnem prvenstvu odlično držali. Drugo mesto v državi je prav gotovo zelo lep uspeh in kar je še bolj važno, prav lepi obeti za naprej.
Nogometaši so z osvojenim tretjim mestom v svoji ligi lahko kar zadovoljni, kljub temu da so potihom računali na najvišjo stopnico. Je pač tako, da ena lastovka še ne prinese pomladi in to morajo tudi naši nogometaši vedeti.
Največ pohvale si zaslužijo rokometaši, ki so v spomladanskem delu prvenstva poleg enega poraza kar osemkrat zmagali in bili najboljše plasiran klub. Škoda, da so jesenski del tako slabo odigrali, drugače bi bil lahko njihov plasma veliko višji od sedanjega petega mesta.
Namizni tenis še vedno nima svojih prostorov in še vedno samo životari. Pa imamo na Ravnah sedaj tako lepe prostore.
Šahisti so timeli v Črni na Koroškem prvenstvo Koroške, na katerem je sodelovalo 12 igralcev iz Dravograda, Slovenj Gradca in z Raven. Prvak Koroške in s tem I. kategornik je postal član Fužinarja Nikola Ristič. Čestitamo!
-ate-
Viktor Novšek, rojen 18. 7. 1908, osebno upokojen 30. 6. 1965. V železarni od leta 1927
Alojz Satler, rojen 6. 2. 1904, osebno upokojen 31. maja 1965. V železarni od leta 1939 v špediciji
Martin Kotnik, rojen 11.	11.	1905,
osebno upokojen 31. 5. 1965. V železarni od leta 1946 v termoenergetskem obratu
Kino na privlačen način prikazuje v dveh dimenzijah stvari, ki smo jih siti v treh dimenzijah.
Chesterton