štev» 7. Csntg umeste cor la posta Izhaja vsak nišivo in Franr« i. * kjo. \ Ca- ad. Dopisi naj se posi.^ sivo. P ne vračajo • 'iisk Tiskarne hau. ,si. ie 18, februarja 1926. Letnik IV. Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L: posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste, Via S. Francesco d’ Assisi 20. Na nekaj pa moramo tu opozoriti. Pritegnimo k društvu ne samo starejše društvenike, ampak predvsem tudi šoli odrastlo mladino, da ji nudimo vse ono, kar ji danes šola, ki ni već naša, ne nudi, in to je spozna-’ kar zaman iščejo povsod drugod: uiaše življenje pospešuje in odvreči dobijo razvedrilo, dobijo svoje vrst-'vse ono, kar naše življenje ovira. 35. Pomen noiili Meo Naše predvojno društveno življenje je stalo zelo visoko. Naše povojno društveno življenje je po medvojnem popolnem mrtvilu doseglo mogoče še večji razmah. To je jasen dokaz, da je naš narod uvidel, da je to edina pot za samopomoč, za ohranitev narodove samobitnosti. Društva so ona torišča, v katerih se zbira kmetova-valec, rokodelec, obrtnik, intelektualec, da po svojih dnevnih opravilih iščejo primernega razvedrila. Društva so ono sredstvo, s katerim se zabrišejo vse razlike med posameznimi stanovi, v društvih smo vsi le eno, vsi le sinovi svojega naroda, v društvih se lahko razvija ona vez med priprostim ljudstvom in izobražencem, katera je pogoj za vsako uspeš- 510 cielo. Inteligent naj se zaveda, da nike, s katerimi se lahko pomenku-1 ne sme odtegniti svoje pomoči pri-prostemu ljudstvu, kajti s tem bi si izril sam korenine iz tal, iz katerih je vzrastel, in bi to bilo pogubno za cel narod. Ni pa: samo to namen društva. Namen društva obsega pa še mnogo drugega, kar je življenjskega pomena za obstoj našega naroda v Julijski Krajini. Naš slovenski narod (v -ve-[iki meri tudi seveda del naroda pod Italijo) je bil vedno v dotiku z dru-gjmi narodi, je bi! vedno pod pritiskom teh narodov, ki. so mu skušali odvzeti vse, kar je njegovega, so mu skušali ukrasti njegovo lastno dušo in mu v zameno za to skušali dati tujo. To se pravi, da so mu skušali nariniti svojo lastno kulturo. Kar pa je za naš narod nepristno, kar ni njegovo, kar ni-v zvezi z njegovim lastnim značajem, to je za njega škodljivo. In ljudstvo se je tega vedno branilo in se brani še dandanes. Čutilo je, da je slovensko in da da mora ohraniti vse kar ga ravno loči od drugih narodnosti. Moralo je ohraniti svojo pristno narodno govorico, svoje običaje, svoj način mišljenja, katero ni površno, ampak temeljito. Kdor pozna našega preprostega človeka, ve, da hoče on vsaki stvari prodreti do dna, da hoče premišljati do jejo, dobijo knjige, se vadijo v petju naših prelepih pesmi, se vežbajo v dramatiki in veliko veselje jim nudi nastop na odru, s predavanji se izobražujejo itd. itd. Z ustanavljanjem raznih društev! ! ftdensKi pregled SITUACIJA V DRUŠTVU NARODOV PRED VSTOPOM NEMČIJE. O Društvu Narodov smo že večkrat pi- ramo. d aso pripadniki k istemu M-'iÄrtlöull'S’ujJ« v “ IO k «"T t'w?i'e ta Pfotipasiavno iz-vinskega naroda. Ueehjaki so lansko i/i “ dÄPlkro«! leto morah juehoDu 800 milj po za- nih ra2raerah in v’veliki revšaini/je Lnaga, puščenih kiajlh, da SO pilsll V dolino |V[ej pravdi in družba mu mora plačati tri-Saiurakusu. Mnogo so pretrpeli mra-1 deset milijonov dolarjev odškodnine, za in pomanjkanja. A odnehali nisoj ____«»____ Pri)«"™ naKlplanModllpokPritoUSrpee:lCudežni otrol( na madridskem skom in pod tem peskom so dobili j vseučilišču razna orodja, nekaj kamenitoga, ne-! r M , ,s ... .... kaj izdelanega iz kosti orjaških ?i-! ” ' adrida (spamja) poročajo, da je vpi- vali. Zraven orodja so dobili tudi pi OSte om aske, ki pucajo O tedanji lia_ Prve tri izpite za dosego doktorske di- Najzanimivejše je to, da se je kljub visokim pesmam, ki so jih peli razni pacifisti o veljavi te ustanove, vendarle pokazalo vse povsod, da je ona le tvorba velikih držav-zmagovalk. V tej ustanovi imajo stalne sedeže: Francija, Anglija, Italija in Japonska. Amerika, Nemčija, Rusija, torej tri velesile so izven. Amerika ne misli pristopiti, Rusija gleda sovražno v Ženevo, kjer ima to društvo svoj sedež; ona ga namreč smatra za angleško tvorbo, potom katere se delajo Rusiji najhujše ovire na vsih poljih njenega napredka. Tudi Nemčija je stala izven Društva Narodov in šele Lpkarno ter dogovori o medsebojnih garancijskih paktih so privedle Nemčijo do tega, da se je odločite zaprositi za sprejem v to društvo. Nemška ministra dr. Stresemann in dr. Luther sta morala požreti marsikako grenko pilulo od nacijonalističnih strank, ki .so ovirale pristop na vse mogoče načine. Ali previdnem« in taktičnemu postopanju teh dveh državnikov se je vendarle posrečilo premostiti ta nasprotstva in Nemčija je že poslala uradno prošnjo za sprejem v Ženevo. P« izjavah dr. Stresemanna je' napeto stanje v diplomatskih odnošajih z Italijo vsled ostrih govorov Mussolinija še pospešilo korak Nemčije za pristop k Društvu Narodov. Z onim dnem pa, ko je bilo postavljen« vprašanje vstopa Nemčije v Društvo Narodov na dnevni red, je začelo prikrito in odkrito nasprotstvo med posameznimi velesilami. ZAKAJ RAZBURJENJE? Francija se boji, da bi z vstopom Nemčije, ki dobi stalno mesto v Svetu Društva kulturi naroda, O katerem sodijo uče- pl0me je že napravila z dobrim uspehom.; cije, ki cool siamo mesio v svetu cnrus njakl, da je živel pred dvajsetimi ti- Pri zadnjem izpitu, ki se je vršil sredi ja-! Narodov, bilo kaljeno ono ravnotežje, ki sočletji. Po orodju se sodi, da SO bili nuarja, je bil navzoč dvor in prvi znanstve-i je dosedaj vladalo v njem. Boü se torej za nika, mora to biti tudi last celokupne!Južnejšil1 .kraJev- Seveda je skunnnsti m kov vor™ fL t Iblla tacas omenjena pokrajina vsa dhuf * pran i š D arrj a kmnčna^sod bahali! dru^ačna- Ker je bilo dovolj‘vode, je Ä e - nJCiJe,ir-aPnSl“ Ž1,a!ivY teo+vokom ^ i. narod, cigar bivališča je izsledila zacija. Torej je‘društvo'mil TzSS-!lansk°-1et° a“«rikanska ekspedicija, no več evropskih jezikov. V letalu na Mont Everest -vom; • i • ..lje živel dolgo časa v dotičnem ozem- \alni oigan, vodilni organ, ki v svoji m,, 0,jkodpr aa ie ureanal vedno skupnosti premotri, kaj je jiotrebno ^jj ia<5t0gi mraz Od tu ie^šel nezna-m nato to tudi točno izvede. Društvo „ { • i • i i- •• i, nas tudi nadalje uci, kaj smo mi m' kakšni smo mi. Milijonarka — beračica Potom predavanj, i razgovorov si vežbamo naše duševne posohnosti, se navadimo ločiti dobro Koncem januarja je umrla na Dunaju 73-od slabega, se navadimo spoznavati! iet«a zasebnica Pavlina Geiringer roj. För-svoj lastni narod in druge narode, jster-V^ria je za lakoto, že skoraj dvajset Cesar ne vem jaz, ve morda kdo dru-i ®et SI ,ni privoščila nobene poštene jedi, če-ei, in tako si ne krepimo samo svoj pra^ 'e blla- ena -lzmed ^o^šib oseh V Franciji se pripravlja ekspedicija, ki naje izsledila' merava priti na najvišjo goro na svetu, na Mont Everest, v letalu. Callizo, ki je postavil s svojim letalom višinski svetovni rekord, bo vodil espedicijo. S seboj vzame ki-nematografista kot pilota. Ekspedicija zapusti februarja ali v začetku marca Francijo. Letalo bo vodil letalec najprej nad Mont Everest (8800 m) in se spusti potem iz višine na goro, to pa radi tega, da se izogne viharjem, ki skoraj stalno razsajajo prav tik pod vrhom. lastni narodni značaj in odporno silo, ampak si pridobivamo tudi no- na Dunaju. Zapustila je v svoji oporoki štiri milijarde dobrodelnim zavodom. Stanovala .. ^ I je v lastni hiši, imela štiri sobe na razpo- 1 ega. znanja. Gojimo torej cut skup- läge, a nobenega posla iz bojazni, da bi je Dosti in Širimo izobrazbo. I kdo ne okradel. Svoj čas je bila znana le- Mi pa si moramo biti tudi v svesti, da ni dovolj, ako se duševno osamo-■svojimo, ako mislimo z lastnimi možgani, ampak moramo to dejstvo upo-labiti tudi v to, da si gospodarsko opomoremo. Tudi tu nam pride dru-štvo"na pomoč. Tu se pomenimo, kaj bomo ukrenili, da nas ne uniči tuji kapital in društvo je zopet oni organ, ki s sodelovanjem vseh pomaga vsakemu poedincu. Zadružna ideja je ona misel, ki obvlada nas vseh in mi vsi vemo, da moramo biti «ne vsak zase in Bog za vse», ampak «eden za vse in vsi za enega». In za našo narodno enoto velja tudi narodna pri-sloviea: «Pomagaj si sam in Bog ti no pomagal.» Društvo nam torej nudi okrepitev našega narodnega značaja, nam nudi izobrazbo, ki je dandanes toli potrebna za uspešno tekmovanje -z drugimi, nam pomaga v gospodarskih zadevah; nam torej nudi vse ono, kar rabimo za naše lastno samostojno življenje. Kulturno in gospodarsko snovanje sega drugo v drugo, se rnedseboj spo-polnjuje; prvo nudi pobudo za drugo in obratno. Ne smemo pustiti torej v nemar ne prve, ne druge panoge našega narodnega življenja. potica. Poročila se je s trgovcem Geiringe: jem, ki ga je pa zapustila 24 ur po njuni poroki. Tožila je nato na ločitev zakona in tudi v tej pravdi zmagala. Od tedaj t. j. pred 55 leti je hodila vedno v isti obleki, bila je slabše oblečena od vsake beračice, ispreje-mala je na cesti celo vbogajme, ker si je bila pač dela v glavo, da mora mnogo zapustiti. Judovska občina na Dunaju je podedovala četrtino zapuščine, da ustanovi dom za slepce, ostalo dobi dunajsko masto, ki uporabi denar izključno le v dobrodelne namene. Metuzaiem Pravkar se je zaključilo prvo ljudsko štetje v Perziji. Pri tej priliki se je dognalo, da živi v vasi Mokin starka, ki je dopolnila 146. leto. Pri njej živi tudi njen najmlajši sin, ki pa ima tudi že 117 let. MODA IN NJENE POSLEDICE. Tudi na Kitajskem se je začela širiti pri ženskah moda kratkih las. Radi tega je v eni sami tovarni osemnajst tisoč delavk, ki so bile zaposlene pri izdelovanju lasnih mrežic, prišlo ob delo in seveda ob zaslužek. DEVETNAJST DOLARJEV GA JE REŠILO. Amerikanski farmer Harry Wadding je prišel v hude zadrege. Radi bolezni v družini in drugih nezgod je zabredel v dolgove Če se srce ne ravna po predpisih V Livornu je dobil zdravnik, ko je pre- in prišlo je že tako daleč, da se mu je mo-- ■ rala prodati na dražbi n;egova hišica in zraven ležeče posestvice. Par dni pred določeno dražbo je pa dobil, ko se je tako rekoč poslavljal od svoje imovine, med papirji svojega prastarega očeta hranilno knjižico newyorske Saving banke z vlogo devetnajstih dolarjev. Denar je bil naložen pri banki od leta 1819. torej celih sto in šest let. Wadding je takoj izposloval, da se je dražba odnesla, in šel nato sam v New York, da dvigne hranilno vlogo. Na banki so se prepričali, da je knjižica v resnici pristna, izračunali so obresti in mu izplačali dva tisoč tri sto dolarjev. S tem denarjem je poplačal Wadding svoje dolgove, rešil svoje posestvo in še mu je nekaj oistalo. Iz tega se vidi, kaj napravi tudi majhna vsota, samo če se je pravočasno naložila v banko. iskoval nekega vojaka, da ima ta isrce na desni in jetra na levi strani. Vojak je drugače popolnoma zdrav. Do sedaj niti vedel ni, da si je bilo dovolilo njegovo srce burko in se nastanilo na nenavadnem in protinaravnem mestu. Zdravniki se zelo zanimajo za ta slučaj. Kaj se bo zgodilo z vojakom, se še ne ve. Nekateri menijo, da mu bo postavil seržente s primernim ukazom srce na pravo mesto. Norci še niso izumrli V Metzu (Francija), kjer je nekako središče plesalne manije in kjer so se postavili že mnogi plesni rekordi, je plešoč vztrajal najdelj časa neki 39 letni in 104 kg težki mesar. Šlo je za stavo. Preplesal je 125 ur, tudi zahteva zase stalen sedež, ker ve, d« I bi ji Poljska v vseh vprašanjih stala kot zaveznica na strani. Londonska diplomacija na je nasorptna vsakemu razširjenju Sveta Društva Narodov in ie za samo vključitev Nemčije. Boji se, da bi z razširjenjem Sveta zgubila Anglija svoj nadmoćni vpliv v Društvu na korist Francije. Nemčija pa grozi prikrito, da bi morala preklicati svoj pri-ston k Društvu Narodov, če bi se Svet razširil. Torej ni za Poljsko nič kaj «godno razpoloženje. Pa tudi Španija in Brazilija zahtevajo zase stalna mesta v Svetu Društva Narodov. Proti Španiji bi Nemčija ne nastopala z ono odločno odklonilno gesto kot proti Poljski. Zraven štirih stalnih mest v Svetu, so »astopane še sledeče države začasno: Belgifa, Čehoslovaška, Švedska, Španija, Brazil.iia in Uruguay. V teh dneh se je tore: vide'o, Iraka občutljivost vlada v političnih in oKcijelnih krogih radi ravnofež:a, ki ga hočejo ohraniti vsi oroti vsem, ki bi zopet hote!: to ravnotežje izravno težiti vsak v svoto korist. Vrši se izvanredno zanimiva predstava na ženevskem odru za voliv in moč. Društvo Narodov se zbere zopet na 8. marca in bo skleoalo o sore!etju Nemčiie. Na dnevnem redu so sledeča vprašanm: 1. Prošma Nemčije za oriston k Dr. N.; 2, Skleni zbora o možnih predlogih Sveta za aplikacijo čl. 4, štatuta Društva Narodov; 3, Bilanca; 4. Gradnja dvorane za zborovanja. TAJNIK DR. N. ĐRUMMOND V BERLINU. Tajnik sir Errick Drummond se je podal v Berlin, da uredi z nemško vlado razna vprašanja, ki se tičejo zasedbe mest v tajništvu in raznih odsekih Društva Narodov. Nemčija dobi mesto podtajnika. Za to mesto prihaja najbolj v poštev poslanik v War-šavi, dr. Rauscher. Nemška štampa je obisk Drumonda po-spremila s celim šopom slavospevov in ljubeznivosti, zato, da bi ga čimbolj pridobite zase. Kako bo izpadla vsa ta kolobocija, ta zakulisni boj za vpliv in nadmoč v Ženevi bomo poročali. Že danes pa lahko trdimo, da čim več članov stalnih bo v Svetu Dr. N., tem man; bo isti lahko delal in skleoal, ker so interesi prizadetih držav tako močno v nasprotstvu, da jih je težko spraviti v sklad ter tako omogočiti popolno zadoščenje za vseh. Sklepi Sveta Dr. N. morajo biti enoglasno sprejeti in tu je ona huda točka, radi katere bodo morali še mnogo razmišljati in konterencirati. DNEVNE NOVICE Občni zbor dutovljanskega fašja (Prestava poročila v «Piccolo della Sera» od 16. 2. 1926.) V soboto zvečer se je vršil občni zbor fašja. Bili so prisotni ten. Grazfoli, politični tajnik fašja v Sežani in skoraj vsi vpisani. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen tajnik Orel, ki je podal besedo političnemu tajniku Compa-re, da poda politično in upravno poročilo. Ten. Grazioli je, predno so se vršile volitve v nov odbor, povdaril izredno delavnost gospoda Compare v korist občini in je predlagal naj se izreče odstopiv-šemu direktoriju posebno zahvalo. Zbor se je pridružil tem izvajanjem, nakar so se vršile volitve v nov odbor, ki je tako sestavljen: politični tajnik Compare Teodoro; člani Filipčič Enrico, Ukmar Giovanni, Tavčar Antonio, Sirca Leopolde. Poslane so bile brzojavke: deželnemu političnemu tajniku cap. Lupetina, prefektu in pod-prefektu v Sežani. Op. ur.: Mi bi samo pripomnili, da je za dutovljanski fašjo izvanredno zanimanje med vpisanci, ki so se polnoštevilno udeležili zbora, z željo, da bi Dutovljam pokazali tako zanimanje tudi za druge stvari. Gospodom pa želimo izvanrednih uspehov. «UGRABLJENE SABINKE» V nedeljo zvečer uprizori dramatični krožek «Čitalnice» pri Sv. Jakobu v drugič velezabavno komedijo «Ugrabljene Sabinke», ki je doživela pri premieri tak uspeh. Pri igri nastopajo najboljši člani «čitalnice», med temi tudi gg. Sila, Terčič in ga. Silova. Večjega uspeha še ni imela nobena igra pri nas. Smeh, ki je začel pri prvih besedah, se ni polegel do konca predstave. P loskanje brez kraja in konca. Aplavzi pri odprtem odru. — Igro režira g. Terčič. Silno originalne kulise je zamislil naš moderni slikar A. Černigoj. — Pričetek predstave ob 20.30 točno. Predprodaja vstopnic v nedeljo zjutraj od 10-12 v dvorani Đ. S. D. j šalcem, ki ga «razume», s svojo sen-I timentalno služkinjo Rozo. Profesor i Golvič je pa našel v g. Terčiču tudi interpreta, kakor si ga je težko misliti boljšega. G. Terčič ga je podal, kakor da ga je vzel iz narave, karikiral ga ni nič, kakor je delala skoraj vsa ostala družb s svojimi vlogami, zato takšen uspeh. G. Sila bi napravil iz Strižeta nekaj enakovrednega, če bi izbral isto pot ali pa če bi ostal vsaj dosledno v karikaturi. Bolj enotna in zato boljša je bila g.čna Kreševičeva kot Roza. Čudim se, zakaj ni nekoliko svoje živahnosti in glasnosti uporabila že zadnjič v «Kralju na Betajnovi». Ženske vloge (g.a Silova kot Golvičeva žena, g.čna Pregarčeva kot njena omožena hči in g.čna Stepančičeva kot druga hči) so me v splošnem zadovoljile, vsaj to jim moram priznati, da niso bile toliko neokretne in odvisne od šepetal-ca kakor ostale tri glavnejše moške vloge marsikje, predvsem g. Marc, ki je svojo drugače elegantno figuro kvaril tudi s čudnim zategovanjem besed, in g. Ban, ki je s suhoparnostjo ubil že sodnika v «Kralju na j Betajnovi». Sicer pa bom povedal zadnjo besedo glede posameznih igralcev po reprizi. — K. Kocjančič. Schčmthanove «Ugrabljene Sabinke» so brezpomembno delo, se ne skladajo s tisto ekonomijo sil, ki jo zahtevam že od podeželnih društev in kaj šele od šentjakobskega odra, torej bi bilo pravilno, da bi izbrali boljše delo. Ker bom pa o tem spregovoril na drugem mestu, mi ostane ugotovitev, da je komedija pred občinstvom dosegla triumf, ki se mu »očem protiviti, v kolikor je veljal režiji (g. Terčič), posameznim igralcem ter orignalnim scenerijam gosp. Černigoja. Marsikdo je začetkoma sicer nekoliko neverno pričakoval, kako se izide ta prvi poskus moder-»istične inscenacije na našem odru, končno pa jo moral le priznati, da Kristjan Terčič, režiser dramatičnega odseka «Čitalnice», ki je zadnjič tako sijajno nastopil v ulogi profesorja v «Ugrabljenih Sabinkah». (Karikaturo napravil prof. Sirk.) Po slovanskem svetu Lužiški Srbi pred Društvom Narodov Lužiški Srbi so ustanovili Narodni Svet. Ta narodna organiža cija je poslala posebno delegacijo, more futurizem v tej stroki, kar šejki jo tvorijo Bare, dr. Hermann in tiče elegance, manjših izdatkov in [Lorene, v Ženevo, da predloži večjega približanja resničnosti (vsaj »otranji resničnosti), zmagovito tek-»lovati s starejšo kulisno tehniko. Na vsak način.so se ljudje v Černigojevo umetnost precej uživeli nego »a pr. jaz v napore dosedanjega kopiranja ambienta v igrah, ki hoče resnico fotografirati, pa mu opaziš »a vsak korak nerodno narejenost in vsiljivo odrivanje igralčeve osebe v «zadje. S to uprizoritvijo mislim, da smo našli tudi našemu odru pametno in okusno rešitev 'tehnične inscena-cijske plati. Kar se pa igranja tiče, moram povedati, da je bilo težko iztisniti nekaj dobrega vina iz tako »ezrelega grozda, kakor je Schöntha-Mov pridelek. Edina figura, ki je obdelana nekoliko dostojneje, z nekoliko psihologije, je profesor Golvič, skoraj ganljiv tip starega, raztrese-»ega dečka, skrbnega družinskega • četa in boječega zakonskega moža, ki se je na stara leta v svoji neener-giji, pustil premamiti, da mu na «šmiri» pol-šarlatanskega, pol-usmi-Ijenja vrednega gledališkega ravnatelja Strižeta uprizorijo klasično tragedijo iz študentovskih let, namesto da bi se zadovoljil z edinim poslu- Društvu Narodov želje in pritožbe lužiških Srbov. Lužiški Srbi bivajo v Nemčiji in so obdržali kljub sto in stoletnemu neihškemu zatiranju živo narodno zavest; posebno močna je njihova sokolska organizacija, ki se je prijavila tudi za veliki vsesokolski zlet v Pragi. Srbi so žilavi, pa naj bodo doma ali pa pod tujcem. Marsikateremu Slovenu lahko služijo za zgled. Diplomatska premeščanja v Jugoslaviji Te dni je kralj Aleksander podpisal obširen ukaz o premestitvah jugoslovenskih diplomatov. Skoraj vsi so izmenjani. V Rim pride eden najsposobnejših jug. dipl. sedanji poslanik v Berlinu Balug-džič, a Voja Antonijevič odide v Madrid. Jovan Plamenac razkrinkan kot snovatelj umorov v Črni gori. V seji Narodne skupštine dne 16. t. m. je črnogorski poslanec Milutin Tomič poročal, da je dobil isti dan iz Cetinja brzojavko, po kateri se je uvedla preiskava proti odmetnikom, ki so ubili inž. Miklošiča. Roparji so priznali, da so ubili inženirja, izjavili pa so, da so to storili po naročilu Jovana Plamenaca, kateri je nedavno dobil mesto jugoslovenskega poslanika v Pragi, a bil takoj na to upokojen. Izpovedali so nadalje, da je Plamenac organiziral celo vrsto umorov, ki so se izvrišili že poprej. Cetinjsko sodišče zahteva sedaj od beograjske policije, da takoj izsledi, prime in odvede na Cetinje Jovana Plamenaca kot povzročitelj teh činov. Rusija odklonila sodelovanje pri razorožitveni konferenci. To konferenco pripravljajo že del j časa in pre privi jalna dela bi se morala vršiti v Ženevi. Bila je povabljena tudi Rusija, ki je pa odklonila udeležbo na konferenci, ki bi se vršila v Švici in sicer radi spora, ki datira že od časa umora Worovskega. Švica noče dati zahtevanega zadoščenja in Rusija noče zato poslati svojih oficijelnih zastopnikov v Švico. Konflikt med Rusijo in Latiško. Med baltiškimi državami, ki so prišle do osamoosvojitve ob veliki revoluciji leta 1917, in sovjetsko Rusijo ne vladajo posebno prijazni odnošaji. Ni medsebojnega zaupanja in te državice se boje za svojo eksistenco. Strah pač ni popolnoma neupravičen, zakaj baltiške države zapirajo sovjet-Rusiji prosto pot do Baltiškega morja. Sovjetski Rusiji je odprt samo koridor do Finskega zaliva pri Ljeningradu, ki za promet do morja ni ugoden. Zato se v teh državah zelo boje komunistične propagande, smatrajoč, da bi ta lahko služila Moskvi za pretvezo, da se jih polasti in napravi konec njihovi državni samostojnosti. V to razpoloženje medsebojnega nezaupanja je padla kakor iskra afera s sovjetskima kurirjema. Pred dobrimi tremi tedni sta potovala dva bolševiška diplomatska kurirja skozi Latiško. V vlaku sta ju napadla dva moža ter ju ubila, a tudi morilca sta bila na begu ustreljena. Izkazalo se je, da sta bila morilca iz Litavske. Sovjetska vlada se je takoj obrnila na Rigo v zadevi. Latiška vlada pa je takoj izjavila, da je bil slučaj navaden roparski umor brez vsakega političnega ozadja. Sovjetska vlada pa je drugačnega mnenja, ter je ogorčena izjavila, da pada vsa odgovornost za posledice afere na Latiško in jo izrecno proglaša za odgovorno. Sovjetsko časopisje ob tej priliki strastno napada Latvijo. Moskva zahteva naj - se njeni inozemski diplomatski organi spoštujejo v taki meri kot je to v mednarodnem svetu običajno. Zato vstraja enegično na svojem stališču. Velika nemška vohunska afera na Poljskem. V Gornji Šleziji so poljske oblasti odkrile široko razpleteno špi-jonažno organizacijo, ki je delovala v prid Nemčije. Zaprtih je čez 40 oseb. Vsi aretiranci so člani «Nemške ljudske zveze». Nemška vlada je protestirala v Varšavi radi aretacije 28 nemških državljanov. Občinske volitve v Rmnuniji in Bolgarski V predzadnji številki smo poročali, da se vrše občinske volitve v celi rumunski državi. Poročila, ki prihajajo iz države, pravijo, da so bile te volitve zelo krvave. Tudi so te volitve prvi hud spopad med vladno stranko in opozicijo. Ru-munija šteje 9000 občin; v 3000 občinah je vlada proglasila zmago liberalne vladne stranke, ker opozicija o pravem času poskrbela za vložitev kandidatskih list. V drugih občinah pa kaže zmaga opoziciji. Ob priliki volitev so se vršile hude demonstracije v Bukareštu. Dijaštvo, ki je po večini pristaš nacij onalistične stranke je de-j monstriralo, nastopiti je moralo [vojaštvo z oboroženo silo. Ranie-nih je bilo precejšnje število na obeh straneh. Tudi v Bolgariji so bile volitve. Poročajo, da je povsod dobila večino vladna stranka. Za vladne stranke je glasovalo nad 50% vo-lilcev. Bogvedi, če niso «presipali» krogljic. Zavod za slovanske študije v Parizu je dobil v zadnjem času pravico javnosti. Ta važna inštitucija na pariški Sorbonni se je ustanovila na izrecno prizadevanje velikega prijatelja Slovanov, pok. prof. Denisa. Nižanje cen lesa Naša glavna lesna tržišča II. Bistrica, St. Peter in Postojna so znatno znižala cene lesu, dasi se ne more reči, da so se znižale cene moki in drugim živilom, ampak se še vzdigujejo. To pripravlja naše kmete v slabo voljo! Kako pa tudi ne! Neumlji-vo jim je, da se vse draži, les pa ceni. Kje so vzroki, da les tako pada in ali se bo zopet podražil primerno drugim cenam? Nato je težko odgovoriti! Res je, da smo sedaj nekako izven sezone, ko je za les najmanj vprašanj, je pa tudi res, da tolike krize v lesni trgovini že štiri leta nismo imeli. Na vsak način je upati, da bo na spomlad več živahnosti v kupčiji, toda kljub temu se ne moremo nadejati, da bi les dosegel prejšnje cene. Tesan les zgubil mnogo na ceni radi tega, ker nam Jugoslavija dela precej močno konkurenco najsibo v cenah ali v kakovosti. Govori se, da bo tudi za okrogli les primerno znižala carino, kar bi pomenilo nadaljnje nižanje cen istega. Seveda ne bo šlo to 'tako lahko, ker so lesne tovarne vse odločno proti temu. Pa tudi nato moramo biti pripravljeni! Je pa še en vzrok, da se les ceni — denarja ni! Kupčije se sklepajo edino le na večmesečni rok in kupca za takojšnje plačilo je težko dobiti. To stori, da — po domače povedano — ni denarja, ne blaga. Medtem, ko je les že davno na svojem mestu in že razprodan, mora prodajalec še čakati na denar, kar mu onemogoča razmah. To velja tudi za močnejše tvrdke, ne samo za manjše trgovce. Kljub sedanji lesni krizi, gleda naš kmet s ponosom na svoj gozd. Straši ga nizka cena in ga pripravi, da omeji svoje izdatke, toda sigurnost, da mu je les vir dohodkov, ki mu bo vedno omogočal pošteno preživeti svojo družino, ga ne zapusti. Radi tega pozablja marsikateri na potrebno varčnost in živi dnevu, brez ciljev za bodočnost. Dostikrat zleze tudi v nepotrebne dolgove. Te dolgove, ki si jih z neumljivo brezskrbnostjo nabaše, je vendar težko izplačevati. Tudi dnevni izdatki so mnogokrat nepotrebni. Tako je ustavljanje pred gostilnami z vozmi in pijančevanje popolnoma brez potrebe. Ali ne bi bilo boljše, da kmet, ko pride zvečer iz gozda, razloži blago, spije — ako je potreben — v kaki gostilni stoje pol litra vina in potem hajd domov. Res je, da so konji potrebni počitka in lačni, toda ako so vlekli celi dan težak voz, bodo tudi s praznim vozom prišli domov in šele doma dobili jesti. Pred gostilnami pa razstresejo polovico ovsa in odpočijejo se tudi he. Kmet naj pomisli, koliko bi s tem prihranil, mislimo, da bi bil s takim ravnanjem par sto lir mesečno na boljšem. Tisti, ki so znali pravilno obračati denar, stojijo danes mnogo boljše in so si pomagali, medtem ko je pri drugih ravno nasprotno. Si naročen na „Novice“? K PETDESETLETNICI „EDINOSTI“ (Ostale slike prinesemo prihodnjič Dr. Karol Podgornik, Br. Edvard Slavik, Ivan Stari, podpredsednik pol. dr. «Edinost» in pred- predsednik tiskarne «Edinost» in tajnik ravnatelj in izdajatelj «Istarske Riječi», sednik goriške pokr. org. P°l- dr. «Edinost». Hiša Antona Trobca, v kateri je bilo dne 20. septembra 1874. ustanovljeno Politično društvo «Edinost». Hiša prismojene svetnice Marije Mesminove v Bombonu, mali francoski vasi. Nora Mesminka je imela kip Marije, ki se je v vlažni sobi tik peči potil in zato «jokal». «Čudež», da se Marija joka, je prinašal Mesminki mnogo denarja. Naenkrat je začela trditi, da je od hudiča obsedena. Prosila je duhovnika Desvoyersa, naj ji hudiča izžene. Ker duhovnik tega ni storil, ga je v družbi deseterih žensk in dveh moških napadla, mučila, zbadala in mu hotela odrezati jezik. Komaj so duhovnika rešili, noro babnico in njene prismojene pajdaše pa zaprli. Ljubljanski kolizej, zgrajen 1. 1845., v katerem je 6 velikih dvoran in 126 soh. V kolizeju živi več ljudi kakor v dveh Višnjih gorah. Danes so v kolizeju trgovine, delavnice in ogromno majhnih stanovanj. Ženitev na kmetih v Srbiji V nekaterih krajih Srbije, zlasti v Mačvi in Šumandiji, vladajo med ljudstvom po vaseh še stari običaji, da ženin ukrade nevesto, če jo ne more na lep način dobiti. Navadno se take tatvine nevest končajo z lepim koncem, včasah pa seveda pride tudi do sodnih razprav. Običajno se stvar poravna s poroko. Za ženinovo in nevestino rodbino hi bila velika sramota, če hi ženinov oče ne sprejel svoje snahe, ki mu jo je sin privedel ponoči med pokanjem pušk in vzklikanjem fantov. Nevestini roditelji se potem, ko je ženinov oče, hišni gospodar, sprejel novo snaho pod streho ter ji ponudil kruh in sol, morajo pomiriti, ker njihova hčerka je s samim tem' činom postala v novi hiši domača. Navadno se nekaj dni pozneje odpravita nevestina roditelja v zetovo hišo, kjer ju seveda najlepše dočakajo, čeprav so morda bili prej v sovraštvu. Najprej se spor poravna z zdravicami pri vroči rakiji, potem pa pri vaškem popu, ki mlada dva združi za vedno. Spomladi leta 1925. sem bil povabljen od prijatelja živahnega Ljubi-sava Borisavljeviča na njegovo svatbo. Ljubisav je živel na posestvu očetovem v veliki zadrugi bogatih Borisavljevičev v precej veliki vasi kakih 35 km južno od Šabca. Vzel sem dopust in z veseljem odpotoval iz Beograda, vedoč, da bom zopet videl nekaj zanimivega. V Šabcu me je prijatelj Ljubisav počakal na pristanišču ob Savi. Kmalu sva se v največjem diru peljala na malem kmetskem vozičku s parom iskrih konj po lepi ravnini proti njegovemu domu. Med potom mi je rekel: «Veš prijatelj, sklenil sem, se oženiti. Jutri zvečer gremo ukrast devojko.» Zasmejal sem se, ker po mojem mnenju deklet ni treba ukrast za ženitev, ker se vsaka rada omoži. Ali tu je bila stvar drugačna: oče njegove izvoljenke, mlade lepe De-sanke, je bil v sosednji vasi največji gazda (gospodar), njegova velika zadruga se je štela med najboljše v okraju in niti v sanjah ni gazda Miroslav mislil na to, da bi dal svojo hčer sinu starega Borisavljeviča, ki ga je že od mladosti sovražil. Kmalu sva se pripeljala na dom Borisavljevičev, ki je tvoril celo vrsto ............ • /' Obredne maske divjih narodov. V starodavnih časih, ko so hili ljudje še poganske vere in so oboževali mnogo dobrih in hudobnih bogov, so se preoblačili ljudje tako, da so bili podobni raznim zverem, pošastim ali pa celo bogovom, katerih so se najbolj bali, da bi s tem hudobne duhove oplašili in odpodili. Ko so ti narodi sprejeli krščansko vero, so svoje nekdanje bogove začeli zasmehovati in se norčevati iz njih, ker se jih niso več bali. Tako so tudi stare obleke, s katerimi so se prej šemili v svojo obrambo, začeli oblačiti ob veselih in smešnih prilikah, da so uganjali norčije v njih. Divji poganski narodi, ki še danes verujejo v svoje bogove, še vedno oblačijo take obleke v bogoslužne namene. Posebno duhoščina se ob svečanih prilikah našemi, da izgleda bolj podobna bogovom ter lažje strahuje nevedno ljudstvo in izkorišča. Zgornja slika nam kaže kot velikanske tiče našemljene Indijance iz Severne Amerike.Tako oblečeni duhovni plešejo pred maliki in pri tem grozeče odpirajo ogromne kljune, kakor na pustni torek ljubljanska brna, ki je tudi ostanek iz onih časov, ko so bili Slovani še malikovalci. Leve slika predstavlja kot malika maskiranega indijanskega duhovnika. Desna slika nam pa kaže zamorskega zdravnika-duhovnika iz Afrike, ki se obleče tako strašno, kadar zagovarja bolezni, kačji pik in uroke ter izganja hudobne duhove. Čeprav so ti duhovniki in zdravniki veliki bedaki in je vsak naš šolarček 3. razreda v primeri ž njimi učenjak, njihova fanatična vera vendarle včasih res pomaga bolnikom. Zakaj vsaka vera, ki je močna, koristi človeku: človek namreč sam v sebi zmaguje škodljive šoke in ozdravi. Bolnik, ki obupuje sam natl seboj, pa mora umreti, ker ni v njem nobenega odpora več. Indijanci verjamejo in zaupajo v svoje duhovnike in zdravnike, zato se jih boje in jih dobro plačujejo. Ker pa Indijanci preveč popijejo žganja, izumirajo ter jih je danes le še par dobrih polkov. Indijanci so najbolj žalostni zgled, kako mora vsak šnopsarski narod poginiti po lastni krivdi in da mu ne morejo pomagati nobeni homeopati, ne duhovniki, ne zdravniki, ne šeme, ne brne! zgradb in gospodarskih poslopij. Zadruga Borisavljevič je štela črez sto članov. Gospodar zadruge, oče Ljubisavov, star, že precej osivel, vendar še vedno živahen možak me je dočakal v družinski sobi z veliko steklenico ljute rakije, ena njegovih snah pa s kruhom in soljo. «V imenu očeta in sina in svetega duha, dobro nam došel, pij, brat Slovenec, da nam prineseš srečo v hišo!» mi je rekel možak. «Amen,» sem zaključil gospodarjevo molitev in nagnil steklenico. Drugega dne smo se pripravljali na tatvino neveste, ženin Ljubisav, njegovi trije bratje, jaz in še par njegovih prijateljev, vaških fantov..Da bi bili vsi enaki, sem slekel tudi jaz uniformo, obul nove opanke z lakastimi jermeni preko volnenih hlač in telovnika, oblekel gornjo belo, lepo vezeno košuljo (srajco), ki mi je segala do kolen, opasal vezeni pisani pas, za katerega sem zataknil .samokres, na glavo še širok klobuk, in bil sem pravi «seoski momak». Mlade snahe so mi rekle, da mi obleka dobro pristoja. Nekaj deklet mi je celo reklo, da sem lep, kar mi je seveda dobro delo. Okrog 10. zvečer smo se odpravili v sosednjo vas na konjih, oboroženi z lovskimi puškami, ki so pa seveda bile napolnjene le s smodnikom. Kake četrt ure pred vasjo smo privezali konje ob plot in šli peš proti vasi. Vas je bila mirna in tiha; le na drugem koncu se je čula pesem vaških fantov: «Ko ti kupi šalvare za te noge debele.» Kraj vasi je bila zadruga gazde Miroslava, oče Desankinega. Po pr- stih tiho kakor mačke smo prišli do hišnih oken; pogledal sem skozi motne šipe: v gornjem kraju izbe za velikansko mizo je sedelo nekaj moških pri rakiji, v drugem kotu pa je neka mlada debela žena mesila kruh. Z Ljubisavom sva šla dalje krog plotu pred hišo, med potom mi je zašepetal: «Desanka ve, da pridemo Mislim, da nas čaka.» Kmalu sem skozi špranjo v plotu zagledal na dvorišču neko belo postavo, prislonil sem glavo na špranjo in tiho poklical: «Desanka!» Hitro kakor srna je skočila k vratom, kjer jo je že čakal Ljubisav ves srečen. Šepetajoče je rekla: «Oče sumi. Bežimo, on bo streljal.» «Pri konjih se vidimo, Joško,» je rekel srečni ženin in v hipu odvedel nevesto. Psi, ki so bili privezani na dvorišču, so začeli strašno lajati. Eden je priletel k meni in kmalu je bilo pol moje srajce njegove. Skočil sem k tovarišem, ki so bili na oglu hiše. «Dovršeno je,» sem rekel, «končana je tudi moja košulja. Odnesel jo je pes.» Stopili smo tik k hišnim oknom in zaporedoma oddali v zrak deset strelov _ staro, dobro poznano znamenje, da je domača hčer ukradena. V hiši je zašumelo kakor v panju: «Desanka, Desanka, kje si? Držite jih, dajte puške!» Mi smo oddali še par strelov in smo jo ucvrli preko plotov in njih h konjem, za nami pa se je valil cel trop ljudi: mi s konji, drugi peš črez plotove za nami. Sem pa tja se je pokazal med drevjem blisk in začul pok lovskih pušk. Oni nesrečni pes ie bil vedno za menoj, na vsak način je hotel dobiti še drugo polovico moje srajce. Vsi zasopihani smo pritekli do konjev. Ljubisav je že bil z Desanko pred seboj na konju. V hipu smo zdirjali vsi preko ravnice proti domu, ne gledajoč na njive, kjer smo teptali komaj posajeno zelje in koruzo. Na nekem ovinku pred majhno kolibico za čuvaja vinograda se je ustavil moj konj, suval sem ga s špicami opankov v bok in tepel ga s kopitom lovske puške, a mrha se ni hotela niti ganiti. Za seboj sem vedno bliže čul streljanje in topot konj. Kar vroče mi je začelo prihajati ob misli, da me bodo dohiteli in vjeli kakor vrabca. Nič kaj si nisem želel svidenja z razjarjenim starcem, De-sankinim očetom, njegovimi sorodniki in vaškimi fanti, ki so jahali za menoj. Cim bliže so prihajali, bolj v kolobarju je plesal moj konj okrog kolibe, Enkrat sem si pomislil: Zbogom lepa Notranjska z Logatcem in Ravnikom vred. Popustil sem konju uzdo in ga tapljal po vratu. Ko so že polena letela po mojem hrbtu, je naenkrat zdirjal konj kot strela po ravnici črez njive. Kmalu sem bil pri tovariših, ki so že mislili, da sem jaz za vse skupaj moral plačati račun. Dom Borisavljevičev je bil ves razsvetljen. Cela družina in pol vasi je bilo v hiši in krog nje. Oče Ljubisavov in njegova žena sta . dočakala nevesto na pragu, ponudila ji kruh in sol ter jo dvignila črez prag v hišo. Vaški ciganski orkester, ki je na to že komaj čakal, je veselo zaigral. Oče je povedel z nevesto kolo, mi ostali pa za njim. Nastalo je pravo veselje, ki je trajalo vso noč in drugi dan ter naslednjo noč. Naši prega- njalci so prišli pred hišo prepozno, ko je nevesta že igrala z očetom kolo. Oddali so par strelov v zrak in se z dolgimi nosovi vrnili. Drugega dne popoldne sem se prav vesele volje odpeljal v Beograd. Črez teden dni sem prejel od Ljubisava pismo, v katerem mi je sporočil, da sta se z Desanko poročila ter cla so sedaj njegovi in njeni roditelji zadovoljni. Le stari gazda Miroslav da se večkrat jezi in godrnja: «Vse bi bilo dobro, samo oni Slovenec mi je ubil psa.» Moram še povedati, da sem plačal psu s samokresom pri njegovem drugem poizkusu, da se polasti še ostale polovice košelje. ______E N- Uolkovi v Rusiji Nekaj radi nemarnosti sovjetskih oblasti v boju zoper roparsko divjad, nekaj radi izredno zgodnje in ostre zime se je volčja zalega tako razmnožila na Ruskem, da se drznejo živali ob belem dnevu do človeških naselbin. Profesor Solovjov zahteva narav-noist, da se volkovi iztrebijo; da podpre svojo zahtevo, navaja v posebni brošuri številke, ki so strašne že same na sebi. V Iju-dovladi baškirski, ki je le malenkosten del ruske države, so uničili volkovi po uradnem razglasu, ki pa seveda ni mogel upoštevati vseh slučajev, živine v vrednosti pet milijonov zlatih rubljev. Škoda, ki jo povzročijo volkovi v eni zimi na Ruskem, se ceni na štirideset milijonov zlatih rubljev. Samo, v nižni-novgorodski guberniji so volkovi v zimi 1924.-1925. raztrgali devet tisoč glav živine. Letos je volčja nadloga seveda še hujša. Naskakujejo že vlake. Bolj in bolj se približujejo v krdelih selom in vasem in ne človek ne živina nista več pred njimi varna. DROBNE NOVICE Z DEŽELE MEDANA, j nju, kot lansko leto. Sedaj se je še Himen. I podrl mostič pod Sv. Lovrencom, tako Pretekli teden se je poročil g. Zu- da je promet še bolj oviran. Ne iz-Ijan Dominik z g.čno Lojzo Zorzut, gleda, da bi se oblasti pobrigale in ter g. Bužinel Jožef z g.čno Amalijo poskrbele za zgradbo nove ceste na Sirk. Oba sta vneta člana našega izo- j dotičnem kraju. braževalnega društva. Želimo vsem! AVČE. štirim v novem zakonskem življenju j v nedeljo, na dan Sv. Valentina je prav obilo sreče. Pri tej priliki umrl v Avčah v starosti 58 let Valen-se je nabralo pri omizju Žuljan L 25 tm Gašperšič, cerkovnik. Pokojni je za Dijaško kuhinjo. Označamo ta1 ]-,0jejiai približno 3 leta, dokler se ga z?.led.,vse™;ldr!lgini v Posnemanje ob je k0nečno usmilila koščena žena s koso in ga odpeljala v deželo radosti. Pogreb se je vršil v torek ob obilni udeležbi vaščanov. Naj počiva v mi- sličnih prilikah. IZ OZELJANA. Če se ustaviš v Ozeljanu, ob veliki cesti na Otavi pri g. Špacapanu, te rui pozdravi lepa hiša, mlada gospodinja in skrben gospodar, tako da se kar domač počutiš v precej veliki kuhinji. Pa pogledaš po stenah, pa te pozdravi raz nje precej obsežna n;orn .-lil»-«-» »-»r» 1.' r» + rkv»! lol'jlz’r» It-oIz-II-» •' _ LEDINE NAD IDRIJO. Ker iz našega idrijskega okraja se skoraj nihče ne oglasi v «Novicah», naj se dovoli meni majhen prostor v slika, na kateri lahko našteješ kakih 300 ljudi. In ko povprašaš, ti povedo, da se je leto pred vojsko tako slikala vsa Špacapanova družina, ožje sorodstvo, in da so vsi ti tam slikani sami sorodniki. No, «Noetova žlahta». — Ozeljansko društvo je nastopilo v nedeljo na novem odru v dvorani g. Špacapana na Otavi s jjrecej pestrim sporedom, ki je bil deloma precej dobro izveden, deloma pa so se mu poznale nekatere lahko popravljive hibe, ki jih bo trdna volja članstva gotovo zmogla. Zlasti bi si želel to radi poslednje, šeste točke, ki je sicer ljudem nudila obilo zabave, a prazne. Izmed pesmi je ugajala zlasti ona «Dva gluha», ki sta vzbudila mnogo smeha vsled svoje domačnosti in pa dobre volje. «Lažizdravnika» sta manj ugajala. Govorilo se je mnogokrat pretiho, drugikrat zopet tako flegmatično kot da vse skup ni na odru, ampak doma. Vendar je igra po zaslugi drugih lepih in točnih prizorov dosegla svoj končni namen. Seveda je slabo, če k temu pripomorejo kaj prezgodaj napravljene klobase, a stvari to ni škodilo. Vedeli bomo za drugič. Izmed pesmi je ugajala zlasti ona o «Zaostalem ptiču». Je pač narodni, Vodopivčev ton, ki takoj najde prava ušesa. «Pobratimija» je bila neizrazita, posebno v zadnjih akordih, ki niso izzveneli kot bi bilo trebalo. Tu bi se pač moral moški zbor bolj potruditi. Res je, da pravega pevskega materijala še ni, zato pa tem bolj gotovo upam, da se bo izpoplonil počasi, stopnjema, in se nam še pokazal. Požrtvovalnost teh pevcev pa zasluži vso pohvalo. Dobra volja, ki rodi sadove. Društvo je na trdni poti razvoja, kar kaže, da se razvija v dobro iz dneva v dan. Primerjal bi samo Silvestrovo, ki pa je bilo tako po krivdi drugih, ne pa radi društev. Upam, da teh krivd ne bo več in s tem upanjem želim društvu in društvenikom srečno pot: na poti navzgor! Zdravo! A. ZATOLMIN. Naša vas je sicer na novicah revna, zato pa povejmo kar na kratko, da so se tisti teden pred pustom poročili v naši vasi kar trije pari, in sicer: Janež Anton z g.čno Kragelj Jožefo, Kaučič Andrej z Čujec Marijo in Lipušček Jožef z Čejec Ano. — Vse tri poroke so se zelo slovesno praznovale, tako da jih je bila deležna cela vas. Zato pa želi vsem mladoporočencem srečno življenje in zdravo pot skozi vse težave ves Zatolmin. Tukaj se je otvori! dne 4. t. m. 20. dnevni, kmetijski tečaj. Priglasilo se je takoj nad 70 fantov in mož za obiskovanje tega tečaja. Poučuje potovalni učitelj g. C. Šavli, in sicer 4 ure dnevno. Vlada precejšnje zanimanje za predavanja in pouk o vseh gospodarskih strokah kakor n. pr. mlekarstvo, živinoreja in gnojenje z umetnimi gnojili itd., koji so glavni vir dohodkov, tukajšnjega okraja. Ustanovil se je tudi v Idriji stalni kmetijski urad, za Idrijski okraj. Kaki uradniki bodo tamkaj nameščeni, še ni znano. Upati pa je, da bodo vpoštevali želje ljudstva, s katerim naj se občuje slovensko in jim daje svete in navodila pri raznih prilikah in potrebah. ŠTORJE. HIMEN. Iz dobroznane ugledne in narodne družine Marc, Štorje 45 sta stopila v zakon dne 15. t. m. starejši sin Franc Marc z dražestno gospico Antonijo Dolgan iz ugledne narodne družine Dolgan iz Majcenov pri Štor-jah. Bilo srečno v novem stanu! IZ PODGORJA V ISTRI. Malo se sliši iz Podgorja, marsikdo si bo mislil da ni tu nič novega, pa ni tako. Še precej živahno je in to namreč v gostilni, posebno ob nedeljah, kljub temu, da vse tarna in obuje nad bodočnostjo. Marsikaj ni pri nas v redu. Že dolgo nas strašijo, da nam bodo pošto vzeli, česar se seveda tudi res bojimo. Pa saj končno ni naša pošta bog-ve kaka dobrota. Z njo si malokdo pomaga, celo obratno. Pisma pridejo včasih kar s 14-dnevno zamudo, imajo že kak tehten vzrok. Naši možje so tudi na mestu. Zakaj da bi kapital v obliki gozdov ležal mrtev, brž ga treba spraviti v promet neoziraje se na noben tehten ugovor. Tega načela se držijo pri nas. Zato pa je tudi razen nekaj grmovja vse golo, klub temu, da so bili tu nekdaj veličastni gozdovi. Da se težko živi in da je naše stanje obupno je vzrok splošna povojna beda. Dosti krivde pa leži tudi v nas samih. Nič čudnega, da se jih je toliko izselilo v Ameriko, in še bi jih šlo, če bi oblasti dovolile. Neka-kateri so si v novi domovini prav dobro opomogli, in govori se, da nas na spomlad obiščejo. Z druge strani se sliši, da tudi Amerika ni obljubljena dežela. En napredek je zaznamovati in to je naše izobraževalno društvo «Cvetoči Slavnik». Ustanovilo se je lani sredi leta na pobudo nekaterih agii-i nih mož in društva «Prosvete» v Tr- V istem tednu so se rodili trije |stu, pod katerega okrilje je tudi sa-otroci. umrl pa ni nihče. Izgleda, da! bo leto srečno. TOLMIN. Naše učiteljišče je vzgojevalni zavod posebne sorte. Šolsko ravnateljstvo razpošilja dijakom okrožnice, v katerih jih poziva, da se morajo udeleževati raznih plesov. Mladi dijaki, polni življenja in razposajenosti si tega ne puste dvakrat reči in se vdajajo z vso silo in strastjo plesom in veseljačenju. Na stariše, katerim so vse stvari znane, to porazno vpliva in velika večina njih bo prihodnje leto dala študirati svoje sinove in hčere na kak drug zavod v Gorici in Trstu. Na nižji gimnaziji so pa prepovedali dijakom medsebojno občevanje v slovenskem jeziku. Še mnogo drugih res čudnih stvari se dogaja na nižji gimnaziji, katere hočemo v enem izmed prihodnjih člankov osvetliti. LADRA PRI KOBARIDU. Še vedno se nahaja cesta med Kaninom in našo vasjo v istem sta- ! mo pristopilo. Društveno delovanje se kaže najbol j v pevskem zboru. PocJ vodstvom marljivega pevovodje je v tem kratkem času naštudiralo več pesmi, s katerimi je večkrat javno nastopilo. Moški zbor bi vsekakor bolje napredoval kot mešani. Z malo večjo požrtvovalnostjo bi se doseglo še lepše uspehe, posebno sedaj ko je učenje olajšano, ker je. na razpolago harmonij, ki si ga je društvo z velikimi žrtvami nabavilo. Proti koncu zime se ljudje začno še ženiti. Ženijo se tudi pri nas, a oženi se ne nobeden, kar dela velike preglavice in skrbi dekletom in prav posebno tudi nekaterim mamicam. Žalostno je dejstvo, da polagoma skoro nevidno izginevajo stari narodni običaji. Tudi fantovsko življenje je skoro povsem izumrlo. Namesto lepe melodične narodne se žali-bog prav pogostoma slišijo tuje (ita-Ijanske) pesmi. Toliko za enkrat. P. S. ČRNI KAL V ISTRI. Pred tremi meseci je izginila iz vasi Sever Marija. Kljub vsestranskemu poizvedovanju še do danes nimamo nikakega obvestila, kje se nahaja. Kdor bi zanjo vedel, naj blagovoli sporočiti žalostnemu očetu v Črnemkalu. BABIČI. «Novice» so že enkrat poročale o našem Umerju. Bilo ga sicer malo sram, ko so ljudje širom Istre čitali, da imamo v Mareziganski občini človeka, slovenske krvi, ki prepoveduje slovensko pesem v svojih lokalih. Umer naj bo pa uverjen, da Franc Babič iz Babičev ni dopisnik, pač pa človek, o katerem on niti sumi ne. Če zasliši slovensko pesem v svoji gostilni, postane divji, zdi se, da se mu trga v prsih srce. Ko smo vlagali prijave za dodatne ure slovenščine v ljudski šoli, je tudi divjal. No, mi mu ne zamerimo, ker vemo, da je revček na duhu. Svetujemo mu, naj si zvečer obveže glavo s cunjo, v solnati vodi namočeno, mogoče bo drugo jutro ostalo kaj soli na čelu. Dopisnik. IZ BREGA. V soboto 6. t. m. je dospelo na žel postajo v Borštu dva vagona (240 kvintalov,) umetnega gnojila super-fosfata, katerega so si naročili tukaj-šni kmetski posestniki potom Trž. kmet. družbe, oziroma kmetijske zadruge v Dolini. Vsa ta množina je bila v popoldanskih urah isti dan, oziroma drugo jutro, raztrošena po travnikih. 77 kvintalov je ostalo v Borštu, ostalo se je izvozilo v Dolino, Bo-Ijunec, Osp. itd. Prav hvalevredno je, da so naši kmetovalci naročili umetna gnojila, toda moramo ugotoviti, (Dalje na VI. strani.) SLUŽKINJO, pridno in pošteno za opravljanje malih hišnih del in oskrbo dveh otrok se išče.' Ponudbe pod «Poštena» na uprav-ništvo «Novic». mrtvaški predmeti, _________________fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria. Trocca DELITEV skupnih zemljišč, občinskih pašnikov in gozdov. Prošnje na kompetentne oblasti, kopije map, registrov in izvlečkov. Nasveti in informacije brezplačno v pisarni v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III. št. 19, pritličje (v hiši hipotečnega zavoda). TRGOVSKI POMOČNIK vešč slov. in ital.- jezika, izvežban v trgovini s kolonijalnim blagom z večletno prakso išče službo tudi kot skladiščnik v mestu in tudi na deželi. Ponudbe na upravni-štvo lista. r i n iiHmi iimmaiii n Valentin Blazina delavnica pohištva ulica Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-vis Zonca) Amerikanske žage nemškega izvora kakor tudi prave žirijske sekire, plan-kače prodaja pod garancijo JOSIP BRINŠEK trgovec Trnovo pri II. Bistrici —IIIIHk Trst I I Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in jedilne sobe. Cene smerne. Solidna izdelava. ||j |Mai—| JAKOB BEVC • TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZL&YQ kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRdftE pSačuje više kot vsi drugi ZALOGU raznovrstnih ur in zlatenine I I Novo pogrebno podjetje (NIMA IMPRESA) - Trst, Corso V. E. 111.47 (pri trgu Goldoni) Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inšpekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul, lesa 31, Tel. 14-02. LjuNlonsko Mino banko J“"i.Podružnica u Trstu: 0lu XXX Ottobre ll BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A Podružnice; Gorica, Brežice, Colje, Črnomelj, Kranj, Logatec, j Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split | Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem —--------------------- varnostne pušice (SAFES) --------------------- Blagajna je odprta od 9V2 do 12-50 in od l4l/2 do 16 ure. da je to še veliko premalo za velik okraj kakor je Dolinska občina. Pomislimo le, koliko travnikov, lepih gladkih trat in dobrih pašnikov, bo ostalo še vkljub temu nepognojenib, med tem ko mora veliko število naših živinorejcev sedaj na spomlad seno kupovati, ako neče svoje živine pod ceno prodati. Prav koristno bi bilo, ako bi se nabralo še naročnikov in bi skupaj istim potom kot sedaj naročili še morda en vagon ali dva. Za prihodnje leto bo treba že zgodaj v jeseni začeti s propagiranjem na-ročitve. Seveda je to v veliki meri odvisno od tega, kak uspeh bo imelo letošnje (gnojenje namreč), in uspeh ne bi smel izostati. — Radi mrzle in mokre zime, je vso delo na polju in v vinogradih močno zastalo, zato bo treba zelo podvizati z delom čim te posije toplo solnce. Pri nas je zelo težko in zamudno zlasti to, ker se mora vsa zemlja kopati, orje se te malo, zato treba mnogo delavnih moči. — Vino je večinoma že prodano, kar ga je še, bo šlo nekaj na osmice, za drugo pa se še vedno najde kakšen kupec, zlasti ker je do prihodnje trgatve še 1— daleč. :— Priporočal bi našim kmetovalcem naj letos zgodaj škropijo sadno drevje z raztopino modre galice, ker se tudi iz tega še vedno iztisne kakšna lirca. Vsem pa nujno priporočim čitanje naših časnikov in knjig, treznost in varčnost, manj plesov, manj potrate v obleki, (zlasti pri ženski mladini,) več resnosti in značajnosti. Gospodarske novice POKONČUJMO GOSENICE. zinnziizztiiztzttttnttti n tz zz ** zz ♦♦ o o « ♦ ♦ ♦ ♦ Žepni koledar vede! za let® 1926 se dobiva po L 4„— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o. Trst, Via Milano 37. V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi. «><& o* «M* «MS ❖ a» S> •v» SllJlBIllIlBlllIiaiSlllill Zobozdravniškl ambulatorij v Trstu ttSica Setft® Fontana © posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. Ljudska cane. Večkrat se zarode gosenice v tako veliki množini, da pokončajo popolnoma drevesne liste ter na ta način uničijo včasih ves zarod, zato je ne-obhodno potrebno, da se pokončujejo vsako leto po drevju, grmovju in živih mejah. Med listi na vejah se vidi prepletena tkanina (zapredek) v kateri najdemo na stotine gosenic, ako jo odpremo ali raztrgamo. Gosenice je treba spraviti z dreves, predno izležejo iz gnezd, kar se ponekod zgodi že sredi marca, sicer bo stalo pokončavanje gosenic veliko več truda in stroškov. Tudi se pozimi veliko lažje opazijo, ker so veje še gole. Goseničja gnezda pokončujemo na sledeči način: vzamemo nalašč zato napravljene škarje, katere privežemo na dolg drog ter z njimi odstrižemo vršičke onih vejic, na katerih vise goseničja gnezda. Odstrižene vršičke spravimo na kup in jih sežgemo. Ponekod pa pokončujejo tudi s tem, da požigajo gnezda z neko «goseničjo bakljo». To goseničjo bakljo privežejo kakor škarje na dolg drog, da z njo lahko dosežejo goseničja gnezda. Odgovorni urednik: JANKO KUN1IČ. TRGOVCI IN OBRTNIKI POZOR! Proda se na deželi majhno hišico s trgovino in trafiko, katera se nahaja tik cerkve in med občinskim, šolskim in župniškim poslopjem ter v kraju dobro obiskanem od letoviščarjev. Ponudbe na upravništvo «Novic». Seinenn, Kmet. potreMčlne Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca št. 19, je ravnokar prijela iz Nemčije novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor: solate glavate (rice), Kraljice majnika, Ljubljanske ledenke, solatine; zgodnje majske repe (ra-vuce), peteršilja, korenja, špinače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina) paradižnike, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, kmrske pese itd. V zalogi imamo tudi druga poljska in vrtna semena. Detelje lucerne, domače ali triletne detelje in razna travnata semena. Kmetijsko orodje: šape okoli-čanske in istrske, železne grablje, gnojne vile, vrtne škarje in ročne žagice, cepilne nože itd. Umetna gnjila: kalijevo sol, su-perfosfat, Tomaževo žlindro in amonijev sulfat. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ulica Torre bianca št. 19, Telefon 44-39. r- ^. 5v*iv> '»g;, vTr sa POSTOJMA es Hotrnnis Dolezni in oprscile. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. nnaaQDi3DSI3DaS3C352nDQCIDQS3GaDE!Pa □ Špecijalist za ustne c I in zobne bolezni, i § i? Ordinira § §«GORIC! na TravnlKu 5.1L § I od 9. do 12. in od 3. do 5. § a 0 □□□□□□□□□□□□□bppodpdqddpqqsp IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše in «Snsgje potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. — ■ CENE NIZKE. TRST, PIAStXA &. 01OVAMNI St. 1 nnooappaanaaaanonnooaDaanaDS ..Ali’ Olabarda“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Ičiizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale- scenco. Steklenica L 6.—. Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6‘ —. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _______ Živinozdravniška sredstva. Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. □ O □□□□□□□□EiaaaaDanDDCiDaaaDaDDa s o a □ □ □ n a □ a □ a □ a □ n a □ □ a □ a a □ a a a □ a p □ a D ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMIL, GORICA ul. Carduccl 6. - Podružnicu: Cono G. Hordi 40 V delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaia tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, pristni garantirani fcasttwI-osSe bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA IZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči. »L £1: Cevljarnica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio" TStST • Via Giuseppe Captfin Štev. S pri Sv. Jakobu • TKS? Kdor išče obuvaio ceno a vendar lepo, ta bo pomislil raslo, as kapi! kar na slepo! In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . S I .NUNDLOS* šivalni stroji ä „GSricke" 6 lfp> w dvokoim motorini J1AM“ in lieigiiskg puška sg ptioiie le pri Josipu Kerševa-fiijii GORICA ~ Piazza Cavour 9 - GORICA gp ss. to I I ......................................1 " ' 1 ".........................................11 ' -F •:* ❖ ❖ * * ❖ ❖ * * * * * BUFET PRIMC Trst, ulica XXX ©ttofore 19, nasproti kavarne Commerclo Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveze Dreher jevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine iid. — POSTREŽBA lOČNA. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. £ OOOKOVAB^ DESTILACIJA TRST - F. ŽAGAR - TRST ULiCA S. FKAIžCISC© 1® — TELEFON 38-72 Zaloga domačih vin, istrske tropisaoyke, slivovke, brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev. p m* Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. fl3L CEl O TŠS k© m brdka ustanovi] na 1. 1898. Gorici, uL Carduccl 14 (pr. GosposKa ulico) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul/)