Leto 1894.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dné 24. novembra 1894.
(Obsega štev. 219.—220.)
310.
Dopustilni
a z dné 22. oktobra 1894.1.
*a 'okalno železnico iz Waidhofna na Ipsi v Kien-berg—Gaming (železnico po ipski dolini).
Mi Frane Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
aPostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski 111 ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda rakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-Jerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-8 eški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; toejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
zgraditi in obratovati lokalno železnico z ozko raz-tečino od Waidhofna na Ipsi v Kienberg—Gaming (železnico po ipski dolini), vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje na podstavi zakona z dné 26. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 33. iz 1. 1894.) dodeliti takö-le:
§• I-
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico z ozko raztečino od Waidhofna na Ipsi na progi državne železnice Amstetten—Klein-reifling napraviti črez Höllenstein, Göstling in Lunz v stik s progo državne železnice Pöchlarn—Gaming, (železnico po ipski dolini).
v . ^er je Bogomir Jax v Waidhofnu na Ipsi ceme*‘ 'f Antonom Fanto v Schcibbsu in Lovren-liie lemom v Hollensteinu, nadalje v zvezi z Ju-To**1 ^ax°ni v Waidhofnu na Ipsi, Andrejem v \v"]tiem v tiunzu, Frančiškom Leithejem v G" atlr h0fnU na IPS‘ *n Janezom Scheibom os lngu zaprosil, da bi se jim dalo dopustilo,
Ulovom,oh)
§• 2.
Železnici, ki je predmet té dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih
137
naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh;
b)	oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu vstrezno opremo, z začasnicami vred, in pa za vknjižbo zastavne pravice na želez-niškoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim samo-vpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obreslovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 2,400.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi z razdolžuo kvoto za glavnico prednostnih delnic vred, katera naj znaša 200.000 gl. a. v., in to takö, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državno upravslvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni Čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek
110.589 gl. a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 17.989 gl. a. v.
§. 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, in v razdolžbo prednostnih delnic uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostno posojilo se pri tem mora razdolžiti prej, kakor delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar v odkup dospelih kuponov prednostnih zadolžnic in prednostnih delnic tudi poprej delna plačila po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesionarji dotično prošnjo vložč šest tednov pred rokom dospelosti.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na' prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijo-narji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega lcta’ ker bi sicer prestala pravica do njega.
§• 6.
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj tak°> kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti 'donos železnice prestopi zagotov Ijeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpravili na državno upravstvo v vračilo dane i'a prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo pop01 noma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, poplačati je iz še ostajajoče imovine podjetbe.
§• 7.
Kaki stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo Podjetba morala plačevati po preteku davka prostih *et. smejo se v obratni račun postavljati kot raz-
hodek.
O kolkovninah za kupone to ni dovoljeno.
§• 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice, katero Je napraviti v treh delnih kosih, namreč:
1.	od Waidhofna na Ipsi do Hollensteina,
2.	od Kienberga—Gaminga do Lunza in
3.	od Lunza do Hollensteina, začeti je prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v petih letih, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji Vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, °lžni so koncesijonarji dati na zahtevo državnega uPravstva zagotovilo, položivši primerno varščino vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati n°vci varovancev
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti P° krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta VaršČina zapala.
§. y.
, Ga izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se .jvn?®s'j°nar,jem pravica razlastitve po določilih do-n’ zakonitih predpisov.
z ®ta pravica naj se koncesionarjem dodeli tudi ° k r.an distih dovlačnic, ki bi se imele narediti in ban n” k’ državno upravstvo spoznalo, da je njih •ava v javnem interesu.
§• 10.
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko rninisterstvo, potem ukazil, ki se sicer dadö, pa tudi tega, kar velevajo semkaj me-rééi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in prometni predpisi, podani v železniškem obratnem redu in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na njeno zmanjšano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko rninisterstvo.
§• H.
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih o tem izdâ trgovinsko rninisterstvo, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega ministerstva in glavnega nadzorstva avstrijskih železnic, oziroma glavnega nadzorstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev ponudboma. Toisto velja o vseh drugih doslavkah, izvzemši samö tiste, katere deležniki zagotové s prevzetkom osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotové s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, šine in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobavljati samö in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določfla more trgovinsko mini-sterstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek
gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§. 12.
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovoliloin državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredo v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti konce-sijonarjev.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic in delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 13.
Koncesionarji so vpravičeni, s pogoji, ki jih postavi državno upravstvo, izdati v nominalnem znesku za 2,400.000 gl. a. v. v notah največ prednostnih zadolžnic, katere je obrestovati s štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, naj se opravlja po ukazilih, ki jih vkrene državno upravstvo.
Nadalje se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadö prednostnih delnic, ki glede obrestovanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska 200.000 gl. a. v. v notah po pogojih, ki jih ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa imenske napravile glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajSil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih' katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in t0 ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopaj dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družba®11 sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega Prl' pomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom 0 železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po uporabi prve napravne glavnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Vsak čas veljajoči predpis po železnicah, in pa vsak čas železništvu za čas vojske zadol moč in veljavo z dném, ko se po dopuščenih žele* nicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili p° Državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje ljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznam ■
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v tolik0’ kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozir0®1 na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega deljena gledé na napravo in opremo.
za vojaške pren°sC veljajoči predpisi ° bé za koncesionarje
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb °z* rali se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.
(Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• U.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 15.
. Koncesionarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo to za potrebno.
§. 16.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun koncesionarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravstvu državnih železnic povrniti stroške, ki temu zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se eventuvalno ustanové s poprečnim zneskom. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno Pogodbo, katera se sklene med državnim upravstvom ln pa med koncesijonarji.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahteva in dokler še niso povrnjene poroštvene naprednine, ki jih je dala država, pridržuje po njegovem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in Pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na preva-žanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih želez-uiška podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegraf-skega zavoda, pri čemer se je vsak čas ozirati na obstoječe prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in za javne namene vsak čas pri-, in taki vredbi se morajo konce-
l d vredba dajatev . *uje zakonarstvu sljonarji podvreči.
§. 17.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti souporabo železnice za promet med že obstoječimi že-
leznicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mčrno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samô takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi G k dopustllnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63.
§- 18-
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesionarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po §. 11. zakona o dopuščanju železnic.
§. 19.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic, izdanih z odobrilom državnega upravstva , s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler
traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za obrestovanje in počrtežno razdolžbo prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospé-losti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega lota po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in blagajnične zâloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina koncesionarjev, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pri-čuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 20.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil,
gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 19.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami koncesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 21.
Ako se' napravi dčlniška družba, imej komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ko-likorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, nasprotne zakonom, dopustilo ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi poroštvu-jočega državnega zaklada; toda v takem slučaju ,je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železniške podjetbe plačujejo koncesijonarji z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagaj-nico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega reda z dné 16. novembra 1851. I. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenouradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, da morajo zastonj nabavljati in vzdržavati uradne mestnosti.
§. 22.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v za konih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom PrI mernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je d° pustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopu stilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro 'n skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem dvaindvajsetega dné meseca oktobra v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
(Ls) Franc Jožef s. r.
Wiiulisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
8*0.
Ukaz ministerstva za notranje stvari z dné 18. novembra 1894.1.,
s katerim se po členu III. v zakonu z dné 20. julija 1894. I. (Drž. zak. št. 168.). govorečem o razširbi zavarovanja proti nezgodam, ustanavlja čas, kedaj se pričenja veljavnost zavarovanja za obrate, ki so zavarovanju zavezani po členu I. tega zakona.
Po členu 111. v zakonu z dné 20. julija 1894.1. (Drž. zak. št. 168.), govorečem o razširbi zavarovanja proti nezgodam, ukazuje se s tem, da naj se veljavnost zavarovanja za obrate, ki so zavarovanju zavezani po členu I. tega zakona, pričenja s 1. dnem januvarja 1895. leta.
Kacquoheiii s. r.