253. številka.
Ljubljana, v petek 5. novembra.
XIX. leto, 1886
Iibaja vu»k dan *ve*«-r, izimii nedelje in prazniki-, ter vplisi po poŠti prejeifan za a v s t r i j s ko - o k u r s k *• il <->.< -1 e /<* vse leto 15 za pol leta 8 j?ld., za četrt leta 4 gld., n
eden mesec 1 jrJd. 40 kr. — Za L j n b i j a n «> brez pnsiljm.ja na ib»m m   se leto 19 tfld., v.a ««trt Irtt •> «ld. ho kr.  M iftdM tpnto<u 1 >»id. 10 kr. Za pošiljanje na dom račimn se pu
10 kr. xh RMtMC; po 80 kr. /a četrt leta. — Z» tuje dežele toliku v«-rt. k»l<or p.■/'ti.,:, i /.TirA*. Za o zn aiiila plačuje s«? od čttiriBt«»pne petit--. r*te po <j kr., če se ottmntln ,jedenkr>tt tiska, po 5 kr., c»? s<- dvMkrKt. m p«» ■* kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraiikirati.  -  Kokopiui s- ne vračajo. Uredništvo in npr» vni itv «> je v Kndolia Kmiiii« liiAi,   Gledališka stolb*«"1. UprHVoiUvu nHJ m bla^ovojijn pošiljati naročnino, reklnuiaoi jo, muMlla, r, j. v ms »dlphdHtr rivne stvari.
Iz Rusije.
18. oktobra st. st. (Izv. dop.)
Oncijalno glasilo ruske vlade prineslo je iz-vestje, da sta v Varno poslana dva ruska klipera „Zabijaka" in „PamjaU Merkurijau zato, ker obča anarhija v Bolgariji ruskim konzulom ne daje sposobnosti, zaščiščati interese ruskih podanih, živetih v Bolgariji, kajti po tem, ko se je general Kaulbars odpeljal, zapirala je vlada regentov ruske podanike brez vsakih zakonitih razlogov.
To je prvi korak k okupaciji Bolgaiije; ta korak je ruska vlada storila ravno v dan, ko se je po naznanilu regentstva imelo odkriti „Veliko Na rodno Sobranije" v Trnovem. Razumejo se samo po sebi, da ima poslanje dveh kliperov tak /misel: „Nate zdaj le dva, ako pa bode treba, pošljemo vam še, kajti siti smo nesramnega obnašanja plačanih Sofijskih kreatur."
V Rusiji je obte mnenje sploh za okupacijo in vsi krogi občinstvu, posebno vojaški, jo z-lite vaju Razen dveh ali treh ruskih listov pišo vsi dnevniki za okupacijo, posebno goreto vsi veliki listi, kakor na pr. „Novoje Vremja" in „Novosti", ne govoriti že o provincijalnih. V pohod pojde 9 armejski kor pus, to je, Harkovski vojeui okrog.
General Kaulbars je podal — kakor pišo novine — poročilo o svojem poslanstvu v Bolgariji; general, osmotrivši vse odnošaje na mestu, prepričal se je, da se Rusija ne more ogniti okupaciji Bolgarije, kajti tam je popolna anarhija in nemški emisar ji in misijonarji bodo skoro p o ne in t ili i okato ličili Bolgarijo, ako je Rusija ne zasede.
Tu naj omenim, da slovo „okatoličiti" ni treba jemati v njega premem pomenu, kajti proti katoličanstvu, kot takemu, Rusija ni nikdar nič imela; no „okatolič'tiu v ruskem zmislu besede pomenju: odtrgati od Rusije, od slovanstva in vreti v zrelo ali nemštvu ali sploh zapadu. Na katolištvo se v Rusiji spoštljivo gleda kot na veroizpovedanje, no sovražno kot na protislovansko propagando. Kjer katolištvo ostaja v svojih mejah kot veroizpovedanje, tam se ga Rusija ne pritika; sicer bi ona ne imela jednakih simpatij k Slovencem ali Čehom, kakor jih ima k pravoslavnim Srbom. Rusiji pravoslavne propagande delati ni treba; ko bi ona nasilno hotela obračati koga v pravoslavje, delala bi to s svojimi
Kirjizi, Tatari, Baškiri in drugimi mu.sulmani in — pagani, katerih ima Rusija nekaj milijonov in katere opravoslaviti celo z mečem v rokah jej ne more nihte braniti; no ona tega ne dela, kajti, v tem osim je ona daleč prekosila zapadno „kulturno" Evropo in zna, da vera ljubezni in miru mora se propovedovati nljubovjo i mirom".
Rusija niti s prstom ne bode mignila, ko bi tudi vsi Bolgari in Srbi postali danes katoliki; kajti i katolik je lahko ravno tak Slovan, kakor pravoslavni. V Slovanstvu so povsod jednaki dogmati, kateri nemajo nič obtega z dogmati apostolskih cerkev, to je, zapiidne pravoslavne ali katoliške in vstočne pravoslavne ali rusko-Krške. Kdor misli, da Rusija grozi katolištvu kot takemu, se zelo moti; no ona se bode protivila vsem protislovanskim težnjam, ko bi se one zavijale v plašč rimskega kato-lištva ali pa celo — pravoslavja.
Kako obrazovani Rus gleda na katolištvo kot tako, pokazal je nedavno ruski učenjak, filozof dr. Vladimir S o I o v j e v v svojem spisu v Zagrebškem „Katoliškem Listu", kjer je dokazal, da osnovne razlike mej katolištvom in pravoslavjem ni. Mi mislimo tako: veruj, kar hočeš, samo bodi Slo van. Naša vera je ta, da Slovan mora prenehati biti suženj Nemcu in da mora njega zemlja biti slovanska, ne pa gnezdo gladneinu in hladnemu, nikdar ne sitemu Švabu. Mi ne lezemo v Germani jo, ni v Magjarijo, no nas pustite vi tudi v pokoji Mi ne terjamo tujega, mi hočemo le s v o j e.
Nihče ni branil našim sovragom osvoboditi Bolgarije; no, ker smo jo osvobodili mi, jo bodemo tudi imeli mi, to je, ne mi Rusi, no mi Slovani, menimo, da je vendar že pretekla doba, ko bodemo mi s svojo krvjo, s svojim imetkom delovali „pour le roi de Prusse" ?
Rusija v Bolgariji niti za jeden las ne odstopi. To kaže ognjena pisava takih listov, kakor sta „Novoje Vremja" in „Moskovskija Vjedomosti", katera oba prav blizu vlade stojita. To je pokazala s poslanjem dveh oklopnic v Varno Tu smo prepričani, da ako Rusija zasede Bolgarijo, Avstrija pojde v — Srbijo. Srečen pot! Takrat bode slo vanski živelj v Avstriji še močneji, nego zdaj in Slovani od tega ne morejo izgubiti tisto nič; vsak korak pa, ki ga stori Avstrija, bode korak nizdolu ;
ako hoče Avstrija biti močna država, morala bode dati Slovanom vse njih prirodne pravice, druzega pa jim — treba ni. Ako bodo Slovani povsod zadovoljni, mirna bode tudi Rusiia, ko dobodo oni svoje pravice, dosežena bode naloga Rusije: svoboda, blagostanje slovanskih narodov. V Bolgariji se torej ne rešuje bolgarsko vprašanje, temveč obteslovansko. In rešiti to vprašanje, je zdaj najudobnejši in najugodnejši Čas. (Konec prih N
Politični razgled.
Notranje* dežele.
V L j u b I j a n i 5. novembra
Z Dunaja se piše „Pester Lloyduu ob obnov-Ijenji avatro-ogerNke nagodbe, da je že sedaj gotovo, da bode avstrijski državni zbor vsprejel bančni statut nespremenjen, predlogo o davku na slador pa utegne premeniti. V poslednjej zadevi bode morda vlada dovolila kako koncesijo, to tem ložje. ker h tem ne bode dosti škodovala ogerskiin koristim. Grof Taatfe more brez sedanje večine v državnem zboru dognati nagodbo. Osamljenje Čehov je znamenje ni ve metode, po katerej hoče grof Taaffe vladati. Če je kdo dvoji), da se različni elementi sedanje državnozborske večine ne dado spojiti v jedno stranko, preveril se je lahko sedaj, ko so se začela pogajanja ob obnovljenji nagodbe Sedanja večina državnega zbora zahteva veliko žrtev, da se ohrani, a je v resnih zadevah nezanesljiva in tedaj ni za rabo. Vlada se le tako dol^o more zanašati na prijaznost nenasitljivih skupin večine, dokler bode dovoljevala jim koncesije v narodnih ozirih. Če pa vlada v čem ne bi hotela jej ustreči, pojde sedanja večina takoj v opozicijo. Odreči se čeniu, je kislo jai olko sedanji večini. Grof Taaffe se bode moral odreči sedanji večini, katera se bode potem razkrojila v svoje dele, ki se nikdar neso mogli spojiti v harmonično celoto. — To, kar piše „Pester Lloydu, je pat malo tolažilno za sedanjo večino in slovenski poslanci bodo morda še obžalovali, da so tako dolgo sedanji vladi tlako delali.
V u a nje države.
Stališče je bolgarskemu regentstvu in bolgarske) vladi že omajano. V kratkem bodeta odstopila. Stambulov je že skušal Caukova pridobiti na svojo stran in ga poklicati v reyentstvo ali v vlado, toda poslednji nete nič slišati o tem Sicer pa nekateri vladni pristaši v sebranji močno temu ugovarjajo, da bi Cankov ustopil v vlado. Karavelov se je izrazil proti dopisniku „Berliner Tagblatta", da bi se najložje naredil konec sedanjemu težav-
LISTEK.
Caiigrad.
(Po D' Amicisu.) II.
Most. (Dalje.)
Zanimljivo je, ako upreš oko na tla mostu, pa gledaš le noge. Hodijo mimo v vseh obulih sveta, začenši od Adama pa do škornic po zadnji pariški modi narejenih. Rumeni pantoflji pri Turkih, rdeči pri Armencih, modri pri Grkih, trni pri Judih; sandale, čevlji turkestanski, kolenke (gamaše), ar-banske nizke cipele, gambare nenavadno pisane pri konjušarjih maloazijskih, pantofli z zlatom izvezeni, alpargatos skrojeni španjski, obuvala iz atlasa, kože, cunj, lesa, tako muogoštevne, da ako gledaš jedno, se ti jih postavi že sto na ogled.
Previden mora biti človek, da ne pade, kader stopi. Tukaj je vodonoša z ogromnim mehom na hrbtu, tamkaj ruska dama jež, zdaj pride četa ce-
sarskih vojakov, oblečenih zvavski, ki kai lete kakor za naskok; zdaj kup nosačev Armencev, ki hodijo dva pa dva, z drogovi na ramah, na katerih vise velikanske bale blaga; zdaj spet krdela Turkov, ki skačejo z mosta na levi in desni, da se utolnijo. Sliši se ropot, škripet, zvenjenje tujih be-sedij, nosni in goltni glasovi, prepišniki, hropenje, sikanje, nerazumljivi uzkliki, mej katerimi je ono malo francoskih in italijanskih glasov, ki ta ali oni hip zadenejo na uho, kakor svetle pike v gosti temi.
V tem mnoštvu najbolj nase vlečejo oti Čer-kesi, ki navadno hodijo po trije, po pet skupaj, počasnega stopaja; to so ti velikanje: bradati, groznega obraza, naglavljeni z velikansko kapo, kakor so jo imele stare straže napoleonske, v dolgem, črnem kaftanu, handžar za pasom, srebrno nabojko (patronko) na prsih, — prave razbojniške podobe, katerim je videti, kakor bi bil vsak v Carigrad pri šel, da proda hčer ali sestro, ali kakor da je prišel kazat roke, oblite z bolgarsko in nisko krvjo. Potlej so Sirijanci, oblečeni v bizantinske dalmatike, glave omotane v zlatoobrobljene robce; Bolgari, ograjeni
z grobimi suknjataini in s kožušnozarobljenimi ba-reti na glavi; Georžani v teladah iz postekljene kože, v tuniki, speti okolu pasa s kovinskim obročem; Grki otočaui, od nog do glave pokriti z vezi-lom, zabrnki, svetlimi gumbiti.
Časih se množica nekoliko zredi; toda brž prispo druga krdela Še gostejša, valovi rdečih mi-ter, belih turbanov, izmej katerih se iztikajo klobuki s tulci, dežniki, piramidalne kite evropskih gospij, katere takorekoč plavajo po moslemskem hudourniku.
Čuditi se moraš tudi različnosti ljudij po veri. Tukaj se sveti teme očeta kapucina, tamkaj strši janičarski turban uleme, malo dalje prši črno zavilo armenskega duhovnika
Mimo gre iman v beli tuniki, redovnice ranjenega Jezusa; duhovniki turške vojske, zeleno oblečeni, s sabljo ob strani; fratri dominikaui; popotniki iz Meke z bajili (talismani) na vratu, jezuviti, derviši, ki si v džamiji ostro trapijo telo za pokoro grehov, ko gredo čez most, imajo solnčnike. da se branijo solučne pripeke.
(Dalje prih.)
nemu položaju, ko bi sebranje sklenilo resolucijo, da se vlada pooblašča, sporazumeti se z Rusijo, potem bi ge pa razšlo, predno bode volilo kneza. — Karavelo v je nekda nameraval napraviti uov državni prevrat in predlagal Kaulbarsu regentstvo, v katerem bi bili on, Caokov in Canov. General Kaul-bars je to sporočil v Peterbu g, pa je dobil odgovor, da Karavelo? ni vreden zaupanja Rusije. Poslednjej bi bilo povoljno regentstvo, v katerem bi bili Sla-vejkov, Cankov in metropolit Klement.
Da bi se sedanja bolgarska vlada in Itn-siju sporazumeli, ni nobenega upanju. Bolgarski ministri so tudi preverjeni, da general kuulhars išče samo uzroka, da bi OS tavi] Sofijo. Po poročilih iz Peterburga Rusi pričakujejo vsak čas povrat gene rala Knulbarsa.
V MrliNkvJ skupščini se je pokazala velika opozicija proti vladnej budgetnej predlogi. Skupšči-narji in to celo napredn aki zahtevajo, da naj se vsekako pomanjšajo državni stroški, da bode moč brez novih davkov ustanoviti ravnotežje v budgetu. Ministerstvo pa hore uvesti užitnino od kave in Bladorja. — V Peterburg je prišel nekda odposlanec nezadovoljnih Srbov in je predlagal vladi, da vržejo kralju Milana, ako Rusija da p -trebnega denarja. Kakor se govori, zahteva odposlanec 3,0.000 rubljev. Kaj mu je ruska vlada na to odgovorila, se ne ve.
Vesti, da bode odstopil turški veliki vezir, se ne potrjujejo. Poslednji čas se tudi boljšajo od-nošaji mej Turčijo in Anglijo. — Sultan se nekda jako zanima za bolgarsko vprašanje, posebno bi mu ne bilo po volji, ko bi Itusi zasoli Bolgarijo. Dobil je povsod jako nedoločne odgovore. Nelidov mu je odgovoril, tla o tem ni govora, dokler ima Rusija že mirnih sredstev, da prisili Bolgarsko k prijeu-ljivosti. Ko je sultan tako poizvedel za mnenje di plomacijo, poklical je vojni sovet. Nekateri člani vojnega soveta bili so teh niislij. da bode car v nevolji ukazal zasesti Bolgarsko, drugi so pa mislili, da bode Rusija poprej zahtevala od Turčije, da naj naredi red v Bolgariji.
Vesti, da se AugSiJa in HtiiNijia skušata tako sporazumeti, da bi se prva nič ne mešala v bolgarsko zadeve, slednja pa prve j pustila, naj jjo-stopa kakor hoče v Egiptu, so nekda izmišljene.
Kakor „Tribunu" poroča, jo italijanski odposlanec podpolkovnik K nera Gola v Uuščuku bil umorjen. 'Ira list zahteva, da viada zategadelj stori energično korake. Ko bi Italija sedaj nič ne storila, bi izgubila vso veljavo v oiijentu.
Ker je političen položaj jako kritičen, bode aatjpleifekl kabinet imel vsak teden sejo. Gladstonc dobi) ie pismo iz Bolgarije, v katerem ga več Bolgarov prosi, da bi izdal manifest v korist bolgarskega naroda.
Dopisi.
0<l A«lrije o. novembra. |Izv. dop. | Znano je že čitateljem   „Slovenskega Naroda',   da so nekateri očetje iz Ro;ane  pri Trstu podpisali prošnjo za učenje nemškega jezika v Roj unski  ljudski šoli. Da je bila tega Tržaška vlada prav vesela, je prav gotovo in zato je to prošnjo tudi prav zelo podpirala in ko bi bilo po njenej volji, že to šolsko leto bi  se bilo slišalo iz Rojanske  šole:  miza — tis, riba — riš, kaša r— prajn, las mi// zajn. Ali tukaj so še nekateri drugI   organi,  katerih   vodje  se ne dajo tako hitro uplašiti ter v kozji rog ugnati, kakor pa na pr. slovenski  državni poslanci, temveč ti so to na veliki zvon obesili, postavili se proti vladi na noge in pokazali jej tudi zobe, kar se ne zgodi ravno redkokiat — misle si,  tukaj smo gospodarji mi — mi plačujemo  učitelje,  vzdržujemo šolo, in dokler bodetno imeli mi  kaj zraven govoriti, bode šola taka,  kakoršno  bodenio  hoteli  mi — to je lafikp-al o venska, — ne pa najprej nemška potem slovenska in na zadnje še le luška.   Kar je nainestništvo ukazalo, da se mora s pričetim šolskim letom učiti že v Rujanski šoli tudi nemščina, pritožil se je mestni magistrat kot deželni šolski svet proti ukazu naniestništva na ministerstvo, katero pa jako veseli,   posebno sedaj,  ako  se kje potegujejo za ta jezik.   In nasledek tega je bil — da je ministerstvo  pritožbo   m a g i s tratov o za vini 1 o ter potrdilo  uamestništva  odlok, da naj se nemščina poučuje.
Kako je sedaj z nemščino nailojauski ljudski šoli, ne vem, morebiti da se čujejo že oni prej orne njeni blagoglasni glasovi iz nje, ker šola se je začela še le pretekli teden, ministerstva odlok je [ta izšel in došel že kakih štirinajst dni prej. -- Blagor otrokom starišev Kojaiiakih in trikrat srečni oni, kateri bodo prišli iz šole Rojanske ., podkovani v treh jezicih". lepo žlobudranje, pravo neizkaljeno veselje je poslušati.
S tem pa nikakor še ni vse končano. Magistrat mesta Tržaškega zadovolji  se kmalu takrat, ko izpade kaka reč po njegovoj volji, če je pa na sprotno, se pa gospodje, odločujoči tek stvarij in
rečij, ne dajo kmalu potolažiti; — zakaj tudi, vsaj vedo, da jim malo> katera izpodleti, in tudi, ko bi se jim celo kaj tacega primerilo, so še zmirom kaka vratica odprta, skozi katera se da izmuzniti ali kaj ntihotapiti, kako drugačno razlaganje postave ali karkoli si že bodi. — Če pa vse to nič ne pomaga, fce vidijo, da nikakor ne gre po njih volji, pa nazadnje denejo vse ad acta, kam založijo, kjer je dosti prostora, ua se prah nabira — in ti ko obvisi vse — kakor je bilo — tako naj bo, mislijo si gospodje — in tako tudi ostane, kakor oni žele. Da je res tako, imamo dosti izgledov. Nainestništvo ukazuje, zapoveduje, obrača — magistrat pa obrne na'mah po svoji misli, ne zmene se za ukaze, zapovedi, odloke. Tudi sedaj ostane mu še vedno druga višja instanca, kamor se gotovo tudi pritoži upravna soduija, ker tako lepe prilike ne bi mogel kmalu dobiti, dati komu kaj pod nos, in kaj potem — če bi magistrat Tržaškega mesta prav imel, stavo dobil. — Namestništvo bode imelo svoje, magistrat tudi svoje; gospodje pri na agi stratu se bodo v pest smijali — v nainestništvu čudno gledali. — Res — bi rekel kdo tja v „en dan" — malo čudno bi bilo pa vender, ko bi se šest- do dvanajstletni otroci morali t re h j e z i ko v učiti in v treh jezikih se poučevati. Mari tega že sama zdrava pamet brez vsacega pedagogiškcga pravila ne pravi V !
Od je tedaj tako, mora že vsak pameten človek spoznati, da je magistrat od svoje strani gotovo prav imel, ko se je postavil proti temu vladnemu ukazu. Od svoje strani namreč, ter magistrat in njegovi organi se morebiti bojijo za italijanske razrede, ko bi se nemščina upeljaln, kar pa se tako kmalu niti jedno niti drugo zgodilo ne bode, dokler bode imel magistrat zapovedovati, ker pravi: jaz plačam — tedaj] bode tako, kakor jaz hočem kar tudi je.
Pač hi v Rojanski ljudski šoli italijanski razredi izginili sami od sebe, ko bi ljudje somi ne bili tako vneti za to blaženo italijanščino in ne bi sami tako radi dajali otrok v italijanske razrede, kar se posebno od onih zgodi, kateri pridejo od drugod stanovat v Rojansko okolico. — Takih je nemogoče prepričati, da bi dali svoje otroke v slovenske razrede, bilo bi prav — bob v steno metati. — Manjka pač „narodne zavednosti" in »zavedne narodnosti" in pa vztrajne potrpežljivosti ter goreče delavnosti od vseh stranij.
Zakaj pa so ltojanci prosili nemških šol ali poučevanja nemškega jezika in ali so imeli prav?
Ko se je začelo letos začetkom oktobra rae-aeca opisovanje otrok v ljudske šole  ali tudi v srednje nemške, šole prigodilo se je marsikomu, da je pripeljal kakega fanta iz okolice, kjer je prej obis kaval in tudi dobi o dovršil štirirazredno ljudsko šolo,  da bi ga upisal v kako nemško srednjo šolo ali tudi v nemško ljudsko šolo.   Pa na srednji šoli ga niso  hoteli vsprejeti,   ker ni znal  toliko nemškega jezika, da bi mogel napraviti  vsprejemni izpit, in da bi  mogel  razumeti predavanja, ampak zmožen je bil nemškega jezika samo toliko, kolikor si ga je privatnim potom pridobil od kakega učitelja.   Slabo vsprejet na srednji šoli, ker ni pripravnice, hotel se je oče  ali kdo drugi njegovih zadovoljiti še s slabšim   ter peljati  ga nazaj v nemško-ljudsko šolo v Trstu, ne pa na domačo šolo, kjer se nič nemškega ne uče.   Ali tam zgodi se mu ravno  tako   kakor na srednji šoli; rudi tam ga nečejo vsprejeti, drugače, če napravi izpit za tisti razred in sicer v nemščini — revček, kako bode to storil, ker so učitelji strogi Nemci. Brez skušnje bi tukaj že šlo, sicer od začetka malo trdo, ali ker je fant bistre glave, premagal bi tudi to s časoma,  kakor  imamo   dosti   izgledov, in ob kouci leta gotovo  radi jezika  ne bi za drugimi ostajal. Ako pa hoče skušnjo delati, ve, da bode pal, ker morebiti celo toliko ne zna, da bi dobro   uči -telja, ki ga vprašuje, razumel. — Brez izpita tedaj nikakor ne gre. — Kaj je tedaj početi očetu? — Nič!   Vse je zastonj,  prošnje,  pot od Poncija do Pilata; vsak ima  svoj  izgovor,  fant mora domov, od koder je prišel, in tako se izgubi marsikaka talentirana glavica mej prostimi ljudmi, kar je pa posebna škoda za nas Slovence. — Oče je žalosten, ali kaj hoče, pomagati si ne more in ne ve, tacih in jednacih slučajev se je prigodilo dosti letos in še prejšnja leta.
Saj pa so v Trstu še druge srednje šole razen nemških, bode kdo rekel. Da so — italijanske — ali je bolje za vsacega Slovenca, da doma zem
ljo kopijo ali karkoli že dela, kakor da bi šel v italijanske srednje šole. Gotovo je izgubljen za Slo-vence, v italijanskih šolah postane renegat, izmej najbolj zagriztnih nasprotnikov našib, kar nam kažejo izgledi vsakdan; renegatov imamo pa ze tako preveč.
Ker so tedaj razmere take, da Tržaški okoličan svojega sina ne more dati v srednjo šolo, ako ga že v prvi razred ne pelje v Trst v nemško ljudsku šolo, potem ni čudo, da so nekateri Ro junci pri obstoječih razmerah prosili /a pouk v nemškem jeziku v Rojanski ljudski šoli Redar se bodo razmere predrugačile, kar pa je največ ležeče na slovenikih državnih poslancih, kateri se na Trst in okolico prav nič ne ozirajo, in kedar bomo na Primorskem dobili slovenske srednje šole, bode pač vse drugače; dokler so pa šole nemške in ostanejo nemške, pa tudi Rojancem skoro drugega ne ostaje, ako hočejo pošiljati svoje otroke v srednje šole, kakor da prosijo za pouk nemškega jezika.
Slovenskim (!) državnim poslancem pa priporočamo, naj se vendar kaj ganejo, da ne bodo hodili na Dunaj skoro za druzega ne kakor sedet in prikimavat.
O«! Save 3. novembra. [Izv. dop.] Ob štajersko kranjski meji vodi vas železnica mimo lepili mestec, trgov in vasi j, in kdor ima priliko naj je ne zamudi, da si ogleda jeden ali drugi kraj, bodisi zbog romantično leže, ali zbog zgodovinskih spominov, ali pa zbog zanimivih narodnostnih razmer. Tam se vam prikazuje pragermansko mesto izza znamenite „vrbine", takoj Vam kaže mej vinorodnimi, z „burgundeem" obsajeuiini bolmi Sre-mica in Trške .gore staroslavno mesto svoj „ mej narodni" obraz, obdan s prozornim pajčol:>tioiii sive megle, kakor da bi hotelo s tem zakriti svojo nekdanjo slavo, čakajoč ugodnega trenutka, da se prebudi iz „Nirvane" v novi luči „Lesevereina". Dalje Vas pelje vlak mimo trga z nemškim imenom, kjer se narodnjaitVO komaj zaveda svojega življenja, mimo trga z dobro zakurjenim ognjiščem nemške kulture tja do križišča železnice, od koder nimate daleč v nasprotni trg, kjer je doma pravi germanski tip.
.Iako prijetna vožnja, je li gosp. urednik? Ob obeh straneh slovanske Save sami prijetni srcu uga* jajoči utisi! Mati Slovenija, ne žaluj, Tvoji sinovi stoje še čvrsto — zadaj za prodstražniki nemškega mostu do Adrije, — vzdignili se bodo, kadar bode ta most že gotov, in v zahvalo bodo imeli le še spomin na lepe čase — slovanske vzajemnosti.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 3. novembra. (Konec.)
Finančni odsek torej predlaga: 1. Računski zaključek za leto 1885 a) konkurenčne zaklade z dohodki 5070 gld. 597a kr. in izdatki 4888 gld. 381/« kr., tedaj prebitkom 182 gld. 21 kr.;
b) ustanovna zaklada z dohodki v gotovini 18.572 gld. 2G kr.; v obligacijah 153 648 gld. 4 kr. in izdatki v gotovini 10 2 17 gld. 51 kr., v obligacijah 3050 gold., tedaj s prebitkom v gotovini 3354 gld. 75 kr. in v obligacijah 150.598 gld. 4 kr.;
c) zaklade meščanske  bolnice z dohodki v gotovini  12.504 gld. 82'^ kr. in v obligacijah 50 894 gl. in izdatki v gotovini 11.146 gl. G8l/a kr., tedaj s prebitkom   1358  gld. 14 kr. v gotovini in 50,894 gld. v obligacijah; č) depozitne blagajnice z dohodki v gotovini   3195 gld. 36 kr. in 78.879 gld. 72 kr. v obligacijah in izdatki v gotovini v znesku 2.7GG gld. 65 kr. in v obligacijah 13.691 gld., tedaj s prebitkom v gotovini 428 gld. in v obligacijah  G5.188 gld. 72 kr.;   d) ubožne zaklade z dohodki v gotovini 31.794 gl. 80l/a kr„ v obligacijah 223.705 gld.  in  izdatki  v gotovini 31.794 gld. 80Vi kr. in v obligacijah  2.2O0 gld., tedaj s prebitkom v obligacijah v znesku 221.505 gl.; e) mestne glavne blagajnice  z dohodki rednimi 15G.163 gld. 64 kr., izrednimi 32.339 gld. 5G kr., prehodnimi 17.782 gld. 99 Va tedttJ skupno 206 28G gld. 19 V2 kr., in s priračunjenim blagaj-ničnim preostankom 1. 1884 v znesku 11.877 gld. 59 kr., vkupno 218.163 gld. 781/« kr., in i zdat ki rednimi 142.805 gld. 71 kr., izrednimi 45.277 gld. 83 kr , prehodnimi 26.474 gld. 89 kr, torej skupno 214.558  gld. 43 kr.  in po takem s prebitkom 3.605 gld. 35'/u kr., dalje z dohodki v obligacijah 11.575 gld. G0 kr. in stroški   2.852 gld.  30 kr., tedaj s prebitkom 8.723 gld. 30 kr. se odobre. — 2. Mestnemu   knjigovodstvu  podeli   se absoluto-
rium.  —  3. Mestnemu magistratu se naroča, naj v bodoče nalaga v hranilnico vse razpoložive glavnice  posamičnih  ustanov.  — 4. Mestnemu magistratu se naroča, da strogo  izterja vse zaostanke pri najemžčini od poslopij in zemljišč. — 5. Mestni magistrat  se  vnovič  pozivlje,  da  realizuje svoje terjatve po pokojnem blagajničnem kontrolorji Vae-lavu Denklu na podlagi dolžnega  pisma Janoa in Ane Zupanec od 21. aprila 1859. — 6. Mestni ma gistrat se poživlja skrbeti zato  da se bodo obresti od privatnih glavnic utrjevale v istem letu, v kate rem  dospevajo za plačilo. — 7. Mestnemu magistratu se naroča, naj se vnovič obrne do c. kr. deželne vlade s  prošnjo  za  blagohotno  posredovanje, da bodo c. kr. okrajna glavarstva izterjevala,   kar naj bitreje od  dotičnih   občin predplačila za hiralske troške in podpore,  katere  so  dobili  njihovi obči-narji iz mestne ubožne zaklade. — 8. Mestnemu magistratu se naroča, naj izterja zaostanek 100 gl. 50 kr., kateri so na dolgu razne stranke za plačila od tržnih lop, in štantnino, ali pa do končal. 1887 dožene,  koliko tega zneska je nodobitnega,  da se odpiše. — 9. Isto se naroča mestnemu magistratu glede  zaostanka  od  poslopij   v  znesku   488 gld. 83 kr.; za najemščino od zemljišč v znesku 412 gld. 40 kr., za najemščino poslopij in žemljic Podturn-ske  graščine v znesku 1075 gld. in za povračila v znesku 90 gld. 76 kr. — 10. Mestnemu magistratu se naroča, naj izvršuje sklep, ki se je glede prilaganja inventarja vsega  mestnega aktivnega in pasivnega imetka vsakoletnim računskim zaključkom storil v seji dne 17. novembra 1885. — 11. Mestnemu  magistratu se naroči naj skrbi za to, da se bodo  obligacije  postavljah- v vsakoletne računske zaključke z vrednostjo, katero bodo imele po kursu zaključilnega dne.
Pri obravnavi o predlogih finančnega odseka oglasi se prvi Škrbinec. Poročevalec je namreč opomnil, da g. Škrbinec ni že tri leta plačal najemnine za tržno lopo, katero ima v najemu v poslopji, katerega dohodki so namenjeni za j) o d po r o u b o ž a n i m m e š č a n o m Ljubljanskim v tako imenovanem kresijskem poslopji (Btirgerspital), dasi je najemnik lopo drugi stranki oddal. P. noče valeč nasvetoval je, naj bi se dolžna vsota izterjala.
Odbornik Škrbinee opomni, da bode jutri plačal zaostalo najemnino, da pa obžaluje, da se take zadeve obravnavajo v javni s' ji.
V zadevi Denklovi .opomni g župan, da bi bilo umestno, Še nekoliko počakati z izterjevanjem, ker je upati najboljši uspeh. — Temu predlogu pritrdi tudi dr. vitez Bleivveis Trsteniški.
Kar se tiče mestnega inventarja, opomni gospod župan, da se je mestni magistrat dela poprijel, ali odkar se je opustil mestni ekonomat, je vsled velicib prememb težko natančno določiti mestno premoženje. Do novega leta pa se že bode zboru predložil izkaz o mestnem premoženji.
Odbornik Karol Žagar opomni, da vsi uradi le navajajo obligacije, katere imajo v posesti, v nominalni vrednosti. Sklene se pa, da se navedo v nominalni in v kursni vrednosti.
Konečno poprime besedo odbornik S k er bili ec in nasvetuje, naj se izbere drug poročevalec, da ne bo površno poročal, kakor takrat, ko je pisal, da je bilo pri razpravi o prodaji zemljišč pri prisilni delavnici navzočnih 21 odbornikov, pa jih je bilo le 20. (Gospod Geba, ki je bil iz dvorane odšel, se je bil vrnil, sicer se o prodaji sploh ne bi bilo moglo razpravljati. Op. poroč.)
Župan vpraša, kje je gospod Škerbinec to bral. Slednji se dolgo obotavlja, ter v jedno mer mej občno veselostjo trdi, da mora župan poročevalcu ukazati in ga poučiti, kako ima poročati. Konečno le pove, da je dotično vest bral v „Slovenskem Narodu", na kar mu g. župan odvrne, da je poročanje v časniko čisto privatna stvar, da on ne more nikogar poučevati, še manj pa ukazovati. G. Škrbinec pa le svojo trdi, češ, da se obrtniki v kot potiskajo. Neosnovano to trditev župan zavrne rekoč, da je razgovor in javna seja končana,
Pred tajno sejo vpraša profesor Zupan g. župana, kako je s stavbo bolnice za silo, je li mogoče, da bi se kmalu odprla.
Župan odgovori, da je stavba popolnem dogotovljena, le zunaj Še ni ometano, kar se ima drugo leto zgoditi. Pripravljeno pa je vse tako, da se bode spomladi poslopje že lahko uporabljalo.
Prof. Zupan nadalje vpraša, kal.o je z vodovo dom,  je li upanje, da se drugo leto graditi začne ?
Župan odgovori, da se bodo še ta zimo predložili mestnemu zboru dotični Crteži, da bode o njih sklepal in ako se mestni zbor ne bode ustrašil troškov,  bode se črtež lahko prihodnje leto pričel
izvrševati.
Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Lopašici za popravilo šolskega poslopja 100 gld
— (Iz Trsta) se nam piše dne t. t. m.: Monsignor Anton H ro vat in, častni kanonik in topnik  v Trstu,  komornik rimske stolice, cesarski
vetnik itd., je danes pristopil k družbi sv. Cirila in Metoda kakor pokrovitelj in plačal sto goldinarjev. Slava! Služi naj v izgled imovitejšim rodoljubom!
— (Zabavni v eč er pisateljskega društva) bode v soboto zvečer v čitalniški restavraciji. Na tem večeru se bo sklepalo, kje se naj priredi prihodnji zabavni večer.
— (Osobne vesti.) Sodnijski pristav v Ko-čevji g;. Adolf Pfefferer premeščen je v Mokronog. — Davkarska kontrolorja gg. Karol V e n c a j z in Karol Zaje imenovana sta davkarjema, davkar-ski pristavi gg.: Leopold Peče. Ivan Knez, Lovro Verbič in Kamilo Murgelj davkarskimi kontrolorji; praktikantje gg lOduard Leeb, Josip Jak lič, Alojzij Podboj in Karol Pire davkarskimi pristavi.
— (Zaupnico) poslala je Šmartinska občina v Rožni dolini svojem« poslancu M. Vošnjaku posebno zato, ker je v deželnem zboru dosegel, da se šolske občine, ki morajo šolska poslopja razširjati, ne privjajo več tako, kakor se je to poprej godilo.
— (Stava mej Čehom in Nemcem) je dobljena. V pismu na g. Dufle-ja v Ljubljani naznanja vodstvo „Ustfedni matice školske", da je nabranih madjarskih denarjev iz leta 1868 že 4 krat več, nego se je Ceh s stavo zavezal Denarja „z angeljčki" ni torej več treba nabirati. — V Ljubljani nabralo se je samo v narodnih krogih za kakih 80 goldinarjev bakrenega denarja, koliko pa lecj nemškmarji, ki so bili v „ con tre mi no", ne vemo.
— {Odbor „Slo venskega učiteljskega društva") imel je svojo drugo sejo dne 4. novembra popoludne ob 2. uri. Mej drugimi važnimi točkami se je sklenilo, g. učitelju za ponudbo primerijo odpisati. — Dalje se je sklenilo po slovenskih časopisih objaviti, da je društvo prevzelo v področje svojega delovanja izdajo šolske knjižnice za mladino. Zato se bode druHvo obrnilo pismeno do slovenskih pisateljev. V objavi pa hoče društvo poudarjati, da bode ono vredna in primerna dela po svoji moči nagradilo, ter sploh slovenske pisatelje v ta namen po možnosti in vrednosti podpiralo. Zato primernih del pričakuje društvo vsaj do velike noči.
— Društvo je tudi brzojavno čestitalo g. Štefanu Baškori o priliki njegovega odlikovanja v Prago dne 26. oktobra. — Dalje se je sklenilo, da se imajo zopet oživeti zabavni zimski večeri, kakor je imelo društvo lansko leto jednake zabavne zimske večere, katere ima oskrbeti za to izvoljeni zabavni komite.
— Tudi društvenikom se ima pisati glede zaostale letnine, ter jim naznaniti, da se o svojem času prijavi „Imenik" vseh društvenikov. Prihodnja seja bode zopet meseca decembra.
— (Naša umetnost v iuozemstvu.) — Našega domačega skladatelja gosp. A. Foerster a „Kranjska slavnostna maša", kojo smo v prvič slišali v Ljubljani 1. 1883. v navzočnosti presvetlega cesarja, pela se je prav izvrstno v Padovi, kjer ondotni škof kaj energično pospešuje reformo cerkvene glasbe. Dopisnik dr. Fr. Wittovemu glasbenemu listu „Mušica saera" piše mej drugim tako-le: „Capella del Santo" (glasbeni zbor katedrale Padovanske) bila je prva, ki nam je podala glasbo cerkveno, v kateri resnično ničesar grajati ne moremo. Fela se je F o erste r- j e v a maša op. 2 5 — za četiri nejednake glasove. Za Padovo bilo je to nekaj novega, dozdaj še nečuvenega (izvežbali so se za to priliko deški glasovi). Priznati moram, da mi je bilo v nekojih trenutkih pri srci, kakor da bi slušal na Nemškem veličastno pevanje kakega mogočnega zbora ceciljanskega. Velikansk je bil naval ljudstva in poznateljev glasbe, in lahko rečem, da je vzbudila taka glasba pravi entuzijazem. Najbolj svobodnjaški listi Padovanski in Beneški pisali so o tem z največjo pohvalo ter imenovali novost sopran-skili glasov naravnost čudež itd.
— (Vabilo k zabavi,) katero priredi Šaleška čitalnica s prijaznim sodelovanjem gorujosa-vinjskega „Venčka" dne 7. novembra 1886 v salonu gosp. M. Breznika v kostanji. — Vspored: 1.
Spomin na Štajersko*1, (godba), uglasbil H. Strobl. — 2. „Sanje starega godca", (godba), uglasbil J. Mere. — 3. „Tičica", (čveterospev), uglasbil F. Ma-jer. — 4. „Ambos-Polka", (godba), uglasbil Alb. Parlov. — 5. „Danici", (zbor in bariton solo), uglasbil dr. G. Ipavic. — 6. „Soča kadrilja", (godba), uglasbil F. Blaške — 7. „Mrak", (čveterospev), uglasbil dr. G. Ipavec. — 8. „Tudi jaz", (godba), uglasbil H. Strobl. — 9. „Zvezda", (zbor in bariton solo), uglasbil Lj. Hudovernik. — 10. „Na planini", (godba), uglasbil H. Strobl. — lt. „Oj banovci", (godba) Potem prosta zabava. — Zače tek točno ob 7. uri zvečer. - Ustop imajo samo udje in povabljeni, ustopnino plačajo samo neudje čitalnice bivajoči v Šaleški dolini (osoba 50 kr.. rodbina 1 gld).
— (Akademično društvo „Triglav") ima svoje III. redno zborovanje v soboto dne 6. t. m. v gostilni Hotel: „Goldenes Ross" in sicer ob 8. uri zvečer. — Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. — II. Poročilo revizorjev. — III. Pogovor o proslav-Ijenji Preširnovega spomina. — IV. Slučajnosti. — Gosti dobro došli!
- (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca oktobra 28.698 gld 79 kr. dohodkov, 22.645 gld. 14 kr. pa izdatkov, torej 51.343 gld. 93 kr. prometa.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 4. novembra. Avstrijska delegacija volila s 50 od 51 glasov dr. Smolko predsednikom, opata llausvvirtha podpredsednikom. Smolka zahvaljujoč se za zaupanje poudarjal, da ima delegacija vele važno zadevo pred seboj, ker vojna uprava znatno več zahteva. Modrost cesarjeva ohranila je doslej potrebni mir, bode li to tudi zanaprej možno, je vprašanje, katero pri težavnih vnanjih odnošajih utegne vzbuditi resno vznemirjenje. Delegacija bode to uvažala in tudi takrat dovolila sredstva, da bode Avstro-Ogerska mogla zavzemati dostojno stališče; stališče, katero kaže, da hočejo avstrijski narodi državi ohraniti položaj, ki jej gre in ga braniti z vsemi sredstvi in če ni drugače mogoče, tudi „ultima ratione" (z orožjem). Krasni in hrabri vojski se ne smejo kratiti sredstva, katerih potrebuje za požrto-valni svoj poklic. Sklenil je s trikratnim živio-klicem na cesarja.
Budimpešta 4. novembra. Dr. Srnolke bojevitega govora so se delegati sploh zavzeli. Pri dotičnih stavkih ni bilo čuti odobravanja, stavek o modrosti cesarjevi, ki je doslej ohranila mir, vzbudil pa je živahno odobravanje, — Dr. Poklukar dobil referat o carinah. Prihodnja seja budgetnega odseka 15, t. ni.
Zdravi «mi|«» no»|m*Su|e. Pri odprtih ranah, oto-klinadi in ulesih se t M 0 lo v i m '„Francuskim žganjem" odpravi prisad in 8 tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem pOVMtji tfa razpošilja vsak dan A. Moli, lekur, c. kr. dvorni zal.ižnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaloicah na deželi zahtevaj izrecno Mo 11-o v izdelek /.njegovo Varstvenozn: tuko in podpisom. 2 (20—8)
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   .   .   15113 gld. 42 kr-
Šumi, giran. profesor v Uralskn, s tovariši 10 rabljev......... 1» •      05 „
Zastopniki banke „Slavije4:
Ant. Marinič v Fodravljab — gld 18 kr.
Mih. Ferjan v Mariboru  .   1   „   91 „
Vek. Sorč v Bolci .   .   . —   „   27 „
Mih. Prelec v Komnu .   . —   „   56 „
Ivan Gašperlin v St. Jurji   1   „   SI  ,. 4   „   70 „
Gdč. Mici Kotnikova z Vrda pri Vrhniki
daruje vzgojenega prašička, ki tehta .        25   „   30 „
Matej Pakifc v Ribnici....... —   »   60 „
Ivan Oražetn v Doleujej vaai pri Ribnici        —   „   60 „ Zastopniki haiiko „Slavije":
Anton Uršk": v Št. Vidu  . — gld. 98 kr.
Ivan Grabar v Stcbni .   . —   ,,   14 „
Karol Hofer na (Jateži    .   8        4(»  „ 9   „   58 „
Poznik Radivoj, c. kr. inženir   ....       10   „   — „
Neimenovani.........
.   .        1000   „   — „ Skupaj   .   .   '   16176 gld. 25 kr.
Meteorologično poročilo.
-   t\ Stanje £   Cas op«. brtrom^ni
Teui-
Ve-
•/.ovanjii
peratu i trovj
Mo-Nob'i  krina v
zjutraj 744 83 ti... J. pop. 74l,82<nw. zvečer 740-50 hm.
2 0" C  , brezv.1 megla
4 6° C   brezv.   obl. | O-OOi
4-8° C  I brezv. obl.
Srednja temperatura 3-8", za 2*G° pod normalom.
^-o.23.aJslsa. "borza.
dne 5. novembra t. 1.
(Izvirno telegrančno poročilo.)
Papirna renta .... ..... S3 gld.
Srebrna renta......                             ... w i
Z bitu. renta .... ...... 114 -
5a 0 marčna renta. ...... 101 .
Akcije narodne banke....... Wt>8 ,
Kreditne akcije.....                           ... 283 „
London      .   . 125 „
Srebro........... —
Napol                             ... 9 -
C. kr. cekini                                 ....... 6 „
Nemške marke                                 . ttl s
4°/0 državne srečke iz 1. 1864    250 gld. 132 ,
Državne srečke iz l. 1*64          100 *ld. 170 „
Ogrtka zlata renta 41', 103 „
Ogrska papirna renta 5% 92 ,
6* c štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „
Dunava rrij. srečke 5U/P            100 gld 117 .
Zemlj. obč. avstr. 41       zlati Kast. listi 123 a
Prior. oblig. Elizabetine zapa<l. železnice — „
Prior. oblig. Ferdinandove sev. žele    ce 98 „
Kreditne srečke            .   .       100 g 176 „
Rudoliove srečke                        10    „ 18 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 108
Trammway-društ velj. 170 t'ld. a. v 2"1
65 80
05 20 50
eo
10
87'/,
90 25
BO 70 50 50 75
70 60 75 60 75
V naiem taloiniitzn je tzila in se dobiva po vseh knjig* trimumh knjiiica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. 53/4 pSle v 8° s /odobami. Mehko vezana stane JO Ar
Krasna domovina tttiJa se svojimi potoki, rekami in j eteri jt ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaku druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav /jati. podaje ,'is/ani gospod pisatelj na jako umeven način v gon omenjeni knjižici, Lc-ta bode vsakemu ki ima srci in skrb ta povzdigo narodnega blagostanja, dobro doJio sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporoča jeva torej knjižico osebilo velečestiti du hovSčini, učiteljem iti zemljiškim posestnikom, ker sva uvetjena da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter it nje črpali gotov* lepe korist.
Ig. pl. Klcinmavr Čl led. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(714-5)
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Ivan 2£l»o)Krar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil j. Krožnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Št. 12.302.
(820—1)
Dijaške ustanove.
Pri podpisanem magistratu izpraznjeni sta s pričetkom tekočega šolskega leta dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto.
Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se tlo konca novembru letos potom šolskega ravnateljstva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 28. oktobra 1886.
XXXXKXXKXXXXXKXXXK
Semenj v Senože
dne 8. novembra 1886
je dovoljen od vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani vsled odloka dne 26. oktobra 1886 št. 10.695 namesto 22. septembra 1886.
/]ii|>aiisi > o v S^c-no^o^jili,
v 1. dan novembra 1886. (H12—3^ Zupan : DcniMcr.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Presenečenje /.a dame!
Ve* tisoč komadov (791—3)
o m
za jesen in zim.©
iz najfinejše Berolinsko volne z resami, popolnih, v vseh mogo/ih modnih barvah, kakor: sivi, modri, redeči, rujavi, črni, beli, škotski in turški itd., prod« se, da te i/.prazni prostor
——— le po gld. l.lO       .—
koma<i  in jih  razpošilja proti   poštnemu povzetju
WAARENHAUS „zur Monarchie",
VVien, III., Hintere Zollamisatrasne Nr. 9.
NB. Če se več ogrinjal hkratu naroči, pride na jed-nega le malo kramarjev poštnine.
Gostilnica
se da v najem.
V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-riseh-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove SIiaaorL 3Ctj.1s:©c, pivovarnar v Žavci pri Celji. (798—5)
Važno za trpeče
na prsih in plučib. -mm
Neogibno potrebno zoper kašelj, hrlpavost, zaallzenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dohiti Cist in krepak glas, z>i ikrofelj-naste, krvlone, slabotne, bledične in krvi-revne je
kranjskih planinskih tmr zelišč, -mm
h porifoNforno kislim apnom in železom ponie&nn. ~W
Lastni izdelek,   (ena 56 kr.
Dobiva ve v (727—4)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovta v LJubljani. MM Razpošilja se vsak dan po pošti. MM
TufCl:
4. novembra.
Pri Mi.nu: Wiplinger z Dunaja. — Tugendret iz Budimpešte. — Voigt z Du-n«ja. — Dr. Burger, Faber iz Kočevja. — Schroder, Terc'g, Karafiat iz Trsta. — Weinssart z Dunaja — Klaus iz Gradca. — Fiala z Dunaja. — Forkarth iz Pulja.
Pri M»|l*tt Hoffuiann z Dunaja. — Ekel, Gnstin iz Rudolfovega. — Zimer z Duunja — Hofbauer iz Železnikov. — Mikolaischek Noe z Dunaja. — Fuchs iz Ljubljane.
Prt «en»rjt avstrijskem: Errath iz Celja.
Umrli »O :
2. novembra: Marija Jasene, gostija, 75 let, Kolodvorske uiice štev. 24, za oslabljenjem. Anton Ušenič-nik, črevljar, 71 let, Kurja vas št. 17, za naduho. V deželne j bolnici:
27. oktobra: Josip Ci-bernik, krojač, 20 let, za jetiko. — Anton Maček, gostač, 77 let, za oslablje-njem.
28. oktobra: Matija Jur-jevčič, delavec, 40 let, za prisadom.
29. oktobra: Janez Jagodic, kolar, 44 let, za jetiko.
2. novembra: Marija Rak, kajža jeva žena, 3o let, za pljučnico.
Žrebanje Že prihodnji HIesec
inscerru SREČKE
^OBBl
Glavni dobitek v gotovini I
10.000  5000«»« 20° o || 4788
denarnih dobitkov.
Kinscem-erečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
RiMlinipe&ta, Uait/uei^asse ii. (78t;—12
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi!
Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro a, jo več ne boli v želodci, pojenjal je krč. 8 tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi Še 0 steklenic dr. Rosovega zdravilnega h-lzama proti poštnem povzetii.
IMIhnel Mlklnvelč, b. št 44, občina Huin, pošta Rogatec.
Častiti gospod Fragner! Jas, Matevž Zukal i/. Strahenic na Moravskem naznanjam, da je dr. Rosov zdravilni balzam mojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč pootdnem nehal. Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha za padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. Matevž Kukal, v Strabenicah na Moravskem.
Ilitfra In trotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da s« vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše itnmačv .»■#•*■*!stt<». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli kn<i, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zrlišč jako .skrbno, upliva uupeŠno pri vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črnih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, i.uprav Iju kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje, Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdai gotovo in priznano tju<lsk<» #f«»#««*V sfeiistvn postal iti se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpošilja se na frcnklrcne dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. f. gg. naročidke, m povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balaum iz lekarne B. Fragnerja v Prac
zahtevajo, kajti opazil neui, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega zdravilnega balzama.
l*i*n vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  lt. Franiivrja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; JOS. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozv, lekar, V Postoj i ni : Fr. Bacoaroloh, lekar. V Kianji: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Ferd. Halka, lek:r. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Ohri-■tofoletti, lekar; A. de Olronooli, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej t: Della Đamaio, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendini, lekar; G. B. Fo-rabosohi, lekar; Jak. Berravalto, lokar; Anton Suttina, lekur; Karol
Zanetti, lekar.
flsF* Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
ZEPrsižl^o domače arr^-a-zllo
zoper bule, rune in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo .spalnic, zoper kurja očesa in potne noge, pri mzpokamh rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčeBOV, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in ratio ozdravi. — To mazilo je zato tako dohro, ker hitro pomika in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetoiu (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
■' škattjicah po £.i in 8đ Jtar« ('252—13)
ISalzam za uho.
Skušeuo in po innozih poskusih kot najzanesljivejše Bredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik : Ivan Z e l n /. u i * a. r. »
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'