nik dan rti
| la praznikov.
Offito of Pubtlsatioau 1887 South Lswndsls Aro. Tslophono, RoekwsH 4S04
STBV.-NUMBER 300
Konflikt končan, pravi kdlog*. Paragvajske j>odrobnoetl o bitki.
Waahington. D. C* 21. dec.~ Poročila ii La Paza in Anunciona as glas«, da ni "nič novega" Is sporne pokrajine Gran Chaco,-
Diiavni tajnik Kellogg, ki vo. di konfprenco Panameriške unije, je dejal danea, da je prepričan, da je minila vaaka nevar-nosSvojne v Jušni Ameriki. Ro-Mvijr%Jaraguay še nists sporočili, |Mitna|iiiii pogoji sta pripravljeni prMgiti spornto za-devo panamerlškl konferenci vi rešitev, vendar pa ni v krmilu konference nobenega dvoma več J da se ssdeva Uravna mlrinm po-j tom.
Spravni odbor je včeraj kab-liral obema republikama noto, ki vsebuje daljšo vrato vprašanj, na katere šell čin« hiUvjše odgovore. Posredovalno /acijo vodi Kellogig v imenu Zrušenih driav, toda v akciji sodelujejo vse vodilne jušnoem^rtške vlade.
Aeunclon, Paragasy, 21. doc. — Vojni mlnistef paragvajske vlade je objavil detajlirano poročilo o krvavem konfliktu na bolivijski meji, obenem pa obsoja poročilo bollvijske vlade, katera senika, da so Bolivije! začeli napad. Paragvajsko poročilo se glast, da so bolivijake čete prve napadle. V spopadih 14. in ld. decembra js bilo ubitih šeat pešcev ln dva konjenika na pa-ragvajakl strani, dočim no bile bollvijske isgube veliko večje.
Evangelist, ki ga je Almee 'o-zdravila" slepote, obsojen v
Mladi roparji aretirani.
Chicago.—Policija je v četr-l«k aretirala štiri mlade fante— Kay Scotta, Albert Goldateina. U* renče Ogdena in Sol Deu-tacha—ki ao na zaslišanju pridali, ds so v zadnjih dveh me-**ih v prizor ili nad petdeset ro-v raznih krsjlh mesta. Mla-(l> imnditi so najrajše ropali ma-1,1 'rgovine in gaaolinske postaje
Spet en kvtlegar ustreljen.
Chicego^—P h 111 p Upeglia, znan butkftar na juftni strani mesta, je Bil v četrtek ustreljen, ko je s Petrom Mirandom sedel v avtomobilu pred hišo ns 21ZS Ogden ave. Mirando je povedal policiji da sta ae dvs mošks pripeljala mfmo v avtomobilu, ki ste porinila njega na stran ie oddale par krogel iz revolverja na Lepeglia ter potem hitro odbr-teia v avtomobilu.
Potres na FIHpinik.
Manila. 21. ds» — Hud po-tf>*nl sunek je včeraj smejal o-tok Mindanao. Kna oeeba je bile "'»»U it več ranjenih, ko ee je
J"drlo več hiš.


PI08TITI
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOENR JEDNOTE
Can* oglasov po dofmre. Rokopisi M m vračajo.
NanMa: Zadinjoaa dHav« (ima CMaacs) SMS m loto. $3.00
Hi >*to» Cbieafo la Cieero f7J0 na loto, 93.71 sa pol loto, la aa
10.00. - .
8 strahom se bodo spominjali bodoči rodovi, ko bo kapitalizem že odpravljen, kapitalistične človeške družbe in se veselili, da ta gospodarski nauk z vsemi njegovimi zli ni več uveljavljen v človeški družbi.
vprašanji
SOBOTA. 22. DBCEVB.
OPAZOVANJA
Naslov ta vaa,
t*57-40 So.
kar laia attfc t
-PROSVETA"
Lavašal* Avrnao.
-THE ENLIGHTENMENT*
Offgaa of (ko
Ovaoš br (ko Slevaaa NatJosal
A dvrrtiiinff ratoo os
i Uflitoš f7J0, and C
(oacopt Chieaco) and Canada |«.00 p« (ooaUioa ff -00 por jraar.
MKMBKR OF THE rEDERATED PRESS


VESI1 IZ NASELBIN
Izobrazba is mi. Glcacss, Oblo.—Biti ns pre-mogfcrskl stavki ali izprtju ena indvsjsfet mapeeev, je pač dolgo v tej dobf imamo dovolj čssa rezmišljevati ** delavakem položaju in o mših razmerah. Ckn bolj človek proučava in prem tlfnje aedanjo »ituadjo, tam bolj mu aili v ospredje pomen izobrazbe z ozirom na človelca-
ltt
Datum t oklepaja n. pr. (Nov. 30-J02S) polog vatoga isMns ns naslovu posMsi, da rs njo s tom dnevom potokla naročnina. Ponovita jo pravočasšo ds ss vaai m satovi list. *	■ .
KONCEM TEDNA.
-r
Zagovorniki uživanja opojnih pijač in zagovorniki prohibicije so se spopadli v kongresu. Protiprohibičniki so se hoteli prepričati, ako je projtiblčnlkom res do tega, da se odpravi uživanje opojnih pijač s prohibfcijo v Ameriki. V ta namen so zagovarjali, da sa dovoli tako velika vsota za'izveden je prohibicije, da se res napravi resen poizkus za uvedenje prohibicije. Ali glej ga zlomka, navdušeni prohibičniki niso hoteli nič sliiati o tem. Za proti-prohibičnike je bil to valik ipas in deklamirali so s pato-Hom, da so za to, da se zakoni, ki so v veljavi, spolnjujejo. Njih govori so spravljali zagovornike prohibfcije v veliko zadrego, a ko je prišlo do odločilnega ghtlovanja, so nekateri glasovali proti veliki vsoti denarja za izveden je prohibicije. Od teh ni bilo pričakovati, da glasujejo za nekaj, kar dokaže jasno, da je prohibicija velika zmota.
Prohibičniki so pokazali, da jim je prohibicija z but-legarji in vsemi nižinskimi pritiklinami všeč, in da njih jezik pripoveduje nekaj drugega, kot mislijo njih možgani.
Prohibicija prinese še , marsikatero presenečenje, preden bo ljudstvo tako močno zahtevalo odpravo tega ppaka, da se postavodajci ne bodo mogli več upirati ljudski zahtevi. Dotlej pa pomeni biti prohibičnik: Uživati na skrivaj opojne pijače, javno pa zahtevati, da se uživanje opojnih pijač prepove.
Butlegarska industrija bo torej ie nadalje procvita-la, dokler bodo butlegarji živeli v prijateljstvu s fanatiki.
0 0 0
Ni dolfo tega, ko je umrl profesor Aleksander ji. Maksimov, svetovna avtoriteta v krvi. Okolnosti, v katerih so našli mrtvega profesorja, so govorile, da je najbrž izvršil samomor. Ali čikaški dnevniki so znali vest za javnost tako fino pripraviti, da ni bilo čitati nič odločnega v nji: ali je bil samomor ali je nekdanji carski profesor umrl naravne smrti. Zdaj je pa njegova sestra gdčna. Klavdija, stara 68 let, izvršila samomor s plinom. Zapustila je pisma, ki mečejo zelo čudno luč na ustanove v kapitalistični človeški družbi in ki so kontrolirane od kapitalistov samih ali pa njih zaupnikov. , ,
V nekem pismu pravi, da naj jo pokopljejo na Pot-terjevem pokopališču, to je na pokopališču siromakov.
Maksimov je bil do leta 1922 v Sovjetski Rusiji. Zbe-žal je prek Finskega zaliva in po ledu iz Sovjetske Rusija. Na tem begu sta ga spremljala njegova žena in njegova sestra Klavdija. Maksimov je bil bogat v Rusiji, ampak reven je bil kot cerkvena miš, ko je pribežal na Švedsko, kajti svoje premoženje je pustil v Sovjetski Ru* siji.	:	_ ' . ]
Profesor Maksimov je pribežal v Chicago, Kot znan-stvenik na glasu je takoj dobil službo profesorja na čikaški univerzi. Sestra njegova je bila njegova asistentka v njegovem laboratoriju. Plače ameriških profesorjev niso sijajne.
Toda Maksimov In njegova sestra nista našla tiste rreče v deželi najbolj razvitega ktpitalisma, o kateri sta sanjala, dokler niata poznala Amerika.
Makslmovl so pripadali k ruski aristokraciji. Dr. Maksimov je zavzemal v ruski carski armadi visoko dostojanstvo. Na carski vojaški akademiji medicine je bil profesor Mitologije. Sovjeti so želeli, da Maksimov ostane v Rusiji in njegova znanost osUne plodonosna za človeštvo. Njemu se novi rešim ni dopadsl in je pobegnil iz it Ubije.
Njegova žena obdržava plesno šolo. V Rusfji je bila priznana umetnica v plesu.
Tak je konec znanstvenik« in njegove aeatre, ki je ftfclb za znanoat in pomagala svojemu bratu pri znan-"tvenih raziskovanjih. V kapitalistični človeški družbi *teje nekaj le denar človek, ki je bogat, pa magari, ako je največji »gumpec" na svetu, U je veljak, ker si lahko kupi vse—tudi znanost. Ako M Maksimov bolj gledal t Ameriki na zbiranje in osredotočenje bogastva, bi moiro-če še ihrel s svojo sestro vred, tako je pa bilo treba oditi armadi, prt kateri ao vsi enaki: siromaki in bo-
litflit
Človek brez vsake izobrazbe ims živalsko naturo in dobiti ga je kaj lahko za vsako nekoriatno delo. Občuj s takšnim človekom , kl mu je izobrazba deveta briga, pa se skregata pri prvih besedah, ker ti bo zabrusil, da vač ve kk ti. četudi on ne čit* "cajteng" in ne knjig. Kaj bo* ti s tvojimi "eajtengaml" in bnkvsmf, ki samo lažejo! Tak šnih modrijanov, ki jih je v naselbinah polno, se je treba izogibati, da te ne okužijo, ker jih nI mogoče spreobrniti. Pri dru Štvih so velika cokla napredku Ako js Človek v stranki in plačuje zs izobrazbo, ga takšni modrijani napadajo povsod, koder ga le morejo, češ, si mislijo, če bi nam ta ne silil tiste neumnosti, bi bilo vse boljše v naselbini.
Pokazalo pa se je že v naselbinah, kjer Ima večino na strani naš napredni element, ki stremi za tem, ds se ljudstvo izobrazi, da ao take naselbine v resnici napredne in med njimi vlada sloga, d s se a temi dokazi kaHlcem sloge lahko jezik zaveže.
V ta namen je sklicana konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ za vzhodni Ohijo in zapadni del W. Virgi-nije, ki sa bo vršila dne 30. decembra t. 1. v Bridgeportu, O., dvorani Boydsvi11e ob 10. dopoldne.
Pridite vsi na to konferenco, cateri ste za izobrazbo. Društva In klubi so bili Še posebej povabljeni. Društva, ki žele poslati svoje zastopnike na to konferenco v imenu Izobraževalne akcije, so vabljena, da jih po-iljejo na predvečer konference, ko priredi klub št. 11 JSZ predstavo in ples. Na svidenje na konferenci! Nace 2lem berger.
NI sicer bfts dolga, a je občinstvo vseeno zelo razveselila. Kajpak sem se malo prestrašila občinstvs pred menoj, ko pa m so prišle češnje na miaei, katere sem imela dobiti, če se mi bo (iektamacfjs "posrečila," pa ae*n se vzravnala in razveselila, <iu sem besede srečno iz ust spravila. No, češnje sem kaj rada zobsla. <?	t
Pri nss smo tudi imeli neko kapelico z razpelom Križa nega in vsak šolanček je moral po golih kolenih nič manj kot triknat okrog njega. Radovedna sem, če imajo na Vrhniki še te navade, ali če so že kaj bolj pametni. U-osm. da ao.
Naj tudi povem, da ima Vrhnika lep izvir vode, ki se ji pravi Ljubljanica. Od nas proti Ljubljani je lep sprehod, ki se imenuje 'Močilnik.' Tam je bila slika sv. Antona, v cerkvici pa zvon, katerega ao hodila pritegovat dekleta in tudi fantje za srečen zakonski stan. Zraven pa je bil tudi nabiralnik, v katerega so prosilci metali denar. Večkrat sem šla akozi Močilnik, a nisem imela časa zvoniti.
Da ae jkoj prvi dopis preveč ne zavleče, končujem in upam ds se še kdo drugi oglasi. Obenem pa želim, da bi Anton Vičič nadaljeval s svojimi opisi naših epih krajev, kajti naše rojake zanima pa splošno. 2eleli bi tudi, da ae naša znanka mrs. Fran-ces Šinkovec večkrat oglaai v Prosveti, ker njeni dopisi ae mi dopsdejo in so ppuOjivi. Večkrat sem že čKala dopise od rojakOv iz Vrhnike, pa nikdar ni bilo pod nobenim dopisom naslova. Tako sem svoječasno čitala dopis o smrti Thketa Kaučiča. Jože Do-enc in John Stržinar sta se tudi že oglasita z dopisi, pa brez naslova. Voščim
vsem arrhničanom ve« sele božične praznike ln srečno novo leto; enako onim iz Verda in Mirke, kjer smo se sku->hj veselili
kot otroci. Ako mi kdo žali pisati, naj se poslužl te-ga-Ie naslova:
Marija* Kdhar, Bor 6,. Har-wick, Pa.
Odmev na Vičičeve "Vtise." I Harwiek, Pa. — Dolgi zimski večeri so me privedli do moje-<ra prvega dopisa v Prosveti? Kot po navadi, sem tudi pred par dnevi vzela Ust Prosveto v roke in ga pričela čitati. Ko pen gledam na drugo stran, vidim pod naslovom MMoji vtisi iz domovine" dolg opis raznih slovenskih krajev. Citala sem dalje in v 204. številki Prosvete sem čitala opis Vrhnike. Pri tem pismu asm se pomudila, kajti o-pisuje moj rojstni kraj. Sreče mi je afee veselo bilo, kajti spis me je spominjal na moj ljubi rojstni kraj. Tako mislim, da se e tudi marsikateremu tu živečemu Vrhničanu zahotelo po Vrhniki, ko je čltal omenjeni apis.
Pisec omenja tudi rojstno hišo Cankarja, nažsga največjega pisatelja. Skoro bi človsk ne mogel omeniti Vrhnike, ne da b! omenil tudi pokojnega Ivana, katerega rojstna hiša mi je prav dobro zaana. Njegov oče je bil krojač, mati pa pohlevna in skrbna gospodinja. Spominjam se Ivana, ko je z mojim bratom pohajal, domačo ljudako šolo. jas
Sn pa pozneje v isto šolo hodl-
z njegovo sestrico Francko, zs katero pa ne vem, dali je mrtva ali živa.
Tudi sv. Trojice se je spomnit pisec, kjer smo navadno ime li poredni šolarji mnogo veselja in zabave. Oh, kako lepo smo znali pesem o sv. Alojziju! Občani so nas zelo radi posluša'!, ko smo peli kot angelci. Srečni In ladovoljnl smo dva po dva korakali ln as pogovarjali koli-ko čsftmj bo vsak dobil. Nsks-teri smo mogli dsklsmiratl na Pr*.kar js bilo bsij asprtjet no Naj navadam mojo daklams eijo. kl je ne bom nikdar pozabila;
Ime mi Je Ana, nič nisem aa-spana. In kuhati znam Ko dvanajst zaklenka. je dobra psčen-ka — na mizo Jo dam."
LISTNICA URBDNIftTV A.
LmI	1
John Hrea, Cleveland: Vaša peasm je predolga bi preveč vsestranska, da bi jo mogli objaviti. Ugodimo Vam pa z eno kitico, ki se nebi zdi najboljša in lahko zaae zaključena: Jaz ne bi pisal teh vrstic, če v srcu ne bi bil srdit. Slovan ima zadosti zemlje, doma pa je ns tujsm . . . Omejite se na eno samo idejo na kratkoet, pa pojde Sčasoma. Pozdrav.
OfmaJinda, Pa. I. M. — Izročilo se je gl. upravnemu odboru, da qe stvar preišče. »Pozdrav !
Profesor kijevske univerze. Psše-Oserski, je obdržal dne 13. novembra na Dtfnaju v društvu soeijsinodemokrstičnih zdravnikov, pod predsedstvom docenta Dfr. Friedjunga. zelo poučno predavanje o sovjetski zakonodaji z oziram na apolno življenje.
Temelj ruskega kazenskega zakonika je: ne sme se kaanova tt radi kazni, temveč družbs se mora zaščititi pred gotovimi ao-cfjal. škodljivimi dejanj!. Zato lahko moderna zakonodaja mnogo slučajev, ki se po meščanski zakonodaji zasledujejo kot zločin, kdt zasebno zddevo prizadetih prezre.
Zasledovanje radi zakonolom-1 fo vsak, drugi v sovjetski Rusiji več ne ^rokarica"' misli, ekststira. Država poseže v raz-
KONGRESNIK OŽIGOSAL MBLLONA.
Preostanka, o katerim je govoril Coolldge, ns be v zvezni
KlaMlnll
—* ; ;
WaaMngtsn. D. C.—Kon grešnik John Gamer, demokrat iz exaea, js v avojem govoru v nUJI zbornici oatro napadal za-kladniškega tajnika Melkms.
Gamer js obtožil Mallona. ds „ namenoma isdal napačno poročilo, ki je dovsdlo predsednika Coolidga, da Je verjel in tudi javno Izjavil, da bo v tem letu 87 milijonov prebitka v zvezni blagajni, akoprav je vedel, ds bodo davčna povračila, katere je bil kongres že odredil, spremenile prebitek v deficit, ki bo dosegel vsoto 160^00,000.
Kongresnlk Gsrner je nsdslje izjavil, da je zaMadniiki de-partment izdal velike vsote denarja kot povračila davkov kor-poracijam takoj po volitvah. r>eJ*l je, da je samo United States Steel korporacljs prejela Hft.600,000.
v
mer je med možem in ženo samo tedsj, če je v nevarnosti osebna svoboda ali pa premoženje enega izmed obeh delov. Pravni razloček med takozvsnim divjim in registriranim zakonom istotako ne obstoji. Obs sta popolnoma enakopravna. Posebno je skrb-Ijeno sa vzgojo otrok, ne glede, ali ao rojeni iz divjega ali regi atriran. zakona. Zapostavljanje in beda nezakonskih otrok je Rusiji nepoznano. Krvoakrun-stvo se v Rusiji ne kaznuje, ker zakonodaja še ni prepričala, da bi bili otroci, spočeti v sorodstvu, duševno ali telesno manj vredni.
Sodomija (občevanje z živa-jo) se kazensko ne zaaleduje emveč se kot duševno obolenje izroča slučaj v oskrbo psihologom in zdravnikom.
Homoseksualnost (istoapol-nost, spolno občevanje med istim spolom) se istotako kazenako ne zasleduje. Ce je tak slučaj te-esni ali duševni defekt, povzročen od zunaj, potem se obravna va in leči kot bolezen, če pa odgovarja to naravni prirojenoeti dotičnika, potem pa nima država nobene pravice se v slučaj vme šavati. Zakon ščiti samo pred zlorabo mladine, ki še ni spolno dozorela in pa pred posilstvom.
Tudi proti osebam, ki se pro-stituirajo, zakon ne nastopa, pač pa proti prostituciji. To je naziranje ruske zakonodaje o tem ostanku kapitalističnega družabnega reda. Pomafgači prostitucije, kuplerji in lastniki bordelov, se brezobzirno zasledujejo, prostituirani se pa aku-šajo s posebnimi skrbstvenimi inštitucijami rešiti.
Prekinjenje nosečnosti v Rusiji ni kaznjivo pod pogojem, da se izvriUlo po zdravntku-stro-kovnjaku z odgovarjajočo opreznostjo. V splošnem se zahteva, da nosečnost še ni prekoračila treh mesecev in da se potreba prekinjanja prizna v .posebni ženski komisiji, v prisotnosti u-rad nega zdravnika. (
Posebno stroge ao pa kasni, kl naj osigurajo varstvo spolno nezrele mladine pred posilstvom in nravnim propadanjem.
Predavanje je vzbudilo v krogih dunajskih naprednih zdravnikov, kjer se zlasti profesor Tandler bori za ista načela, veliko zanimanje.
Preveč kriks.	no novico iz Bel^ra^
Krik v listih o influenci je "ohceti" v Mitrovfcp vsekakor malo pretiran. Najbrž Svatba v kmetski hi>
lo je 2700 svatov, za kiS zaklanih - ^ter
ni toliko bolnikov na^ tej bolezni Jsla devet dni in devetH zimskem času je malo lju. «™mnin "^peSH
kolikor jih naštevajo.
v______„	mm
di, ki bi ne bili včaai prehlaje- krav> prašičev. 16 te|et
ni. Dosti možakov iri gospodi- kokoši, 300 goai jn 300 pS cen je tudi izkrok^jih. Letoš-	vse to ^jedli*B
nja ogromna vinska letina
je
kriva, da marsikdo zaspi s čevlji na nogah in brez blazine pod glavo, da ne govorim o odeji. Posledica: Prehlad via maček.
Vae tO ni nič. Prehlajenci se kmalu skurirajo po receptu klin a klinom pa so ali right. Ce pa kdo kriči o influenci, je narav-
krokaif
frna
fluenco — in hajd zdravnika v hišo. Sicer zdravnik ne škodi, razen da z lekarnarjem vred odnese pet ali deset dolarjev. Imamo pa — hvala Jehovi — jed-noto, ki vae to povrne.
Tako je krik o influenci najbolj udaril jednoto. Jednota je vselej "gost".
Najboljše zdravilo proti vsaki influenci, krivi in pravi, je dosti kisika v žilah, svežsga kisika. Odprite okna in prezračite sobe I Kisik je življenje. Nobeno živo bitje ne živi tri minute-brez kisika. Največ kisika ta ljadi je v svežem zraku. Skrbite za zrak! In manj korakajte, mili bratje in sestre! Na in-fluenco pa pozabite!
- - LjUlI TlllUjlhul ti
»rsesn dozic v jugosiavij«.
Ste čitali v "Prosveti" imenit-
20,000 litrov piva, 10,000 li
vina in 200 litrov slivovi*, tem pa ao šli vsi nvatje v', m slamo in so spali in ležali dni in dve noči!1 f
Belgrad sam pravi, da i bil rekord vseh rekordov v Jugoslaviji, kjer je v^j navada, da svatba na km traja teden dni in poire D1 in lek enega leta. Vsekakor Z in. Ia senzacija prve vrste na, da jo ameriško časophj* bije na odličnem mestu
Senzacija ni v dolgosti "a ti — devet dni in devet noč temveč v številu svatov « groipnem provijantu, ki bi dostoval za kako kazensko špedicijo v Nikaragvo.
Amerika je zdaj izvedeli, jugoslovanski kmetje niso I lačni kot se delajo, kadar p jo po dolarje za božič, veliko in žegnanje v vasi. Ce je n Hercegovini lakota, da lj, jedo listje in travo, je trehi mo vprašati: kako daleč ji Hercegovine do Mitrovice?
Amerika zdaj ve, da in Jugoslovani dve kvalifikte dobro znajo meriti a pištoli v parlamentu in dobro svak ti. Vsa čast! What's next?
jRichekon, slami ameriški znanstvenik
Znanstveni ameriški krog! so lika bi morala biti odvisni dne 19. decembra proslavili šest- smeri potovanja svetlobnih I insedfemdesetletnico enqga iz- kov z ozirom na kretanje u med najodličnejših ameriških in lje. Eksperiment je bil zadt svetovnih znanstvenikov, Alber- natančen, da bi se odkrila pri ta A. Michelsona, profesorja na kovana razlika, ali eksperim čikaški univerzi.	ni pokazal nikake razlike.
Rodil se je v Strelnu na Nem* prizadvanja. da se raztoha škem dne 19. decembra 1862. tk nepričakovani izid, in od d Nekoliko let kasneje so se nje- gi'h sličnih eksperimentov, m govi starši priselili v Ameriko končno izcimila znana Einsj
SPORAZUM V ILLiNOiSU BE-811 RUDARSKO OMANI« ZACIJO.
letalec se sbil.
Huron. O, 21. dsc. — Leo Mc-Ginn, poštni letalec, ae js včsraj ubil. ko js v sneensm viharju za-del ob vrh strehe nskegs posinp. ja v sredini aMa.
>• «»> "trelm, js ek •Plodlrel fsssHn, kar js »anetilo "geni v podnpju.
Tako Izjavlja tsjnft dvansjSte-ga distrikta rudarske organi-zaeljs.
Betteville. HL—Rudarji ao ob-državali velik shod v tukajšnjem mestu. Na tsm shodu sta govorila Walter Nsabit in Harry Flshsriek, tajnik in predsednik dvajsetega distrikU rudarske organizacije, in drugI. Nesbit je ob tej priliki rekel, ds je bils cels rudarska unija rcšsns v tre-notku, ko js dvanajati distrikt prisUl na znišanjs mezde s $7.50 ns S6.10. Rudarji v Penn-sylvaniji in državi Ohio vsčino-ms niso organizirani.
"Veliko premogovniških ill-nojških podjetnikov je bilo bojevitih," je rekel Nesbit "Naša gospodarska moč je bila oslabljena. Stavka v Illinoisu ni po-menila nič. Pritožbe ao bile ps-vsod in nikjer izravnane. Stre-JI so prihajali in ml jih nismo mogli preprečiti. Pravo livlje-nje unije js bilo v nevsrnostl. Umaknili smo se. toda organlaa-rlia ia b iimiMfi tukaj Da
in se nastanili v San F*ranciscu. nova teorija relativnosti. Mladi Michelson je pohajal ljud- Merjenje prave hitrosti s» sko šolo v tem mestu in potem lobe je bil osnovni problem, odšel na mornariško akademijo g& je Micheison natančneje« v Annapojisu, kjer je absolviral kot kedaj poprej. Njegovi p 1.1873. Od 1.1875 do 1879 je bil eksperimenti merjenja svetk učitelj fizike in kemije v isti a- go bili izvedeni, ko je bil k kademiji in kasneje je bil neko- vojni mornarici, ali še le L13 liko časa v uradu almanaha voj- je objavil najnatančnejše m ne monjarice, kl pripravlja tabe- jen je, ki je bilo dosedaj ds le za pomorščake. L. 1881 je za- ženo. Pokazal je, da svetk pustil vojno mornarico.	. potuje z brzino 186.286 milj
Po dveh letih učenja na Nem- eni sekundi, škem in Francoskem v raznih Inferecijalni refraktometer vseučiliščih se je povrnil v Zdru- drug njegov izum. Ta ind žene države. Prva njegova služ- ment rabi valovni dolžine svi ba po povratku iz Evrope je bila lobe kot merno enoto. S to<k profesorstvo za fiziko v Čase katno pripravo morejo astra School of Applied Science v Cle- mi izmeriti resnični pres velandu. Teda je skupaj s svojim zvezd, kolegom dr. E. W. Morleyjem L. 1907 je prof. Micheison < izvedel sedaj klasični Micheison- bil Nobelovo nagrado za fizfl Morleyjev eksperiment za ugp- Počaščen pa je bil tudi od mi tovljenje brzine svetlobe. Eks- gih drugih zavodov tukaj i» periment je obstojal v tem, da inozemstvu. .On je član m sta razdelila žarek svetlobe v stvenih organizacij v raznih dva dela s pomoč)9 tanko posreb- želah. Od 1. 1923 do 1907 je r enega ogledala in odposlala oba predsednik National Acads dela žarkov v ravnem kotu na of Sciences.
tS	5' 06 kod*r 80 Tudi nekateri drugi člani lj
""•L!? ekel^move rodbine so lj šrtno točko, kjer so se bili raz- ^i v tej deželi. M
-	brat Charles Micheison je u«
Poprej se je vobče domnevalo, žsni ameriški urednik w P* da svetloba potuje v obliki va. telj. Njegova sestrs Miril lov sredi domišljsns snovi, zva- Micheison je pisateljics mnol ne eter, ki baje jpapolnjuje Vse novel in esejev. Sin prof** vesoljstvo. Po tej teoriji bi mo- Michelsona. Truman Mkhel* rala biti neka razUka v času,' ki je etnolog (narodoviov«) ga žarki potrebujejo za povra- Smithsonian Instituciji vWS tek v začetno točko, katera rez- ingtonu.	ri
NAPREDNE RBVUE
organizacija je pa mecdna Mvira
vredna kot
Zbašnik: Invalid. - ^ " je številka bogato ifustriraai . Naročnina za Amenko $1.00 na leto. Naslov: ^ či prijatelj". Ljubijsna. M»s Šlčeva cesta KJ8. *****
"Snaga", iktstrovsni ^ list zs kulture 1 sp*^ . enkrat na mesec v Istin^ '
--------- - ,	rlUcl v Sarajevu. Clsn^ ^
. — Ivart Vuk: Skozi okno ce. pesmi, poročila I« , vtisi s potovanja. — £u- ročnlna aa Ameriko $l
te. Naslov: Snsgs. pošt. prel. m, JV+Zm Priporočamo ^J^i in ffrbom ps tudi čitsjo srbohrvsško
I prijatelj", mesečnik ns zabavo ki pouk. Vsebina 11. številke: Ivan Marjanovič-Kbr-če: Zadnja večerja, črtica. — Fran Pogačnik: Molitev, pesem.
—	W. Eechenter: Stari rOv, četica. — Rarifvoj Rehari TI ln jaz. pesem. — Ksaver Meško: V no čeh. pesem. — Mile Klopčlč: Na skHvaj, pesem. — PVsn Pogačnik: Maščevanje, šala v petih slikah
vlaka, vtisi s potovanja. — On-stav Strniša: Gosti Danilovi. — ARa hov vtt. — Angel ulico. — Vsili mrtvih dan v Nkgmmklju.
-	PKof. Saša tertsl: O hamrn-nljl barv. — Priloga: Dr. P*.
makocite 81 knjigo -ambrlaki

■ppf^rv i i
--------, t,, ^	p	^
iz Jugoslavije
■	»A7K0L MED RAMČtfrCI V |K VOJVODTNt?
I	(Izvirno.)
I Beograd, 5. nov. 1928. I vladni listi poročajo veat iz
■	subatice, da ae je radičevska I aranka v Vojvodini razdelila v I dve grapi. Včeraj so baje imeli Igpio ki je bila zelo glasna. Kon ■So *> ia stranke izključili lfi I UJHednih pristašev radičevske I stranke, 4 »o sklenili ustanoviti I tvojo i^bno strankino organi-I učijo. Vzrok je ta, da so s
I centralo v Zagrebu in njenim I vodstvom zelo nezadovoljni zla-I ,ti še z njeno politiko po 20. ju-
■	ni j u. Izdali so tudi proglas na I vse člane stranke, kjer sporoča-I jo, da so izstopili iz stranke ker Ine strinjajo s strankino po-I utiko in vodstvom. Proglas so I razširili po celi Vojvodini, in I svetujejo članom naj prestopijo I ali v radikalno ali v demokrat-I sko stranko.
I Da ponekod niso zadovoljni z I vsem kar reče Zagreb, je verjet-I no. Koliko pa je na tej novici I resnice, bomo videli. I Ostri ukrepi vlade. I Po prihodu zagrebškega ve-I litega župana in načelnika za-I grebške policije, se je v kabine-I tu notranjega ministra Korošca I vršila konferenca, ki je imela I namen, preiskati zagrebške dogodke in določiti ukrepe, ki naj jih podvzame vlada napram Zagrebu. Udeležili so se te konference Korošec, njegov pomočnik 2ika LaziČ (znan iz Glav-njače), veliki župan zagrebški, ! načelnik policije v Zagrebu, pravosodni ministe^, prvi državni pravdnik iz Zagreba itd., sami ljudje, ki imajo opraviti s pen-drekom in zaporom. Kot se poroča, so sklenili še z večjo strogostjo nastopiti proti opoziciji in ne izbirati sredstev v ta namen. So ljudje od vlade, ki pravijo, da naj vlada uporabi vsa policijska sredstva in nastopi s silo. Pravijo celo, da je Koroš-čeva politika pomirljlvoBti doživela neuspeh in da je zadnji čft&l
Ijne rovarenje Hrvatov ali pa d/i reši državo z naj odločnejši mi in energičnimi ukrepi. Na tej konferenci so tudi govorili o sodiščih, ki v Zagrebu in Osijeku ne izpolnujejo svoje naloge po zakonu. Predložili bod6 skupščini načrtx po katerem se bo odgovornost sodnikov povečala in povečale tudi kazni za nepravilne sodbe.
Tako misli Korošec početi še s hujšim terorjem. Njegova vlada, ki se koplje v krvi, se smatra za vlado pomirljivosti! Sodniki, ki oproščajo ljudi, proti katerim nimajo kakih dokazov, da so kaj zakrivili, bodo pod grožnjo velike kazni prisiljeni soditi kot bo želela vlada. Potemtakem se bližamo dobi nesvobode sodnikov, kakor je to bilo v Italiji, kjer so za sodniki "tali oboroženi fašisti, ki so jim narekovali obsodbe nefaftistom.
Prav je zapisala mariborska "Delavska politika", ki priobčuje novo veroizpoved, ki se
glasi:-———--———
"Verujem v vsemogočnega Korošca, stvarnika slovenske republike, spočetega v Rimu in rojenega v Prlekiji, ki je trpel v lemšnatu ter odšel nato v Beograd, kjer sedi na desnici boginje korupci in od ondot bo Prišel HQdit socialiste in vse opo-licionalee. — Verujem v njegov ■veti pendrek, v povišanje dav->>v, v preganjanje po rimskih hlapcih, v propad Slovenije ter Prodajo Slovencev za romunsko koruzo in večno trpljenje. — Amen."
Te molitvice se seveda v šoli
»«• bodo. smeli učiti.
"<-ograjafa "Politika** proti * Korošcu.
Roognd; 5. dec 102^,
V današnji "Politiki" priol^ •'uje univ. profesor dr. Dragutin Jankovič članek, kjer govori o politiki dr. Korošca in ima na-«lov: "Duhovniki v samostan". V članku piše. da ni bila sitosti« še nikdar Uko resna in teš-ka kot sedaj, in nikdar nismo "Ml slabše vlade kot sedaj pod dr. Korošcem. Pravi, da ves nozemaki tisk četudi v mili obliki svetuje naši vladi, naj ven-dsr spremeni svojo politiko Hi ee l«>mh|i/| Hrvati. Pravi, da is-uovor ministra Korošca, da se
Poulične demonstracije organizirali komunisti in drugi sumljivi elementi. Za ulico odgovarja notranji minister. Članek pravi dobesedno sledeče:
"Sedanjemu režimu je edina skrb nadaljni obstanek na krmilu. Najosnovnejše in najnujnejše vprašanje, ki ga je treba rešiti brez odlašanja je hrvatsko vprašanje. Za ta veliki problem pa so potrebni tudi veliki ljudje. Takih ljudi pa sedanja vlada nima. Zato se morajo! nad predsednikom vlade izpolniti Hamletove besede: "Duhovniki v samostan! Gospod Korošec v samostan."
Tako piše torej celo "Politika". Korošec je svoj čas bil tako čislan v Beogradu, ker so ga lahko izrabljali v vsakršne razmere. Zdaj so še oni nezadovoljni. Bo res treba Iti v samostan.,. ,
Slovenska drama v Češki. —
Dne 30. novembra t. 1. so v Olo-mucu vprizorili dramo "Herman Celjski našega pisatelja Nova-čana. Prevedel jo je znani pre-vajalec iz slovenščine dr. Vdiral, Predstavi je prisostvoval tudi pisatelj sam, ki je bil živahno aklamiran.
Iz naše lepe Dalmacije.
V čedni Dalmaciji se dogajajo često nečedne stvari.
Tega meseca, dne 17. dec. bo v Splitu na zahtevo davčne oblasti v gledališču dražba raznih predmetov bivšega Narodnega gledališča za Dalmacijo. To radi neplačanih dolgov čekovnemu uradu v višini 45.000 dinarjev, in radi neplačanih davkov državi v višini 72.000 dinarjev. Ker gledališče ni plačalo in ne more plačati, bodo stavili več predmetov gledališča na dražbo. Med predmeti se nahaja tudi dragocen zastor, ki ga je gledališču daroval kralj Aleksander... Da ni to veleizdaja? "DomaČi prijatelj'*, št. 12, je izšel te dni. Prav bogate f»o ilustracije, kjer vidite slike naših kmetiških domov, dalje zna-d» ali vlada dovoli" še nada- menito domačo plesalkp Wisia-k»varenje Hrvatov ali palmovo, kl nastopa z velikim uspehom v Parizu, reprodukcije dveh slik mladih slovenskih slikarjev Mihe Maleša in Mir« Pregljeve, motivi iz naših planin... itd. Ivfcn Vuk nadaljuje svoj potopis po Dalmaciji; potopis krasijo mnoge slike iz naše Dalmacije. Vilke Masi priobčuje novelo "Noč v mrtvU-šnlci", BOrls Kristan piše vtise iz Pariza, Peruzzi poroča o potovanju in uspehih naše Glasbene matice na turneji po Poljski, Vuk priobčuje drobno zgodbo o Miklavžu. Pesmi prispevajo Mile Klopčič, Ksaver Msiko. Mirko Kunčič in Ivan Korče. Zelo zanimiv je tudi ilustriran opis novegs filma Dolores del Rio "Rdeča plesalka Moskve".
Ta bogati in lepo opremljeni magazin priporočamo. Naroča se: Domači prijatelj, LJubljana, Miklošičeva 13.
Zagrebške novice.
Zagreb, 4. dec. 1928. Na včerajšnji seji občinskega sveta so sklepali o preimenovanju nekaterih trgov in uHc po žrtvah atentata v parlamentu. Predlogi v tej zadevi so bili soglasno sprejeti. Tako se je zgodovinski Markov trg. kjer je bil kronan z žarečo krono Matija Gubec, preimenoval v trg StJepRna Radiča, in se bo imenoval RadiČev trg. — Pivarska ulica it spremeni v čast umrle-gs BasaHčka v Basaričkovo ulico. — Dolgs ulica pa se v čast pgvla Radiča spi omeni v Radl-
čevo ulico, a	'
PrsV tako js občinski svsf sklenil dodeliti vdovi Pavla Radiča in' vdovi dr. Ojure Bassrl-čka brezplačna stanovanja v mestnih stanovanjskih . hišah. lUdfeevi vdovi Anki bodo dodelili 6 sobno stanovanje, a Basa-ričkovi vdovi Jeleni 4 sobno Dokler pa Jima mestna občina ne more dati teh stanovanj v u porabo, jima bo občina plačevala temu primemo odškodnino in sicer Radlčevi vdovj 2800 dinarjev, a Bssaričkovi 2000 dinarjev
Včeraj je isšle tudi posebna izdaja glasila hrvaške kmečke stranke (radičevcev) "Narodnega vala", ki priobčuje sklepe vodstva stranke. -V teh sklepih trdi vodstvo, da beograjski pre-
rioiVKT*
iskovalnt sodnik nj izvedel preiskave proti vsem kavčem u-morstv* v Narodni skupščini. Tako dolžijo, da ni uvedel preiskave proti ministru dvora Jaš-koviču, ki je vedel, da se pripravlja atentat, saj je bil atentator tik pred izvršenjem atentata na konferenci pri Janko-viču. Zato pravi vodstvo stran-ke, da se radi teh nepopolnosti ne bo nihče iz vodstva stranke, še manj pa kakršnikoli predstavnik hrvaškega naroda udeležil tega procesa ali glavne razprave. Sklenili so tudi, da bO-do pozvali rodbine umorjenih poslancev, da se tudi one ne u-deležijo glavne razprave.
SUnka Petriča, ki je bil pri sobotnih demonstrancijah slučajno ustreljen, so včeraj popoldne pokopali ob precejšnji u-detežbi ljudstva. Pogreba se je udeležila tudi mati pokojnega Petriča, ki je prišla v Zagreb iz Kranjske gore. Po pogrebu ie spet del pogrebcev hotel korakati v povorki skozi mesto, a se js ns intervencijo policije raz-šel..
Demonstracij v soboto so se udeležili tudi dijaki srednjih šol, ki bi Ukrat morali priti v šole na šolske proslave, a so Šil na cesto med demonstrante. Zdaj je minister prosvete naročil prosvetnemu inšpektorju, naj izvede ^proti vsem dijskom, ki se niso udeležili šolskih proslav 1. decembra, preiskavo in naj jih kaznujejo z izključitvijo it vseh šol v državi. S tem bo prizadetih več tisoč dijskov.
V ustavi piše umetnost in izobrazba sU svobodni. — Tudi se mladini takih stvari ne sme zameriti. Mladi so in mehki kot testo. Vsakdo jih lahko gnete. Dogodki ulice pa na nje še prav posebno vplivajo.
V zarji
ti
f Smrtna nesreča pri delu. 1. decembra se je v gozdovih bo-šUnjske graščine smrtno ponesrečil delavec Marko Cesar iz Zabukovja pri Sevnici. Po čudnem, nepojasnjenem slučaju se je bukev, pod katero je delal, nanj podrla ter ga smrtno ranila na glavi. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da ni prišlo še do težje nesreče in da stn se BMgia.osUla dva delavca, ki sta delala z njim, zakloniti pred padajočim deblom pod nekim štorom, ki je drevo prestregel. Nesrečna smrt mladega fanU. ki je šel v gozd, da bi kot naj-aUrejši sin podprl svoje sUrše pri preskrbi številne družine, je vzbudile splošno sočustvovanje.
IZ PRIMORJA
"Istria nobilissima". Ob desetletnici prevraU in "zmage" so fašistični listi proslavljali tudi Istro katero nazivajo kakor da bi se norčevali ž njo, "Istra nobilislma". Takrat, ko so pri-šli v deželo so pri r<*< i 11 i Italijani v Kopru veliko ljudsko igro. Nastopali so v njej mogočni itali janski gospodarji, ki so izjavljali, da Je zemlja njihova in ds bodo oni vladali pokrajino. Pojavil se'je v igri tudi domačin, revna slabo oblečena prikazen ki je zagotavljal pokorščino novodoštecem. "Jaz bom gospod, ti boš ovce pasel." Istran se je globoko priklonil, ftegni-koli se šopirijo po Istri in dobro živijo. Istran pase ovce, gara, strada in se izseljuje. Istrski zastopnik Albanese je imel pogum, da Je pred petimi leti rekel fašističnim poglsvsrjem brk, da Je "Istria nobilissima" Italijanska kolonija.
PoHaMjaačevaaje priimkov Trstu. Blokar Bloccari, Bekar Beccari, Briščik Brisohi, Cebulee Cebulli, Cerkvenlk Ceroneai, Koren Correntl, Daney Daneo, Debenjak Debeni, Geidol Ger-dolini, Kaluža Calusa. Klein schster Sutorinl, Krajček Croci, Kravos Carvi, Samanek Sama ni. Schifflin Battelini, »nkovlč Zineo, ftkof Vescovi, Voigt Ca-suldl, Volk Volil, Dolinar Val II. Flegl (FlgelJ) K i gol i, Crnlgo Neri in Montenero, Kline mini. Sluga Servinl, 8talowskjr RUl*-ni.
Dahovitoet na awrtAhi.
Ko Je stopal Thomae Morus ns morišče, Je prosil nekoga it množkfr, da bl ga podpiral s nk ko. Dotičnl je ustregel nje*>vl želji in obsojenec se mu Je sa-hvslil, rekoč:
• — NszsJ grede vss ne bom več aadlegovsl.
Filozof življenja — Poveličana
kon turistka — Vermlaad-nka učiteljica.
Kdo izmed nas, ki smo se nekdaj s proučevanjem filozofskih problemov pripravljali na res-noat življenja, ki nam je (kk> pozneje po tolikih razočaranjih povsem drugo skorjo kfuha, kakor smo jo pričakovali, kdo is-med nas, ki smo se zaverovali v "L*Ev3lution creatrice", se ni začudil, ko je zvedel, da je največji francoski mislec — pij oni r novega .evropskega duhovnega Življenja —, direktni potomec poljake židovske rodbine? Ne zato, ker amo podejenjevali ži-dovakega duha v miselnosti, temveč zato, ker se nam je zdelo čudm^ kako more "slovanski žid" vplivati na "preobličenje" splošno veljavnega svetovnega naziranju in to v Franciji, Čije misleci so kljubovali vaaki teoriji, ki je stremela po intuitivni filozofiji.
In danes? Čeprav daleč od Čiste filozofije, ss prsv nič ne čudimo, ds je stockholmska akademija podelila Henri Bergsonu — osem in sedemdesetletnemu sUrcu — kl pripravlja na večmesečni bolniški postelji novo, Noblovo nagrado in Uko počasti v njem ves francoski narod.
Henri Bergaon Je rojen Peri-žsn in velik Francoz. Francija vidi v njem svojega sina in svojega učenjaka, ki je ustvsril človeštvu nov vir spoznanja in mu "davno" (1. 1907.) pred svetovno vojno pokazal pot do nove meUflzike, ki mora nujno preobraziti kulturni svet na temelju stRja morale, zavračajoče materialistični svetovni in živ-Ijenski nazor.
Dosleden v praksi kakor v teoriji, si je uredil Hergson svoje Življenje tako, da kljub strs-stem, viharjem in vsem betež-nostim življenja, ki Jih Js bil de-leten v veliki meri, ni žrtvoval nobene Svoje velike ideje. U-Čenjak in umetnik, zatopljen v absolutnost in v njem živi pogon. . t' i h i------j— .. ,
Sigrid Undsetova je prejela letošnjo Noblovo literarno na« grad o.
tem imenom že drugič zmagala prsd profesorsko strogim forumom*'ftvedske Akademijo znanosti* ~ Pred Undsstovo je dosegla te čast Samo Sel ms La-
garl«to*|..(..i -a,
Sigrid Undsetovs js izšla li rodbine intplsktualcev. Njen oče Je bil arheolog in ko se Je Sigrid rodile, je živel ns Dsnskem. Tam Je deklica preživela mla-dost. Dolgo čssa, nad deset Ist, si je morale služiti kruh v pissrni kot navadna kontorist-ku. Bilo js trdo dslo, a vsndar je imela svešer dovolj časa, da se je bavlla z leposlovjem.
V	25. letu sterosti je napiss-la in izdala svoj prvi roman "Gospa Marta". Bilo js dslo su-tobiogrsfsksgs značaja.
81sd!ls Js knjiga "Srsčna /is-U". Javnost Jo je sprejele s simpatiji*.' Vendar Je bilo priznanje U daleč za gorami. Prišlo Je 1. VIII., ko Je Isšel veliki roman "Jfcnny", zopet opis žen«, ske usode. S tem romanom Je šele stopila Undsetova v kolo velikih norveških pisateljev in kritika ie poslej ni več bala za* pisati, da ss pestsvi lahko v eno vrsto s Knutom Hamsunom, M je bil lir tedaj eden najboljših skandinavskih leposlovcev,
Višek svoja literarne tvornosti pe Je dbsegia Undsetovs šele 1. 1900. Napisala je dolgo zgodbo, ki v>Ji prikazuje lik srednjeveške norveške šenske, "Kristine Lavfaaedotter". Za to d*-lo Je btta Vndsetovi po Grstli Deleddi pri seje ns Noblovs nagrada. "
V	literarnem delu piaateljice loči krittka dve dobi, njenf ro-mane p« deli na dvoje kategorij. Prvi cikel obsega srednjeveške, drugi sofahne romane. Značll-no je za Uhdaetovo, da ss počuti v srednjem veku bolj domačo kakor v sedanjosti. "Kristino Lavrsnsdotter" se da do nek« meje primerjati t Jens Peter Js-cobeenovo "Cospo Msrijo Grab-be", le da Je roman Undsetovs v kompoziciji velikopotezneJšl in tudi v psihologiji flnejši in globoke Jšl od /seobsenov^ga dele
Vsa dsls IJndsetove so prož* U i problem stike In tatklm pesimizmom. NJetfl Junskl došlv. 1 ja jo teftke Irrlee, veMke kate strefe in končujejo na idnipen
način, a vendar ne samo obupuo, ampak junaško reaignirano.
Iz njenega zasebnega življenja je zadnja leta najznačilnejši I dogodek prestop iz evsngeljskej cerkve h katolicizmu.
I
Kmalu potem, ko je prejela Undsetova Noblovo nagrado je praznovala sedemdesetletnico Selma Lagerlefova.
Ko je bfla Undsetova še pred štirimi leti evropski javnosti popolnoma neznana, so spisi Sel-me I^igerlefove Že davno v knjižnici vsakega pravega izobraženca. Posebno dve njeni dsli "GfisU Berllng" in "Jeruzalem".
Selma Lagerlefova je doma z Varmlanda, kjer raato razsežnl gozdovi Jn js zemlja polna podzemskih zakladov. Ta dcitelu skoraj ne pozna siromaštva. Ljudstvo si je s prodajo ln obdelovanjem leaa ustvarilo dobro podlago za urejeno življenje in blagostanje. Ženske so v tsh krajih zelo lepe, narodni običaji pa čisto ohranjeni.
Lagerlefova je v neki Črtici opisala, v kakšnih čudnih okoliščinah je prišla na svet. Ko je njena mati porajala, sU sedeli v sosedni sobi ženski, njens babica ln teta. Prorokovali sta u-sodo deteta it kart. In sta sklenili: ds bo otrok ves čas svojega življenja Imel opraviti s papirji ln knjigami, bo pa vip življenje prsbil sam brez družine.
Proročanstvo se je dobesedno izpolnilo.
Selmo je vzgsjsla sUra mati. Od tretjega Ista naprej, ko Je dete ohromslo, ji je prlpovedo vala pravljice. Babica je obnuv-Ijala spomine na vse, kar Je nekoč videla in silšala. In tega je bilo brsz konca in kraja. Fanta-zija Selme je dobivala poleta. Zgodbe o duhovih, resnične in Izmišljene dogodovščine, legen-dy iz mitologije, vse to ji je o-bifkovalo duha In jI obračaki pogled v davno preteklost. Tako je Selma dopolnila 26 let in še ni videla šole. Učili so jo doms in v tri in dvajsetem letu so Jo poslali v Stockholm v licej. Po-stsls je res učlteljics in Je Is-vrstno vzgajala učsnce. Tudi pisala js, vsndsr se ni še upsls nsstopatl javno.
Ufcpoh je dosegls čss no«. Neki ženski Ust Je bil razpisal nagrado sa povest iz ženskega pesa. Lagerlefovs, ki Js imela gotovih nekaj "balsd v prosi", kakor js imsnovaia osnutek za poznejši roman MG«sU Berling", v katerem popisuje žlvljsnje du-hovnika-pijanca, slabiča in Junaka v eni ossbl, Je poslala nekaj poglavij na ogled. Kakšno presenečenjs, ko je izvedsls, da je prod ris! Prišla js v zadrego ,kajti prvotno Je Imefa namen napisati ep, potem dramo. Nazadnje so nastels balade v prozi. Zgodbe so Uko prepojen« v vsrmlsndsko domsčnostjo, ds js čitejočs občinstvo spričo njih odloftilo "sodobne" nsturallstlč-no pisane romane in drame Ibs-na, Bjttrnsona, fttrindberga, Gar-borga ln drugih,
Nagrada za prva poglavja "Gtiste Berllnga" Je )>osU)a odločilna za poznejšo llvf/ensko smer vsrmlandsks učiteljice. Ne-ks prijateljica ji Je Izposlovala leto dni dopuste, Ta Čas je po-rabila lagerlefova za pisanje novih poglavij, ki jih Je izoblikovala v roman. Ko je HSMo delo v celoti, ga je dobil v roke danski kritik Rrandrs in Je z vsem svojim vplivom nastopil za nov ts-lent, kl se je pojavil v literarni stroki.
Legarlefova se nI nič vrnila v učiteljsko službo. Dobila Js šti. pendljo is kraljevske hiAe in Je šla na potovanja. Italija JI Je dsls ponudbo zs drugo njeno največje delo "Jerusalem". V nJem opisuje pissteljlca usode sekte, ki se seli v Palestino. Nič manj pri man j s si ni jiriborils z otroško povestjo "(Judov i ta pot Nllss llolgersona skozi nvedsko."
Časti ni bilo koma ne kraja Starodavna univerza v Upeafl je Imenovala l^gerlefovo > /s doktorico. Dve leti pozneje Je prejele Noblovo nagrado Ob tej priliki Js pripovedovsls, ksj Jo je napotilo k pisateljskemu poklfetJ.
Ma sem. je zslels pissteljles svoj slavnostni govor, v nebes* k očetu vprašat za svet, česa naj se lotim. Ke stojim pred nJim, pe ss dnmisHm starih Šeg in e-biča Jev iz Varmlanda, gusdov in M, #aetMn In živali In pozabim na druge. MoJe povesti so se
Narodu
f« 1»04
17. JumU* 1SOT
GLAVNI STAH MFT4I »O. LAWNDALE AVI, CHICAGO. ILUNOtt
Icvrševaini odbor:
I? PRAVNI OD8BK: PrvMalk Vinc^nt Cslsksrt puSprW»«dn(k Amlrrw VldrMi, R.F.I). T, Boi 1S3, Ja)ia*to«B, Pa.} g L tajnik Htas Navsk; tajnik kslntšksvs vMelks Uvrfur UraSišrki gl. blsgajslk Jok« Vocrirk; urrdnik gladi« Jaia Zsvtrt« aik; epravltali ilaaila Pllip (iešisat vrhovni ašravalk Dr. P. J. Kara, IS3S Ht. Clair Ava., Clavahml, Oklo.
(208P0DAR8K1 OD8RK: Frank doisrak. pradaadnik. tM K. Tltk 8t., rirvrland. Oklo; Frank Al«*, ti t« H. Cmfoni Ctilesgo, III.; Jseah Kupanfl«. ltilf H. RiSKr-wsy Ava.. CMsago, III.
POROTNI OOHKK: Joka Govšak, sratfaašslk, 414 W. May »t., RpriagfUIŠ. lil.; Jake Trfelj. Uoi U, Straha na, IV; Tony Khragal. R.F.I). No. 1, Joknuloa tlly, III.; Frank PodkoJ, Rox II, Park Hiil, Pa.; Antnn Sular, Dos 17, Arms, Kana.
BOl.NlAKl ODHKKi 08RRDNJE OKROŽJRi Uvranc (Irašlšak, MS7-SI Bo. Uws4ala Ava,
Cklrafto, 1W. --------------
VZHODNO OKROtllCi Joaaph gorko. R.F.D. t. Ras IN, Waat Neeton, Pn.t Anion Akram, I1SS K. ?Stk 81., OlavalsMŠ, OWo.
I Al* A DNO OKROllR: Jaaob Halah, RJI. M. Ros SS. PltUherg, Kan«., sa laestapaSi Frank Klan, Uui MS, ChUholm, M lan., aa aav. asp.1 Johs Goloh, Hoi 144. Rook Springa, Wyo.
Nadzorni odbor:
Frank Xa)r. prašaadnlk, SSM W. Mtk Rt, Cklasgo, III.j Ladvlk Madva-lak. «4N Rt. Clalr Ave., Clavataaš, Ohio; Alkart Hraat, m Bo. Piaraa 8t, Mllwsakss, Wla.
. <P'	Združitveni odbor:
' Frank Vltasr. pradaadnlk. 1141 B. ftfttk O, Cifaro, 111.| John Ollp, 1414 Bo. (,'ftften IVirk Ava.. Cklasgo. III.; INrtat (Saahal, 40)1 N. Watnut, Colo-rado Bprihga, Cole.
POŽARI—K oraapondanra s f lavnimi odkomlkt, Id dalajti v glsvas« uradu, aa vrši takola:
VBA ^lBMA, kl aa nanašajo ns posla gl prodaedalks, ae naatova: Prad-aadnMtvolR.N.P.J., VSAT-UI Ro. UeMala Ava., Chicago, 1U.
VBR RADRVH ROI.N1ŠKK PODIHIRK BR NABLOVKi Rolnlško talni« štvo 8.N.|' J., N&T-ft« Bo. Uwodala AvaM Cklasgo, lil.
DKNlšRNR POŠ1UATVK IN BTVARI, kl aa tttajo l«vrlavalnaia odbora In jadneta voMa ae nsalovai Tajslllvo B.N.P.J., MilM« Bo. Uvs-dala Ava., Chlesgsb HI.
VBR VADRVR V SVKSI Z RlAtiAJNlftKlMI POBM ss pošlljsis as ssalevt BkepsialUvo 8.N.PJ, t«IT-Bt Bo. Ueatfats Ava. CMaaio. III
Vsa prltoths glada poalovas|s v gl. lavršsvalaSai odboru sa naj |H,*il|aj<> Frank la>au, pradaadniku nadaornaga odbora, liga/ naslov je sgerai.
Vsi Rvlslvl na gl. porotni odaak a« naj poMI}s)o as naslovi John Uaršak, 114 W. 11»y Bt., Bprlngflald, III.
Val Mkinl In dragi aplai, sa hm sila, ogisal, asrolnlas la sploh vsa. kar Ja v avail a glsalleai jadaSiR nsj aa pešIRs na nsslovi ,,PROBVRTA,H N8T-8« Bo. Lavsšsla Avo., Chlasgo, 111.	______
mo Izpoved njihovih skrivnosti — Je zaključila. In je s tsm Izpovedala svoje plssteljsko bistvo.
Bnovl Belme Lagerlefove so skrivnostns, prsvlJlčno-fsnUstl-Čns, nekako nadnaravne, polne vere, legendarne ln čudovite. Psihologija pisateljico js zelo globoks ln živa.
Povodom sedsmdssetlstnlce to Lagurlefovo vprašali, kaj mlell o moderni ženski. Rvo njenega odgovora:
"2enska današnjega Časa sa rasvijs mnogo svobodnejs kakor žensks v preteklosti. Podobna js kraljici, kl js zs svojs dejanja odgovorna sama sebi. Kljub temu pa menim, da U tip žensk« šele nastaja. Treha ga je pustiti, da raste ln ss rsavijs, ns pa zaničevati Jo ali jo povadlgo-vati do nebs. Me, ki smo že staro, Imamo samo eno željo: da bl se ras vila v najpopolnejše bitje pod solncem, ki smo sšnj žrt-vovsll vAft, ko smo zshtevsll zanj po|H>lno svobodo. — la R.")
»H1
RAZNO
Rn osffln šs sds«. Kajzer
Viljem ia rad na r<»b spisov, kj so mu Mit predloženi v podpis, rszllčns št vari risal in čečkkl.
NekoA prlroms nek pruski minister v tesarjev grad s na^Kom zakona, Kl naj bl uredil varstvo nezakonskih mater, ftpteu Je msnjksl samo šs prssvstll pod-pis. — |or*j glsv na stvar.
Prevzeišetil gonpodsr držsve Je prečili prvi odstsvek, neje* voljno jiomežlksl In ns#ečksl na rob s pisk besads: "Minister Je osel." Poleg i* Je f»HsUvil še svoj prevzvlšeirt podpis v obliki nekskega hieroglifa.
Minister js Ml tako predrzen, da Ja le drugi dan prišel t*mift-no vprašati po spleu.
Viljem gs goapodovslno o. švrkne s pogledom. Njegovi drz no nasufcanl brki bo se nsježilli "Kaj, zskon, s katerim nsj podpiram Ifurberljor Je vprašal ves is sebe "Mar morem kaj takega T" " "
"Ampak, VeMčanstvo, aorijal-ne razmero —."
Toda J j>a ga prekln«« težka kajserjeva roka, kl se Je opustila na škrlce ministrovega fraka. In njegov gtao zagrmi: Tole Je moje nasirsnje o tem predmetu. Prečltajte glasno T In mu drži spis pod nos.
T globokim pnkloeom ss osre minister na oprmilio ob robu sfii* se In vxt ropate.
"Ne upam si lz#ovraHtl haaed, Iri vaše Veličanstvo šalilo. Tudi M bila saaw provelike šaat. Vendar ae še enkrat pokloni in čila:I "Minister Je osel, Viljem drugi."
^BMf kritini
l)ealej nsanans splsoda is Malm* greeaeve tragedije. — Fašist
In katoličan, kl pošilja riožii i nanos t i v nekrščsnako smrt.
V Parizu Izhaja klerikalni list "Ue OrolK". Povodom polletni-ee Malmgreenove smrti je objavil doslej nesnano e|)iBodo li Malmgreenove tragedije, kl Je snačilna tako sa pisanje imeno-vsnsgs dnevnika, kakor sa tiste, kl so bili pri stvari dlrsktno u-detsRsni.
Malmgreen, Mariano in Zappl so odšli iz Nobilovsga Uborišča. Bili so alabo opremijo ni In tudi s šivežem niso bili dovolj zslo* ženi. Ko jim Js sačeia pohajati zaloga Itvil ln so sašele odpove-dovati tudi moči, Js vprsšal major Zsppl, vodja trojiee, ki ni samo prepričan fašist, smpak tudi vnet katolik In klerikalec. Malmgrsena, učenjaka evropskega alovesa, kaj miali o po-amrtnoati in o veri.
Malmgreen, ki so mu tačas rojila po glavi vaa drugačne misli, sa je lBhno nasmehnil. Odvrnil Je, da Je moš snanosti ln ateist in da gs prsv malo brigs, kaj ga čaka na drugem svetu. Kmalu potem je onemogel. Zappl in Marisno sta mu Izkopala grob in «U ga položila brss oble-ks v odprtino. Preden pa sta
Kit i/roriia Mjiirti, SBppl odlomil koe ledu in Je "krstil" iičr-panega. Malmgmena, Iri se ni mogH tega ubraniti. Pokrižal ga Je na čelo in šel avojo pot.
"Ool*" ugotavlja, da je bil takrat pač brsz učinka, ker se nI Isvrlfl s pristankom krščen-ca. Zato pa Je imela učinek ateistovs obleke, kl Je obvarovale Zappl Ja pred smKJo In tudi pred nadlegami, kl no oMeksIc Marlana. Zappl je vsdiakor o-stsl vzoren v vsem, v krftčšnskih in fašističnih dolžnostih. I
Msrlsno je te dni <to*pf1 v Turu.. Fašisti, zastopnik' oblasti, godbe so ga a prejemale Priča koval gs je celo sam vojvoda 3d »»uglje Množica mu Js vzkllks-Is. godba Je avtreta In v vagon j« prvs atoplls Invslidovs mstl. Trenutek svačsne tišine. Ihte-aje, Rln Js objel in poljubil mater. Selce med množico In zopet "eja, ejs, slslaT
Take nobilljsde so pač zmožni samo fašisti.
»Lil
In Hm aa
n. r. j.
si
1 R
la •s-
FrfcaOše* Krt**:
Ponoči so lazile- mačke po strehah, med katerimi je visela akrobatov m vre. Pri vodnjaku stoji komedijantov vos ki njegova mlada lena si čete Mat« lase. Vrata voza so samo priprta in solatni žarek deli prostor v dva dela. V žarku trepete prah m leskete jo se ienini lasje, njen vrst In ramena pa tvorijo čarobno sliko beline in privlačnosti. Akrobat se opira na vodnjak, v katerem t obori voda is zemlje. Mimoidoči se ozirajo na zeleni vos in modro progasta akrobatoma prsa. Nad mestom pa počiva mir. kakor neviden oblak. Mesto med livadami In njivami je kakor ofromen pajek, ki se stara, ne da bi vedel zakaj. Po-tok žubori mimo, akrobat saaja.
Jutro se nagiba k poldnevu, soince pripeka. Popoldne s« va-ljpjo na solato lene mačk«, ližejo al tačice in pogledujejo na strehe, če bi se dalo kaj ujeti.
Zvečer pa zaigra na trgu godba. V Umni gostilniški veti je izginil tujec. Ozrl se j« na vos pri vodnjaku. Mreža pod vrvjo se je majala, kajti akrobat je preizkušal solidnost svoje naprave. Majala se je mreža, past za človeka, ki bo v zabavo in grozo gledalcev plezal po vrvi kakor veverica. Imel bo belo-žotto obleko. Drog, ki ga bo
držal pred seboj, bo nihal m ia tja in vzdrieva! ravnotežje eleaa. Drog, Id gs s seboj, bo nihal nad gladino teme. ns kateri obviee pogledi presenečenih gledalcev. Da, ta drog bo segal do zvezd, magijajočih nestrpno nad svetost, blodil bo od eae do druge in podoben bo angelskim krilom.
No, on že ima belopolto obleko in preizkuša solidnost svoje naprave. Kar zaigra domača godba na njegovo znamenje veselo koračnico in akrobat začne plezati po lestvi. Množica mu napeto sledi. Vedno manjši jc, redno više in više pisca. Potok žubori, toda on ne sliši reč žu-borenja. Vrata voza se odpro fn pojavijo s« trije otročiči, oblečeni kakor akrobat Stopijo k lestvi in glodajo gori. Tudi žena prid«, prerine se skoči množico in smukne skozi temna vrata v gostilno.	•
Akrobat razproste roke svoji dsci v pozdrav. Noč šumi, krog gozdov okrog mesta se krči j temo in obdaja tesno ulice s trepetajočimi svetilkami Akrobat se pa opri jemlje svojega droga in ž« drsi dolgih, lahnih korakov po vrvi. Zdi st» ds visi v zraku, da se je izpremenil v podobo brez duše in telesa. Njegovo obleko obseva od spodaj luč in vidijo se ostre potez« njegovega obraza. Toda njegova senca se izgublja nekje visoko nad strehami, plazi se ob a jem
in tja ia kakor klic as izgublja nekje v praznini
Godci prazaijo kozarce Tujec, ki ae je pojavil pri oknu, aere na trg. in na strahotno co, visečo tik nad njegovim ©-k nota. Potem zapre okao in spusti zaveso. Akrobat, zaposlen s svojo bravnro, ni ničesar opazil. Ne tujca, ne svoje mlade žene. ki j« smuknila skrivaj v gostilno.
In ž« hite k njemu vsi trije otročiči Najmanjši pleza prvi. Oč« ga vzaoee v naročje. Druga dva se mu obesite na pas. In teko gre s njimi po vrvi na drugo stran. 8podaj Šumi nemirna gladina gledalcev Toda njemu jc globina nekaj vsakdanjega. On mora vsak dan po vrvi z brega na breg: Kar ae znčuj« navdušeno ploskanje. Akrobat sel vrača. Podoben jc amečkane-mu, ubogemu, nepojmljivemu človeškemu grozdu. Nad njegovo glavo lete netopir. Mačka na strmi strefii si liž« tačke in preži na plen. V njenih prižmurje-nih očeh se giblje nekaj, kar odgovarja človeku v belem in žoi-tem, visečem v zraku, toda ona se ne zmeni za to. Ljudje je sploh ne zanimajo, če ni lačna.
Potem ostane najstarejši deček sam na vrvi. Tudi on je akrobat V rokah drži kratek drog. Njegov oče si natakne sivo vrečo na glavo. Mlajša dečka ie hodite spredaj s krodniki okrog gledalcev in pobirate nov-
Nisem se oziral na njegovo govorjenje. Jadra ladije, ki sem jift bil videl proti jugoza-pedu. so postala večja in razločnejša. Bila «o iste vrete kot na Duhu, dasi je bilo ladijlno telo manjie, kolikor sem videl. Lep pogled je nudila, ko je skakala in letela proti nam; oči-vidno jc morala voziti prav blizu mimo naa. Veter je trenutno postajal jačjl, soince pa je izginilo, potem ko se je nekoiikokrat jezno ozrlo po zemlji. Morje je navzelo temno svinčeno barvo, postalo bolj nemirno in jc zaganjalo peneče bde valove proti nebu. Vozili smo hitrejše in ladja jc bila bolj nagnjena; ob nekem močnem veternem sunku pe se jc ograja ladije potopila v morje, tako ds je bils paluba na tisti strani za trenutek mahoma preplavljena In so se morali lovci hitro umakniti.
"Onale ladija privezi kmalu mimo nas," ssm dsjsl po kratkem molku. "Ker vozi v nasprotni smeri, jc bržkone namenjena v San Prsncisko."
Trav gotovo," se je glasil odgovor Wolf* Larsena, -ko se jc nekoliko obrnil od mene is za klical: "Kuhar! Hej, kuhar!"
Londončan jc pokukal iz kuhinje.
"Kje jc tisti tvoj fante? Povej mu. da bi ga rad videl."
"Da, gospod," in Tom Mugridge jc hitro zbežal na zadnji konec ladije in izginil po nekih stopnjicah blizu krmilnega koleša. Neko-Uko hipov počne je se jc zopet prikazal, za njima pa jc stopal čokat mlad človek kakftt osemnajst* devetnajst let z zardelim, prostaškim obrazom.
"Evo ga, gospod," js dejsl kuhar.
Toda Wolf Laracn nI pogledal kuharja in ae jc takoj obrnil do kabinskega »trežeta.
"Kako ti jc Hne, fante?"
"George Lcach, gospod." je bil mrki odgovor; dočakovo vedenje je jasno kazalo, da jc slutil, Iz katerega vzroka je bil poklican.
"No. Irsko ime to nI," je zarobentil kapitan. "Otoole ali McCarthy bi prokleto vse boljše pristojalo tvojemu obrazu. Razen če ni bil kak Irec med fanti tvoje matere, kar je najbrte."
Videl sem, ksko so se mladeniču pesti krčile spričo te žalitve |q kri mu je pordečila vrat.
"Pa pustimo to." je nadaljeval Wolf Ur-•en. "Mogoče imaš prav tehtne vzroke, da pozabiš svoje ime; vendsr te ne bom zaraditega nič manj rad Imel dokler boš delal, kakor gre. Seveda pristanišče tvojega vpiaa Je Telegraph HIM. Na vsem obrazu se ti bere. Trdo kožo Imajo tam in,niao dosti vredni. t'oznam teke ljudi. Veš. kar miali al. da si sedaj na tej la-dljl puatll vse tisto doma. Razumeš? Kdo te je najelr
"MsCresdjr in 8wanson."
/gospod!" je tagrmel VVolf Laraen. , J*McCardy in 8wanson, gospod." je po-previjal dečak in v očeh mu Je tažarela neka Mfttfmstlsfca.
, "Kdo ima predujem?"
"Onadva, gospod."
"Sem ai mislil. Prokleto vesel si lahko, da si jlrit ga puatil Gotovo nisi mogel tako urno popihati od njih. ker Je več gospodov pazilo nate, o katerih si mogoče že kaj slišal."
Dečak se je na mah iipremenil v divjaka. Telo se mu je skrtilo kakor sa skok. njegov obraz je postal divji kot (»»besnela zver. in zarenčal je:
•To Je--"
"Kaj jer je vprašal VVolf Laraen( v nje-sovem gla*u je bila neka posebna mehkoba, kakor da hi bil neznanako radoveden, da bi sli-'•al nrtkgovorjeno besedo.
Iiaeek se je obotavljal in obvladal slo vo-V1 Ntf, gospod. Vzamem besedo nazaj."
"8 tem pokažeš, da sem jaz prsv imel." In s prijaznim smehljajem je vprašal: "Koliko let irnsšr
"Pravkar sem jih dovršil Šestnajst, gospod."
"Lažeš! Nikdar več jih ne boš videl osemnajst. In še velik si za svoja leta. To ao mišice konja. Zberi svoje cape in se preseli na sprednji del ladije. Sedaj si mornar. Kakor vidiš, sem te povišal."
Kapitan ni čakal na dečkov odgovor in re je mahoma obrnil k mornarju, ki je bil pravkar dovršil strašno nalogo in zašli mrtvo truplo v jadrovino. "Johansen, ali razumeš kaj o brodarstvu V*
"Nič, gospod."
"No, to nič ne dene; vzlic temu si odslej prvi mornar. Odnesi svojo ropotijo v sobico prvega mornarja,"
i "Da, da, goepod," se je glasil zadrtni odgovor, ko jc Johansen odšel na sprednji del Isdijc.
Med tem ce ksbin*ki etreže Jc ni bil ganil.
"Kaj pa čakaš?" jc vprašal Wotf Larsen.
"Jaz se nisem podpisal za mornarja, gospod," je bil odgovor. Podpisal sem ae za kabinskega strežeta. Nočem biti mornar."
"Poberi svoje reči in pojdi na sprednji del ladije."
To pot je bil Wolf La rse nov ukaz presenetljivo zapovedujoč, Dečak je mrko pogledal, vendar se ni hotel ganiti.
Tedaj se jc vnovič pokazala strašanska Wolf Larsenova moč. Zgodilo se je docela nepričakovano ln tako hitro, da je bilo vse skupaj končano med tikanjem dveh sekund. Skočil je po palubi celih šest čevljev naprej in sunil dečaka s pestjo v trebuh. V istem hipu sem tudi jas začutil bolesten sunek v želodcu, kakor da bi bil tudi mene sunil. Navajam to, v da pokažem, kako občutljivo jc bilo tačaa moje Živčevje in kako nevajen sem bil prisorov okrutnega naailja. Kabina k i streže se jc zvil v dve gubi. daai je tehtal najmanj stointest-dcoet funtov. Telo se mu jc ovllo okoli roke; zlctcl je v zrak, naredil kratko krivuljo in treščil z glavo in pleči na palubo poleg mrtvega, kjer je obležal fn se zvijal v silnih bolečinah.
"No, je Larsen vprašal mene. "Ste že odločili r
Pri teh bcssdsh sera se slučajno osrl proti bližajoči se ledi ji; sedaj je bila skoraj vštric nas In komaj nekoliko ato metrov daleč. Bila je prav lična. Na enem njenih jader sem videl veliko črno številko, kot jih imajo pilotske ladije. kakor nem bil že videl na slikah.
"Kakšna jc tista ladija?" sem vprašal.
"Pilotska ladija Moja Gocpa," je zagodel Wolf Larsen. "Pustila je pilote In vocl v San Franclsko. Ob tem vetru bo tam v petih, testih urah."
"Prosim, dajte ji znamenje, da me vzame seboj na euho."
"Prav žal mi je. toda signalna knjiga mi je nedavno psdla v morje," se je odrezal in gruča lovcev se je za režala.
Pomislil sem sa trenutek in mu zrl naravnost v oči. Bil sem priča, kako strašno je ravnal s kabinskim streietom. in sem bil prepričan. da ae utegne še meni kaj podobnega pripetiti, če ne kaj hujšega. Razmišlja! sem. kakor rečeno, potem sem pa storil nekaj, kar »mat ram za naj vrle jšl čin svojega življenja. Planil sem k ograji, mahal z rokami in savpil:
"Moja Gospa, ahojl Vzemite me a seboj na suho! Tisoč dolarjev dobit«, če me peljete na kopno!"
Čakal sem In opazoval dva možaka, ki ste stala pri krmilnem kolesu. Bdes njiju je kr-meril, drugi pa je vzdigal megafon (govorni rog) k ustam. Jaz nisem krenil z glavo, dasi *eo» vsak trenutek pričakoval, ds me človeška fltrina zadaj za menoj pobije na tla.
t- -L. (4*1»
" PROSVET*^
dčc. Godci popivajo in igrajo, obrazi so jim zabuhli in rdeči. Akrobat se je že preoblekel in spušča svojega sina na tla.
In čudno, ko se vidi v vreči, podobni medvedji koži. mu šine nekaj na misel. V duhu vidi zlate kodre evoje lepe žene. Kje je? V zelenem vosu, kakor vedno. In vendar se osre. V vozu brli sveča. Previdno spleza v vreči po vrvi in gledalci mu navdušeno ploskajo. Sredi vrvi %e obrne, vrne se, pleza nazaj, zdi se, da blodi in ne ve, kod in kam. Toda visoko v zraku spominja na nekako preračunano in vendsr strašno igro pekla, na nekaj groznega, a vendar akoro smešnega. Premika se zelo počasi, vse njegovo telo je napeto, da ne izgubi ravnotežja. Korak za korakom ss pomika dalje. Včasr morajo biti njegovi koraki d6 pičice enaki, morda morajo biti enake tudi miali, spremljajoče korake, da ne strmoglavi doli. Toda vse mu gre imenitno od rok.
Vendar ga pa žene nekaj nazaj. Ta točka bi bila ie lahko končana. Dovolj je že bilo spret
noeti in poguma na vrvi in v vreči. Dovolj je ie bilo vrato-lometva tresljajev, ko se je o* bračal in ustavljal. Toda he. On gre naprej.
Ia znova ta čudna misel. Toda ne več v njegovi domišljiji, ne, resničen, zato pa tem absurd oejši prizor. Kaj? 2e zopet!
Akrobat se ustavi. Gleda doli. Gleda na okno v prvem nadstropju, ki ga je malo prej zaprl in zagrnil tujec. Toda ni ga zagrnil dobro, ostaja jc vrzel, skozi katero je dvakrat videl zlate lase. Godba pod oknom, pod mrešo in pod zvezdami igra poskočno koračnico. Akrobat tiči na enem kraju kakor lunatik. Gledalci al pe upajo dihati.
Zmotil se je. Hsjdi nszaj.
Toda skosi vrzel se vidi neksj kodrastega. Ženska glava se nagiba nasaj, lasje izginejo, na-mesto njih se pa pojavi nežno lice. Kraj njega pa zagorel tujčev obraz. Črni brki štrle bojevito kvišku. Senca pred očmi tega moša priča o peklenski sili, ki vpliva zlasti na ženske. Da, mož se .nagiba k ustnicam plavolaae žene, akrobat stoji na enem kraju, kakor okamenel, ustnice se spoje, žena se na videz brani, godba pa igra pianis-shno. Mož v vreči se ne more ganiti. Gledate! zadržujejo sapo, ker čutijo, da se bliža najzanimivejši in najdrznejši trenutek vae predstave. Mož izpusti drog, ki se gufta v mreži kakor ujete riba. Sleče vrečo in jo zmečka kakor gada. Dvigne nogo, previdno prestopi, potem dvigne drugo, vreča pade, toda akrobat se vrača na svoje mesto. Tujčev poljub je še bolj straaten. Žena se brani — toda ne, omamljeno pritisne na svoja p^sa. A akrobat stoji na eni nogi, pleše, drii se sa glavo in gleda doli. Ves obupan je, v glavi se mu vrti. Ne more Be ganiti s svojega mesta. Blazen jc. Občinstva se polasti groza, ženske kriče in morajo jih odvesti v gostilno. Tudi godba u-tihne.
Tedaj je zopet zagledal za zaveso zlate lase. Žena «e je iztrgala tujcu is rok. Iaginila je. Akrobat pa razproste roke, pride do stebra, apleza doli in ka kor v sanjati vidi na prahu gostilne stati svojo ženo.
Luč na stebru je ugasnila. Trg je prazen. 2ena stoji pri vosu in razmišlja. Potem se odpro vrata in akrobat ji namigne, naj vstopi.
In ko klsči pred $jlm, žvižga po zraku jermen, ki je krasil žolto in belo akrobatovo obleko. 2vtžga in pada na nežni vrat klečeče Žene.
Dober kristjaa.
Vojvoda Montmorency je bil v bitki pri Salnt Denisu 1. 1667 smrtno ranjsn in ko ga Je hotel frančiškan poučiti, kaj mora sto-rit, če hoče umreti kot dober kristjan, mu-jc odgovoril:
— Mar mislite, da ne bom znal umirati četrt ure. čeprav sem SO let pošteno Uvel?
Tete Emilija vam jc kaj čudna ženska; stara je pet in petdeset let je vdova brez otrok in stanuje že več let v hotelu. Plrve čase smo jo imeli vsi samo za teto z dedščino in smo se pehali za njeno nakionjenoet. Toda kmalu so se lepe sanje razblinile. Nekega dne je tete nas nečake in nečakinje povabila k sebi na obed in potem — ko smo bili že racigrane volje — je povzela besedo. Dejala je, da si lahko predstavlja našo radovednost, komu bo zapustila svoje imetje; ker pa se ona Še dobro počuti, ne mara, da bi njene sorodnike preveč trpinčila nestrpnost, in zato nam bo rajši pre-čitels prepis oporoke. Prečrtala nam (je torej svoje poslednje želje, a glej, nikogar izmed sorodnikov ni bilo med dediči. Vse svoje imetje je zapisala rasnim dobrodelnim ustanovam.
Poslej ima teta, kakor pravi, mir pred nečaki in nečakinjami. Jaz pa častitljivo damo časih še vendarle posetim. Sprijaznil sem se z dejstvom, da od nje nimam ničesar pričakovati, mimo tega pa mi je njena originalnost v zabavo.
Tako sem se pred nekaj dnevi napotil v hotel kjca biva teta Emilija že toliko le* v sreči in zadovoljstvu. Vratar me je prijazno pozdravil in strešaj dvigala me je odložil v prvem nadstropju, kjer leži udobno o-premljeno tetino stanovanje. Baš sem bil prijel za kljuko, ko so se vrata od znotraj odprla in se je na pragu pojavil natakar, obložen s skodelicami, krožniki in kozarci. Malce oeuplo
me je pogledal, a takoj me je spoznal in je vljudno pozdravil. Vprašal sem ga, ali ima tete morda goste. Stari natakar, Id je služil teti ie lepo vrsto let, se je nagnil k meni in mi je skrivnostno šepnil na uho:
"Nikogar ni v početih, vendar je nocoj velika pojedina. Izvolite noter r
Vstopil sem in presenečen obstal Tete Emilija je bila sama; praznično oblečena je sedela v velikem naslanjaču za bogato obloženo mizo. Orna svilena obleka z dragocenim nakitom se ji je lepo podala. Krasno cvetje in goreče sveče so še bolj povečale svečanostni vtis. Zmedel sem se toda tete me je prisrčno pozdravila:
"Le naprej, dragi Pavel, pri-neai si stol in prisodi! Pravkar sem pri večerji. Izpij z menoj čašo šampanjca!"
Vzela je steklenico iz hladilnika in mi je na točila. Gledal sem okoli sebe in opazil vsepovsod ro4e in cvetje. Na mizi so bile steklenice belega in črnega vina, burgundea in prošeka.
Spreletek) me je, da je teta zblaznela, toda ko sem prestregel njen dobrodušni, malce posmehljivi pogled, sem takoj zavrgel to misel.
'Teta..sem za jecljal, kakšna slavnoet je to?..."
"Prinesite kave in likerja," je naročila natakarju, ki je bil stopil v sobo. Ko je odšel ae je nagnila k meni in dejala:
"Svojo srebrno poroko praznujem nocoj!"
Nisem vedel, ali naj se smejem ali jočem. Zato se je bila torej vrgla v praznično, zato vse to cvetje in slavnostno pogrnjena miza zato, da zdaj sama
SOBOTA, 22. DECEMpd/
praznuje svojo srebrno p^ Vzdignila Je svojo čašo Tn * lo trčila z menoj. Nisem * mogel premagati.
"Ali, draga teta," ^ ml, "srebrno poroko' jS, ko je pa atric že več ko dJ?! v grobu..."	eset|
"Prav imaš, dragi pavfci» resno odgovorila teta Emilij Toda prepričana sem, dsT te dan ne bU tolik praz J
bi stric še živel r
Vzrok za ločitev
—	Milostiva, ali imate *> h tehten razlog za ločitev?
—	Seveda, moj mož bi r otroka, jaz pa avto.
To je vse.
—	Kaj storite, gospod do tor^če dobite kot zdravnik i
—	Kiham.
ČUVAJTE SE TLI
Vsakdo ve. koliko življenj j, „ "flu» v proilih letih. Sede j * * iiri to epidemije od Pacifik*« « ^ ~ *»kod in jug. V množin čajih je neke vrete črevesna bol« povzročiteljica zs flu in v veliko ki ^^^sločsjev je iz črevesja
TRINERJEVO GRENKO Vft
katoro ho držalo vaia črev« odprti ojača proti opor v važem tele«* lahko preprečiti flu, ako pazite a vočasno in očietite vai prebav* »tem s pomočjo Triaerjevega m kega vina. Vai lekarnar ga m zalogi. Vrednosten kupon v vufa svoju. Za brezplačni vzorec pifcte ■ JosH Triner Co., 1883 So. Aihh Ave., Chicago, IIL Trinerjev 1» letni etenski koledar s slikami |k nih mest je nekaj krasnega. Val | karnar ima enega zs vss. Ali pifl na Jos. Triner Co., in priložite 10ei poštne stroške.	_(Ah
Matere in očetje!
Usmiljene
Ko so privlekli Dcliensa na morišče, se flablji neusmiljeno protepeli konje, ki N morali nesrečneža raatrgati. Hčerka bankirja Bourcta je vzkliknila: U-bogi konji!
Glejte, da novo leto date vašim otrokom pravi pričesk. Kako ste jih dali v šolo, tako tudi hranite in vlagajte zanje in naučil jih naj tudi sami hranijo, ker šola in hranitev gre sporedno in i enako važni in potrebni. Denar ima čarovniško moč in kdor g nima, zaostaja v materijalnem napredku.
Vsi znaki kažejo, da bode prihodnje leto dobro. Izkoristite to i prihranite čimnajveč morete, ker čas hitro beži, z zadovoljstvo se bodete spominjala časa ko ste pričeli Hraniti je lahko, treh je samo pričeti in potem to postane navada.
Začnite tudi Vi—začnite sedaj—pri največji slovanski banki Ameriki, katera že nad 45 let služi našim ljudem.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Chicago,!
1900 Blue Island Ave.
^M^^iji^ij^.iij^j^jj^.j.. * 'jr * »j t^ *%Jl' t'" 'J t'* 'JU * 'jI' ^ UU" 'J tf" JlT'■ JUr'JU" 'JU * Ul' * 'J t'" *J tf"L*" 'j l.'"" l'" 'J'/" / 'JC" 'JI*"- 'J t' ^
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veaelice in ahode, vizitnice,	knjige, kole-
darje, letaki itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ., DA TISKOVINE y NAROČA V SVOJI TISKARNI
w
K j;
n »
Cene zmerne, unijsko delo prva vrsti. Vsa pojasnila daje vodstvo tfjCfttiM
PISIte »a informacije aa
S. N. P. J. PRINTERY
MS7-S9 So. Lavafale Areno«
•	Ji
CHICAGO, ILL.	*
TA* SE DOBI NA 2ELJO TUDI V8A USTMJBNA POJASNILA