39. štev. V pranju, 6. vinotoka 4900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list lzliHJa vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti preieman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta i krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, fe se tiska enkrat, 8 vinarjev, ve se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestno hranilnice. — UpravniiHvti naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. «GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Državnozborske volitve. Meseca grudna letošnjega leta in v začetku meseca prosinca prihodnjega leta vršile se bodo splošne državnozborske volitve po vsej Avstriji, ker je vlada razpustila parlament, ki ni mogel zborovati. Letošnje volitve bodo; vsekako posebno zanimive, zato pa se že sedaj, ko imamo ?e več kakor tri mesece do njih, pripravljajo vse stranke prav resno na one odločilne dneve, ko se bodo razni kandidatje izkušali med seboj, kdo da bo izvoljen državnim poslancem. Tudi pri nas na Kranjskem se že čuje o raznih pripravah za volitve, in izvestno se vname ljut boj med strankama. Za Kranjsko je pač velikega pomena, ker se bode ravno v naši kronovini kot edini izmed vseh šestnajstih kronovin volilo neposredno, to je ne več po volilnih možeh, ampak tajno z listki. Leta 1896. sprejeti zakon o državnozborskih volitvah določa namreč, da se vrše volitve za državni zbor neposredno in tajno samo tam, kjer sklene deželni zbor tajne volitve za deželni zbor. In kranjski deželni zbor je sklenil take. Izid takih volitev je popolnoma negotov. Narodno-napredna stranka, kateri gre največ zasluge, da so sc tajne in neposredne volitve sploh uvedle, je takoj po razpustu državnega zbora ukrenila vse potrebno, da se razprede krepka agitacija za njene kandidate, katere hoče postaviti ne le v mestih, temveč tudi na kmetih in v peti kuriji. Kandidate bo postavila na shodu zaupnih mož, ki bodo odločevali o kandidaturah. * K volitvi je pripuščen samo tisti, ki je zapisan v zapisniku volilcev. Ta zapisnik ima sestaviti občAŽJa, oziroma občinski predstojnik. Iz tega sledi, da je lolžnost občini zapisati vsakega volilca v zapisnik. V peti kuriji, ki voli na Kranjskem enega poslanca, volijo vsi moški državljani, ki so izpolnili 24. leto in ki bivajo vsaj šest mesecev v dotični občini in so avstrijski državljani. V četrti ali v tretji kuriji (kmetske občine ali mesta) ima volilno pravico tisti, ki plačuje osem kron direktnega davka, in tak davek je tudi dohodninski davek. Sedaj se nabija po občinah razpis državnozborskih ^volitev. Oblastva imajo sicer dolžnost, da spravijo v red ^imenik volilcev, in da sprejmejo vanj vse tiste, ki imajo volilno piavico, toda to je jako težko delo in ni dvoma, da marsikdo ne bo vpisan, ki ima volilno pravico. Zlasti se to lahko zgodi pri volilcih splošne kurije. Vsak, kdor misli, da ni vpisan v imenik pete kurije, ima pravico se tekom osmih dni od dneva, ko je bil v njegovi občini nabit deželnovladni razpis volitev, zglasiti pri občinskem uradu in zahtevati vpis. * V Celju je bil 1.1, m. zaupni shod, ki je proglasil kandidatom kmetske skupine viteza Berksa. Slednji je moral obljubiti, da bo večkrat prišel med volilce in da bo v državnem zboru postopal radikalno. Župnik 2ič k ar pojde v volilni okraj dr. Gregorcev, ki ne kandiduje več. Za mestno skupino Celje-Brežice se sprejme kot kandidat dr. Dečko, ki sprejme kandidaturo. Za V. kurijo kandidat še ni določen. Največ upanja ima Dragotin Hribar. Na Primorskem bodo Slovani postavili na celi črti svoje kandidate. Hud boj utegne nastati v Trstu za nekdanji mandat Nabergojev in v Istri za mandat dr. La-ginje. Na Goriškem hočejo Italijani izpodriniti slovenskega kandidata v peti kuriji. Na Koroškem bodo morali jako trezno in premišljeno postopati pri izberi kandidata, ker prejšnji državni poslanec prost Lambert Einspieler ne kandiduje več. Znano je, da je ta državni poslanec pri zadnjih volitvah zmagal samo z večino treh glasov. V Kranju, 0. vinotoka. Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede ustanovitve zaklada za javna kulturna dela. Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! Oesar v Gorici. Slavnost štiri stoletnice združenja Uoriško-Gradiščanske, ki se je vršila minulo soboto in nedeljo, je iztekla prav sijajno. Vršila se je točno po določenem sporedu in ob velikanski udeležbi občinstva. Pomilošceni so bili na dan godu srbske kraljice Drage dne 21. m. m. vsi ostali politični kaznjenci v Srbiji. Praški mestni svet je sklenil na predlog dr. Podli pne ga. da odstrani z mestnih poslopij vse nemške napise ter jih nadomesti s samočeškimi. Vojna na Kitajskem. Kitajski cesar se je obrnil do nemškega cesarja s prošnjo, naj dovoli, da se začno mirovna pogajanja. — Feldmaršal grof VValdersee je došel v Tientsin, kjer mu bo prevzeti poveljstvo nad ostanki združene armade. Grof VValdersee je izročil kitajski vladi ultimatum, naj v nekatarih urah izroči pet ustaških voditeljev, sicer se napove oficijelno vojska. Razmere so tedaj jako napete. _ Dopisi. Iz Vogljan. (B1 a g o s 1 o v 1 j e n j e gasilskega doma v V oglja h.) Take slavnosti, kakor se je vršila pretečeno nedeljo, vas Vogljc še ni imela. Vaščani so bili neumorno delavni in storili so vse, da se ta slavnostni praznik dostojno dovrši. Že v Voklem postavili so slavolok, kjer se je z napisom »Pozdravljeni!* pozdravilo došle goste. Ko so dospela gasilna društva: Kranj, Škofja Loka, Stara Loka in «Gorenjski Sokol» ob pokanju to-pičev do slavoloka v Vogljah, pozdravil je načelnik gasilnega društva vogljanskega gosp. Mih. Globočnik z vznesenimi besedami v imenu društva in županstva došla društva in jim zakiical «Na pomoč!» Odgovarjal mu je gospod načelnik gasilnega društva iz Škofje Loke. Nato so odkorakala društva z godbo na čelu na vrt gospoda župana Molja. Ob treh pričela se je telovadba »Gorenjskega Sokola» na županovem travniku. 22 telovadcev je iz- PODLISTEK. Pismo iz Robatega rebra. 13. kozoprska 1000. •Brad.t kosmata, jezik robat, nos je 1 >pata, koža podplat« — tako je opevala pesniško napihnjena Groharjeva Urša, moja znanka iz Robatega rebra, svojega šocelna, ki ga je špogala z vsemi konjskimi silami svojega zakrivljenega srca. — Stala je pri tem z eno nogo na plotu pri grčavi lesi, skozi katero se pride v Robato rebro, z drugo nogo je klatila po zraku po brecljih, ki so jo pikali v skorjaste gležnje. Čakala je kosila. Med tem jo prikimam do nje. «Kaj bi rad?* me pozdravi. «Nič! Na svoje troške sem prišel k vam.* Po tem pogovoru prekobalim leso brez vstopnine. — «Urša-o!» zarjo ve nekaj izza bližnjega hrastja. «Je-est!» «Ja-o!» prihrumi iz Uršinil ust. «To je Jaka, ki te je klical?* «Kdo pa! Jaka, ki ^rštimam.* Čez polje se bližava kajži. Na polju vidim le proso in lan, kaka konoplja še kima vmes. «Cuj, Urša,» pravim «ko sem bil zadnjič tukaj, je bilo mnogo pšenice, hmelja, vinske trte, zdaj pa samo lan in proso ...» Urša ne more odgovoriti, ker prihlača k nama oni Jaka, ki sein ga poznal že od prej. Urše se je držal, ko sedlo konjskega hrbtišča. — Rad bi še bil katero bleknil, pa prišli smo vajalo proste vaje s palicami in 12 na bradlji in drogu po predtelovadcu bratu R. Roossu. Mladi in čili Sokoli so pokazali svoj napredek v vsakem oziru, in čestitati jim je k lepemu napredku. Po 4. nri vršilo se je blagoslov-ljenje gasilskega doma pri katerem je imel slavnostni govor, ali bolje rečeno «pridigo*, gospod župnik A. Ku-kelj iz Šenčurja. Nato se je zahvalil načelnik gospod Mih. Globočnik vsem, ki so k tej stavbi toliko pripomogli in omenil, da večje ljubezni do Njega Veličanstva niso mogli izraziti drugače kakor s tem, da so postavili njemu na čast k sedemdesetletnici gasilski dom in zakiical trikratni • Slava*. Po končani slavnosti podala so se zopet vsa društva na vrt gospoda župana nazaj, kjer je bil koncert godbe gasilnega društva iz Kranja in pa srečolov. Omeniti se mora, da je gospod župan postregel gostom z izborno pijačo in jedilom, kar mu je gotovo v čast. Po 6. uri so začela zunanja društva odhajati, \n na ta način se je slavnost, katera je imela narodno lice, dokončala, le žalibog, da je prišel prehitro čas ločitve. Slavnosti so se udeležila prost, gasilna društva: Ljubljana, Škofja Loka, Stara Loka (po deputacijah), Kranj, Šenčur in Cerklje (korporativno) ter telovadno društvo »Gorenjski Sokol* iz Kranja. Iz Škofje Loke. Ni dolgo, kar sem bral v neki številki «Slovenskega Naroda* dopis iz Kranja o Prešernovi slavnosti. Gospod dopisnik začel je nekako takole: «Ni ga kraja na celem Slovenskem, kjer bi ne poznali našega Prešerna* i. t. d. To pa ni resnica. Dotičnik gotovo ni bral dopisov iz Škofje Loke v omenjenem listu od meseca sušca, kjer je dopisnik pojasnjeval, da loški nežni spol ne pozna Prešerna, oziroma ga noče poznati. Dragi Prešeren, ti bi v Loki, ako bi bil pri volitvah kandidat, tako propadel, kakor je neki «priljubljeni* mož — zmagal. Tudi tvojega »sekreterja* bi pod nadzorstvom redarja ven pobrskali. In o joj! še «punčike-devojčice», katerim na domov, kjer je čakala jed. Oče Grobar sedi za mizo. «Tu imaš,* mi pomoli žlico. — Na sredi mize stoji velika latvica, polna kaše; ali v njej vidim velike črne kepe, ki plavajo od roba do roba. «Ali mora ona črna stvar biti v kaši?* se obrnem do očeta Grobarja. «Kaj vprašaš? Mora biti noter; podgana je v kaši koristna!* Jaz, ki sem v odsotnosti že precej daleč zaostal za tekom časa, začutim morskega raka v želodcu. Oče Grobar pa, ki je bistro prodrl skozi stene mojega trebuha, mi pravi ves v ognju: »Pozno si se priklatil nazaj; še te tlači ona prekleta napačna vzgoja, ki je rodila jentili-genco, kakor se pravi, in kakademično oliko, obe brez koristi za indištrijo, obe zaničevalki podgan v kaši! Mi Robatoreberčani pa smo prižgali pravo leščerbo olike: zgrabili smo jentiligenco ter preštrihali na novo ono kakademično oliko — in indištrija stoji trdo na svojih podplatih, in podgane so dobile ceno. Jentiligenca namreč seje zdaj lan, ga tare, pozimi goni kolovrate; zares je zdaj indištrija na tako visoki stopinji, da je z lojtro ne dosežeš. — Podgane pa so tudi božje stvarce, kakor mi. Prej se je kakademični oliki očitalo, da za indištrijo ni koristnejša kakor podgana v kaši; zdaj pa, ko ta olika toliko koristi indištriji, mora že zaradi tega tudi podgana biti v kaši koristna. — To menda razumeš, čeprav imaš luknjasto glavo.* — Tu konča govor ter jezno zgrabi eno . . . Čast si zložil toliko pesmi, bi ti napovedale boj. Toliko se je že pri nas govorilo o Prešernovi slavnosti, katera se je pač obetala, a ideja zanjo je zaspala v ženskem naročju. Kje je tedaj obetana slavnost? Morda se vrši v zimskem času, kar je tudi možno. Požurite se, prizadeti faktorji, in napravite kaj! Na čegavo povelje ste zaspali ? Kajneda na ukaz «prešmentanega krasnega spola*! — Pisal bi Vam, gospod urednik, še več, a menim, da zadostuje za sedaj, da obude kes oni, ki so hoteli kar tebi nič, meni nič posedeti stvar, in da izpolnijo svojo obljubo. — Sicer pa na svidenje prihodnjič! Iz Ljubljane. Tu se snuje slovensko trgovsko društvo •Merkur*, katero društvo bi imelo svoj delokrog na Kranjskem in v ostalih slovenskih pokrajinah ter bi skrbelo: 1. ) za duševno in strokovno izobrazbo svojih članov, 2. ) za procvit slovenskega trgovstva v obče, 8.) za nameščanje trgovskega osobja, 4.) za prireditev javnih zabav v korist društva. Da se dosežejo navedeni nameni, služila bi društvu sledeča sredstva: 1.) ureditev čitalnice in knjižnice, 2.) prireditev strokovnih in poučnih predavanj, 3. ) ureditev vzorcev raznoterega blaga, 4.) prireditev javnih ogledov raznih industrijelnih in trgovskih podjetij (zavodov), 5.) učenje vseh trgovskih ved z naučnim tečajem (kurzom) ter spoznavanje trgovine v obče s pomočjo strokovnih časopisov, 6.) vzdrževanje društvenega glasila, ki bi imel zastopati ne le društvene, ampak vobče trgovske interese naroda slovenskega, 7.) ureditev pisarne za posredovanje nameščanja trgovskega osobja vsake stroke, 8.) gojitev petja in glasbe in družabnega življenja med svojimi člani. Pristop naj se javi g. Ferku Kersniku, knjigovodju pri tvrdki Fr. Ks. Souvan v Ljubljani. To društvo je namenjeno trgovskemu naraščaju in trgovskim sotrudnikom, toraj ni v nikakem nasprotju s trgovskim in obrtnim društvom, čigar člani morajo biti le samo-stalni trgovci in obrtniki in ki ima nalogo čuvati mate-rijelne in politične koristi trgovcev in obrtnikov. Jaz pa sem tam sedel s prepričanjem, da bo takim potem postal naš narod bogat; naveden način življenja ne stane posebno mnogo. O Robatem rebru samem Vam ne pišem; če ga hočete videti, pojdite ga gledat. S srčnim pozdravom _ Vaš D—te. Nekaj črtic o Kozakih. Dalje. Kozakovo hrepenenje za njegovo ljubljeno stepo je gotovo večje kot Švicarjevo za njegovimi snežniki. Poslavljajoč se od doma ponese Kozak s seboj poleg slike svetnika zaščitnika tudi grudo domače zemlje. To mu je uteha v tujini. Vmirajoč pod sovražno roko poljubuje prah svoje domovine. Dandanes služijo Kozaki v ruski vojski kot konjeniki. Ako jih primerjamo z zapadnoevropskim konjeni-štvom, moramo priznati, da ne jahajo lepo. Stremen je kratek, konje tirajo z rokami in jih vdarjajo s stegni, ali za čudo vladajo povsem nad svojimi majhnimi, dolgimi in brzimi konji, ki so na glasu radi svoje vztrajnosti in navajeni vseh neprilik. Kozak je s svojim konjem vred železne narave; noben posel, nobeno vreme, nobena težava ga ne vtrudi. Visok, vitek, lepo zraščen sedi na svojem konju, kakor da je prirastel nanj. Obrača se z Gospodarske stranke. Dalje. Naš industrijelec, veliki trgovec je liberalec in se druži z meščanom le tam, kjer ta liberalno postopa. Včasih pa tudi že želi, da cerkve s peklom strašijo maso. Meščanska obrt in rokodelstvo hirata. Meščan se tuintam oklepa vseh rešilnih čolnov in tudi navedenih fevdalcev, kr mu v nekih obrtnih zadrugah po srednjeveškem kroju ter v posojilnicah nudijo rešitev. Kakor sem v IV. članku povedal, je posebno mali meščan velikih mest tak in včasih nastopa reakcijonarno. Nek rešilen čoln je za večja avstrijska mesta to, da se obrtne postave majhnim detailistom in rokodelcem v korist prikrojijo ter s tem tovarnam in veletržcem strižejo perote, n. pr. v vleženju trgovine po agentstvu. Nasprotno se spuščajo katoliški duhovniki v organizacijo zadružnega konsuma med kmeti, da ubijajo manjšega trgovca na deželi in v manjših mestih, in sicer po navodilu fevdalnih aristokratov ter višjih duhovnikov. Ce se poleg tega naš, za zadružen konsum še nezreli kmet hujše zadolži, to ne škodi. Naše poljedelsko ministrstvo hoče po zakonu, ki vse kmete obligatorično v zadruge sili, ukovati tiste tako, da bi se ne mogli ganiti. Pod pretvezo, da se hoče kmetu pomagati, hočejo naši lastniki fidejkomisov, ti lastniki sto tisoč oralov zemlje, iz avstrijskega, po večjem nevednega kmeta napraviti zadružnega delavca, modernega tlačana. V velikih mestih je treba pridobiti majhnega meščana kot volilca, zato ž njim drugače postopajo. Na deželi, kjer mali meščan tudi kmetuje in mu ni lakote umreti, če obrt ne daje dosti kruha, pa ga je treba ubiti, ali vsaj toliko oškoditi, da svoj liberalizem opusti in začne moliti politični rožni venec fevdalne naše aristokracija. To vse nastopa pod naslovom gospodarske organizacije, da se zastavi razvoj kapitalističnega gospodarstva. V Avstriji se je pa ozirati še na to: Avstrija ima mnogo narodov, ki so po omiki in po razvoju gospodarstva jako različni. njim, kakor ga je volja, z veščim zaletom zmaga najtežje zapreke, na svojega sovražnika navali s tolikim ognjem in pogumom, prezirajoč smrt, da mu ni noben konjenik v modernih evropskih vojskah enak v tem. Ko je njegov konj v najhujšem diru, rabi Kozak z nenavadno spretnostjo vsakovrstno orožje: meč, sulico in puško ter skače s konja, da se bori s pešci. Ker mu je prirojen čut, da hitro vse : apazi in se ne da nikjer presenetiti — on se ravna po zvezdah in po vetru, mu ne uide nič; ker presodi o vsem jako modro — je izvrstna prednja straža v boju. Kozaki so kakor vstvarjeni za prednje čete. S polnim pravom je ruska vojska ponosna nanje. Na vsakem listu ruske zgodovine se spominjajo junaštva kozaških čet. Kdo je osvojil mogočni Rusiji njeno Sibirijo? Ali niso Kozaki napadali veliko vojsko Napoleonovo po požaru v Moskvi noč in dan in jo docela vničili? V novejših časih so izvedli Kozaki v vojskah s Turki izredno smele junaške čine. Tudi v miru porablja ruska vlada Kozake, katerih hetrnan je vedno carjevič naslednik, v raznovrstnih službah. Visoke posvetne in duhovne dostojanstvenike spremljajo navadno Kozaki na 'njih službenem potovanju. Redarstvu so velika opora, oni opravljajo glasniško službo, sploh so za državo neprecenljive vrednosti i v vojni i miru. _*_ Konec pride. Med temi narodi pa divjajo tudi jezikovni boji, pravzaprav so tudi ti boji gospodarski. Slovani hočejo časovno gospodarstvo po svoje razvijati; ker se ta razvoj vrši počasi, nočejo biti v vsej masi Nemcem, Madjarom in Lahom predmet izčrpovanja. Združen s tem bojem je tudi boj za stvaritev omike na podlagi materinega jezika, ker le ta more biti uspešno sredstvo vseh naporov. Ti boji so krepiina kopelj osobito Slovanom, ki tako radi zaspijo in odrevene. Žal, da ti boji zavirajo tudi razvijanje novodobnih gospodarskih ras v posameznih narodih, v državi pa razvoj modernega gospodarstva sploh. In to gospodarstvo hoče gospodariti le na podlagi jezikov velikih narodov. To gospodarstvo v marsičem zjedini. Ti boji delajo nejasnost v vsem razrneiju gospodarskih strank in težko je najli državnikov, ki bi mogli odpraviti to nejasnost Iz tega izvira sedanji avstrijski parlamentarni nered. Le naša fevdalna aristokracija ga je vesela, poleg nje pa katoliški duhovnik. V tej kalni vodi pa ribarijo možje, ki imajo svoje sinove na merodajnih uradniških mestih in svoje prelale v vladnih krogih. Zastopniki nemških ljudskih strank, kakor tudi Madjari uvidevajo, da ne gre s podjarmljenjem avstrijskih Slovanov. Ali s parlamentom v vedni obštrukciji tudi ne gre. Slovani uvidevajo, da je obštrukcija nasproti brutalnosti zanje edina pametna pot. Ce obštrukcije ne pustijo parlamentom delali, mora priti do sporazumljenja med Slovani in onimi Nemci, ki žele ostati med Avstrijci. Gospodarstvo dolgo ne strpi zmešnjav in politični absolutizem je v sedanjem času neumnost, s katero diplomati zdaj na krmilu stoječe agrarne naše aristokracije ne bodo hoteli igrati, ker bi nemara sebe največ oško-dili, ker so druge stranke močne in nepobitne, ako se složijo proti njim. Ce pa ne bo doseči miru, potem pa bo agrarna aristokracija s pomočjo kmeta pod vodstvom katoliškega farovža in v izmiranju ležečega manjšega obrtnika velikih mest nekaj časa na konju. Ko pa uredijo Nemci v rajhu svoje glavne stranke, poleni napravijo red, ki bo njim in Rusiji ugoden. Potem se bo govorilo o konkurzu avstrijske države. Ti Nemci rabijo kolonije. Komaj 83 odstotkov jih je še poljedelcev; ker se tako množe jih bo v 10 letih 70 milijonov. Premalo imajo živil in premalo zemlje za pridelovanje. Najbližja pot v malo Azijo vodi skozi Avstrijo. Tje pa hočejo Nemci. Njih vlade skrbe za državne zveze. Iz zvez so se še vedno lahko razvile vojne med prejšnjimi zavezniki. Ko je čas dozorel, «e najde kmalu povod vojne. VI. Slovensko strankarstvo. Do luteranske reformacije, 16. stoletja, smo živeli Slovenci, kake drugi tlačani. Bilo je nekaj prask z graj-ščaki, nekaj nasprotja proti njim in razvijajočim se meščanom. Naši ljudje so pretepači na vseh fevdalnih roparskih ekskurzih. Lutcranska reformacija je potem razburila pri nas vse: voditelje in maso narodovo. Naši tedanji fevdalci so iskali pomnožitve iz bogastva katoliške cerkve, ki je tedaj hodila v svoji duševni mogočnosti navzdol. Neprijazno so tudi gledali, kako mu hočejo nekateri deželni knezi v žep poseči in mu vzeti kmeta. Kmet je hotel postati prost tlake, postati je hotel samosvoj gospodar. Meščan si je obetal od knezove večje moči državne podpore, privilegij v trgovini, misleč, da bo tudi deželni knez postal protestant, kar se ni kazalo nemogoče. Primož Trubar je našel v grajščini, v hiši meščana in v bajti tlačana najlepši sprejem. Sto let je bilo^ prav živahno življenje na tedaj še večjih slovenskih tleh, ker Koroška je bila takrat še precej slo- venska, Štajerska pa blizu do Gradca. Gorenjska, slovenski Štajer, Ljubljana, Gradec ter druga mesta in skoraj vse grajščine so bila ognjišča te velike prekucije. (Štajer je štel le pet katoliških plemičev posestnikov, Koroška štiri, Kranjska le tri.) Gorenjska je zadnja odnehala in iz nje se je celo v času protireformacije, v 17. stoletju dosti kmetov rajše izselilo, kakor pa zopet pokatoličanilo. (Cesar se Gorenjec enkrat oprime, tega se dobro drži.) - Se nadaljuje. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu kimavcu 1900 vložilo je 225 strank 82.896 K 64 vin., vzdignilo pa 173 strank 49.980 K 30 vin.; 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9.480 K. — Stanje vlog 2,207.799 K 76 vin., stanje hipotečnih posojil 1,564.553 kron 98 vin., denarni promet 191.852 K 23 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu kimavca 1900 je vložilo 122 strank K 36.591'—, dvignilo je 112 strank K 28.716-57, 28 strankam se je izplačalo posojil K 2.>.902-—, denarni promet K 156.244*27. Cene govejega mesa so iznašale na Gorenjskem v minulem mesecu, in sicer povprečno za kilogram: v Tržiču K 1*04, v Kranju K T—, v Mengišu, Kamniku, Škofji Loki in v Krašnji K —-88. Za živinorejce. Ker pade dan 28. vinotoka t. 1. na nedeljo, bo semenj v Radovljici v ponedeljek dne 29. vinotoka. Deželni odbor popravlja torej s tem svoj do-tičen razglas ter objavlja, da se bodo biki-plemenjaki v Radovljici kupovali dne 29. vinotoka. Novičar. Na Gorenjgkeru. Osebne vesti. Davčni praktikant Rajko Mlejnik v Škotji Loki in davčni pristav g. Hinko Peternel sta pri-deljerm davčnemu uradu v Radovljici. — Davčni praktikant Josip Peharc v Radovljici je prideljen davčnemu uradu v Kranjskigori. — Gospod J. Renier, bivši tukajšnji kapelan, odide prihodnji teden na Dunaj na univerzo. Cesarjev god se je v Kranju obhajal na prav slovesen način. Že na predvečer, dne 3. t. m., je priredila tukajšnja godba gasilnega društva serenado po mestu in igrala podoknice pri c. kr. okrajnem glavarju, pri županu in pri dekanu. Drugi dan se je darovala maša, katere so se udeležili vsi zastopniki tukajšnjih uradov, mnogo uradnikov ter precejšnje število meščanstva. O slavnostih, ki so se ta dan vršile, poročamo spodaj. Cesarjevo sedemdesetletnico je v četrtek obhajala tukajšnja deška ljudska šola prav slovesno. Šolska mladina se je udeležila ob 8. uri slovesne službe božje, po maši pa je bila v šoli slavnost, katere so se udeležili gg. ces. svetnik in župan K. Šavnik, predsednik krajnega šolskega sveta Ferd. Sajovic in katehet Plantarič. Slavnost otvoril je voditelj šole g. Pezdič z govorom, kateremu so sledile deklamacije in petje učencev 3. in 4. razreda. Če vpoštevamo, da je od pričetka šole preteklo komaj 14 dni, moramo reči, da se je slavnost vrlo dobro izvršila in je učiteljstvu čestitati na tem dobrem vspehu. Slavnost, katero so priredili dijaki c. kr. gimnazija v Kranju v proslavo sedemdesetletnice Nj. Veličanstva Franca Jožefa I. v gimnazijski telovadnici dne -i. kimavca na korist »Dijaški kuhinji*, završila se je nad vse pričakovanje izborno. V prostrani in zelo okusno dekorirani telovadnici so je zbralo še pred določenim časom vse polno izbranega občinstva. Po primernem patriotičnem nagovoru ravnatelja g. Josipa Hubada je zapel mnogoštevilni mešani zbor cesarsko himno. Sporeu! se je za- čel z Jenkovim «Na moru». Vtem moškem zboru, kakor tudi v Sattnerjevi «Na planine* smo culi krepke, sveže glasove, med katerimi naj zlasti omenimo doneče base. Več paznosti pa smo obračali na mešani zbor, katerega — žalibog — pri nas v javnosti Že dolgo nismo slišali, saj nam je izginil zadnji čas celo iz cerkve. Foersterjev • Mladi mornar* nam je pokazal mogočnost in krepkost posameznih glasov, v težko izpeljivih srbskih narodnih pesmih, prirejenih po Mokranacu, pa smo z zadovoljstvom najbolj opažali pravo prednašanjc in polagoma v pianissimo prehajajoči zadnji stavek. Pripomnimo, da je bilo sopranov in altov v primeri s tenori in basi vendar nekoliko premalo. Če bi se še vokali čisteje izgovarjali, in če bi bil pričetek in konec bolj siguren v nekaterih odstavkih, bi ne mogli ničesar nepovoljno krrtlkdvati. Na vsak način pa je le čestitati vsem pevcem na takem proizvajanju, zlasti pa njih pevovodju sedmošolcu Čenčiču. Bragova «Serenada», tercet za gosli, flavto in klavir nam je še precej ugajala. Predolg kvintet na citrah «0 ti moja Avstrija* se je igral sicer precizno, a vender malo prepočasno. Kralovo koračnico « Slava Habsburžanom » sta proizvajala na klavirju čveteroročno osmošolca Ixûtgeb in Premrou tako dobro, da sta morala navreči še Par-inove «Mfêidi vojaki*. Deklamačiji sta nam prijaii, dasi smo o zadnji istega mnenja, kakor nekdo, ki je (za sè sicer) precej glasno povprašal: «Kaj pa je tebe treba bilo?* Prav dobro pa so bili uprizorjeni nekateri odlomki iz Kornerjeve žaloigre «Zrinski». Zlasti moramo pohvaliti Zrinskega (osmošolec Brnot). Krasne kostume je, kakor smo izvedeli, za ta večer prepustilo narodno gledišče v Ljubljani. Srčna zahvala na tem lepem duševnem užitku bodi izrečena provzročiteljem in neumornim prirediteljem* te slavnosti, katera zahvala je tem večjega pomena, če se pomisli, da je bilo za pripravo odmerjenih pravzaprav le nekaj dni. Udeležba je bila ogromna. Prostovoljnih darov za «Dijasko kuhinjo* se je nabralo črez 600 K. Odhodnica, katero je priredila minulo soboto čitalnica, oziroma nje godbeni klub in pevski zbor gosp. prof. A. Štritofu, je bila presrčna ovacija vrlemu in dejavnemu možu. Mnogobrojna udeležba 'iz vseh slojev tukajšnjega prebivalstva je pokazala, koliko simpatij da je užival g. profesor v Kranju. Različni govorniki so pov-daijali njegove zasluge, katere si je stekel kot čitalnični odbornik in pevovodja, kot vzgleden učitelj, kot odbornik dijaške kuhinje, član občinskega odbora in vodovodnega odseka. Napivalo se je prijatelju, pevcu in kolesarju. Nazdravljalo se je njemu in njegovi obitelji. Vmes sta pa pevski zbor in godbeni klub neumorno zabavala navzoče občinstvo s svojimi produkcijami. Bil je lep prijateljski sestanek, ki ostane gotovo vsem udeležencem, zlasti pa gospodu slavljencu v neizbrisnem spominu. Iz Šenčurja se nam poroča : Sedemdesetletnico Njega Veličanstva cesarja obhajala je tukajšnja šola dne 4. t. m. prav slovesno. Na predvečer je bilo šolsko poslopje lepo razsvetljeno, ter se je pred šolo med pokanjem vaškega topa prižigal uinetalni ogenj. Ob 8. uri je bila slovesna maša, po maši pa v okrašeni učilnici drugega razreda dnevu primeren nagovor nadučiteljev, ki se je končal s slava-klici na cesarja in cesarsko pesmijo. Po končanem oficijelnein delu nameravalo se je napraviti izlet v bližnji gozd, kjer bi se bilo igralo in otroke pogostilo. Ker pa je obilni dež preprečil izlet in veselico na prostem, ostali so otroci v šoli, kjer so se zabavali in so bili pogoščeni z vinom in jestvinami. Slednjič izvršil se je srečolov. pri katerem je dobil vsak otrok brezplačno številko na dobitek raznega šolskega blaga. Da se je veselica tako sijajno izvršila, je prva zasluga tukajšnjih šolskih prijateljev, ki so v ta namen darovali znatni znesek K 9;>-20. Šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost blagim mladinoljubom v imenu obdarovane mladine izreči zato najiskrenejo zahvalo. Šolsko vodstvo v Šenčurju pri Kranju. J. Rihteršič, voditelj. Na tombolo vabi prostovoljno gasilno društvo v Kranju jutri v nedeljo, dne 7. t. m. ob treh popoldne na glavnem trgu v Kranju. Tablica stane 40 vin. Ker je čisti dohodek namenjen v korist društvu, se prosi slavno občinstvo mnogobrojne udeležbe odbor. Kluba jostarskih samcev ustanovni shod se je preložil na nedeljo sredi tega meseca. Godbeni pouk. Vtorek, dne 9. t. m. prične se pouk novih članov godbe gasilnega društva. Ker se potem ne bode za to učno dobo nikdo novincev več sprejel, opozarjajo se oni, kateri imajo veselje do godbe, da se prijavijo najpozneje do torka opoldne pri odboru, ker bi se na one, ki se pozneje prijavijo, ne moglo ozirati. V Kokri je umrl g. Martin Kunčič, c. kr. mitničar, bivši poštar, upokojeni c. kr. telegrafist, imejitelj srebrnega križca za zasluge v starosti 72 let. Slovensko bralno društvo v Tržiču. Na občnem zboru tega društva je bil izvoljen sledeči odbor: gg. Lenart Klofutar, predsednikom, Mihael Debelak, podpredsednikom, Josip Šter, tajnikom, Anton Markun, blagajnikom, Josip Luzar, Karol Rueh, Josip Vidmar in Fran Zoreč, odbornikom. Cerkven shod se je vršil eno zadnjih nedelj nekje v bližini Tržiča. Tako se je tudi ondi klub škofovi prepovedi plesalo. Gospodu župniku seveda to ni bilo po volji, zato se poda sam na plesišče osebno zabranit ples. Toda fantje, vročekrvni Gorenjci, so pokazali g. župniku korajžo, g. župnik pa fantom pete. V Radovljici se je dne H. in 22. kimavca vršila volitev občinskega zastopa, in so bili izvoljeni gg.: Alek-sij Roblek, posestnik in lekarnar, županom; Alfred Ru-deseh, c. kr. notar, Oton Homan, trgovec, Matej Kosmač, gostilničar, in Ivan Vurnik, podobar, svetovalcem; Ivan Novak, dekan, Andrej Grčar, nadučitelj, Vinko Hudovernik, restavrater, Fran Mulej, posestnik in trgovec, Leopold Vari, posestnik, Ivan Mali, posestnik, in Ivan Bulovec, trgovec, vsi v Radovljici, odbornikom. Nesreča na lovu. Pretečeno nedeljo dopoldne so bili gozdarski uradniki in gozdarji z Bleda in iz okolice nad Krnico blizu Zgornjih Gorij na lovu. Ko so plezali po neki strmini, je gozdarski pomočnik Einhirn padel na puško, ki se je sprožila in oba strela sta zadela od zadaj Rotha, predstojnika gozdarskega urada na Bledu. Nesrečnik je kmalu na to umrl ter zapustil mlado vdovo in tri otročiče. Maše za dež. Piše se nam dne 2. t. m.: Nek župnik v radovljiškem okraju noče več maševati za dež in čaka, da bo barometer padel, potem pa bode hitro zopet oznanil mašo za dež, da bi ljudje mislili, da je on izprosil dežja. Tako se govori v njegovi župniji. To je menda tisti «kunštni» duhovnik, kateri je po ljubljanskem potresu pripovedoval svojim župljanom, da je tudi on vedel, da se bode treslo, a ker mu ni bil natančno znan čas potresa, je prej molčal o njem. Kmetje pa mu niso verjeli in so rekli: «Tako tudi mi zdaj lahko govorimo!* Nezgoda. Dne 2. t. m. popoldne peljal se je z vlakom Matevž Gorjanc, hlapec pri g. Fr. Ks. Sajovitzu, hotelirju v Kranju, domov k starišem. Na kolodvoru v Škofji Loki pa mu je menda po neprevidnosti sprevodnik priprl vse štiri prste desne roke, katere srednja prsta bosta najbrž nerabna. V Kamniku je umrl gospod Tomaž Drol. Odlikovanje. Jury (razsodišče) svetovne razstave v Parizu je ravnatelju in deželnemu poslancu, gospodu Ivanu Šubicu, kot sotrudniku pri kolektivni razstavi spe-cijalnega komiteja za gospodarstvo in lesno trgovino, podelila srebrno svetinjo. Zaplenjenol V Škofjo Loko pride menda za župnika nunski spovednik g. Feliks Za vodnik, ki se je te dni udeležil konkurznega izpita. Obesil se je v noči od 3. na 4. t. m. v Podreči št. 49 pijanček J. Mohar iz neznanega vzroka. V Radovljico pride za okr. glavarja višji okr. komisar v notranjem ministrstvu g. J. Rubelli pl. Sturmfest. Na Kranjskem sploh. I. slovenska umetniška razstava v Ljubljani je našim razmeram primeroma dosti dobro obiskana. Trajala bode še do 15. t. m., in kdor Gorenjcev čuti v sebi kaj zanimanja za obrazovalno umetnost in naroden napredek in razstave še ni obiskal, naj si jo v tem kratkem Času gotovo ogleda. Ne bode mu žal za potne troške in za zamudo. Mnogo se je že in se bode še pisalo in govorilo o razstavljenih predmetih, a kdor jih sam ne vidi, ne bode si mogel o njih iz popisov in ocen nikoli narediti jasnega pojma in samostojne sodbe. Razstavljenih je okoli 200 slik, risb in kipov edenintridesetih slovenskih umetnikov in umetnic. Nekaj del je zelo velikih ter mnogo tako krasnih in dovršenih, da se jih človek kar ne more nagledati. Vmes pa z nekaterih slik kaj čudno in neprijetno odseva tista moderna dekadenca, ki se je sedaj vrinila tudi v slikarstvo. Navadnemu gledalcu se zdi, kakor da bi hotele biti te «moderne» slike nekako roganje in zasmehovanje dosedanje slikarske umetnosti. Z ozirom na to in na splošni utis, ki ga dela razstava na razne gledalce, bomo morda pozneje obširnejše izpregovorili v podlistku. S. Odbor Save , slovenskega akademičnega ferijal-nega društva v Ljubljani, se je sestavil na I. rednem občnem zboru dne 26. m. m. sledeče: Predsednik: ing. Janko Krsnik; podpredsednik in upravitelj za Gorenjsko: phil. Niko Omersa, tajnik phil. Fran Kobal; blagajnik: med. Albin Češark; odbornik (za Ljubljano): iur. Žiga Vodušek; upravitelja: za Notranjsko iur. Fran Žužek, za Dolenjsko iur. Milan Valentinčič. — Preglednika : ing. Rudolf Schweitzer in kand. iur. Janko Žirovnik. Predsedniki častnega soda; Dr. Novak, phil. J. Reisner, med. G. Hočevar. Za društvo sv. Cirila in Metoda in Prešernov spomenik! Litijske Slovenke in dale so napraviti prav lične podobe dr. Prešerna v svitlotisku na trd papir in velikosti kabinetne fotografije. Kdor pošlje s poštno nakaznico ali v pisemskih znamkah najmanj 45 vinarjev gospej Tereziji Svetec v Litiji v gori označeni namen, dobi z obratno pošto tako podobo, ki bo gotovo pri- pr jutri v nedeljo dne 7. oktobra celo noč odprta. meren kinč vsake slovenske hiše zlasti zdaj, ko se bliža stoletnica rojstva našega velikega pesnika. Listnica uredništva. Dopisa »z Trboj in StražiSča smo morali odložiti zi prihodnjič. Cenjene dopisnike prosimo potrpljenja! Tedenski sejem v Kranju dne 1.1, m. Prignalo se je 130 glav goveje živine, 5 telet, 69 prašičev, 14 ovac, 55 buš, 2 kozi. — 50 kg: pšenice K 7 50, prosa K6*50, ovsa K 5-60, rži K 650, ajde K 7*50, ječmena K 7 —, koksa 11"—. krompirja K 2*—, ribenčana K 1050. . V najem se da pod prav ugodnimi pogoji gostilna \r) prodajali?« v Goricah prva je na dobrem glasu, druga je Že nad dvajset let vpeljana. Ver se izve pri lastiniku hise v Goricah št. 11. 206—1 ~Za oddati je takoj — stanovanje. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca«. 203—1 Išče se za gostilno na deželi dekle al i vdova zanesljiva in solidna, katera je izurjena šivilja in za gostilno vajena kuhinje in peke. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». 205—1 V vojvodnem borštu je pet- do šeststo voz resja naprodaj Več se izve pri gospej Mariji Mayr v Kranju. 193—2 —== Domače m— pristno žganje konjak........liter po K 6'— slivovka........, „ „ 2*80 hruševec........„ » „ 2.60 brinjevec........„ „ 2*60 Priporočam tudi dobra vina. Spoštovanjem Jernej Ručigaj 200-1 gostilna -pri zlati ribk_ Kavarna in restavracija jutri v nedeljo, 7. t. m. 204 celo noč otvorjena. Namizno orodje iz kina-srebra, kakor tudi svečniki, servise za kavo, likerje, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpripravnejša darila priporoča H. SUTTNER v Kranju. Ceniki prosti. 187—4 M. Matiašič v Kranju, na glavnem trgu štev. 191 priporoča svojo veliko zalogo stekla (gl.iževine) in porcelana mnogovrstne baze, za gostilne i A domačo rabo, zlate Ju politirane palice za okvirje, vsakovrstne svetilnice, kakor tedi posamezne dele svetilni'-, afrikansko travo, dober namestnik žime, ter zagotavlja točno in dobro postrežbo po najnižji ceni. 195—2 Doktorja pl, Trnkoezvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—2 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vae strani sveta z nbrutuo pošlo a postnim povzetjem takoj poj, ljajo, tudi celo samo jed en komad z natančnim na- ->' » * V-I vodiluai o uporabi. '^f ^\ 3 tj Za Stedilnc gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slgbotneze, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdrazujoče kave in ruskega čaja doktorja pl.Trnkoczya ITnlrnn dndni ^ai priooroča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-ndKdU SldUUl IOJ cenV.-0 llraniln0 sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 41) h, 11 zavojčkov samo 5 K. Dalje so priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya Želodčne k a P *»e- Jzborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-fc ju joče, krepilno, bolest utesuioče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tucata t K. lice odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo ' . , blato, odpravljajo napenjanje iu zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Škatlja 42 h, sest skntjic t K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatlja 80 h, tri ftkatlje % K, Prsni I1' i'*« i >n kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z.lahko *• > raztvarljivim ahnenim železom, ute£uje kašelj, ražtvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tok in tvori kri. Steklenica 1 K 1* h, pol tucata 5 Kgm, f 11 A. Hranilni »lindovevet (protinski cvet, G i chtgeiat) priporočljiv i/i^uiiin jc |£ot Rešujoče. lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenie po dolgi hoji in težkem delu. st steklenic 4 K 50 h. Krogli kot novo Steklenica 1 K, seul steklenic 4 K 50 Tinktura za kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 8U h, sest steklenic 8 K 60 h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoezvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja # i vinski red i ln i prašek za no-tianio rabo pri kravah, volili in konjih. Že blizu 60 let z najboljšim uspehom uporabljovan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkoA samo 4 K. Prn^ičii redilni in k r m i 1 n i prašek. *"aiVJ* Varstveno in dijotetično »red- Varstvena znamka. stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo Si K. Pozor! Ta prašek dobite v vseh prodajalnah in tudi kakao slad ni čaj. Čo jih pri Vas ne dobite, potem pišite nu lokamo Trnkdczy j evo v Ljubljano. Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zlate in srebrne, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. t. d. priporoča po najnižjih cenah 186—4 H. SUTTNER v Kranju. Razglas. Občni zlior mojstrske zadruge v Kranju se vrši dne 7. oktobra 1900 ob 1. uri popoldne «pri Jahaču» («Maierling»), \\ kateremu se vabijo tudi vsi mojstri sodnega okraja jkrarijskega. Prečitala se bodo še enkrat v popravo vrnjena pravila. 198—2__^ Osnovalnl. odbor. Franc Dolenz v Kranju in Edvard Dolenz v Škof ji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blAga, špirita in delikates, pravega francoskega ifl tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev,, maljnovca, brinjevca, borovničarja in ,bezgoyca, JSganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev ieo-u po najnižjih cenah- Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—11. tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov cDvorni založnik Nj. svetosti> s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje »last, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelui v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 126 a. v., po 24 steklenic za gld. 2-40, po 3G za gld. 350, po 70 za gld. <>-50, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: 8'fiimlfi KLOBUKE. najnovejši fagone priporočil po nizki coni 57—30 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Trgovina z železnino F. Golob LJUBLJANA Woliove ulice št. 8 LJUBLJANA priporoča svojo z.dogo 99— 24 raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske •? "Q posode, hišnega, poljskega in raza o vrst- 2 nega rokodelskega orodja, pozlačenih n -K grobnih križev in vsakovrstne železni ne. % Cene nizke. — Postrežba točna. Šivalni stroji if» ^ qF» in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Pri nakupovanju 1» suknenega in man ufak t urnega P blaga so opozarja na tvrdko 58—30 Kp jrr rr Špitalske ulice štev. 4 Sj SI Velika z&Ipga suknenih ostankov. K Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 00— 30 tvrdka A. Putrich V zalogi Imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59-30 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. ! 2 FILIP FAJDIGA ' Z>(iloqa in lastna izdelovalnic? sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. nO priporoča svojo veliko 61— 30 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V taji st dolivalo stoli uri g. I. Anzeijco na glavnem irgi. m I I w "i i i I Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju*' v novozgrajeni nisi otvoril hfttel. 62—30 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - i I i I 1 I I I S I Največja tovarniška zaloga sukna I T3 O i OS a f O. 03 »O es O Ö J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 «S priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—20 suknenega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega £J| :; mannfakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za žensk« obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. Ivan kordik trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana. Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat žlic, navadnih gld. 4*40, 1 „ , za kavo „ 2-20, 1 n nožev ali vilic „ 6*—. Jedna velika žlica za mleko gld. —'30, za juho gld. t — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem: Vi parov navadnih od gld. 1'80 do gld. 3 — 12 , . boljših „ „ 3-50 , . 7-50 Svečniki iz alpake visoki 21 84—28 težkih gld. 5-50 n »-60 24_26»/, cm gld. 2 — 230 2-60 Manufakturna (gvantna) trgovina. ■ Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši opozarjata slavno občinstvo ni nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn, ^eviot (I)auientuch), loden i. dr., gladko in pisano, periini modni barhent za jopice, bluze in obleke. 199—1 Velika zaloga raznovrstnega sukna, Štofa, kam-garna, ševiota*ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v \olnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo. o 3 CD (KT R. LANG, Ljubljana (Koiizej) lovarna za modroce na peresa n posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uioge, zrcal, podob, otročjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sora, kanape, divan) in soono opravo ti;— 29 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami pošlje zastonj 111 poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies. Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81—29 Prevzame in izvršuje stav* binska in tesarska dela. Stc3ti$4iati)a* Izpili i. frtA^potoia »vojo v*X\4io 82—29 vrv vja v to »-tto-fto »padajoča di(a. 3V«-j*-m.e(a, &tata iti dviftiata točna dela (monojtaiM). ^Vsa deta 3« i*w»wj«jo točno in po ni&favh etnah. — Zunanja natcci(. — Javna pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a V« litra po konkurenčnih cenah. Glavno zastopstvo ANTON DITRICH v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 2. CD 0 O hm h a ¿2-O C (D m U O > T! O 6 ^ lili Ig 2 "S £ n m S « S o Mj " > 2 > a a o S iS x, S ^ © .2°, I T3 ■ rt rt C •& g It g ° g «r g a = f _ « > ■- K X 4) g _ c ► a c c o - 80 » ^ ._ o. ea._ o « g P © "o —' > ¿4 rt g rt » a - £ ® 3 « S 131 P cd S o o. o a cleltfricrja ljtibljar)$l*a ♦ * * * toDarrjs rnrcjastir) ograj 106-24 AVGUST-a ŽABKAR —j 3. priporoča različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna, vrata i. t d. kakor tudi vsa druga ključavničarska dela. — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča I 41*^ h. Sutther, urar v branju. Ceniki prosti. 185—4 KAROL FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizithtč) in galanterijskega blaga. Tudi sem pi oskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—39 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. 149—7 Zmešane in strižene kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej Filip Well velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—8 P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce las. —■ Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja. H. Suttner, urar v Kranju priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnjogiedov, barometrov, termometrov i. t. d. po najnižjih cenah. Ceniki poštnine prosti. 180—6 v Kranj\J w obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega, * /•••-. Stanje vlog: 2,207.799 kron 76 vinarjev. — Stanje posojil 1,564.553 kron 98 vinarjev. Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. -7- Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva brom in dve odprti kočiji. 106—28 Lovrenc Rebolj Podružnica v okolji Loki krojaC v Kranju, glavni trg Podružnica v Skofji tjfci priporoča se slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne moške obleke kakor tudi jopic (Ueberjacke), pelerin, dežnih plaščev za dame. — Dalje uljudno priporoča, svojo zalogo izdelanih oblek za gospode in dečke ter konfekcijsko blago za dame. — V zalogi ima tudi vsakovrstne klobuke za gospode in dečke. 191—3 Cena nizka, blago solidno, postrežba točna. — Dijakom *mjyny. cena. — Naročila se natančno in točno izvršujejo. ^JraXssrs/ sir&j ->tq;.i$k« blagajna v Kranju, 4. oktobra 1900. Načelništvo. Uljudno naznanjam, da se 202 od I O. oktobra naprej nahaja • > pisarr>a glavnega zastopa c. kr. avstr. zavarovalne družbe „DUNAV" na Dunaju v hiši gospe Marije Pollak na glavnem trgu hiš. štev. 130 (na voglu) I. nadstropje. V Kranju, dne 4. oktobra 1900. RUDOLF KOKALJ glavni zastopnik. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.