107,1 MHz Kadio Velenje Velenje - Bela dvorana, petek, 22. decembra, ob 19. uri Vabijo: Naš čas, Radio Velenje, Športna zveza Velenje Konferenca območne ZSSS VELENJE, 19.januaija - V torek je bila v Velenju konferenca Ob-močne organizacije ZSSS v razširjeni sestavi, ki sta se je udeleži-la tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič in sekretar Rajko Lesjak. Na konferenci so spre-govorili o zvezi po 3. kongresu in usmeritvah območne organiza-cije v letošnjem letu. ■ mkp Psom (in Ijudem) prehod prepovedan? Že nekaj časa se na svojih vsakodnevnih sprehodih z mojo kosma-tinko Luno srečujem z Ijudmi, ki zelo radi in očitno pokažejo, da ne marajo psov, da jim gredo pasji sprehajalci in njihovi kosma-tinci "na živce". Pa ne le zato, ker lulajo in kakajo. Verjetno prej zato, ker jim gre na živce marsikaj v tem življenju. To sem vzela že v zakup; navsezadnje sem bila še pred tremi leti tudi sama nasprot-nica psov v blokih, danes pa tako živim sama. In ne bi več hotela drugače. Ob tem priznam - čeprav imam pse zelo rada, se tudi sama včasih ustrašim kakšnega izgubljenega kosmatinca, ki se klati po mestu brez gospodarja in brez povodca. To gre tudi meni na živce. Marsikateri dan se vprašam, kam, za vraga, najpeljem Luno na sprehod, da ne bom jezila tistih, ki naju ne marajo, in da se bo Luna dodobra "zdivjala". Vem, da to vprašanje muči večino last-nikov velenjskih psov, kijih je vsaj 3000. Kamorkoli se ozreš, na vsakem malo večjem travniku, ki bi lahkopostal "pasji travnik", stoji tabla, kijasno sporoča, da tam psi niso zaželjeni. Takšna tabla že lep čas kra-si tudi smučarsko kočo na velenj-skem gradu in ograjo ob iztekališ-ču skakalnic. Veliko nas je, ki svoje pse radi peljemo na spre-hod prav na velenjski grad, ki je tudi sicer ena od najbolj priljublje-nih sprehajalnih poti Velenjčanov. Bilo nas je še več. Vsak dan manj nas je zato, kerse nekdo na tem grajskem hribu obnaša, kotda je ves nji-hov. Ker table po mnenju članov smučarskega kluba očitno niso zalegle, so sipred kratkim umislili nov ukrep. Na vrata so name-stili debelo verigo in jo zaklenili z veliko ključavnico. Prehod pre-ko doskočišča je tako postal za pasje sprehajalce in sprehajalce brez psov, tudi teh je bilo veliko, nemogoč, kar je bil tudi namen te "akcije". Tako ne moremo več na drugo stran grajskega hriba, kar smo največkrat počeli, in prijeten sprehod po gozdu proti vzle-tišču, ki mu sledi spustpo grajskih stopnicah, odpade. Ob tem se sprašujem (in pri tem nisem sama), ali si lahko nekdo prisvoji cel grajski hrib, saj redni obiskovalci opažamo, da smučarji ne treni-rajo prav vsak dan, da je hrib zaseden le nekaj ur na teden in se-veda, kadar je kakšna tekma. Ne prav pogosto. Ali si lahko do-volijo, meni nič, tebi nič, namestiti ključavnico in reči, sedajje pa to le naše?Po mojem ne. Sploh, kerhrib ni njihova last in kerpo zakonu območja ob gozdovih ne smejo biti zaprta in ograjena z ograjo. To je celo kaznivo, kazen pa znaša 100 tisoč SIT. Vem, kaj bodo rekli smučarji. Da psi lulajo in kakajo, smučarjipa potem skačejo v pasje drekce. Verjetno se kdaj zgodi tudi to, a verjetnost niprav velika, sajje večina sedaj zaklenjena vrata uporabljala le za prehod na drugo stran hriba. Zato bi morala ključavnica na njih čim prej izginiti! ■ Bojana Špegel RAZGIASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV '98 ŠPORTNIPLES Vstop prost! Turistična zveza Velenje Po osmih ietiti znova pustni karneval Po osmih letih zatišja kaže, da letos pustni karneval v Velenju bo. Vsaj tako nam je zatrdil predsednik Hiristične zveze Velenje Jože Kandolf. "Na zvezo je prispelo več pobud občanov, da bi pustni čas na področ-ju mestne občine Velenje zaznamovali tako, kot so ga znali včasih. Pred leti so tu znali pripraviti odmevne karnevale. Na zvezi smo pobudam prisluhnili in prve aktivnosti v zvezi s tem že opravili. Predlagali smo nekoliko drugačno zasnovo prireditve. K sodelovanju smo povabili kra-jevne skupnosti, ki naj bi se s svojimi idejami vključile v pustno povor-ko, prav tako pričakujemo, da se nam bodo pridružile šole, društva, posamezne skupine in še kdo." Prvi odziv je pri nekaterih kar spodbuden. V približno 10 KS so že izra-zili pripravljenost za sodelovanje v povorki, organizacijski odbor pri-čakuje, da se jim bodo pridružili še iz drugih bližnjih krajev. Tudi sam odbor bo pripravil nekaj voz in na njih prikazali utrip političnega živ-ljenja v širšem prostoru in opozorili na nekatere težave v mestni ob-čini Velenje z rešitvami vred. Zaključni del pustnega karnevala bodo pripravili na Titovem trgu, kjer naj bi gostinci poskrbeli za res boga-to ponudbo, primerno času in seveda za zabavo. Organizatoiji si želijo, da bi bil pustni karneval kar najbolj humoristi-čen, da bi občani od njega nekaj imeli. Vabijo vse, ki imajo zanj kak-šrnekoli pobude, da se jim pridružijo čim prej. Kot je še dejal Jože Kan-dolf, naj bi tudi ta prireditev sodila v splet prireditev, posvečenih 40-letnici mesta Velenje. ■ tp Zasedal Pust Šoštanjski ŠOŠTANJ - Morda se zdi, da je do sredine februaija in pustnega ča-sa še daleč, pa vsaj za tiste, ki pripravljajo karnevalske norčije, ni tako. V mestu, kjer iz leta v leto pripravljajo bogatejši karneval, ki si ga tudi vsako leto ogleda več obiskovalcev od blizu in daleo, se je vr-hovni senat Pusta Šoštanjskega že sestal in sklenil, da pust bo in z njim tudi karneval v Šoštanju in to v nedeljo, 14. februaija ob 14. uri. Preiz-kušena Piksi Diksi in Peter Klepetec, ki držita v rokah vse niti, že va-dita. Napovedujejo veliko gostov, največ doslej, veliko novih ekip in novih zamisli, ki jih bo Pust Šoštanjski držal v tajnosti kolikor dolgo se bo daio. ■ mkp Zadnji vikend so sprehajalci ob Velenjskem jezeru opazili v sne-gu večje sledi, ki so dobro vidne na fotografiji. Ob stopinji je ci-garetna škatla, tako da se do-bro vidi velikost. Nekateri so ta-koj pomislili na medveda in vest se je hitro razširila po dolini. Se je morda okoli jezera sprehajal medved? To smo vprašali mag. Franca Avberška, starešino lovske dru-žine Velenje. "Stopinje, ki so po velikosti tak-šne, da bi lahko bile medvedo-ve, sem tudi sam videl le na sli- ki,''je pripovedoval. "Menim, da je v tem času le malo veijetno, da nas je obiskal medved ali celo dva, saj je bilo opaziti sledi dveh različnih velikosti. Povsem nemogoče pa le ni. Medved se je v zadnjih letih v Šaleški dolini večkrat prehodno pojavil, pred mnogimi leti pa je tu tudi stalno bival. Če smo pošteni, smo mu domovinsko pravico v teh krajih ljudje preprosto vzeli. Sam bi bil zelo vesel, če bi bile sledi na sliki res medvedove. Še bolj pa bi bil vesel, če bi se pojavljale po-gosteje. Pa brez skrbi, ne bo vas ISSN 0350-5561 Ob koncu tedna se bo nadaljevalo v višjih le-gah sončno vreme, po nižinah bo večinoma megleno. pojedel. Rjavi medved je pre-vidna in budna divjad, zato pri-de ljudem le redko pred oči. Na sprehodih okoli jezera še naprej uživajte. Brez strahu. Na medve-da se le večkrat spomnite. Je ve-lik ljubitelj čistega okolja. Po-magajmo ga vzdrževati ter izboljševati. Morda se bo nekoč vrnil za stalno in bomo postali celo prijatelji. Zapomnimo si, da nas medved ne ogroža, am-pak je ogrožen on." Medved v Velenju? Na torkovem zasedanju, ki se ga je udeležilo vseh 33 novoi-zvoljenih svetnikov, so uspeli doreči kar 31 točk dnevnega reda. Oblikovali so vsa delovna te/esa sveta in izvoiili tri podžupa-ne. Drago Martinšek bo to nalogo opravljal profesionalno, Roza Ana Hribar in Bojan Kontič pa neprofesionalno. Već z zaseda-nja na 3. strani. 9770350556014 2 NAK ČAS DOGODKI 21. januarja 1999 novi ce Iz samskega doma blok VELENJE - Na nedavnem sestanku predstavnikov gradbe-nega podjetja Vegrad in velenjske Mestne občine je to podjet-je predlagalo, da njihov samski dom v Stari vasi, na ulici Simo-na Blatnika, preuredijo v stanovanjski blok. Podjetje namreč to-vrstnega doma ne potrebuje več, ko se bodo iz njega odselili še prebivalci šoštanjske graščine, bo skoraj prazen. V njem naj bi MO Velenje s pomočjo proračunskih sredstev in kredita Republiškega stanovanjskega sklada uredila 27 ne-profitnih in 21 socialnih stanovanj v velikostih od 25 do 61 kvadratnih metrov. Način financiranja 300 milijonov vredne in-vesticije še ni dogovorjen, zato lahko zaenkrat govorimo le o predlogu. Sedaj mora o tem razpravljati še posebna komisija Upravnega odbora stanovanjskega sklada MO Velenje. Če se bo strinjala in bo občina uspela zagotoviti potrebna sredstva, bodo dela kmalu stekla. ■ bš Pitne vode za tisoč Ijudi OKONINA - Občina Ljubno letos za nadaljevanje raziskav zadostnih količin tople vodc na nahajališču v naselju Okonina ni uspela pridobiti dovolj srcdstev, doslej izvrtane vrtine pa ne bodo ostale same sebi namen. V ljubenski občini so se na-mreč odločili, da cno od vrtin namcnijo oskrbi s pitno vodo za naselja Okonina, Juvanje in Radmirje, kjer sc s problemom za-dostnih količin zdrave pitnc vode soočajo že vrsto let. Strokovne ocenc so pokazale, da jc voda odlične kakovosti, da zadostuje oskrbi najmanj tisoč prebivalcev in tudi prve poiz-kuse črpanja iz globinc 120 mctrov so strokovnjaki že opravi-li. Na podlagi tega so delavci vclenjskega podjctja PUP že za-čeli graditi vodovod oziroma zamenjavati povsem dotrajane ce-vi in že pomladi bo prvih 54 gospodinjstev odrešenih težav s pit-no vodo. ■ JP Središče za samostojno učenje VELENJE - V Andragoškem zavodu Ljudske univerze Ve-lenje bodo letos, ko so stopili v jubilejno 40. leto, odprli tako imenovano središče za samostojno učenje, ki bo občanom na voljo brezplačno. V njem se bodo lahko učili tujih jezikov. Sre-dišče bodo odprli prihodnji mesec. ■ mkp Tudi zgoščenka "Kadar boli življenje" SLOVENIJA - RK Slovenije je pred časom izdal zgoščen-ko in kaseto z naslovom Kadar boli življenje. Na njih je 19 sklad, ki so jih znani slovenski glasbeniki podarili tej človekoljubni or-ganizaciji. Izkupiček od prodanih zgoščenk in kaset, ki so že na prodajnih policah, bo RK namenil za nakup prehrambenih iz-delkov za socialno ogrožene občane. ■ tp Dela prehitevajo denar NAZARJE - Hude posledice novembrskih poplav v nazar-ski občini še vedno odpravljajo, čeprav zelo skopa državna sredstva v ta namen pritekajo zelo počasi, predvsem pa ne za-doščajo niti za tisto, kar so že opravili. Mcd prve naloge je gotovo sodila obnova zelo poškodova-nih mostov preko Drete v Kokarjah in v Spodnjih Krašah. V prvem primeru so dela sklenili že decembra, v Spodnjih Kra-šah pa jc delo bolj zahtevno, saj je treba zgraditi povsem nov opornik. Pri tem seveda velja, da je bilo treba za tako temelji-to obnovo pridobiti ustrezno dokumentacijo, saj mosta pač ne more tcmeljito obnavljati kdorkoli in kakorkoli. Precejšen problem pri obnovi je seveda tudi vodostaj Drete, ki mora biti za postavitev temeljev primerno nizek. ■ JP Obnovljen most v Krašah je za velik del krajanov dobe- sedno življenjskega pomena v enem stavku Banka Celje Plačilni promet preko računalnikov Banka Celje vse bolj utrjuje svojo vlogo v slovenskem prosto-ru. Lansko poslovno leto so us-pešno sklenili, v novega pa sto-pili še z večjimi načrti. Poslova-li bodo kot samostojna, univer-zalna banka, s ciljem dosega-nja večje učinkovitosti, poslov-nosti, rentabilnosti in ekono-mičnosti, pa bodo odprti za po-vezovanje z drugimi bankami. Na celjskem so najmočnejša banka in to hočejo tudi ostati, svoje poslovanje pa bodo širili na celoten slovenski prostor. Ši-rijo pa ga tudi z uvajanjem no-vih storitev - davčno svetova-nje, pokojninsko varčevanje, kapitalska zavarovanja... Varčevalcem se skušajo kar najbolj približati s širitvijo mre-že bankomatov, uvajanjem kar-tičnih storitev in razvojem elek-tronskega in telefonskega banč-ništva. Poleg že uveljavljenih plačilnih kartic iz družine Akti-va bodo začeli izdajati tudi de-betne kartice Maestro, ki bodo nadomestile uporabo čekov in kartic Cirrus Maestro, ki bodo namenjene poslovanju s tujino. Pospeševali pa bodo tudi poslo-vanje s kombinirano kartico Visa. Poudariti je treba tudi, da uvajajo nove tehnologije, ki bo-do zagotavljale banki in uporab-nikom varčnejše poslovanje. Aktivno pa se vključujejo tudi v prenos vseh poslov tolarskega plačilnega prometa v banko. S pravočasno izdelavo lastne raču-nalniške podpore bodo omogo-čili komintentom hitro in kvali-tetno opravljanje plačilnega prometa s sedeža podjetja. Za letošnje leto načrtuje Banka Celje 11-odstotno nomi-nalno rast obsega bančnega po-slovanja, kar naj bi ob načrtova-ni 6,8 odstotni inflaciji predstav- ljajo štiri odstotno realno rast. Ob takšni rasti naj bi v sloven-skem prostoru ohranili 5,6 od-stotni delež. Bilančno vsoto naj bi povečali iz 132,6 milijard to-laijev (konec leta 1988) na 146,8 milijard (konec letošnjega leta). Posojila podjetjem bodo poveča-li za 11 odstotkov, prebivalstvu pa za 16 odstotkov. Vodstvo Banke Celje načr-tuje, da bodo ustvarili v letoš-njem letu dobrih 14 odstotkov višji bruto dobiček kot lani in dividende, ki bodo delničaijem zagotavljale enoodstotni realni donos na revalorizirano vred-nost delnice izračunane iz jams-tvenega kapitala. Politiko obrestnih mer in ta-rife nadomestil za bančne stori-tve bodo prilagajali monetarni politiki in razmeram na trgu. ■ mz UUBUANA-Na slav-nostni podelitvi diplom le-tošnjim diplomantom prava so podelili medaljo olimpio-niku in najstarejšemu še žive-ćemu diplomantu, Leonu Stuklju, ki je bil študent in di-plomant prve generacije štu-dentov te fakultete, diplo-miral je 23. januarja 1924, tri leta kasneje opravil sod-niški izpit in postal okrajni sodnik v Mariboru. CELJE - Rok za zbiranje ponudb za nakup Zlatarne Celje je potekel, od dveh prispelih ponudb je ena s Celjskega, po več neuspelih dražbah so ceno znižali na 292 milijonov tolarjev, ste-čajni upravitelj Zlatko Hoh-njec pa pravi, da naj bi bil kupec znan še v tem tednu. UUBUANA - nevarna gripa po Evropi, zlasti v Ve-liki britaniji, že razsaja, v Slo-veniji je na srečo še ni, zato tudi za cepljenje, ki je sicer najbolj primerno oktobra in v začetku novembra, še ni prepozno, za učinkovito za-varovanje pred to za vse ne-varno boleznijo pa jc v Slo-veniji na boljo 80.000 doz ce-piva. UUBUANA - V Slove-nijije trenutno 180.000 aktiv-nih mesečnih uporabnikov interneta v starosti med 15 in 65 let, najbolj obiskani tuji www stranii sta Yahoo in Al-tavista, donnači pa Mat'Kur-ja in telefonski imenik Slove-nije, prav te dni pa so izdali tudi knjigo Internet v Slove-niji. PREBOLD - V občini Prebold so> nekateri, pose-bej občinski odbor SDS, pre-pričani, da obstajajo razlo-gi, da je bila pri štetju glasov za dodelitev mandatov ob-činskim svetnikom storjena napaka in je o mandatu med LDS in SDS tako odločil le en glas, občinska volilna ko-misija pa pritožb ni obrav-navala. CEUE - Štiri politične stranke v Celju so sklenile načelni dogovor o koaliciji, ki jo sestavljajo SLS, LDS, SKD in ZLSD, ker je župan iz SLS, bodo imeli poslej tri podžupane, vsaka stranka koalicije po enega, stranke se že dogovarjajo o sestavi od-borov in komisij, spremem-be občinske uprave pa so prepustile županu! PGD Paška vas V znamenju priprav na 80-letnico Paška vas, 15. in 16. januarja - V prostorih ga-silskega doma v Paški vasi je bilo minuli vikend do-kaj živahno. V petek so se namreč zbrali na drugem občnem zboru mladi, dan kasneje pa še ostali čla-ni tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. "Dobro smo delali. Letos bomo poskušali še bolje in se tako dostojno pripravili na praznovanje 80-let-nice delovanja društva prihodnje leto." Takšna je bi-la osnovna ugotovitev razpravljalcev ob oceni o opravljenem minulem delu. Predsednik društva Peter Lever je med drugim ugotavljal, da so bili lani prizadevni zlasti na ope-rativnem področju. Sodelovali so pri organizaciji raznih prireditev, srečanj, zelo odmevna je bila lani tudi njihova dvodnevna prireditev Noč na vasi. Marsikaj so z dobro voljo in prostovoljnim delom uredili še v ali v okolici gasilskega doma. Tako kot Lever je pohvalil delo mladine tudi po- veljnik društva Slavko Ažman. Zahvalil se je vsem, ki so jim pomagali pri reševanju premoženja sokra-janov v dveh požarih in v poplavah. Med drugim pa je opozoril še na dobre tekmovalne rezultate dese-tin in na skromen nakup potrebne opreme. Osrednjo pozornost bodo letos gasilci Paške vasi namenili zlasti usposabljanju in izobraževa-nju operative, skrbeli za preventivo, v delovnem programu pa so predvideli še sodelovanje na tek-movanjih, prireditvah, organizacijo društvenih ak-tivnosti. Prav tako bi radi obnovili pročelje na ga-silskem domu ter opravili nekatera vzdrževalna dela v njegovi notranjosti. Za dejavnost naj bi po-trebovali 2 milijona 800 tisoč tolarjev, od tega pri-čakujejo milijon 500 tisoč SIT iz proračuna občine Šmartno ob Paki, ostali potreben denar pa naj bi zbrali sami. ■ tp Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje Že sedemnajsti Bilten Upokojenke in upokojenci, včlanjeni v društva upo-kojencev Velenje, Pesje, Skale - Hrastovec, Šoštanj in Smartno ob Paki, bodo tudi letos brezplačno prejeli svoj časopis Bilten, ki ga bo že 17. zapored izdala Medob-činska zveza društev upokojencev Velenje. Bilten je iz leta v leto bogatejši po obsegu in vsebini, prav tako po preglednosti ter kakovosti. Uvodno besedo je vsem upokojenkam in upokojen-cem posvetil predsednik medobčinske zveze Hubert Mravljak-, ki tudi vodi snovanje in izdajanje biltena. V nadaljevanju je pregledno predstavljen letošnji pro- gram medobčinske zveze, prav tako program športnih tekmovanja na področju koroške regije in program prireditev letošnjega tedna upokojencev. V Biltenu svo-je dosedanje delo in letošnje načrte predstavlja vseh pet društev z uvodnimi mislimi in željami predsednikov. Podrobno so opisane možnosti letovanja, načrtova-ne kulturne, športne in rekreativne dejavnosti ter izle-ti in pikniki. Objavljen je tudi urnik krožkov univerze za tretje življenjsko obdobje, pa še veliko drugih zani-mivosti. ■ b.m. TT : » Z lipicanci ne znamo, z železnimi konjički pa Je že res, da nekateripravijo, da s stvarmi okoli lipicancev ne zna-mo, smo pa očitno Slovenci Ijubitelji železnih konjičkov. Lani smo pokupili skoraj 70 tisoč novih osebnih avtomobilov in se vsajpo tem kosamo z mnogimi razvitimi državami. In podatki kažejo, da ne ku-pujemo le "Ijudskih " vozil. Mnogi segajo po avtomobilih najvišjih zvr-sti. Očitno naši prodajalci avtomobilov računajo, da Slovencem sapa še ne bopošla, pa gradijo nove in noveprodajne servise. In tu-di ti niso kartako. Nekateripravijo, da znajo avtomobilske tovame od naših prodajalcev izsiliti salone, kakršnih še vpravi Evropi nima-jo. Pa čeprav jim za to niso pripravljeni kdo ve kaj pomagati. Ver-jetno že vedo, zakaj. In ker imamo toliko vozil, potrebujemo tudi ceste in bencinske ser-vise. Oboje karna veliko gradimo. Na bližnji Lopatije Istrabenz že od-prlsvoj bencinski servis, konkurenca "vis-a-vis"ga šelepostavlja. Za mnoge na našem koncu je urejanje tega počivališča ob avto cesti za-nimiva tudi zato, kerse kot investitorja za gostinske objektepoteguje-ta znana poslovneža s tega konca. Jovico, kiga imajo v rokah logar-ski Plesniki, in Storman. Prvi naj bi na Lopati lopate zasadil kaj kmalu, na drugi strani še ni nič kaj tako jasnega. Oba pa obljublja-ta, da se bo na Lopati, ko bosta objekta končala, jedlo z veliko žlico. Na veliko smo zadnje dnigovorili tudi o malo večjih avtomobi-lih. Iz mariborskega Tama naj bi kmalu začeli spet v večjem številu prihajati avtobusi. Izdelovali naj bijih še naprej slovenski delavci, čeprav je odslej tovarna v ameriških rokah. Pa o vojaškem vozilu je bila znova velika razprava. Pa ne o tistem, ki se rojeva v ravenski že-lezarni, ampak o nesrečnem vojno-obveščevalnem kombiju, ki se je z dvema obveščevalcema tako nesrečno izgubil na hrvaškem ozem-Iju. Oba izgubljenca sta sicer odvezana molčečnosti, preiskovalni ko-misiji pa vseeno nista veliko povedala. Pa še tisto, kar sta, sta raz-lagala vsak po svoje. Tako da je Mirko Zamernik, lučki župan, ki vo-di preiskovalno komisijo izgubljenega zavrčkega kombija upraviče-no dejal: "Nekdo je lagal!" Ob razpravah o vozilih, cestah, sen'isih in ostalem prometu je pri nas na površje priplavala še ena afera, za katero smo že mislili, da je šla v pozabo. Nekateri bodo znova br-skalipo 120 tonah orožja, ki se je leta 1993 tako čudežno znašlo na mariborskem letališču. Pa še razni drugi promet z orožjem bi mno-gi radi razčistili. Take nerazčiščene afere pa od časa do časa pride-jo prav. Ne zato, da bijih res razjasnili, bolj da malo spodbodejo po-litične nasprotnike. ■ (k) 21. januarja 1999 AKTUALNO msvAss Seja sveta mestne občine Velenje Oblikovali vsa delovna telesa in izvolili tri podžupane Vtorekso se zbrali svetniki mestne občine Velenje na prvem letošnjem zasedanju, ki pa je bilo tudi prvo vsebinsko zasedanje v novem mandatu. Udeležba je bila popol-na, pa tudi pripravljenost za delo na višku, tako jim je tudi uspelo "spraviti pod stre-ho" kar 31 točk dnevnega reda. Zasedanje je vodil župan Srečko Meh, ki ni dovoljeval razprav, ki bi bile žaljive in ki niso bile vsebinsko povezane z obravnavano temo. Najprej so svetniki potrdili mandat Francu Ratu (ZLSD), kije to mesto pridobil, ker se je Srečko Meh logično odločil, da bo raje opravljal funkcijo župana. Glede na to, da so - svetnika LDS mag. Peter Kovač in Marko Vučina ter svetnika ZLSD mag. Dragi-ca Polh in Tone Brodnik pisno izjavili, da želijo še naprej opravljati dela v občinski ozi-roma državni upravi, so svetniki na torkovem zasedanju sprejeli ugotovitveni sklep o nezdružljivosti funkcij. Takoj za tem se je sestala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in predlagala potrditev mandatov naslednjim kandidatom z list. Novi svetniki v svetu mestne občine so tako postali Fadil Krupič in Bojan Voh (oba ZLSD) Benjamin Strozak in Franc Špegel (oba LDS). Začasno proračunsko financiranje Mestna občina Velenje za le-tošnje leto seveda še nima spre-jetega proračuna, zato so svetni-ki na torkovem zasedanju potr-dili sklep o začasnem financira-nju, kar bo omogočilo normalno delo proračunskim uporabni-kom. Določili so, da se porablja-jo sredstva proračuna v tem ča-su v višini povprečnih mesečnih dvanajstin po proračunu za leto 1998, razen sredstev za naloge opredeljene z zakonskimi pred-pisi ter za investicijsko vzdrževa-nje in investicije, ki so bile opre-deljene v lanskem proračunu. Pomisleke ob takšnem pred-logu je imel Franc Sever (SDS), ki je izrazil bojazen, da bi lahko na takšen način pokrili investi-cije iz preteklosti. Mag. Franc Avberšek pa je k temu dodal, da bo začete investicije v vsa-kem primeru potrebno pokriti. Razrešili kar nekaj premo-ženskih vpra-šanj Ze v prejšnjem mandatu skorajda ni minila seja, da se svetniki ne bi ubadali z razreše-vanjem premoženskih vprašanj, največkrat le nekaj kvadratnih metrov velikih zemljišč. Pred leti se je namreč zelo pogosto doga-jalo, da tega, med gradnjo, naj-pogosteje komunalnih objektov, niso razrešili. Ker pa sme ob-činsko premoženje prodajati le svet, brez teh sklepov pač ne gre. Na torkovem zasedanju so soglašali s prodajo zemljišča v Hrastovcu (174 m2 Mariji Pin-tarič in Dragici Gračner), zem-ljišča na Paškem Kozjaku (65 m2 Marjanu in Ivanki Felici-jan), zemljišča na Selah (14 m2 Miranu Grobelniku), soglašali pa so tudi z zamenjavo občin-skega zemljišča in zemljišča Ću-ježevih na Gorici. Ob tem so svetniki podali kar nekaj pripomb, predvsem niso mogli razumeti, kako so lahko nekateri v preteklosti gra-dili brez potrebne dokumentaci-je, veliko pomislekov pa so ime- li tudi ob prodaji zemljišč, ki le-žijo v neposredni bližini cest. Zaradi nejasnosti in pripomb je župan umaknil z dnevnega reda predlog prodaje 69 m2 velike- niso popolni, ker komisija ni do-bila dovolj ustreznih predlogov (takšnih, da bi dobili pri glaso-vanju potrebno večino). Komi-sija za volitve, imenovanja in ka- Svetniki (v prvi vrsti z leve) Herman Klemenc in Anton De Costa, za njima Srečko Lorger in Franc Sever (vsi SDS)so opozorili na mnoge komunalne težave. ga zemljišča (kupila bi ga mla-da družina, ki bi v Podkraju zgradila prizidek k hiši staršev). Predlog te prodaje morajo stro-kovne službe dopolniti. drovske zadeve zato še zbira predloge kandidatov. Se zlasti so imeli težave pri oblikovanju komisije za varstvo najemnikov stanovanj, ki je zaenkrat dvoč-lanska in jo bodo dopolnili le Stane Planinc (prva vrsta leve je bil v svetu že prejšnji mandat in Marjana Koren, za njima Fadil Krupič in Bojan Voh(vsi ZLSD)Mandat slednjih dveh so potrdili na torkovem zasedanju Klepec direktor Rdeče dvorane Sportno rekreacijski center Rdeča dvorana je javni zavod in direktoija potijuje občinski svet. Ta je na to mesto soglasno imenoval dosedanjega direktor-ja Marjana Klepca. Komisije in odbori sveta mestne občine Velenje Vse komisije in odbori še Mestna občina Velenje ima tri podžupane Na predlog župana Srečka Meha so svetni-ki na torkovem zasedanju potrdili tri podžupa-ne. To bodo Roza Ana Hribar(DeSUs) in Bo-jan Kontič(ZLSD), ki bosta funkciji opravlja-la neprofesionalno ter Drago Martinšek (LDS), ki bo profesionalec in bo prejemal 80 odstotkov višine županove plače. Takoj po ime-novanju so novi podžupani podali svečano zaobljubo. Še pred tem pa je opozicijski svet-nik Franc Sever opozoril, da imenovanje Dra- ga Martinška (župan je predlagal, da funkci-jo opravlja profesionalno) ni v skladu s statu-tom mestne občine Velenje. Napovedal je tu-di ustavni spor. ("Ib vprašanje smo kasneje za-stavili Dragu Martinšku, ki je povedal, da je njegovo imenovanje povsem skladno s 33. čle-nom zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da se lahko podžupan na predlog župana odloči, da opravlja nalogo profesionalno). Podžupanja Roza Ana Hribar Podžupan Bojan Kontič Podžupan Drago Martinšek Je upokojenka, članica De-SUsa. Pokrivala bo področje krajevnih skupnosti in društev, ki je bilo po njenem mnenju v zadnjem obdobju nekoliko za-postavljeno. Poudarja tudi, da moramo več skrbi nameniti starejšim občanom tako na po-dročju domskega varstva kot zdravstva. Nalogo bo opravlja-la neprofesionalno. Je poslanec v državnem zboru, sicer pa član ZLSD. Žu-pana bo nadomeščal v njego-vi odsotnosti, zadotžen pa bo predvsem za področje občin-ske uprave, ki mora po njego-vih besedah, postati prijazen servis obćanom. Nalogo bo opravljal neprofesionalno. Je vodja marketinga v Mla-dinskem servisu in član LDS. Kot podžupan bo prevzel po-dročje negospodarskih javnih služb, se aktivno vključil v ob-likovanje občinskega proraču-na, potnembne naloge pa ga čakajo pri oblikovanju Savinj-sko-šaieške regije, zagotovil naj bi tudi večji vpliv tega okolja na državno politiko. Nalogo bo opravljal profesionalno. po potrebi. V mestni občini ve-lenje je očitno le še malo na-jemnikov stanovanj. Komisija za pripravo statu-ta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja: Pankrac Se-mečnik (predsednik), Majda Gaberšek, Franc Ojsteršek, Bo-jan Voh, Ivan Kralj, Mirko Lor-ger in Drago Martinšek. Komisija za priznanja: Roza Ana Hribar (predsednica), Jože Dračko, Ignac Novak, Jože Zu-pančič, Dušan Jeriha, Franc Špegel in Marjan Salobir. Komisija za prošnje in pri-tožbe: Jože Zupančič (predsed-nik), Ivan Josip Povh, Stanislav Planinc, Miha Obu, Herman Klemenc in Marija Vučina. Odbor za gospodarstvo: Be-njamin Strozak (predsednik), Ludvik Hribar, Adolf Štorman, Janko Šme, Franc Rat, Herman Klemenc in Alojz Maček. Odbor za področje gospo-darskih javnih služb: Karel Stropnik (predsednik), Jože Ramšak, Marjana Koren, Ivan Blazinšek, Franc Sever, Drago Svetniki iz vrst LDS (prva vrsta) Jožef Kavtičnik in Marjan' Gaberšek, za njima Pankrac Semečnik in Karli Stropnik med zasedanjem Kolar in Aleksander Kneževič. Odbor za področje negospo-darskih javnih shižb: Ivan Jane-žič (predsednik), Majda Gaber-šek, Hermina Groznik, Jože Kavtičnik in Anica Drev. Odbor za okolje in proston mag. Franc Avberšek (predsed-nik), Anton Košir, Franc Blat-nik, Bernarda Cas Čeru, Anton De Costa, mag. Marta Svetina in Franc Špegel. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin: Pavle Grošelj (predsednik), Srečko Korošec, Fadil Krupič, Jasna Tanšek, Ma-rija Es, Benjamin Strozak in Herman Arlič. Svet za varstvo najemnikov stanovanj: Ivan Blazinšek (predsednik ) in Samo Zolger. Nadzorni odbor mestne ob-čine Velenje: mag. Jože Čelik (predsednik), mag. Dragica Povh, Janez Basle, Metka Jevše-nak, Mojca Lorger in Srečko Praznik. ■ Mira Zakošek ——— 4KASiAS GOSPODARSTVO 21. januarja 1999 novi ce Notranji delničarji 80--odstotni iastniki APS VELENJE - Cctudi imajo avtoprevozniška podjetja veliko te-žav, velenjsko podjetje Avtoprevozništvo in servisi (APS) svoj po-ložaj vse bolj utrjuje, največ pozornosti pa so zadnja leta nameni-li posodobitvi opreme. Nakupili so nekaj najmodernejših avtobu-sov za potrebc potniškcga in turističnega prometa in sodobne to-vornjake za mednarodni transport. Ponosni so tudi, da bodo svo-jo razvojno politiko v največji meri v prihodnjc krojili sami. Notra-nji delničarji so namreč odkupili dvajset odstotni delež tega pod-jetja od Aktive, tako da so zdaj res večinski lastniki, imajo namreč kar 80 odstotni delež. ■ mz Priznanja najboljšim sloven-skim zdraviliščem MORAVSKE TOPLICE - V Moravskih Toplicah je bila v pe-tek slovesnost na kateri so podelili priznanja najboljšim slovenskim naravnim zdraviliščem v okviru projekta Moja dežela - lepa, ure-jena in čista. Med večjimi zdravilišči sc je na tretje mesto uvrsti-lo zdravilišče Dobrna (pred njim so Moravske Toplice, Radenci in Terme Čatež), med manjšimi zdravilišči pa so zmagale Šmarješke Toplice, druge so Dolenjske Toplice, trctjc pa Terme Zreče. ■ mz Brezposelni do poklica VELENJE - 5000 mladih brezposelnih do prvega poklica je skupni projekt dveh ministrstev - za delo, družino in socialne za-deve ter za šolstvo in šport. Poteka pod okriljem Zavoda Repub-like Slovenije za zaposlovanje, izvajajo pa ga različne izobraževal-ne ustanovc. Na Ljudski univerzi Velenje je v različne programe za pridobitev izobrazbe vključenih 96 brezposelnih, Območna enota Velenje je samo v izobraževanje za poklic prodajalca, napo-tila en oddelek mladih brczposelnih, ki obiskujejo 1. letnik. ■ Mkp Kovinotehna brez izgub CELJE - Po težavah v poslovanju v prvi polovici lanskega leta jc zaposlenim mednarodnega podjetja Kovinotehna Cclje uspclo ustaviti negativne tokove in doseči, da so tekoče poslovanje skle-nili brez rdečih številk. Znižali so stroške, zmanjšali dolgove in ohra-nili vsa delovna mesta. Kljub pozitivnim premikom pa uprava družbe ugotavlja, da jim vseh zastavljenih ciljev sanacijskega pro-grama ni uspelo uresničiti. Vzrok naj bi bila finančna kriza v Ru-siji in padec tečaja ameriškega dolarja. Kovinotehna, delniška družba ostaja v prihodnje specializira-na trgovina s tehničnim blagom. Zaradi sprememb in večjega trž-ncga reda, ki ga bo prinesla uvedba davka na dodano vrednost, se namcravajo še tesneje povezati zlasti z industrijo in gradbeništvom. V družbi so se pripravljeni pogovarjati tudi o vseh poslovnih po-vezavah, ki bodo povečale obseg poslovanja in ekonomsko moč pod-jetja. Z nekaterimi domačimi in tujimi poslovnimi partnerji takšni dogovori že potekajo. ■ tp Turistična taksa (končno) enotna Zgornja Savinjska dolina - Z nastankom novih občin pred do-brimi štirimi leti je poniknila do takrat skupna zgornjesavinjska tu-ristična zveza in turistična društva so ostala prepuščena sama se-bi. Pa ne za dolgo. Potrebo in nujnost sodelovanja trenutno zago-tavljajo z usklajevalnimi sestanki, sodelujejo tudi z nastajajočim zgor-njesavinjskim turističnim podjetjem. O vključitvi vanj se društva še niso dokončno odločila, kar pa ne pomeni, da medsebojnega so-delovanja ni. Tako so se skupnem sestanku, pobudo zanj je dala Upravna eno-ta Moziije, predstavniki vseh šestih občin, podjetja in turističnih dru-štev dogovorili, da bo turistična taksa v letošnjem letu enotna. Občinski sveti so pobudo sprejeli in še pravočasno sprejeli ustrez-ne odloke, ki tudi pomenijo kamenček v pri zagotavljanju pravih temeljev povezovanja in krepitve turistične ponudbe. ■ jP Moda - Fashion '99 pred vrati LJUBLJANA - Prvi letošnji sejem na ljubljanskcm sejmu bo vsa-koletni modni sejem "Moda - Fashion ž99". Za obiskovalce bo od-prt tri dni, med 10. in 12. februarjem. Letošnji osrednji slovenski modni sejem se bo odvijal na 4000 kvadratnih metrov neto razstavnih površinah, predstavilo pa se bo - neposredno - okoli 130 razstavljalcev. Prisotna bodo vsa vodilna slovenska modna podjetja ter najvidnejši zastopniki, sodelovali pa bodo še razstavljalci iz Avstrije, Ceške, Hrvaške, Jugoslavije, Ma-džarskc, Poljske in Romunije. Med razstavljenim bo najvcč moš-kc, ženske in otroške konfekcije, na ogled pa bo tudi jeans in ca-sual program, pcrilo in tekstilije ter galanterija in modni dodatki. Novost na letošnjem sejmu bo salon optikc - slovenski optiki bo-do predstavili kar okoli 3 tisoč modnih okvirjev priznanih obliko-valccv. ■ bš V Gorenju proizvajajo hladilno zamrzovalne aparate že 30 let Nova tovarna hladilno zamrzovalnih aparatov TVideseletnico proizvodnje hladilno za-mrzovalnih aparatov, so v Gorenju lani obeležili s številnimi delovnimi rekordi. Pr-vič v zgodovini jim je uspelo izdelati kar 941.325 hladilnikov, zamrzovalnih omar in zamrzovalnih skrinj, skupaj pa so do-slej izdelali že 18 milijonov hladilno za-mrzovalnih aparatov. Lani so proizvodnjo v primerjavi z letom prej povečali za 6,5 odstotkov in izdelali na delavca na dan povprečno dva in pol aparata. To je sicer veliko, pravi njihov direktor Boro Jerabek, vendar so njihovi cilji še veliko višji. Po končani tehnološki prenovi in izgradnji nove tovarne, ki jo bodo začeli graditi le-tos, sklenili pa leta 2001, naj bi na delav-ca na dan izdelali štiri aparate. Boro Jerabek V proizvodnji hladilnikov, zamrzoval-nih omar in zamrzovalnih skrinj jc zaposle-nih 1574 delavcev, delajo pa v štirih proi-zvodnih dvoranah na blizu 25 tisoč kvadrat-nih metrih. Zadnja leta v Gorenju niso vlagali v zidove ampak predvsem v tehno-loške posodobitve in razvoj novih izdelkov, letos pa bo prišla na vrsto tudi gradnja. "Proizvodnja hladilno zamrzovalnih aparatov zadnja leta močno narašča in ocenjujemo, da bo tako tudi v prihodnje, zato je nujno da zgradimo sodobno to-varno, ki bo tudi tehnološko smiselno po- vezana, tako da bo mogoče doseči ciljne proizvodne načrte, to je štiri aparate na delavca na dan," pravi direktor Bogo Je-rabek. V novi tovarni - z izgradnjo pri-zidka, bodo tri obstoječe proizvod-ne dvorane povezali v cno, bodo na enem mestu združili celotno proi-zvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov, na dan pa bodo lahko v njej izdelali do 5600 aparatov. To-varno bodo začeli graditi že v krat-kem, projekt pa je zasnovan tako, da redna proizvodnja ne bo okr-njena, nasprotno že v času gradnje (sklenili jo bodo leta 2001) bodo proizvodne zmogljivosti postopno povečevali. Lani so v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov dosegli to-rej rekordno proizvodnjo. Pa tudi prodajo! Večino od 941.325 apara-tov so namreč prodali in to pre-težno na zahtevna evropska tržiš-ča. Največ hladilnikov, zamrzoval-nih skrinj in omar prodajo v Nem-čijo, skandinavske dežele, Anglijo, dežele južne Evrope, prekomorske dežele... V zadnjem času narašča zanimanje za njihove proizvode tudi v deželah vzhodne Evrope, še zlasti na Poljskem. Zelo pomembno pa je zanje tu-di hrvaško tržišče. Letos naj bi proizvedli 960 tisoč apa-ratov. S tem bodo proizvodne zmogljivo-sti povsem izkoristili. Poleg tega, da namenjajo veliko po-zornosti in seveda tudi denarja, neneh-nim tehnološkim posodobitvam, za to po-rabijo letno okoli 700 milijonov tolarjev, (lani so pridobili najmodernejšo napravo za prašno lakiranje s pomočjo katere lah-ko ekološko neobremenjujoče pobarvajo na dan 3500 hladilnikov) veliko vlagajo tudi v nenehen razvoj novih izdelkov. Tre-nutno imajo v proizvodnji blizu 1500 tipov modelnih izvedenk hladilno zamrzovalnih aparatov. Vsako leto razvijejo in uvedejo v proizvodnjo približno deset novih tipov, razvoj vsakega takšnega izdelka pa jih ve- lja v povprečju kar okoli sto milijonov to-laijev.(milijon mark). "To je seveda veliko, a brez tega ne gre. Trg, na katerem proda- S proizvodnjo 960.000 hladilno zamr-zovalnih aparatov, bodo bostoječe proizvodnje zmogljivosti povsem izko- ristili. jamo, je zahteven. Potrošniki zahtevajo proizvode z manjšo porabo energije, izde-lane iz okolju prijaznih miaterialov in s se-veda lepim izgledom. Proizvodi pa mora-jo biti tudi vedno cenejši," razmišlja direk-tor Boro Jerabek Med izđelki, ki so jih raz-vili v lanskem letu so še posebej ponosni na takoimenovali oldtimer - model, ki je vzbudil veliko zanimanja v Evropi, izdela-nih pa imajo še nekaj prototipov izdelkov z elektronskim krmiljenjem in ventilator-skim ohlajevanjem kondenzatorja. Predsta-vili jih bodo prihodnji mesec na sejmu Domotechnica v Koelnu.. ■ Mira Zakošek Podjetnik Franc Hren Iz cinka pivo in sokovi Skoraj dve desetletji galvani-zacije, utečeni posli z velikimi naročniki, dovolj dela in dober zaslužek - skoraj prele-po, da bi bi v znanih slo-venskih razmerah traja-lo še toliko časa. In tudi ni. Nove velike zmoglji-vosti večjih, velikanske težave pri glavnih naroč-nikih in posla ni bilo več, začelo se je životarjenje. Pa razmišljanje o more-bitni novi in donosni de-javnosti. Zelo na kratko o razpotju, na katerem se je znašel podjetnik Franc Hren z Dobletine pri Nazarjah. "Približno tako je bilo, ven-dar so se težave začele že prej. Galvanizacija je zahteven po-stopek, okolju neprijazen in ško-dljiv. K temu so svoje seveda povedale inšpekcijske službe, pogoj za nadaljnje delo je bila seveda čistilna naprava, ki bi ve-ljala okoli 150.000 nemških mark. Če posla nc bi izgubil, bi se zelo verjetno odločil za grad- njo, tako pa so to odločitev pre-hitele težave. Na srečo bi lahko dejal, saj bi bila zajetna naložba zaman. Zato pa sem bil postav-ljen pred novo odločitev, kaj za-četi na novo, saj sem moral gal-vanizacijo s 1.1.96 zapreti," pra-vi Franc Hren, ki je že takrat vodil družinsko podjetje in ga vodi še danes. Razmislek niti ni bil (prc)te-žak, saj je že prcj po tihem na-črtoval pivovarno, ki bi jo po- stopno gradil, če bi še imel de-lo v galvani, dokaj nenadni problemi pa so odločitev le pos- pešili. "Morda sem se odločil celo prenagljeno, ker se nisem v pravi meri nadejal tako velikih težav, zlasti s prodorom na tržiš-če. Kakorkoli že, s pomočjo ugodnih kreditov smo začeli graditi stavbo, se odločati za opremo in po mnogih peripeti-jah je proizvodnja vendarle ste-kla. Začetne težave s prodajo piva so bile zares velike, zato smo mu kaj kmalu dodali pet vrst sadnih sirupov in ledene ča-je, v zadnjem času tudi žit-no žganje in rum, kaj kmalu bodo na vrsti še li-kerji. Za vse to moramo nenehno širiti proizvodne prostore, ki jih ni nikoli dovolj. Dodatni programi seveda veljajo predvsem za jesenske in zimske me-sece, saj v petih pomlad-nih in poletnih mesecih piva ni ti ne moremo zva-riti dovolj," pravi Franc Hren, ki seveda nenehno išče nove stalne kupcc skoraj po vsej Sloveniji in ima pri tem spre-menljivo srečo. Kaj pa recept? "Recept za pivo je znan vscm, prav tako njegove sestavine, najpomem-bnejša je voda. ki pivu zagotovi posebnost. In prav pri nas jc vo-da nekaj poscbnega." ■ JP Veliko naporovje bilo potrebnih, da so pivo, sokovi in ostale pijače pritekle v steklenice. 21. januarja 1999 AKTUALNO NilŠ VAS 5 I O delu Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice I Na obzorju nova delovna mesta Ena izmed institucij, ki že uspešno deiuje na območju, kjer naj bi v pri-hodnje oblikovali novo regijo (SAŠO), je Savinjsko-šaleška območna gospo-darska zbornica, ki povezuje interese malih in velikih podjetij. O njihovem delu v preteklem letu smo se pogo-varjali s predsednikom Borutom Mehom, ki je obeneni tudi član up-ravnega odbora Gospodarske zbor-nice Slovenije in svetnik v državnem svetu, zadolžen za področje gospo-darstva ter direktorjeni zbornice mag. Božom Lednikom. * Nekateri prave vloge območnih in republiške gospodarske zbornice ne poznajo in tu in tam kdo pokomenti-ra, da je to samo nekaj, za kar je tre-ba dodatno plačevati. Kakšen je torej namen zbornice? BORUT MEH: "Mislim, da je nu-jno, da ima gospodarstvo v veliki poli-tični plularizaciji slovenskega prostora | nekoga, ki ga zastopa. To politične stranke nikakorne morejo biti. Interes-no zastopanje lahko zagotavlja samo zbornica, ki pa ni organizirana tako, da bi lahko njeni predstavniki hodili k vsakemu podjetniku. Zelimo si, da bi oni, takrat, ko kajpotrebujejo, ko ima-jo konstruktivne predloge, ki bijih vel-jalo posredovati naprej, prišli do nas. Naša naloga pa je seveda, da potem to posredujemo matični gospodarski zbor-nici Slovenije. Ta pa si bo morala zago-toviti mesto enakopravnega partnerja vladi pri oblikovanju gospodarske poli-tike." * Gospodarstvo Savinjsko-šaleškega območja, ki ga pokriva vaša zbornica, v preteklem letu ni doživljalo pretresov, vsaj večjih ne. MAG. BOŽO LEDNIK: "Ocene, ki jih dobivamo iz podjetij so dobre, tako da nas rezultati, ki jih dosega gospodarstvo Savinjsko-šaleškega ob-močja navdajajo z optimizmom." BORUT MEH: "Če ocenjujem gospodarstvo tega območja, lahko rečem, da je trdoživo, saj je dobro I I I I I I I I I I I preživelo vse tranzicijske čase. Res je sicer, da podobno kot v Sloveniji, tudi na našem območju, nipravega razvojnega zagona, a tudi večjih problemov ne. Značilno je, da podjetja, ki so dobro delala v preteklosti, tudi danes dobro "stojijo", kot svetla točka pa sepojavl-ja tudi nekaj manjših enot, kjer mis-lim, da se svetlikajo razmjni potenciali, ki pa jim bo polet še treba dati." *Menite, da ni dovolj razvojnega razmišljanja? BORUT MEH: "Ne, daga ni. Ljud-je imajo veliko dobrih idej, kipa jih ne uspejo razviti. Velika težava je v tem, da je trg kapitala še vedno zaprt in da je težko najti vire financiranja po znosni ceni. In dokler se zadeve na finančnem področju ne bodo bist\>eno spremenile tudi o kakšnem velikem razvojnem razcvetu ne bomo mogli govoriti." MAG. BOŽO LEDNIK: "Ravno na tem področju nas čaka veliko dela. Novi programi so potrebni spodbud, a soglasja o tem, kakšne naj bi te bile, na našem območju še nismo dosegli. Po moje naj bi bile to nekakšne oblike pod-jetniških inkubatorjev ali pa tehnološki center." *Kaj pa je tisto, kar vas navdaja z optimizmom? BORUT MEH:"Največja prednost tega okolja so Ijudje, ki vodijo gospo-darske družbe, to je tudi tistipotencial, ki je dokazal, dokazuje in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje, da je gospodarstvo generator celotnega razvo-ja regije." *Četudi število malih gospo-darskih subjektov narašča, imajo v strukturi Savinjsko-šaleškega gospo-darstva še vedno odločilno vlogo veli-ki gospodarski sistemi. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj? MAG. BOŽO LEDNIK: "Velikisis-temi ustvarijo še vedno okoli -90 odstotkov vseh prihodkov na našem območju. Seveda želimo, da se ti tudi v prihodnje tako uspešno razvijajo in ust-varjajo dobre rezultate. Radi pa bi naredili še nekaj. Poslovna konferenca velikega in malega gospodarstva, kismo jo pripravili konec lanskega leta, je razkrila mnogo še neuresničenih možnosti. Ce opišem samo prirher Gorenja, ki uresniči v tem okolju le odstotek svoje nabave, že ta pa pre-računano v tolarje pomeni sto mili-jonov. Ce bi mali podjetniki tega ob-močja prevzeli le pol odstotka proizvod- tudi posredovali občinskemu vodstvu. Moram pa reči, da je nadaljnja izgrad-nja te strategije zastala, vmes so bile tu-di lokalne volitve. Prepričan sem, da bodo zdaj aktivnosti pospešeno stekle in da bo sprejeta takšna razvojna strategi-ja, ki bo dala tudi gospodarsh'u nove možnosti razcveta." *In kakšno vlogo ima pri tem gospodarska zbornica? Predsednik Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Borut Meh: "Brezposelnost je boleča, še posebej, če so nezaposleni mladi." nje potrebnih komponent, bito pome-nilo odprtje petdesetih novih delovnih mest. Takšnih primerov pa je še veliko. S takšnimi oblikami dogovarjanja, ki upam, bodo obrodile sadove, bo naša zbornica seveda nadaljevala tudi vpri-hodnje." *Sredi lanskega leta je bila v mest-ni občini Velenje zastavljena strategija razvoja katere sestavni del je tudi gospodarstvo. V razpravo se je vključil tudi upravni odbor vaše zbor-nice. So bili doseženi tudi kakšni konkretni rezultati? MAG: BOŽO LEDNIK: "Zbrali smo obilico razmišljanj in pobud in jih Direktor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice mag. Božo Lednik: "Poslovna konferenca velikega in malega gospodarstva je nakazala mnogo možnosti za odprtje novih delovnih mest." BORUT MEH: "Že zdaj je orga-nizirana kot regijska institucija in se trudi, da bi kar najboljpovezala gospo-darsh'o Šaleške in Zgornjesavinjske do-line. Mislim, da nam to dobro uspeva, predvsem pa je pomembno, da jegospo-darstvo tega območja trdno in zdravo. Za uspešen nadaljnji razvoj pa mu je treba marsikaj zagotoviti, zlasti tu mis-lim na potrebno gospodarsko infrak-strukturo. Topabo seveda mogoče le ob dobrem sodelovanju z občinami." *Ko pregledujete gospodarske rezultate tega območja, se radi po- hvalite, da je brezposelnost tu manjša kot drugje po Sloveniji. Pa vendar vsaka brezposelnsot je boleča! BORUT MEH: "Šc zlasti, če so brezposelni mladi! Ni kaj, treba je odpi-rati nova delovna mesta. Da pa bo gospodrstvo to lahko uresničilo, bodo potrebne državne spodbude - brez tega ne bo šlo. Občine pa morajo seveda zagotoviti za to osnovne predvsem pros-torske infrastrukturne pogoje." * Ste na področju pospeševanja podjetništva v preteklem letu dosegli kakšne vidne uspehe? MAG. BOŽO LEDNIK: "Rad bi poudaril, da smo spremljali razpise PHARE in da je bil Turistični informa-cijski center Velenje izbran za koordi-natorja projekta Turistični informaci-jski sistemi, EPSI Nazarje je vključen v program PHARE na področju kmeti-jstva, Šolski center Velenje pa v sodelo-vanje poklicnih šol obeh strani meje. Iz sredstev PHARE bo sofinanciran tudi projekt "Alpski koncept", v katerem sodelujejo območne gospodarske zbor-nice Kranj, Dravograd in Velenje." *In čemu boste namenili osrednjo pozornost v letošnjem letu? MAG. BOŽO LEDNIK: "Prcd na-mi je delovno intenzivno leto, saj nas čaka cela vrsta pomembnih nalog ob uvajanju novih zakonov, predvsem davka na dodano vrednost, ki ga v večini delovnih okolij sprejemajo z ve-liko negotovostvo. Tu je še pokojninska reforma, pa delovno pravna zakonodaja in vrsta drugih zakonov, ki so za gospo-drske dndbe še kako pomembni. Bogat program smo si zastavili na področju izobraževanja, v obliki različnih in-teresnih seminarjev, pogovorov in okroglih miz, razpisali pa bomo tudi večerno šolo ekonomike in financ. Ze prej sem omenil, da nas čaka veliko dela na področju nadaljnjega povezo-vanja malega in velikega gospodarst-va..." ■ Mira Zakošek Kategorizacija nastavitvenih objektov Bo inšpekcija zapirala prenočišča? Sredi prejšnjega leta je tudi slovenska turistična dejavnost končno dočakala zakon o pospeševanju turizma, ki prinaša veli-ko novosti, žal pa so učinki bolj kilavi, saj so ga mnogi (ne)namer-no spregledali. Zakon seveda najprej natančno predpisuje orga-niziranost turistične dejavnosti na državni in lokalni ravni. Sled-nje pomeni tudi lokalne in regionalne turistične organizacije, kar je posebej pomembno zaradi ponujenih možnosti neposrednega sofinanciranja s strani države pri pospeševanju in promociji tu-rizma v določenem okolju. Prav tako pomembna so zakonska določila o kategorizaciji na-stavitvenih objektov. Na tej podlagi morajo vsi lastniki nastavitve-nih objektov izpolnjevati strogo določene pogoje za kategorizaci-jo, različne kategorije objektov pa bodo (spet) označene z zvezdi-cami in turistične kmetije z jabolki. "Osnovni namen zakona in označevanja z zvezdicami in jabolki je, da bi bila naša ponudba postopno primerljiva s standardi, ki že ve-Ijajo v Evropi. Pomembno je, da tuji gostje lahko hitro ocenijo kak-šno ponudbo in ugodje lahko pričakujejo in koliko bodo zato plača-li. To je seveda dobro tudi za nas same, čeprav je res, da ne bodo iz-ključno odločale zvezdice, cenobostavsekakornarekovala kakovost turističneponudbe in tržišče. Najboljpomembno je, da zelo hitro do-sežemo spodnjo kakovostno raven evropske ponudbe," pravi vodja Tu-ristično - informacijskega in promocijskega centra Velenje Alojz Hudarin. Zakonske določbe so zelo stroge in zelo natančne, saj za nasta-vitvene objekte predpisujejo opremo in velikost prostorov, celo svet-lobo in še marsikaj. Dejstvo je, da veliko že obstoječih objektov, pa naj so še tako lepo urejeni, vseh teh zahtev ne izpolnjuje. Zato zakon predvideva prehodno obdobje treh let, v katerem morajo last-niki objektov izpolniti zahtevane pogoje, tem pa se morajo seve-da strogo prilagoditi vse novogradnje. Ne glede na to morajo vsi lastniki izpolniti potrebne obrazce in si sami določiti kategorijo. To potrdi upravna enota, za višje kate- gorije pa so v Sloveniji pooblaščeni ocenjevalci, ki predlog (samo)kategorizacije preveijajo, med njimi je tudi Alojz Hudarin, ki je zadolžen za področje mozirske upravne enote. Dejstvo je, da lastniki nastavitvenih objektov zakona in nujno-sti kategorizacije ne jemljejo preveč resno, kar je nerazumljivo. Na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem namreč ugotavljajo, da je bilo do konca decembra v Sloveniji kategoriziranih vsega 27 odstotkov vseh nastavitvenih objektov, kar je lahko velika zavora za lepe obete pred letošnjo turistično sezono. Na ministrstvu tudi zavračajo številne očitke, da niso pravočasno pripravili vseh pod-zakonskih aktov, razlag in navodil, vendar je to njihova trditev. "Osebno ocenjujem, da so razlogza zamudo tudi nedorečenosti na mini-strstvu in njegovih službah, ker niso pravočasno zagotovila podzakonskih aktov in navodil. Tudi zato je ministrstvo rok za kategorizacijo podaljševalo. Prvi rok je bil lanskijunij, potem konec decembra, vloge pa sprejemajo še v januarju. Lansko pomiad je bilo med lastniki veliko zanimanja in zagnano-sti za kategorizacijo, ob neresnem spreminjanju in podaljševanju rokov pa je vse skupajprecej splahnelo, tudi lastniki so zadevo začeliprelagati na jutri, ven-darpa se sedaj že zelo mudi," pravi Alojz Hudarin. Konec februaija ali v začetku marca bo namreč napočil čas, ko bodo začele ukrepati inšpekcijske službe. Denarne kazni so zelo visoke, ob hujših prekrških pa lastnikom grozi tudi (vsaj) začasna prepoved opravlja-nja dejavnosti. Kako je s tem na področju velenjske in mozirske upravne enote? "Na področju Up'ravne enote Velenje izpolnjuje pogoje za kategorizacijo 9 nastavitvenih objektov. Dva sta nalogo že izpolnila, 4 vloge pa so še v po-stopku. Bolj skrbijo objekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za kategorizacijo. Ne-kateri namreč nimajo urejene niti osnovne dokumentacije, niti obratovalne-ga dovoljenja, slaba dva meseca pa sta resnično kratek rok, da bi vse to ure-dilL VZgornji Savinjski in Zadrečki doiini, torej na področju Upravne enote Mozirje, je takšnih objektov bistveno več, tudizaradi turističnih kmetij. Regi-striranih objektov, ki izpolnjujejo pogoje za kategorizacijo je 43, upravna eno-ta je že rešila 18 vlog, kar 31 pa jih je še v postopku. Problemi z neizpolnjeva-njem pogojev in pomanjkljivo dokumentacijo pa so seveda enaki kot na ša-leškem koncu in predvideni ukrepi tudi," je sklenil razmišljanje Alojz Huda-rin. ■ jP Zgornja Savinjska dolina Turističnega podjet-ja še ni, a dela Uradna registracija Podjetja za promocijo, trženje in raz-voj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. sicer precej ka-sni, ne glede na to pa podjetje že leto dni živi in deluje. V lan-skem letu so največ pozornosti namenili krepitvi organiza-cijske podobe, ki so jo prilagodili oktobra sprejetemu zako-nu o pospeševanju turizma, ustanovitelji pa so tudi vplača-li osnovne deleže. Poleg tega so pripravljali prodajni katalog vseh ponudni-kov turističnih storitev obeh dolin, ki bo skupaj s ceniki za to sezono luč sveta zagledal v začetku februaija. Udeležili so se tudi sejmov Alpe Jadran, primorskega in pomladanskega za-grebškega sejma ter turistične borze v Mariboru, opravili so tudi več samostojnih akcij in dogovorov. Konec decembra so v prostorih nekdanje pošte v Lučah, kjer bo sedež podjetja odprli turistično informacijski center, ki bo povezoval sorodne centre v ostalih krajih. Center se je takoj vključil v sistem "dobrodošli doma," ki ga je postavil Cen-ter za promocijo turizma Slovenije in že vključuje okrog 20 turističnih centrov po vsej Sloveniji. Prav tako se bodo vklju-čili v informacijski center posebej za prireditev, ki ga bo v letu 1999 postavil velenjski promocijski center. Osnovni namen centra v Lučah je na enem mestu zbrati vse turistične informacije za Zgorajo Savinjsko in Zadrečko dolino, zagotoviti pa morajo še povezavo s turističnimi pisar-nami v Solčavi, Lučah, na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Na-zaijah in Moziiju, te pa naj bi po svoji volji ustanovile posa-mezne občine. Kar lepi (organizacijski) obeti torej za letoš-nje leto. ■ JP 6 NAŠ ĆAS ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO 21. januarja 1999 Pomoč na domu VELENJE, ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI - Čeprav za-konske možnosti dopuščajo, da se občine same odločijo in razpišejo koncesijo za izvajanje pomočl starim na domu, se za takšen korak občine Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki še niso odločile. Omenjeno pomoč še namreč vedno izvajajo delavke Centra za socialno delo Velenje. Od 16 jih je lani pet podpisalo s centrom pogodbo o delu za določen čas, kar pomeni, da niso več zaposlene preko javnih del, kot so bile minula leta, 11 pa jih izvaja nego na domu še preko javnih del. Pomoč starim na domu nudijo 64 občanov, od tega 30 v občini Soštanj, 26 v občini Velenje in 8 v občini Šmartno ob Paki. Potreb po izvajanju omenjene pomoči je precej, saj v tem trenutku čaka na negovalko približno 10 občanov. Tekmovanje v oblikovanju besedil Velenje, 15.januarja- Naos-novni šoli Antona Aškerca v Velenju so - v sodelovanju z nekaterimi pokrovitelji pripravili 3. področno tek-movanje v oblikovanju pisnih Braslovče, Prebold, Šempeter v Savinjski dolini) se je najbol-je odrezal Aleš Povše (OŠ Prebold) prcd Davidom Pahovnikom (OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki) ter Šolsko ministrstvo na regijskih posvetih o spremembah zakonodaje Februarja nov razpis za devetletko V Velenju je bil 12. januarja eden od enajstih regijskih posvetov, ki jih bo Ministrstvo za šolstvo in šport pripravi-io po vsej Sloveniji in na katerih bodo predstavili spremembe, ki jih v finan-ciranje vrtcev, osnovnih in glasbenih šol ter športa vnašata novelirana zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin. Posvetov se udeležujejo župani, strokovni delavci občin, ravnatelji osnovnih in glas-benih šol ter vrtcev, na njih pa govorijo tudi o uveljavljanju devetletne osnovne šole in vlogi, ki jo imajo pri tem občine. V šolskem letu 1999/2000 bosta na Koroškem začeli z devetletko dve osnovni šoli, v Šaleški dolini zaenkrat nobena. Kot je povedal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na posvetu v Velenju, bo nov razpis za leto 2.000 objavljen februaija in takrat se bo najbrž prijavila in morda bo tudi izbrana, katera od šol v tej Dolini. Na posvetu so spregovorili tudi o ob-likovanju enotne metodologije za izračun cen v vrtcih, ker bi na območju cele države želeli večjo preglednost in zmanjšanje ra-zlik. "Trenutno obstojajo razlike, ki sega-jo celo do dvakratne cene v posameznih občinah v odnosu do drugih. Razlike do ene tretjine še mi zdijo še upravičene, več pa ne. Z metodologijo, ki jo občinam pri-poročamo, ne moremo pa jim jo naložiti, ker nam zakon tega ne dopušča, želimo doseči, da bi cene spravili v smiseln okvir. Staršem to naj ne bi prineslo višjih cen, bo pa ponekod za to potrebnih nekaj več občinskih sredstev," je pojasnil minister Gaber. Njegov obisk v Velenju smo izkoristili tudi za mnenje o predvideni ukinitvi ene od velenjskih osnovnih šol. V tezah, ki so ugledale luč novembra lani, pripravili pa so jih v negospodarskih javnih službah Mestne občine Velenje in bile takoj deležne številnih polemik, je bila kot možnost navedena šola Gustava Šiliha. "Kar zadeva reševanje mreže šol v posa-mični občini, še posebej, če gre za mest-no, je razumljivo, da bo o tem odločila mestna občina sama. Naše strokovne službe pa bodo skupaj z občinskimi službami in šolami opravile razmislek o tem in prepričan sem, da bi morali znati najti pametno odločitev. Sam pa se trenutno, ker še nismo tako daleč, da bi to bilo smiselno in dovolj premišljeno, ne bi želel izrekati o tem." ■ Milena Krstič - Planinc Osnovna šola Nazarje Kmalu uporabno dovoljenje Tudi na tem tekmovanju so družili prijetno s koristnim. sporočil z računalniškim pro-gramom word. Med osmimi tekmovalci in tekmovalkami s prav toliko šol (poleg učencev šole gostiteljice so se ga udeležili še učenci OŠ Šalek in Livada Velenje, Andražem Krajncem (OŠ Braslovče). Na republiškem tovrstnem tekmovanju sme sodelovati le najboljši in to bo Aleš Povše. UW Ne glede na zimo in občasno hud mraz ne ovirata gradnje popolne osnovne šole v Nazarjah. Prav razlog za to je seveda dejstvo, da so kljub vremenskim težavam pozno je-seni do nove stavbe uspeli napeljati toplovod-no omrežje. Z njim so objekt dobro ogreli in osušili, kar je pleskarjem in ostalim izvajal-cem notranjih del omogočilo nemoteno delo. Novi del osnovne šole bo že v februarju deležen tehničnega pregleda, seveda se nade-jajo tudi uporabnega dovoljenja. S tem bi bila stavba že na voljo delavcem in učencem nazarske glasbene šole in osnovne šole, res pa je, da takojšnja vselitev še ne bo možna, saj morajo prej zagotoviti tudi opremo učilnic in ostalih prostorov. MJp Novi prostori nazarske osnovne šole učitelje, učence in še k oga že navdušujejo Z novinarske konference ob jubilejih Centra in Sožitja V nebo vpijoče težave Velenje, 14. januarja - Center za vzgojo, izo-braževanje in usposabljanje Velenje deluje na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že 40 let. Sožitje - medobčinsko druš-tvo za pomoč duševno prizadetim Velenje pa tri desetletja. O začetkih, razvoju, težavah in nadaljnjih aktivnostih v skrbi za občane s po-sebnimi potrebami so predstavniki obeh jubi-lantov spregovorili na novinarski konferenci v prostorih Centra. Marija Kovačič, ravnateljica Centra je pri predstavljanju mejnikov, pomembnih v razvo-ju ustanove, v kateri vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo občane s posebnimi potrebami, še posebej poudarila, da je njihov največji cilj so-delovati pri njihovi celoviti skrbi od rojstva do smrti, hkrati pa na nevsiljiv način pomagati njihovim družinam živeti višjo raven življenja. Pri usposabljanju varovancev kljub prizade-vanjem niso povsod tako uspešni, kot bi si že-leli. "Vprašanja se porajajo pri učencih z laijimi motnjami v razvoju. Mnogi so že nekaj let razvrš-čeni na nižji stopnji v rednih osnovnih šol in se v program naše šole vključijo kasneje. To nam med drugim povzroča nemalo organizacijskih težav. V naših oddelkih se v zadnjem času znajdejo učen-ci z vse nižjimi sposobnostmi in beležimo vse več kombiniranih motenj v njihovem razvoju. Kljub zmanjšanemu normativu je zaradi tega delo v razredih vse težje, vse bolj defektološko." Med težavami je Kovačičeva omenila še težko zapos-ljivost njihovih absolventov. V ospredju njihovih prizadevanj pa je v tem trenutku tudi izgradnja novih prostorov vars-tveno delovnega centra. Kot je povedala, se že 15 let ukvarjajo z idejami, projekti, opozarja-jo na nujnost izgradnje in kot kaže, jim bo le-tos le uspelo zadevo premakniti z mrtve točke. "Tega smo seveda veseli, čeprav trditev dopolnju-jemo z ugotovitvijo, da bi bil rok za začetek izgrad-nje že lani prepozen. Vsemu navkljub ostaja na-še vprašanje, koliko časa se bo moralo 25 varo-vancev stiskati na borih 94 m2 najetih površin, še aktualno. Naši odgovori tistim, ki na sprejem v VDC še čakajo, za zdaj enaki." Ob koncu se je zahvalila vsem, ki jim v skrbi za potrebe dru-gačnih otrok in njihovih družin pomagajo po svojih močeh. Milan Kropušek, predsednik Sožitja je pred-stavil delovanje društva, pomoč slednjega nje-govim članom. Andrej Grebenšek, član izvršne-ga odbora društva, se je v svojih besedah do-taknil predvsem odnosa države in lokalne skupnosti do reševanja težav staršev ter odra-slih oseb s posebnimi potrebami. Opozoril je na premajhno pripravljenost enih in drugih. "Starši nikakor ne moremo sprejeti izgovorov ob-činskih vodilnih mož, da se vse dogaja na repub-liški ravni. Lokalna skupnost je vendar del drža-ve. Vpeti smo v spone razmišljanj slednje, ki se pri reševanju naših težav oklepa stereotipov iz prete-klosti. Vdržavi nikakor ne uvidijo, da bi marsi-katero vprašanje lažje in bolje rešili, če biprišlo do individualizacije pravic oseb z motnjami v razvoju, kakor imajo to rešeno v drugih državah. Stroka jeznala odgovoriti, država ne." Kritičen je bil tudi do pristopa k reševanju potrebe po izgradnji novih prostorov VDC-ja. Ko bodo re-šili to vprašanje, bo na vrsti novo - kam s sta-rostniki s posebnimi potrebami. Ob koncu novinarske konference so sogo-vorniki menili, da je težav še veliko. Pozor-nost so tokrat namenili predvsem najbolj pe-rečim, po njihovem mnenju, v nebo vpijočim. V letih delovanja se jim je dogodilo tudi kaj prijetnega. To so ali še bodo predstavili širše-mu občinstvu na prireditvah, posvečenim jubi-lejema. UTp Osrednjo svečanost pa bodo pripravili danes (v četrtek) v veliki dvorani ve-lenjske giasbene šole. Začelijo bodo ob 19.30. uri, nanjo pa vabijo čim več občanov. Ifstop je prost! Vinska Gora Bogastvo ljudi je v idejah, pridnosti in srčno-sti, ne pa v denarju. Bogastvo Ijudi, ki se svojih danosti ne zavedajo, je v bistvu revščina. Takšnih prispodob se človek domisli, ko bi rad zapisal vo-dilno misel o dogodku, ki je kot utrinek popestril dan, teden, mogoče za koga tudi leto. zaradi prisotnosti večine varovancev centra, odraslih ljudi s psihičnimi in fizičnimi motnjami. Na odru so se predstavili kot pevci in folkloma skupina in menda so prvič v takšnem socialnem okolju zares uživali. Glasbeni mojstri in prvaki slovenske zabavne scene: "oba" Strašna Jožeta, In prav to, da je dogodek ljudem, oskrbovan-cem Centra za varstvo in delo Celje, zaznamo-val neko življenjsko obdobje, je bistvo velike za-bavno glasbene prireditve, ki se je minuli konec tedna "zgodila" v Vinski Gori. Srečali so se Zvo-ne Lipovšek, znan ansambel iz Šaleške doline, di-rektorica crmenjenega zavoda Ana Junger, nekaj podjetnikov iz Velenja ter Turistično društvo Vinska Gora, ki je bila minulo soboto napolnje-na in prepojena bolj z občutki do "drugače žive-čih" ljudi kot do Antonovega plesa, ki je sledil kot zaključek prijetne prireditve. Dobrodelna prireditev pa je bila izjemna tudi ansambel Dori, kvartet Svit, Marijan Smode, Šaleški fantje s šarmantno Majo Lesjak, čudovi-ta Natalija Verboten, "oldtimerji" Šentjurski muzikantje, popularni gorenjski ansambel Gaš-perji, Vili Resnik ter ansambel Lipovšek so ob vseh udeležencih, sodelujočih v pripravah in iz-vajanju prireditve ter sponzorjih, opravili svoje dobro delo odlično. Kot prispevek za boljše po-goje gojencem Centra za varstvo in dclo Golo-vec iz Celja so vsi udeleženci prireditve zbrali 350 tisoč tolarjev. Antonov ples pa je bil le še pika na i prijazni, zabavno humanitarni prireditvi. ■ Jože Miklavc 21. januarja 1999 NAŠI KRAJI IN UUDJE KAS VAS 7 Občina Gornji Grad Ogrevanje (šele) februarja Pri izgradnji sistema daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu je prišlo do precejšnje za-mude. Zastoji so najprej nastali zaradi neusklajenosti med tujimi dobavitelji cevi in domačim izvajalcem, svoje je prispevala popla-va v začetku novembra, kasneje pa še preveč hladno vreme, ko dela niso bila možna. V teh dneh izvajalci dokončujejo vejo sredi Gornjega Grada in bodo nanjo v kratkem priključili stanovan-jske bloke, občinsko stavbo, zadružni dom, blagovnico in bližnje individualne naročnike. Gradijo seveda tudi vod proti osnovni šoli in zdravstvenemu domu, kar naj bi sklenili do sredine februarja. Pomemben datum bo 18. januar, ko bodo švicarski strokovnjaki poskrbe-li za zagon obeh kot-lov, od katerih bo v prvem delu obratoval eden, v prvi polovici februarja pa naj bi opravili tudi meritve onesnaženosti in opravili ostale postopke za začetek delovanja težko pričakovanega sis-tema ogrevanja. Gradijo mostove Namesto v novembrski poplavi porušenega mosta preko Drete na Kropi so postavili vojaški most, ki je zagotovil prevoznost ceste po Zadrečki dolini. To je seveda začasna rešitev, saj se z Direkcijo za ceste Republike Slovenije pospešeno dogovarjajo za izgradnjo novega betonskega mosta, ki bo stal ob začasnem in bo seveda pomenii trajno rešitev. Sogiasje iast-nikov zemljišč so že pridobiii, projekti so v izdelavi, proti koncu leta naj bi most začeli graditi, namenu pa naj bi ga predali sredi pri-hodnjega leta. Z novim mostom bodo sredi Gornjega Grada odpravili velik prometni zamašek in poskrbeli za večjo prometno varnost Pospešeno se pripravljajo tudi na gradnjo novega mosta v središču Gornjega Grada. Projektno dokumentacijo že imajo, lokacijsko in gradbeno dovoljenje bodo kmalu dobili, most naj bi začeli graditi aprila, promet preko njega pa naj bi stekel v roku petih mesecev. UiP Zupan občine Solčava Vojko Klemensek: Tako dolgo željen nastanek nove in samosto-jne občine Solčava je navkljub vsem pričako-vanjem in trdni odločenosti prebivalcev Solčavskega nujno prinesel tudi "zagonske" Solčavski župan Vojko Klemenšek: "Pridno se učimo vodenja nove občine in zmogli bomo zahtevne naloge" težave ali težavice, in jih še prinaša. "Vsak dan sproti se učimo kako delati, spro-ti se privajamo na nove naloge, ki smo jih sicer pričakovali, vseeno pa se moramo naučiti de-lati. Volje fiam ne manjka in zagnanosti tudi ne. Prvi med šestimi občinami smo izvedli us-tanovno sejo 7 -članskega občinskega sveta in takoj po novem letu še prvo redno sejo. Na njej smo sprejeli statutarni sklep, imenovali potreb-ne odbore in za podžupana izvolili Gustija Lenarja iz Logarske doline. Razdelitev prejšnje skupne občine Luče seve-da narekuje dodatne naloge in obveznosti. Začasno financiranje najnujnejših potreb nove občine teče na podlagi ločenih računov obeh, dejansko novonastalih občin, to pa bo veljalo do sprejetja zaključnih računov občine Luče in krajevne skupnosti Solčava ter seveda do sprejetja letošnjih proračunov obeh občin. Jasno je, da moramo to nalogo opraviti do konca marca, to narekuje zakon. Zahtevna naloga bo tudi delitvena bilanca med obema novima občinama, vendar pri tem naj ne bi bilo prevelikih težav, saj smo vsemu navkljub dobri sosedje in to želimo tudi ostati. Čisti računi, do-bri prijatelji in pravi sosedi, je naše vodilo," pravi župan nove občine Solčava Vojko Klemenšek. Ujp Proračun vlšjl kot doslej Mislinja - Že na decembrs-ki konstitutivni seji sveta občine Mislinja so se župan in svetniki odločili, da bodo že na januarski seji obravnavali predlog odloka o proračunu za leto 1999. Res so ga pripravili, o njem pa bodo razpravljali v ponedeljek ob 17.h, ko se bodo sešli na prvi letošnji seji sveta. Letošnji proračun bo za občino ugod-nejši kot prejšnja leta, saj jim je država odobiral precej več sredstev kot doslej. Tako bodo razpolagali s skoraj 430 mili- joni SIT, kar je 80 milijonov SIT več kot lani. Na seji pa bodo sklepali tudi o vrednos-ti točke za izračun nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča in povrečni gradbeni ceni stanovanj. ■ bš Začetek novih naložb v komunalno infrastrukturo ŠOŠTANJ - Eden večjih projektov na področju ko-munalne infrastrukture, ki so se ga lotili v občini Šoštanj, je bila gradnja priključka kanalizacije v Topolšici in njena priključitev na centralno čistilno napravo. Ta dela v teh dneh končujejo, h kon-cu pa gredo tudi dela pri gradnji vodovoda Gaberke - Pristava v Pristavi. V teh dneh začenjajo v Šoštanju dela pri treh novih, večjih naložbah: prenovi kulturnega doma, dela je na javnem razpisu pridobilo podjetje Vegrad iz Velenja, naložba pa bo veljala okoli 70.000.000 to-larjev; gradnji vodovoda Slavica Škrubej: "S prenovo kulturnega doma začnemo v tem tednu." Floijan - Bele Vode, ki ga bo gradilo podjetje PUV Celje, dela so ovrednotena na blizu 30.000.000 tolaijev in toplifikaciji Lokovice. "Največ bo stala gradnja toplovodnega omrežja v Lokovici, gradilo ga bo podjetje PUP Velenje. Vrednost del sega preko 300.000.000 tolaijev, z nji-mi pa naj bi začeli konec januarja ali najpozneje v začetku februarja. Vse to so programi, ki so bili v občini Šoštanj dogovoijeni že lani," je o začetku nove-ga naložbenega obdobja v občini Šoštanj povedala v.d. tajnika občine Slavica Škrubej. ■ mkp Vodovod na Paškem Kozjaku do maja Zima preprecuje predviden potek del V začetku novembra so stekla nekaj časa načrtovana grabena dela za izgradnjo vodovo-da na enem najsušnejših območij občine Velenje, na Paškem Kozjaku. Po predvidevan-jih naj bi bila prva faza končana v roku dveh mesecev, a je žal načrte prekrižala zgodnja in huda zima. "Zaradi vremenskih razmer, predvsem zara-di hudega mraza, smo investicijo delno zam-rznili. Veko, ki je bil na razpisu izbran za izva-jalca del, je do sedaj izvedel nekaj del pri iz-gradnji treh črpališč, kjer že pripravljajo be-tonske platoje. Niso pa še pričeli z izkopom za polaganje cevovodov. Gradnja vodovoda se bo nadaljevala, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, ko bo torej prišlo do otoplitve," nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik ura- da za javne gospodarske službe na MO Velenje. Vrednost investicije bo 44 milijonov tolar-jev. Do sedaj je pogodbe o priključitvi na nov vodovod podpisalo 72 gospodinjstev, razvod pa bo omogočal 100 priključkov. "Cevovod bo dolg 2800 metrov, poudariti pa je treba, da bodo 50% sredstev zagotovila gospodinjstva sama, to je skoraj 20 milijonov SIT. Krajanom smo omogočili najem ugodnejših kreditov na LB Velenje in s tem marsikomu olajšali odločitev za priključitev na nov vodovod. Ker je teren težaven, zima pa nam ni naklonjena, na MO Velenje ocenjujemo, da bo vodovod zgrajen meseca maja letos," je še dodal Tone Brodnik. ■ bš Občina Smartno ob Paki in KZ Saleška doUna Rešili odprta vprašanja Vdrugi polovici lanskega decembra so člani pose-bej imenovane komisije občine Šmartno ob P&ki in vodstva Kmetijske zadruge Šaleška dolina na skupnem sestanku vendarle rešili odprta vprašanj oziroma se uskladili o ceni za odkup doma krajanov v Gorenju (ne v celoti, saj naj bi se o odkupu trgovine, v kateri danes pro-daja Era keramične ploščice, dogovarjali s predsednikom upravnega odbora zadruge), bivšo upravno stavbo milijonov tolaijev) in manj kot so na osnovi opravl-jenih cenitev prvotno zahtevali na zadrugi. Utp za zadruge v Šmartnem ob Paki ter za približno 40 arov zemljišča v tej okolici. Sedaj urejajo potrebno dokumentacijo, izvajajo nekatere nove cenitve, saj vseh zadev niso uredili povsem tako, kot so to predvideli v paketu. Pri zadrugi pravijo, da so v svojih prvotnih zahtevah precej popustili, ker pričaku-jejo, da bo občina Šmartno ob Paki tudi v prihodnje njihov poslovni partner. O tem, koliko je občina Kmetijski zadrugi odštela za "paket", za zdaj ne želijo gov-oriti. Po nekaterih informaci-jah naj bi bilo to več, kot so v občini načrtovali (približno 10 Vtednu od 11. januarja 1999 do 17. januarja 1999 so povpreene dnevne koncentracije S02, izmenene v AMP na obmoeju Mestne otoeine Velenje, Obšine Šoštanj in Obšine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednph dneh: 14.1. AMP Veliki vrti 230 mikro-g/m3 AMP Zavodnje 160 mikro-g/m3 15.1. AMP Veliki vrh 480 mikro-g/m3 16.1. AMP Zavodnje 190 mikro-g/m3 17.1. AMP Veliki vrh 240 mikro-g/m3 MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRA CIJE S02 ođ 11. januarja do 17. JanuatJa 1999 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKl VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. ŠKALE MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PR0ST0R 8 W VJLS OD TU IN TAIVI 21. januarja 1999 Občina Smartno ob Paki Je kulturni dom res slabo vzdr-ževan in nevaren? Že približno pred 2 letoma je takratni predsednik kultur-nega društva Šmartno ob Paki Martin Hrastnik na eni od sej sveta tamkajšnje občine opo-zoril na določene pomanjkljivo-sti na objektu in na nekatera nujno potrebna vzdrževalna dela v šmarškem kulturnem domu. Konec lanskega leta pa jc sedanji predsednik društva Peter Podgoršek v pismu svet-nikom, županu, občinski upra-vi, komisijam storil prav to. V njem je med drugim šc zapisal, da obstaja nevarnost zlasti gle-de električnc napeljave ne samo za tiste, ki opravljajo v domu kakšno dejavnost, am-pak tudi za obiskovalce priredi-tev. So opozorila in bojazen utemeljena ali so razlogi za kaj takega drugi? Zupan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun je v pogovo-ru poudaril, da o nevarnih in velikih pomanjkljivostih ter o slabo vzdrževanem domu ni-kakor ne more govoriti. "Teža-ve, zlasti pri električni nape-Ijavi, nastajajo bolj zaradi ne-strokovnega dela ljudi, ki z nji-mi delajo. Objekt in s tem tu-di električno napeljavo sproti nadzorujemo. Pri prehudi, več-ji obremenitvi pa je logično, da pride do kratkega stika oziro-ma se zgodi, da pregori varo-valka ali aparat. Za popravilo ostalih stvari - ravna streha, ki je začela puščati, sanitarije - pa smo novembra lani izdali naročilnico izvajalcu, vendar sta ga prezgodnja zima in na-to slabo vreme prehitela. Zago-tovo bo izvajalec odpravil po-manjkljivosti takoj, ko se bodo vremenske razmere uredile in bo na strehi možno kaj naredi-ti. V našem kulturnem domu je že gostovalo nekaj skupin, pa se za zdaj še ni nobena pritoži-la nad slabimi razmerami." Kot smo slišali, naj bi obči-na odpravila pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, z izgradnjo pri-zidka h kulturnemu domu, v katerem bi uredili prostore ob-činskc uprave. V ta namen naj bi občina Šmartno ob Paki, kot novo nastala občina na območ-ju bivše velenjske občine ob de-litveni bilanci (leta 1992, 93) menda pridobila nekaj več kot 4 milijone 800 tisoč tolarjev. Ta denar pa naj bi porabili za dru-gc namene, predvsem za poso-dobitev cest, nekaj pa tudi za načrte za predvideno dozida-vo in nakup računalniške opre-me. "To ne drži povsem, kajti denarja za zagon občin je bilo kar nekaj manj od navedene vsote. Porabili smo ga za izde-lavo idejnega projekta za nad-gradnjo in ne za prizidek k do-mu. Z naložbo bi res sanirali ravno streho. Do uresničitve ni prišlo, ker smo že pri aktivno-stih za pridobitev dokumentov naleteli na težave. Takoj so se namreč preko svoje odvetnice oglasili sosednje - stanovalci v bloku in povedali, da potrebne- ga soglasja ne bomo dobili ne glede na predlagano rešitev o zaprtju enega okna. Denar smo tako porabili za opremo prosto-rov sedanje občinske uprave, za nakup računalnika in uredi-tev telefonije v stavbi". In kje mislijo sedaj urediti primerne prostore za sedež ob-čine? Prva rešitev predvideva pre-stavitev v stavbo, kjer imajo svoje prostore upokojenci in občinski odbor SKD. Druga pa selitev občinske uprave v pro-store bivše upravne stavbe kmetijske zadruge, ki jo je ob-čina odkupila. To so predvsem želje krajanov iz bivše KS Go-renje, saj bi jim s tem približa- "Kulturni dom ni slabo vzdrževan in torej ni nevaren za kulturne ustvarjalce ter obiskovalce prireditev," zatrjuje župan Ivan Rakun. To je menda še veliko vpra-šanje. Obstaja kup idcj, pritiski teh in drugih ter vsaj dve resni rešitvi. "Sedanji prostori niso primerni za sedež občine, ker ob njih tudi ni primernih par-kirnih površin. O tem, kje bo-do prostori občinske uprave, naj bi resno razmišljali poleg mene kot župana še svetniki. li središče občine. Sam ocenju-jem, da bi moral biti sedež uprave tam, kjer bo občanom ob vsakdanjim opravilih na po-šti, banki in v trgovini najbolj na dosego rok" je še povedal Ivan Rakun. ■ Tp MNENJA IN ODMEVI Smo kuharice manj-vredne!? V "mrienjih in odmevih" se tokrat oglašamo nekdanje de-lavke - kuharice Gorenja, ene manj, druge več žet v zasluže-nem pokoju. Na naših delovnih mestih smo preživeli veliko le-pih, pa tudi manj lepih trenut-kov, svoje delo pa smo vsesko-zi opravljale z veseljem in po-šteno. Vedeti je treba tudi to, da z velikim veseljem spremljamo odlične dosežke Gorenja in smo nanje ponosne. Zakaj smo se torej teh nekaj vrstic odločile nameniti Gore-nju? preprosto zato, da bi vodstvo Gorenja izvedelo, če še ne ve, da nas nekaj v srcu vseeno globoko boli. Namreč to, da smo bile v vseh letih po upokojitvi samo dvakrat po-vabljene na zaključek leta, kot upokojenke seveda. Če tudi ostali upokojenci Gorenja, na ta srečanja ne bi bili povablje-ni, bi razumele, tako pa ne mo-remo. Zato smo toliko bolj za-čudene in razočarane, ker je Gorenje enostavno pozabilo na nas. Le bivša direktorica kuhi-nje Marija Satler se je pred leti spomnila na nas. In da ne bi kdo mislil, da nam gre samo za pogostitev ob tej priliki. Nikakor ne! Zelo bi bile vesele, če bi se nekdanje sodelavke srečale vsaj enkrat na leto in se pogovorile o na-šem delu in življenju po upoko- jitvi. Končno bi bile vesele tu-di, če bi nam kdo iz vodstva Gorenja na kratko spregovoril o uspehih v preteklem letu. Naj zaključimo to pisanje z željo, da bi se ob naši upraviče-ni užaljenosti zamislil vsaj kdo v Gorenju. ■ Upokojene kuharice Gorenja "Veseli december so imeii tudi dolgo-prstneži" Mitjo Šviglja, mag. oec. in uveljavljenega managerja, ste uvrstili med dolgoprstneže (sic!). Neovrgljiva dejstva pa so naslednja: Na jutranjem teku sem sre-čal Borisa Verka, ki je močno alkoholiziran in podhlajen le-žal v snegu. Prej ga nisem poz-nal. Povabil sem ga na dom, da se naspi in predvsem pogreje. Pri trgovini TUŠ me je prosil, naj ga malo počakam, da si kupi nekaj za pod zob. Stal sem približno 30 metrov stran od trgovine in niti v sanjah ni-sem pomislil, da bo v zaprto tr-govino vlomil. Videl sem, da je vlomil (v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti), var-nostnik je blokiral vhod v trgo-vino, B. Verko pa se je zakle-nil z notranje strani. Seveda bi se lahko odstranil, saj me ni nihče oviral, vendar sem presodil, da v imenu "justicie" v svojstvu priče povem možem pravice, kar je pač potrebno. S kriminalistom sva opravila kratek in korekten razgovor (fantje me dobro poznajo, saj že deset lct tesno sodelujemo - vedno na strani pravice!). Kriminaliziranje M. Švig-lja je očitno "bogu dopadajo-če dejanje". Zal sem edini in-telektualec, ki sem se upal jav-no obelodaniti državni mafijski kriminal in brez dlake na jezi-ku imenovati najvišje pred-stavnike zakonodajne, izvršne in sodne oblasti (o varuhu člo-vekovih "krivic" ne bom go-voril). No way! Posledice: ukradeno 200 mio DEM, elit-no podjetje Hmezad - Export se valja v izgubah (likvidirali so pet hčerinskih podjetij), dva kriminalca v belih ovratnikih, spiritus agensa velike goljufije, pa sta "postala" velika trgovca s hmeljem - klasični scenarij pridobitizacije! (Gre za I. Bra-čuna in A. Nateka). Last but not least: pojasni- lo! Zakaj se oblačim in obna-šam kot klošar? Pisateljska ži-lica mi ne da miru. O klošarjih lahko piše samo človek, ki sku-paj z njimi "preropota" to sce-no. I' did it my way. In knjiga o klošarjih, tako menijo emi-nentni pisatelji, bo uspešnica. S spoštovanjem, ■ Mitja Švigelj KIN0 - od četrtka 21.1. do srede 27.1. KINO VELENJE - V HOTELU PAKA VELIKA DVORANA: Četrtek 21.1. ob 18h in 20.30h >etek 22.1. ob 18h petek^.l. G0DZILA (znastveno fantastični spektakel) Režija: Roland Emmerich Vloge: Mathew Broderick, Jean Reno Dolžina: 138 minut Kdo ali kaj povzroča skrivnostno razdejanje na povsem različnih koncih sveta? Ogromna pošast se je odpravila na gosto poseljen otok Manhattan. Za sebojpušča uničevalsko sled in paniko. Ponovno v Velenju ! TIVA Do konca sprti? Še ena malenkost obstaja, ki človeka motl šele po-tem ko se za nekaj časa oddalji iz rodnega okolja. Ti-sto preklinjanje Ljubljančanov, ki ga je za dvig lastnib. rejtingov prav nič izvirno uporabljal nekdanji maribor-ski žrupan Alojz Križman in, ki v okleščeni obliki spo-roča, »da so oni krivi, da gre nam tak' slabo.« No, svoj klon je Križman imel v podobi Vitomirja Grosa tudi na gorenjskem. Pravzapravbi jih, če dobro pomislimo, mir-no lahko navolili še v kakem slovenskem regijskem sre-dišču. Na dolgL rok sicer ni uspelo še nobenemu ekstre-mistu. Gornja primera sta končala v političnem pov-prečju. Človek se potem pač enkrat vpraša; ali je res samo prerazporejanje denarja na državni ravni krivo, da so med regijami nastale sieer male, a vendarle raz-like? Tudi mene je malo živciralo, ko sem kot bruc poslu-šal meni od nekdaj zoprno ljubljansko zavUajočo stavč-no melodijo. Sčasoma se človek navadi in tudi priznam, človeško navzame. In ugotovi, da so Ljub]jančani nav-zven v bistvu še dokaj strpni. V bistvu imajo le to smolo, da jib prebivalci drugth slovenskih regij jemlje-jo kot poosebljen odnos politike do njihovili krajev. No, enkrat v prazgodovini jo je na ta način v Ljubljani ven-darle skupil moj, na gorenjskem kupljeni hrošč. Imel je to smolo, da je bil s kranjsko registracijo bii parki-ran preblizu tivolske dvorane, v kateri so Jeseničani ravnokar razsuli Olimpijo. Javno pitje laškega piva pa v Ljubljani nima zunanje opaznih posledic. V štajerski prestolnici sem namreč že davno, pred kratkim pa znova, odkril, da nerazpoloženi mladci naročilo unio-na jemljejo kot neposredno in hudo osebno žalitev. Strinjam se, da gre po vseh statistikah Ljubljanča-nu res v povprečju bolje. Tu lahko politiki obračajo več-je investicije, podjetja imajo večji in zaradi višjega standarda zmogljivejši trg in navadni ljudje imajo že zaradi nekaj deset tisoč državnih služb lažjo pot pri is-kanju zaposlitve. A tako stanje je privabilo tudi mno-žice zaslužka željnih in ustvarilo kadrovsko in sicerš-njo konkurenco, ki je hujša, kot kjerkoli v Sloveniji. De-laj dobro, pred vrati stoji še nekdo, z višjo izobrazbo in več izkušnjami. Boj za preživetje moj ijubljanski pošt-ni nabiralnik vsako jutro do vrha napoltni z reklama-mi, kuponi za popuste in poskusnimi vzorci. Uslužben-ci so postali bolj zavzeti, prijaznejši, čakalne VTSte pa opazno krajše. Mimogrede, ko smo že pri vrstah, po njih dolžini, tako v Interšparu, banki, pri notarju in še kje, smo Velenjčani nesporni rekorderji. In kot da še ni zadosti, so se v zadnjem letu zaradi opo-zicije, ki občasno združi moči z eno stranko vladne koa-licye, regijska nasprotja še povečala. Prozorni in kratko-vidni interesi konservativcev, da si administrativno za-gotovijo del oblasti, je sicer dobrodušne Primorce spet na-strojil proti nečemu, kar sami imenujejo kar Ljubljana. Po prejšnji nedelji si grenko nezadovoljstvo delijo še z Za-savjem. Se je igračkanje ustavilo in bomo spet kdaj us-peli ustvariti že skoraj pozabljeno klimo konstruktivne-ga sodelovanja ali pa nas bodo sprli do konca? Ne pozabimo. Tudi Šalečani živimo v regiji, ki bo za sanacijo svoje industrijske in energetske preteklosti po-trebovala potrpežljivost in solidarnost cele Slovenije. Če je ne bo dobila, potem iščimo svojega Križrnana in pri-meme šiptarje. Ker se zaradi gastarbajtapskega statusa sicer redkeje, a še vedno vračam v te krajie, bom na av-tu za vsak slučaj še nekaj let obdržal velenjske tablice. ■ Dare Hrfberšak Petek 22.1. ob 20.30h Sobota 23.1. ob 18h in 20.30h Nedelja 24.1. ob 18h in 20.30h Ponedeljek 25.1. ob 18h in 20.30h Torek 26.1. ob 18h in 20.30h P0P0LN UM0R (triler) Režija: Andrew Davis Vloge: Michael Douglasd, Gwyneth Paltrow Dolžina: 107 minut Bogatin vpliven mož, Steven Taylor, ima vse razen Ijubeče in zveste žene. Ko se i' visokih krogih sreča z Emi-ly Bradford, verjame, da je to do-volj za srečo. Toda njej ni dovolj, da je mož nenehno odsoten in, da jo po-trebuje le za razkošne sprejeme. Emily se tako nehote zaplete v raz-merje z umetnikom Davidom in nju-na vez je vsegloblja. Ko Steven izve, da ga žena vara, skujepeklenski na-črt v katerem je en sam cilj: popoln umor. Toda stvari se obrnejo druga-če. Sreda 27.1. ob 17h in 20.30h TITANIK (romantični spektakel) Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet Dolžina: 190 minut MALA DVORANA: OTROŠKA MATINEJA V soboto 23.1.ob 16h in v nedeljo 24.1. ob 16h ZMAJEV0 SRCE - pravljični spektakel. Režija: Rob Cohen Vloge: Dennis Qiaud Stirinajstletnemu princu Einonu re-ši življenje zmaj, ki mu podaripolo-vico svojega srca podpogojem, da bo vladal pravično. Toda princ ne drži obljube in je še okrutnejši od svoje-ga očeta. Vprepričanju, da jeza to kriv zmaj, princev zaščitnik vitez Bo-wen priseže, da bo uničil vse zmaje in s tem tudi prekletsh'o nad princem. Kino Velenje in Hotel Paka nagra-jujeta! Od Oskaija za Oscarja v januarju in februarju ob 19h ! Kino Velenje in revija Oskar vam predstavljata najiboljše filme v pre-teklem letu po izboru revije Os-kar. Kot četrtega si oglejte ironič-no komedija TRGOVCI, desetega na lestvici enajstih najboljših. TRG0VCI (ironična komedija)Torek 26.1. ob 19h Sreda 27.1. ob 19h Režija: Kevin Smith Vloge: Brian O Halloran, JeffAnder- son Kaj vse se lahko zgodi v enem dne-vu v neki špeceriji skozi perspektivo nekega trgovca? Odgovor dobite v nizkoproračunskem filmu TR-GOVCI, kije stal točno 27.575 do-larjev. Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic: 898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. 21. januarja 1999 KULTURA kVAŠ i AS 9 Šentilj Bogata lanskoletna "bera" na kulturnem področju * Vsi tisti, ki imajo v Šentilju tako ali drugače na skrbi kul-turni utrip kraja, so lahko z lan-skoletno "bero" več kot zado-voljni. Na cvetno nedeljo so člani HOH društva prinesli pred domačo cerkev gotovo na-jvišjo velikonočno butaro v Šaleški dolini. Ko so jo postavili pokonci, se je njen vrh dotaknil urinih kazalcev na zvoniku. Ni namreč zelo velika umetnost izdelati dolgo butaro, težko pa jo je pripraviti, da stoji pokonci. Velik uspeh je bil tudi skupno praznovanje Šentiljske lepe nedelje, na godovni dan sv. Tilna, farnega zavetnika tega kraja in krajevnega praznika. Pokazalo se je, da so imeli prav tisti posamezniki, ki so se že nekaj let nagibali k takšnemu praznovanju. Nedvomno pa je bil eden na-jvečjih dogodkov v Sentilju otvoritev turistične vinske poti, ki popelje pohodnika skozi na-jzanimivejše vinorodne predele Šentilja. Ko bo v vsej svoji lep-oti zacvetei Hlišev dren in bodo po vinogradih zapele motike, takrat bo ta pot prišla do svoje veljave. Seveda je nemogoče povedati vse, kar se je v min-ulem letu v Scntilju zanimivega dogajalo oziroma so bili nekateri dogodki že prcdstavljeni, zato tokrat zapišimo le tisto, kar se je zgodilo v zadnjem mesecu min-ulega leta. Vsaj še do konca tcga meseca si je mogoče v farni cerkvi ogledati izredno lcpo postavljene jaslice, za katere sta Marko Jezernik in Klemen Je-len porabila več kot štirinajst dni potrpcžljivega dela. Svečanost božičnega večera so tudi letos še dodatno popestrili člani HOH društva z baklado več kot oscmdesetih bakel in ognjemetom. Vsakoletni shod konjenikov in blagoslov konjev na Štefanovo je v Šentilju postal že tradicija. O lanskem, že tret-jem po vrsti, je Mirko Vranjek, pobudnik in duša tega shoda postregel z nekaterimi podatki: "V prijetnem zimskem dopold-nevu je iz Savinjske in Saleške doline in Koroške pripeketalo 83 konjev. Konjenikov in ostalih udeležencev pa seje zbralo preko 1500. Prišli so tudi balonarji iz Velenja. Kdor je imel srečo, se je lahko za nekaj trenutkov dvignil v nebo. Prireditev oziroma shod je pripravil pododbor Turističnega dništva Sentilj ob pomoči KS in Mestne občine Velenje ter naših številnih domačinov. Vsem še enkrat hvala!" Da je Šentilj kraj pevskih zborov, je znano že dolgo. Znano je tudi, da ti zbori pripravijo vsako leto božični koncert. Tako je bilo tudi lani. Petje Treh kraljev, do pred leti že skoraj pozabljen ljudski običaj, se sicer dogaja v nasled-njem letu, vendar je tesno povezano z božično novoletnim časom. V Šcntilju je ta običaj iztrgala iz pozabe skupina mladih pevcev. Kcr pa je bilo nemogoče, da bi v enem večeru obhodili vse hiše, so se letos od-ločili, da sestavijo pet skupin in obiščejo vse hiše. To so tudi sto-rili. Resnici na ljubo je potreb-no povedati, da jim povsod tudi niso odprli. Nekje so že spali, drugje jc cvetela "ohrnija", bili pa so tudi takšni, ki so si kar sa-mi na hišne podboje napisali no-vo letnico. Na splošno pa so ljudje kljub pozni uri prijazno sprejemali nočne obiskovalce, ki so s pesmijo prinašali tudi lepe želje. Za njihov trud so se jim oddolžili s klobasami, vinom in drugimi dobrotami. Tudi kakšen tisočak se je znašel v nji-hovi košari. Velik del tega izkupička so podarili domači cerkvi. Ni kaj, lepa poteza, vred-na pohvale in posnemanja. Tu-di pod ta dogodek so se kot glavni organizator podpisali člani "Sportno-kulturnega društva HOH Podkoželj - Sen-tilj". U M. H. Mladinski center Velenje širi ponudbo Kunigunda, televideo, čitalnica in še marsikaj V velenjskem Mladinskem centru (MC) v teh dneh pišejo pro-grame in oblikujejo načrte za letošnje leto. Odvisni so namreč od denarja, ki jim ga bodo po posebnem razpisu, ki je pravkar aktua-len, namenili Urad RS Slovenije, MO Velenje in donatorji. Veči-no tistega, kar so do sedaj obljubljali, že živi, skupaj s prebivalci Doline, ki so center že zdavnaj vzeli za svoj. Postaja namreč pra-vo središče kulturnega in zabavnega življenja, ki skoraj vsak me-sec ponudi še kakšno novost. Kibernetična kavarna Kunigunda je mnogim mladim pomaga-la pokukati v digitalni svet, pa čeprav mladci morda kdaj poiščejo tudi kakšno perverzno obarvano spletno stran na internetu. Poč-nejo še marsikaj drugega, in to, če želijo, pod strokovnim vodstvom Petra Grudnika, ki je po novem preko javnih del zaposlen v MC-ju kot vodja Kunigunde. Vrata je odprla na petek, 13. novembra 1998, zato lahko sedaj že govorimo o tem, kako so brezplačno po-nudbo sprejeli mladi Šalečani. "Obisk sicer še ni na višku, zato še nismo uveljavili predvidenega pravila, da je lahko vsak uporab-nik "priklopljen" pol ure. Vsak dan nas obišče vsaj 20 Ijudi. Zaenkrat jim lahko ponudimo "surfanje" po internetu, pomoč pri odpiranju lastnih internet strani, pri nas lahko dijaki in štu-denti pišejo razne seminarske na-loge... Najava zaenkrat ni potreb-na, ker gneča še ni tako velika, na voljo pa so trije računalniki. Sam sem tukaj Vsak dan od 14. do 21. ure zvečer, kar je tudi delovni čas Kunigunde," nam je povedal Pe-ter. Več o novostih, ki jih v ponudbi kibernetične kavarne načrtu-jejo že v naslednjih tednih, pa je dodal direktor MC-ja Aleš Ojster-šek: "Z odprtjem Kunigunde smo dobili stik s svetom, sedaj delo nadgrajujemo še vsebinsko. Mlade, ki kaj zanimivega ustvarjajd, sku-šamo predstaviti na internetu. Zelo pomembno pri tem je, da je to vse brezplačno, kar omogoča nova tehnologija. Naš sistem ne deluje pre-ko navadnih telefonskih impulzov, ampak preko KRS omrežja. V Velenju imamo na srečo tudipodjetje Esotech, kije med vodilnimi v državi na področju televidea, torej komuniciranja na daljavo. Z nji- Razpis za vse ustvarjalne V Sloveniji že nekaj časa deluje Urad RS za mladino, ki de-narno podpira projekte mladih in projekte namenjene mladim. Pred kratkim so objavili zanimiv razpis, ker pa redko kdo brska po Uradnera listu, vam lahko povemo, da se lahko vsi zaintere-sirani, ki ustvarjate na različnih področjih in zato potrebujete fi-nančno pomoč, oglasite v Mladinskem centru Velenje, kjer bo-ste dobili potrebne obrazce za prijavo in vsa podrobnejša poja-snila. Čas imate do ponedeljka, 25. januaija. Letos bodo razde-lili približno 90 milijonov SIT. "Konkurirajo lahko vsi mladi in organizacije, ki delajo z mladimi. Igra je odprta in "fer", vsaj naše izkušnje so takšne. Zato se splača poskusiti," je prepričan Aleš Ojsteršek. Lani so bili na razpisu poleg MC-ja uspešni še ŠŠK, velenjski taborniki in MZPM Velenje. V kibernetični kavarni Kuni-gunda lahko deskate po inter-netu, odpirate lastne spletne strani, pišete seminarske na-loge ali le preganjate odvečen čas. Gneča še ni tako velika, da bi se morali pred željenim "priklopom" najaviti, zagotov-Ijena pa je tudi strokovna po-moč. mi bomo poskušali to Velenjčanom približati tako, da bomo izvedli di-rektni prenos dogodka iz enega od kulturnih središč v Sloveniji. Zaen-krat se dogovarjamo z Ijubljansko galerijo Kapelica v K4, da bi si lah-ko v Velenju istočasno ogledali njihovo predstavo, ne da bi bilifizič-no prisotni v Ljubljani. To naj bi se zgodilo še pred pomladjo." Ravno v teh dneh se v MC-ju ukvaijajo tudi z oblikovanjem in zbiranjem gradiva za čitalnico, v kateri bo moč prelistati razne ča-sopise, publikacije in knjige. Upajo, da bodo na razpisu Urada RS tudi letos uspešni, saj je od tega odvisen široko zastavljen glasbe-ni festival Kunigunda, pa tudi nabava avdio-video tehnike, ki si jo močno želijo, da bi lahko dnevno popestrili program, ki ga zaen- krat izvajajo le konec tedna. bš, foto: lo Prijetno je bilo V nedeljo zvečer, 10. januarja, je bilo v Gasilskem domu Velenje prav prijetno. Na novoletnem srečanju se je zbrala množica občanov, članov Univerze za tret-je življenjsko obdobje. Ta z mnogimi ob- likami dela, družabnega in izobraževalne-ga, privabi vsako leto znova nad tristo lju-di. Hidi na srečanju so krožki pokazali, kaj vse delajo. Nastopili so krožkarji an-gleškega, literarnega, plesnega in drugih dejavnosti. Navzoče je zopet ogrel nastop 97-let-nega pesnika Štefana Frankoviča, ki je vsem deklamiral svojo novo pesem Za starejše občane. Clani so se dolgo zadržali, izmenjali misli in sklenili, da se naslednje leto zopet vidijo. ■ Viš Šaleški iikovni ustvarjalci Marjan Vodišek -dokumentarist nekega časa Nikoli ni začel risati, ker muje bi- 10 to preprosto dano. Dar, ki ga je podedoval po ma-teriinkisegajehi-tro zavedel, ga spremlja vse življe-nje. Rodil se je 6. julija 1929, otroška leta pa preživel v majhni očetovi hiš-ki v Dolah pri Liti-ji. Do 11 leta je bilo njegovo otroštvo polno radosti in igrivosti, potcm pa je prišel čas, o katerem ne govori rad. Kot da bi ho-tel leta, ki jih je preživel med drugo svetovno vojno, pozabiti. Pretežka in prekruta so bila, da bi to zmogel. Kmalu po začet-ku druge svetovne vojne so namreč vso vas in njegovo družino internirali v Nemčijo. Marjan je vojna leta preživel kar v sed-mih nemških "lagerjih". Avgusta 1945 se je vrnil domov - v vas, ki je ostala skorajda prazna. Zato se je odselil v Ljubljano, kjer je končal nižjo gimnazijo, šolanje pa nadaljeval na grafični šo- 11 v Zagrebu. Mama je bila tista, ki je kmalu opazila Marjanov dar za ri-sanje. Kot učiteljica ga je znala spodbujati, mu kupovati svinč-nike, barvice in ga bodriti. Bil je namreč tih, skromen fant, ki ni nikoli želel izstopati v družbi - če je bil sam s seboj in svoji-mi risbami, je bil v čisto dobri družbi. Takšen je velikokrat še da-nes... Prvo zaposlitev je našel v Libojah, v tovarni keramike. Svoj talent in znanje je "vnovčil" kot oblikovalec zunanje opreme na karamiki. Po skoraj petih letih je našel nov izziv - delo si je poi-skal v Slovenski Bistrici, v stekloslikarstvu. Tu je tudi našel svo-jo ljubezen, se z njo poročil in kmalu dobil edino hči. Preden se je leta 1964 preselil v Velenje, mesto, ki ga je hitro vzljubil in ga vzel dokončno za svojega, je delal še na Delavski univerzi v Ce-Iju. V Velenju pa je najprej dobil zaposlitev v DPD Svoboda, kjer je delal kot rezervni kinooperater. Poleg tega, da je vrtel filme, je narisal številne reklame, ki so jih vrteli pred ali med filmi. "V življenju sem se preizkusil v prenekaterih stvareh. V vsaki sem našel svoj čar, nov izziv. Rad sem aranžiral kakšno trgovinsko izložbo, pomagal pri postavitvi sejmov... Po nekaj letih "iskanja" pa sem se vrnil v svoj "fah". V takratni rudniški tiskami sem se zaposlil kot vodja oddelka za oblikovanje in tam leta 1989 do-čakal tudi upokojitev." Risal in oblikoval je vse mogoče stvari -od diplom, priznanj, do izvirnih letnih koledaijev in časopisov, ki jih je opremljal s svojimi kot fotografija natančnimi risbami. "Vedno me je najbolj zanimala imitacija življenja - kar sem vi-del, me je prevzelo. Ni mi dalo miru, dokler nisem tega prene-sel na papir v točno takšni obliki. Nikoli pa mi ni dišalo krei-ranje in iskanje novih smeri v umetnosti. Morda zato, ker sem bil vedno pretežno realist. Zato rad dokumentiram in ilustriram. In prav to me je vodilo, da sem veliko planinaril, tudi fotogra-firal. Hranim več kot 3 tisoč diapozitivov. Kamor sem prišel, sem iskal motive - velikokrat narodne." Kljub temu se je rad učil in preizkusil v prav vseh tehnikah likovnega ustvarjanja, najraje pa je imel in ima perorisbo. Številna obdobja je oblikoval v ciklu-se, v katerih je do 70 risb. V morje risb, kot pravi sam. Mnogih ni niti pokazal. Še vedno čakajo, da jih kdo uporabi za koledar, uokviri... Risal je namreč vedno in povsod, njegova nočna luč-ka nad delovno mizo v hiši na Gorici gori dolgo v noč še danes. Ali pa se prižge sredi noči, ko ne more več spati. Takrat ga nje-gove risbe vsrkajo vase, da ustvaija, ustvaija... "Ne vem, zakaj bi risal, če ne za ljudi. Če bi delal le za galerije, bi bilo vse moje us-tvaijanje proč vržen čas. Vedno mi je bilo pomembno, da me Ijud-je sprejemajo. Spominu sem iztrgal marsikatero gorsko doma-čijo, kaščo, orodje..., ki jih danes ni več. To je več kot fotografi-ja, je ročno delo, ki ima uporabno vrednost." Maijan je ilustriral kar nekaj knjig - med drugim je v celoti ilustriral prvo monografijo o Velenju, pa droben planinski pri-ročnik izpod peresa Danice Ževart, njegove ilustracije so boga-tile Rudaija, Naš čas in številne druge slovenske časopise ter re-vije. Še danes jih. Vse skrbno shranjuje. Tudi časopisne članke in vabila na njegove številne razstave. Vsaj 43 je bilo samostoj-nih, več kot 80 skupnih, saj je bil med ustanovitelji Društva Ša-leških likovnikov, z njim rasel in ustvaijal na prvih rudniških Ex temporih... Še vedno je njihov. Če mu zdravje dopušča, se še od-zove vabilom na srečanja in likovne kolonije. Pa čeprav se mu zdi, da jim je bilo pred leti v društvu še lepše, bolj pristno. In da je bil bolje seznanjen z dogajanji v njem. "Vedno pa sem najra-je razstavljal med preprostimi Ijudmi. Najlepše mi je bilo med kmeti v Lučah. Saj ne ustvaijam zase! Vse narišem z namenom, da nekomu pokažem!" Pokazati pa ima še mnogo. Človek kar veijeti ne more, kaj vse hrani v svojih arhivih in kakšnih tem se loteva - od povsem ljudskih, do čisto modernih. ■ Bojana Špegel 10 NilK fAS 107,8 Mhz 21. januarja 1999 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * KAJ POĆNEJO, GOVORIJO, LAZEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... LESTVICA DOMAČE GLASBE (St.299) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radlu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 17. januarja: 1.BOBRI: Danes nisem več miličnik 10 glasov 2.UPOVSEK: Ob rani zori 8 glasov 3.VESNA: Spomin na poletje 7 glasov 4.KLAVŽAR: Ančka 4 glasovi 5.SLAPOVI: Ne bom te več prosil 1 glas Predlogi za nedeljo, 24. januarja: l.FRANK: 2.IGOR + ZZ: 3.KLINC: 4.PREROD: 5.VERDERBER: Špelca in Angelca Gasilka Hedvika Klinc pa taka muz?ka Mi brkači Fantovska Vili Grabner BLUES V MLADINSKEM CENTRU VELENJE Mladinski center Velenje bo novo koncertno sezono otvoril s koncertom malo drugačnega žanra, kot smo ga bili doslej navajeni. V petek, 22. januarja, bo namreč nastopil ameriški bluesman Mr. Lucky s spremljevalnim italijansko/ameriškim Sen-sa-shun ben-dom. Mr. Lucky je že prekaljen blues kitarist. Spremljajo ga Peter Ray Sammons na ritem kitari, Luca "Flyin' Eagle" Dell'Aquila na basu, Loris "Anxiety" De Checchi na orglah in Amedeo "Lazy" Furegato na bobnih. Mr. Lucky je igral že s številnimi znanimi blues glasbeniki, kot so Lurrie Bell, Phil Young, James VVheeler, James Thompson, Blues Gang,... Pojavil se je na vseh pomembnejših blues festival-ih v Italiji, igral pa je tudi v najboljših blues klubih v Chicagu (Kingstonc Mines, Blues, Lil' unleaded Blues, Rosa's, Buddy Guy's Legend). Obeta se blues do jutranjih ur. Bluzovsko vabljeni! ■ Zalika Največja uspešnica, naslovna skladba »Believe«, pa se poleg značilnega diskoidnega ritma lahko pohvali še z enkratno vokalno interpretacijo, ki je z uporabo posebnega zvočnega efekta dosegla popoln učinek. Skladba »Dove'e L'amore« se od ostalih loči ne le po svojem italijanskem naslovu in refrenu, ampak tudi po značilnem zvoku španskih kitar in latino ritmu, za kar so s posebnim čustvenim nabojem v igranju kitar poskrbeli kitaristi slovitih Gypsy Kings. Album, na katerem je sicer deset skladb, od katerih sta večino napisala Paul Barry in Mark Taylor, je nastajal v sodelovanju s številnimi prominentnimi producenti na različnih koncih sveta. Pri njegovem nastanku so sodelovali Junior Vasquez, Todd Terry in Metro, znan tudi po sodelovanju z Gino G in pevko Danny Minogue. Snemanje je potekalo v različnih studijih po vsem svetu, od slovitih Dreamhouse Studios v Londonu, do newyorškega Sound Work Studio. Mednarodni album torej, ki dokazuje da globalizacija ni obšla niti industrije zabave (ali pa se je tam pravzaprav v resnici tudi začela). Sicer pa je mednarodni značaj te plosče tudi v njen-em vplivu na svetovne trende. »Believe« je namreč prinesel vr-nitev disco zvoka poznih sedemdesetih, ki trenutno zveni tako moderno, kot še nikoli doslej. Kljub temu, (ali pa ravno zato) da smo že na koncu devetdesetih. Morda pri vsem skupaj še najbolj moti to, da ta trend obuja prav Cher, ki je v sedemde-setih sicer bila na vrhuncu svojih ustvaijalnih moči, pa vendarle daleč od prevladujočega disco zvoka tistega časa. ■ MiČ ^^p vnCii Iz prve Po daljšem božično-novolet-no-počitniškem predahu jc v soboto ekipa DIM-a naposled le pripravila prvo letošnjo oddajo. Bila je dobro poslušana, če sodimo po odzivu poslušalcev, ki so se vključili vanjo in spet bo v pro-gramu vsakih štirinajst dni. Sponzor tokratnega DIM-a je bila izposojevalnica oblek, tudi poročnih, kar je dva od ustvaijalcev te oddaje še pose-bej vznemirilo (Dragana & Majo oziroma Majo & Dragana), ki sta še isti večer priredila zabavo. Na njej se še nista zaročila, sta pa hono-rarne radijske kolege povabi-la na obeležitev nekega druge-ga dogodka. To soboto pa boste znova prišli na svoj račun tisti, ki čakate na Kvazi - kviz. V sredin dopoldanski pro-gram se znova vrača Era, ki roke je bila z vami v prvi polovici preteklega leta z Erinimi nasveti. Zdaj bodo to Nasveti iz prve roke, v katerih vam bo svetoval Erin mojster Jaka. Prva oddaja novega Erinega cikla je bila v programu včeraj, na sporedu pa bo vsakih štiri-najst dni ob 8.50. Da ima naša propaganda iz-jemne zamisli in izjemne pre-bliske, pa je v začetku tega tedna dokazal in nakazal naš Jure Beričnik in to, kar je iz-javil, smo sprejeli za misel ted-na, vredno objave v mozaiku. Gre pa takole: "Kdor laže tudi krade. Vendar, kdor krade, mu je tudi laž(j)e". To ni EPP za krajo in laži, da ne bi - bog ne daj - kdo pomislil na kaj takega, kaže pa na to, da je Jure mojster izpeljank, kar mu je pri njegovem poslu v velik plus. Andrej Hofer pa se s svojim Leta 1946 rojena kot Cherilyn Sarkasian La Picr, svetovni znanosti pa mnogo bolj znana kot Cher, je z lanskoletno iz-dajo albuma »Believe« in še posebej istoimenske uspešnice, po nekajletnem premoru ponovno pristala na samem vrhu sve-tovne pop glasbe. Pevka in igralka, uspešna na obeh področjih, je pri svojih 52-ih letih še vedno aktivna in še vedno velja za pevko z enim na-jboljših glasov na področju pop glasbe. Album »Believe«, ki je Cher ponovno proslavil, se odlikuje po odličnih aranžma-jih in prefinjenosti. Preseneča z zvokom, ki se veliki meri naslanja na značilen groove sedemdesetih let, ki trenutno tudi kot svetovni trend doživlja svojo renesanso. Skladbe kot so »All Or Nothing«, funkoidna »Takin' Back My Heart« in melodična »The Power« so tipične predstavnice tega trenda, ki povezujejo glamurozen zvok discobeata z vplivi devetdesetih. žametnim glasom poslavlja z naših valov, v februarju se vrača na Radio Maribor, ven- dar obljublja, da sodelovanja z nami ne bo povsem pretrgal. ■ mkp terim, ki snemajo ekskluzivno za založbo Dallas Records. Vlatko je s skupino Leb i sol posnel trinajst albumov, kot samostojni glasbenik pa je napisal veliko filmske in gledališke glasbe. V začetku leta 1996 je ustanovil skupino Vlatko Stefanovski Trio, s katero je konec lanskega leta navdušil tudi v razprodani srednji dvorani Cankaijevega doma. Pri založbi Dallas bo na podlagi pogodbe že konec tega mese-ca izšel soundtrack z glasbo iz filma »Gypsy Magic«, v začetku februarja pa bo na svetlo prišel tudi novi album njegovega tria. NUDE Odlična celjska skupina Nude, je domačo glasbeno sceno pred kratkim razveselila še z eno novo skladbo. To je sklad-ba »Balon«, ki bo, vsaj po začetnih odmevih sodeč, uspešno nasledila doslej nji-hovo največjo uspešnico »Rola«. Skupina se bo udeležila tudi kvalifikacij za letošnjo evrovizijsko popevko EMA 99, v teh dneh pa se je zaprla v ljubljanski studio Metro, kjer snema skladbe za svoj drugi album. Ta bo konec februarja izšel pri založbi ZKP RTV Slovenija. GRAMMY 99 Nominacije za letošnje Grammyje, najprestižnejše na-grade za delo na glasbenem področju, so letos popolnoma v znamenju žensk. Nekdanja članica skupine Fugees, pevka Lauryn Hill je tako nomini-rana kar v desetih različnih kategorijah, sledita ji Shania Twain in Sheryl Crow s šestimi nominacijami, Madonna je no-minirana petkrat, Celine Dion in Brandy pa sta za najžlaht-nejše nagrade predlagani po štirikrat. V kategoriji »album leta« je kar osem od desetih nominacij »ženskih«. Letos bo to že 41. podelitev teh glas-benih priznanj. JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak še vedno uspešno promovira skladbe s svojega zadnjega albuma »Morje«. Potem, ko je pred kratkim posnel videospot za skladbo »Nekaj umira«, vse kaže, da se bo dobro prijela tudi skladba z naslovom »Bodi moja«, ki jo kritika smatra za eno njegovih najboljših. Sicer pa delovni Jan v sodelovanju s slovenskim mojstrom sinteti-zatorske tehnike, Iztokom Turkom, pripravlja remix treh svojih latino uspešnic: »Latino«, »Pozabljena« in »Svoboden«, ki jih bomo lahko kmalu slišali. VLATKO STEFANOVSKI Vlatko Stefanovski je še eno veliko ime rocka s področja nekdanje Jugoslavije, ki je pred kratkim podpisal pogodbo z založniško hišo Dallas. Vodja legendarne makedonske skupine Leb i sol se je tako pridružil Gibonniju, Đavolom, Tonyu Cetinskemu, skupini Demolition group in še neka- namreč uporabili nekaj več modernejše tehnike, kar pa ni odločilno vplivalo na prepoz-navnost skupine. DAN D se še vedno lahko pohvali z odlično ritem sekcijo, peklenskim zvokom kitare in odličnim vokalom. Album je tako kot njihov prvenec nastal v studiu Činč, isti pa je bil tudi produ-cent - Borut Činč. ■ MiČ DAN D Dolenjska rockovska skupina DAN D, ki po mnenju mnogih kritikov spada v zgornji del slovenske rockovske scene, je pravkar izdala svoj drugi al-bum z naslovom »Ko hodiš nad oblaki«. Album je izšel pri založbi Helidon, na njem pa je dvanajst skladb, ki se po značaju nekoliko razlikujejo od tistih z debitantskega albu-ma. Pri njihovem nastanku so 21. januarja 1999 ZANIMIVO XAS VAS 11 OVEN OD 21. 3. DO 21. 4 ie vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjoli z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej ikodi kot koristi. Sele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. lo pa se zna zgoditi kar kmalu, će se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. li so se že pre-cej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bolj malo katero. V torek vesela novica. BIK OD 22. 4. DO 20. 5. Zal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s ka-terimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste neko-ga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primer-nosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega. In verjemite, v prihodnjih dneh boste krepko potrebovoli tudi zdrav razum. DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6. Iu in tam kakšen dan bo že dišal po pomladi, vi pa se boste vsak dan bolj obnašali, kot da jo že čutite. Ves čas vam bo šlo le na smeh, razmišljali boste o prihodnosti, veliko sanjarili in se potem krep-ko streznili, ko vas bo nekdo, ali šef ali partner, močno nadrl in vam povedal. kar vam gre. Prekmalu je še, da bi lahko računali na vse tisto, kar vi že raćunate. Ko se boste zavedli resnice, nekaj dni ne bo prijetno. RAK OD 22. 6. DO 22. 7. Vaše finanćno stanje bo tisto, ki vam bo moćno načenjalo živce, saj si boste naenkrat želeli privošćiti zelo velik zalogaj, ki ga trenut-no niste sposobni izpeljati. Žal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krep-kih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluh-nili. Če boste še naprej trmasti, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. LEV OD 23. 7. DO 23. 8 ^ leden, ki je pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Ćeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nesta-bilno ćustveno počutje vplivalo narovnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljan-ju in početju, saj vom bo končno odprlo oči. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Ves čas se boste krivili za stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne čudite, če vas bo pogosfo zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse sfore rane in poškodovani deli telesa. Ceje le mogoće, si že kmolu privošćitc vsaj kratek oddih, še bolje bi bilo, če vam uspe oditi na provi dopust. Samozavest vam bo dvignila tudi Ijubezen, će jo boste le znali poiskafi.Partner čaka na vaš prvi ko-rak, soj se boji, da se bo sfara zgodba hitro ponovilo. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ko boste že mislili, da ste umirili strasti, ki so se razplamtele zara-di finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj pri-jetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosfeje zalotili pri maščevalnih mislih. lo ne bo pri-neslo čisto nič dobrego, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuh-nete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. SKORPIJON OD 24. 10 DO 22. 11. Neka novica vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. leden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen don bo lep, naslednji pa morda molce zagrenjen zaradi rahlib zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika, ki ga morote vsekakor obiskoti, in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da sc iz-plača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12. Usoda se je v preteklih tednih precej poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj ćasa precej naklonjena. Zafo prisluhnife svojim želja in sejim prepustite, saj sploh niso fako zahfevne, da ne bi bile ure-sničljive. lufri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stroji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Kam vcndar? V torbico, ki ne bo imela le uporab-ne vrednosti, da te bo spremljala na vsakem ko-■ raku in v svoji notranjosti skrivala tisoč in eno I drobno stvar, ki je le tvoja. Od ličil, do beležk, čigu-I mijev, svinčnikov... Kakšna naj torej bo? Zima bo I kmalu mimo in ko bomo odvrgli prve težke kose I garderobe, bo torbica še pomembnejša kot mod-I ni dodatek, saj bo tudi bolj opazna. I Za vsak dan, za sprehode po mestu ali za v službo, I bodo še vedno najbolj iskane velike usnjene tor-bice ravnih linij, ki jih preko rame obesimo z enim širšim ali dvema ožjima ne predol-gima pasovoma. Če se na veliko nikakor ne morete navaditi, bo tudi srednje do-bro in modno. Le čim preprosteje naj bo oblikovano. Barve? Na prvem mestu črna, sledijo siva, rjavi toni, vinsko rdeča, modra... Če ste bolj športen tip, boste zago-tovo našle kaj v ponudbi znanih znamk, ki prisegajo na udobnost in kvaliteto. Mladi imate še največ možnosti. Vedno popularnejši rave je za seboj potegnil močno mod-no smernico, ki se seli na ulice tudi čez dan. Krepko kosmate, pisane torbice in nahrbtniki v obliki živalic in še česa so tisti, ki bodo v sebi skrivali, vse kar boste potrebovali, ko boste odšli od doma... KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Odlićno se počutite tudi zato, ker vam j slovenski vojski 18,00 Sestre III., 1/24 19.00 Jasno in glasno, kontaktna - oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.30 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 06.0 09.00 10.00 11.00 12.00 12.45 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 22.00 23.00 00.0 01.0 ,jrvJ ' j Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Športna scena Sedma nebesa, nan. Bolnišnica upanja, nan. Umor, nan. ža Eleno, nan. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur 1,2,3-kdo dobi? Urgenca, nan. Popolna varnost, nan. Zlata krila, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.15 759. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 SLOVENEC LETA 1998, posnetek prireditve iz Litije 12.25 TVIZLOŽBA 12.30 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BORUT MOKROVIČ, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZ Slovenije, pogovor v studiu 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 1 26. januarja 1 SLOVENIJA 1 09.30 i Radovedni Taček 09.45 f Pustolovščine, 19/24 10.20Recept za zdravo življenje 11.10 ; Potepanja 12.10 Komisar Rex, 2/18 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Odstiranja, dokum. oddaja 14.20 Odstiranja, pogovor 16.00 Prisluhnimo tišini, oddaja za gluhoneme 16.30 Po Sloveniji 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Dobri duh iz Avstralije 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dokumentarije 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Učitelj, 13/18 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Nemška drama 00.20 Arthur Koestler, dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.30 Sestre III., 1/24 j 11.20 Gospodarska panorama ; 12.15 Trend, oddaja o mod.i in j vizualni pop kulturi i 12,45 Studio city | 14.15 Jasno in glasno, kontaktna ; oddaja i 15.45 TV prodaja j 16.15 ■ Telegrafist, norveški film j 18.00 Gospa svetovalka, 6/8 19.00 POMP 20.00 Turistične akcije 'j 20.20 Dežela padavin, potopisna j serija i 21.00 Osnove znanstvene j fantastike, 1/4 22.00 Hajka, jugoslovanski film j 23.35 Svet poroča I >ltte.j.TV' .j 06.0 Dobro jutro, Slovenija i 09.00 Marimar, nan. i 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Kassandra, nad. i 12.00 Matlock, nan. j 13.00 Detektiv iz saltzburga, nan. i 14.00 1,2, 3-kdo dobi? 15.00 Bolnišnica upanja, nan. 16.00 Umor, nad. 17.00 Za Eleno, nad. j 17.50 Marimar, nan. 18.20 Kassandra, nad. i 19.15 24 ur j 20.0 Resnične zgodbe: Beg pred i mamo, amer. film i 21.40 Razstresena Ally, nan. 22.30 Med prijatelji, nan. i 23.0 Zlata krila, nan. 00.00 Kobra 11, nan. i 01.00 24 ur, ponovitev i 4 JMBp^^anall mss^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOPOSD j PREDSEDNIK 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD I PREDSEDNIK; Gost: i BORUT MOKROVIČ, j predsednik Združenja za i turizem in gostinstvo pri GZ j Slovenije, pogovor v studiu j 10.05 VABIMO K OGLEDU j 10.10 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI j 18.55 NAJ SPOT DNEVA j 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA i 19.30 OBVESTILA i 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU ! 20.05 760. VTV MAGAZIN, j regionalni informativni i program j 20.25 ŠPORTNITOREK, športna i informativna oddaja j 20.45 NAJ SPOT DNEVA j 20.50 758. VTV MAGAZIN, ! ponovitev 21.10 TVIZLOŽBA 21.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 27. januarja SLOVENIJA 1 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Dobri duh iz Avstralije, 3/13 10.20 Dokumentarije 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, 13/18 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Arthur Koestler, dokum. oddaja 14.30 Nemška drama 16.00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod, 3/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Stereotip, slovenski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert orkestra SF 00.35 Službeni vhod, 3/10 SLOVENIJA 2 10.30 Gospa svetovalka, 6/8 11.20 Osnove znanstvene fantastike, 1/4 12.15 Turistične akcije 12.35 Dežela padavin, potopisna serija 15.35 Pomp 16.30 Nivueniconue, franc. film 18.00 Angel, varuh moj, 13/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 EP v umet. Drsanju, pari, prenos 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Matlock, nan. 13.00 Dietektiv iz Saltzburga, nan. 14.00 Raztresena Ally, nan. 15.00 Bolnišnica upanja, nan. 16.00 Umor, nan. 17.0 Za Eleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Nevarna puščava, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Med prijatelji, nan. 23.0 Zlata krila, nan. 00.00 Kobra 11, nan. 01.00 24 ur, ponovitev iall 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 758. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna inlformativna oddaja 11.00 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.35 TVIZLOŽBA 19.40 OfBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 FOLKLORNI FESTIVAL EUROFOLK; NASTOP ŠFS KOLEDA VELENJE 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 TVIZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafićna oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Obiikovanje in graf. priprava: STUDIO MREZA - Naš ćas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 ie "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja ■/13. točke, tarifna št 3, za katere se plaćuje 5% prometni davek. 21. januarja 1999 MODRO© m KRONIKA XAŠ VAS 15 POLIĆIJSKA POSTAJA ■ POMCIJSKA POSTAJA VELENJE I ŽALEC Nesreča Velenjčanov pri Vitanju V soboto, 16. januarja, se jc ob 16.30 v kraju Paka pri Vitanju pripetila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala Velenjčana. 64-letni Bogdan V. iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz Rajkovca proti Vitanju. V Paki je na poledenelem vozišču izgu-bil oblast nad vozilom, zapeljal levo izven vozišča ter po brežini navzdol, kjer je z vozilom trčil v gostcjše grmičevje. V nesreči je sopotnica v vozilu 39-letna Majda T. iz Velenja utrpela hude poškodbe, voznik pa lažje. Trčenje reševalnega in osebnega vozila V nedeljo, 17. januarja, malo pred 19. uro, je prišlo do prometne nesreče na Celjski cesti v bližini odcepa za Gorico, v njej pa sta bila udeležena reševalno vozilo Zdravstvenega doma Velenjc in osebni avtomobil. Policisti Prometne policije postaje Celje bodo najver-jetneje za voznika reševalnega vozila Janeza K. napisali predlog sodniku za prekrške, ker naj bi ta vozil prehitro. V nesreči so se lažje telesno poškodovale štiri osebe, zdravnik Peter F. in medicinska sestra Jelka R. v reševalnem vozilu, v os-ebnem pa voznik Marko N. in sopotnica Mojca S., vsi iz Velenja. Za posladek krof V noči na četrtek, 14. januarja, je neznanec v ulici Lole Ribarja v Šoštanju vlomil v trgovino Era Zala. Odnesel je večje število cigaret, alkoholnih pijač in nekaj živil. Za posladek si je privoščil še krof. Podjetje Era je oškodoval za okoli 160.000 tolarjev. Izginil črn kovček V nedeljo, 17. januarja, zjutraj, je nekdo iz odklenjenega tovornega avtomobila na Ljubljanski cesti v Velenju odnesel večji črn kovček v katerem je bilo orodje za instaliranje plinske napeljave ter več plinskih regulatorjev in pip. Iztok P. je oškodovan za okoli 80.000 tolarjev. Kdo bo nosil hlače? V času vikenda je neznanec vlomil v skladišče podjetja Conect na Efenkovi cesti v Velenju. Ukradel je 50 hlač znamke Pepe jeans, v skupni vrednosti okoli 350.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Onesnaženje Savinje Že v ponedeljek, 11. januarja, so občani opazili oljni madež v reki savinji v Spodnji Rečici. Policisti so ugotovili, da se je oljni madež raztezal po desni polovici Savinje v smeri njene-ga toka v dolžini 200 metrov. Gasilci so z vodnimi zaporami omejili nadaljnje onesnaževanje in sprali odtočni kanal. Do pogina rib ni prišlo. Pri zbiranju obvestil pa so ugotovili, da je do onesnaženja prišlo iz kanalizacijskega jaška, kamor je steklo nekaj litrov nafte, ki jo je Darko P. prejšnji večer na dvorišču uporabljal za pranje posode. Previdno na smučeh! V nedeljo, 17. januarja, dopoldan, sta se na smučišču na Golteh hudo telesno poškodovala 39-letni Srečko M. iz Rečice ob Savinji in 16-letni Luka P. iz Mozirja. Poškodovala sta se pri trčenju na smučišču Stare stane. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje 0BVESTIL0 Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to teiefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej števiiki snemamo. Za infor-macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. HMHK . Četrtek, 21. januarja - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. 0. Renko in dr. Lazar Petek, 22. januarja - dopoldan - Nl P0DATKA, popoldan dr. 0. Renko, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtovšek Sobota, 23. in nedelja, 24. januarja - dnevni dr. Kočevar in dr. Friškovec Ponedeljek, 25. januarja - dopoldan dr. 0. Renko in dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. 0. Renko Torek, 26. januarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Sreda, 27. januarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: WHM 23 in 24. januarja - dr. Mojca Koprivc-Bujan, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Od 22. januarja do 29. januarja - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. Tragedija v stanovanju V torek, 12. januarja zvečer, so bili policisti obveščeni, da v hiši na Savinjski cesti v Žalcu že več dni gori luč, sosedje pa že nekaj časa niso videli stanovalke 79-letne Jožefe V. in njenega 36-let-nega sina Ivana. Policisti so s pomočjo gasilcev nasilno vstopili v zaklenjeno hišo, kjer so oba stanovalca našli mrtva. Na podlagi zbranih obvestil in opravljene obdukcije, je bilo ugo-tovljeno, da sta umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monok-sidom. Pokojna sta kurila v peči na trda goriva, ki je bila v zelo slabem stanju, ni pa bila tudi dobro zaprta. Več vlomov V noči na sredo, 13. januarja, je neznanec vlomil v lokal pri bazenu v Preboldu. Ukradel je nekaj zavojčkov cigaret, pet kilogramov sira, tri in pol kilograme šunke, nekaj pleskavic, testa za pizze in nekaj menjalnega denarja. Miro I. je oškodovan za okoli 22.000 tolarjev. Isto noč je neznanec "udaril" v bistroju Brunarica v Galiciji. Od tam je odnesel štiri zaboje piva, štiri zaboje vina različnih vrst, tri zaboje "rolerja", tri steklenice žganih pijač in nekaj zavojev cigaret. Branka P. je oškodovana za okoli 50.000 tolarjev. V petek, 15. januarja, okoli pol druge ure zjutraj, je nekdo razbil izložbeno okno drogerije Charlie na Šlandrovem trgu v Zalcu. Odnesel je tri fotoaparate, štiri brivnike ter ročno moško uro. Lastnica Jožica N. je oškodovana za okoli 250.000 tolarjev. V noči na ponedeljek, 18. januarja, pa je neznanec vlomil v kiosk v bližini gostišča Rimska Nekropola v Šempetru. Odnesel je okoli 200 škatlic različnih cigaret, več revij, žvečilnih gumijev, bižuterijo in igrače. Lastnici Dolores P. je povzročil za okoli 116.000 tolarjev gmotnc škode. V noči na soboto. 16. januarja, jc neznanec v Zabukovici vlomil v bistro Knez, last Petra K. iz Pangraca. Ukradel je predal računal-niške blagajnc z denarjem in lastnika oškodoval za okoli 50.000 to-larjev. V noči na nedeljo, 17. januarja, jc neznanec iz odklenjenega os-cbnega avtomobila na Cankarjevi cesti v Žalcu ukradel avtoradio in športno torbo. Mojco Š. je oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. Iz počitniške priklice v Letušu pa sta izginili dve plastični okni in dva stropna lestenca. Pavla M. je oškodovana za okoli 30.000 tolarjev. Specialist za tatvine po trgov-inah V Žalcu je bil v ponedeljek, 18. januarja, na delu specialist za tatvine v trgovinah. Ob prisotnosti premalo previdnih trgovcev, je dopoldan v blagovnici Savinjka iz steklene vitrine ukradel video kamero znamke Sony, vredno 132.280 tolarjev, popoldan pa je tat na oddelku konfekcije v blagov-nici Žana iz predala delovne mize odnesel žensko denarni-co, v kateri je imela Cvetka V. osebne dokumente, blagovne bone, bone za malico in čeke. CEPLAK ČIŠĆENJEIN TRGOVINA, d.o.o. Lfenkova 61,63320 Vt Irnjt Ttltfon: 063 861 059, 063 862 115 Hu: 063 861 072 Dinamično podjetje z 20-letno tradicijo želi zaposliti TRGOVSKEGA POTNIKA ZA TERENSKO PRODAJO IN RAZVOZ pa Pogoji: • najmanj srednja izobrazba ekonomsko komercialne ali trgovske smeri, • vozniški izpit B-kategorije, • osebna urejenost in komunikativnost, • delovne izkušnje na področju trženja, • poskusna doba. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Čeplak d.o.o., Efenkova 61,3320 Velenje. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Ko je lani, 1. maja, začel veljati nov zakon o varnosti v cest-nem prometu, ki je prinesel s seboj številne novosti, zlasti na področju kaznovanja kršiteljev, je marsikoga od voznikov streznilo. Ampak nekaterih vseeno ne tako zelo, da bi bili zara-di zakona, če že ne zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, pripravljeni spremeniti navade. Posebej tiste, ko sedajo za volan vinjeni. Kazni so hude. Eni pravijo, da celo prehude. Zlasti tista, ko lahko voznik zaradi vožnje pod vplivom alkohola nad 1,5 promile, ob odklonitvi preizkusa ali nad 1,11 promile, če povzroči prometno nesrečo, ostane brez vozniškega dovoljen-ja. Ukrep prepovedi prenehanja vozniškega dovoljenja izreče sodnik za prekrške, "izpelje" pa upravna enota, ki takega vozni-ka pozove, da vrne vozniško dovoljenje. Človeku potem ne pre-ostane drugega, kot da se opravljanja izpita loti še enkrat. Vmes mora miniti šest mesecev, potem pa vse od začetka. Kandidati za odvzem Začnimo s statistiko, ki zajema obdobje 1. maj - 31. decem-ber. S številkami so nam postregli na Policijski postaji Velenje, ker so nas zanimali samo vozniki, ki so s "tega konca", iz pros-tora, ki ga "pokriva" postaja Velenje. Lani so odredili preizkus alkoholiziranosti 2.297 voznikom, "pozitivnih" je bilo 723, predlani je bil preizkus odrejen 2.901 vozniku, "pozitivnih" pa je bilo 1.075. Med "pozitivnimi" so tudi tisti, pri katerih so policisti sicer zaznali alkohol, a je bil ta v še dopustni meji, do 0,5 promile. Kaj pa tisti z več? V tem obdobju so lani podali 463 predlogov sodnikom za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, od tega je bilo 41 tistih, ki so povzročili prometno nesrečo in 422 tistih, na katere so naleteli ob kontrolah prometa. Med njimi je bilo 99 tistih, ki so napihali več kot 1,5 promile (od teh je bilo 9 voznikov udeleženih v prometnih nesrečah), 100 pa je bilo takih, ki so bodisi odklonili preizkus ali odklonili strokovni pregled ( od teh je bilo 6 voznikov udeleženih v prometnih nesrečah, 3 pa so bili taki, ki so jih želeli preveriti, ne zaradi alkohola, ampak zaradi mamil). Toliko je bilo lani torej tistih resnih kandidatov, ki so izpolnjevali vse pogoje, za odvzem vozniškega dovoljenja. je šoferjev! Po podatkih Upravne enote Veleiyeje imelo na dan 15. januar 1999, torej zelo svež podatek, vozniško dovoljen-je natanko 22.530 voznikov. Sodniki za prekrške izdali 35 odločb "Za prekrške po zakonu o varnosti cestnega prometa pretečeta od prejema predloga pa do prvih dejanj, ki merijo na pregon ob-dolžencev, v poprečju dva meseca," je pojasnila Nadja Vrbič, predstojnica sodnika za prekrške Velenje. Lansko leto so sodniki za prekrške na tem območju izdali 35 odločb s sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljen-ja. To so izrečene kazni, vse pa še niso pravnomočne, posebej poudarja predstojnica sodnika za prekrške. Na vprašanje, ali so bile tudi v primerih, ko so vozniki zavrnili preizkus alkoholiziranosti ali strokovni pregled, vselej izrečene te najstrožje kazni, pa je Nadja Vrbič povedala, da je od 31. ok-tobra dalje tudi za prekrške za odklonitev potrebno izreči sankci-jo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. "Za te prekrške smo od novembra pa do 31. decembra lani prejeli 38 zadev, ki pa so še v reševanju." Devet dovoljenj dejansko odvzetih Prve pravnomočne določbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja so do Upravne enote Velenje z repub-liškega senata za prekrške prispele v septembru. "Do 21. no-vembra je bilo odvzetih 9 vozniških dovoljenj. Zgovoren je po-datek, da so med njimi predvsem mladi ljudje. Nihče od teh de-vetih ni starejši od 41 let, kar pet pa je mlajših od 25 let, vsi pa so imeli vozniško dovoljenje dlje kot dve leti," je povedala načelnica Upravne enote Velenje Milena Pečovnik, vodja odd-elka za upravne notranje zadeve Andreja Mevc pa je dodala, da na upravni enoti takoj, ko dobijo obvestilo, pošljejo vozniku poziv, da vozniško dovoljenje vrne v petih dneh. "Pri tem jih sez-nanimo tudi, da v primeru, da tega ne storijo sami, to izvede poli-cija na njihove stroške in jih poučimo, kako lahko ponovno pri-dobijo vozniško dovoljenje." Od teh devetih voznikov, ki jim je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, jih je osem ta dokument vrnilo, medtem ko enega še ni bilo na spregled. Te voznike je ta kazen zagoto-vo streznila, kaj pa druge? Vožnja brez vozniškega dovoljenja T\idi taki, ki vozijo, pa nimajo "potrdila", da to znajo, so na naših cestah. Lani so jih policisti zalotili 227 (od tega 15 udeleženih v prometnih nesrečah), v tej številki pa so vključeni tudi vozniki, ki so vozili v času, ko so imeli prepoved vožpje. Predlani tak čas je bilo brez vozniškega dovoljenja za-lotenih 331 voznikov ( 42 so jih odkrili pri prometnih nesrečah). Letnik 97 je bil slabši, "odnesel" pa jo je bolje Leto pred tem bi bilo kandidatov za odvzem še več, a letnik 97, jo je "odnesel" bolje. Kaznovani so že bili, kaznovani, izpit pa so le ohranili. V istem obdobju so velenjski policisti spisali 686 predlogov zaradi vožnje pod vplivom alkohola (od tega sta bila 102 voznika udeležena v prometnih nesrečah), preizkus pa je od-klonilo. 189 voznikov. "Včasih vozniki zmotno mislijo, da jih vožnja pod vplivom alkohola, nad 0,5 promil stane samo kazenske točke in plačilo denarne kazni, recimo od tiste najnižje, za majhne prekoračitve, od 35.000 tolaijev pa od dveh do štirih ali petih kazenskih točk, pa ni tako. Tudi v teh primerih lahko sodnik za prekrške izreče ukrep prepovedi vožnje za določen čas, najmanj za en mesec in največ, v bolj grobih primerih, do enega leta," je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Robert Vodušek. ■ Milena Krstič - Planinc 16 KAS VAS 21, januarja 1999 Mestna občina Veienje Kdo so najboljši? Jutri zvečer (petek) bo nadvse veselo in siovesno v veienjski Beli dvorani, kjer bodo uredništvi Radia Velenje in Našega časa ter Sportna zveza Velenje razglasili najboijše posameznike in ekipe na področju športa za leto 1998. Poleg tega bo športna zveza podelila še priznanja za športne dosežke in dolgoletno in zavzeto delo v posameznih športnih panogah. Izbor najboljše športnice, športnika in ekipe je na predlog posameznih društev oziroma klubov opravila na podlagi posebnega pravilnika komisija, ki jo vodi dr. Evgen Dervarič, deluje pa pod okriljem športne zveze. Za športnico leta je komisija nominirala atletinjo Jolando Ceplak, teniško igralko Katarino Srebotnik in igralko squasha Petro Vihar. V ožji izbor za športnika so člani komisije izbrali atleta Bekima Bahtirija in Aleša Škoberneta ter smučarskega skakalca Rolanda Kaligara. Najboljšo ekipo so izbirali med Atletskim klubom Velenje, Nogometnim klubom Rudar in Rokometnim klubom Gorenje. Kdo bodo najboljši, bodo razglasili na sami prireditvi. Obenem bo naše uredništvo razglasilo tudi najboljšega športnika ali športnico po celoletnem izboru bralcev Našega časa. Jutrišnjo prireditev bodo združili tudi s športnim plesom in prired-itelji pričakujejo velik obisk, s čimer bomo izrekli tudi svoje priz-nanje tistim, ki so nas razveseljevali v letu 1998. Prireditev se bo začela ob 19. uri, vstop nanjo pa bo prost. Bekim Bahtiri Aieš Škoberne Roiando Kaligaro Katarina Srebotnik Priprave NK Rudar Jolanda Čeplak Petra Vihar KK Elektra Zoran Paviovič ostaja Minuli petek so priprave začeli tudi nogometaši Rudarja. Trener Brane Oblak je bil že prvi dan hudo nerazpoložen, saj je vse kazalo, da bo ostal brez svojega najboljšega strelca v je-senskem delu prvenstva Zorana Pavloviča. Ta igralec je bil nam-reč od ponedeljka do četrtka na preizkušnji pri Hajduku v Splitu. Zadovoljil je zahtevne kriterije, zadovoljna sta bila tudi trener Ivan Katalinič in Ivica Šurjak, zato sta se z menežerjem Tonetom Hrovatičem dogovorila za podpis pogodbe. To naj bi podpisal v ponedeljek pred odhodom Hajduka na priprave. Vendar je bil Zoran v soboto neprijetno presenečen. Tone Hrovatič mu je namreč sporočil, da mu Spličani nudijo pvrecej manj, kot je bilo dogovoijeno, vendar je pristal tudi na to. Ze po nekaj urah je sledil nov klic s še slabšo ponudbo. Z njo se Zoran Pavlovič ni več strinjal in se je odločil, da bo do junija ostal v Rudarju. Ker mu pri vsem tem mešetarjenju marsikaj ni jasno, se je odločil še, da bo poslej sam urejal svoje prestope. Pripravam Rudarja naj bi se pridrpžil tudi Samir Balagič, ki je sicer prejšnje dni iskal novega delodajalca pri nemškem drugoli-gašu Mainzu. ■ vos NK Esotech Šmartno V soboto s Korotanom Šmarski nogometaši so priprave začeli prejšnji ponedeljek in so vse doslej marljivo vadili v Šmartnem, delno v telovadnici in delno na prostem. Trener Drago Kostanjšek je v tem obdobju največ po-zornosti seveda namenjal telesni pripravljenosti igralcev za za-htevno nadaljevanje, prvo tekmo za trening pa so odigrali med se-boj. Prvo pravo prijateljsko tekmo bodo v soboto odigrali s prevaljskim prvoligašem Korotanom, priliko pa bodo dobili vsi razpoložljivi igralci. Sicer v igralskem kadru zaenkrat še ni bistvenih novosti. Kluba ni zapustil noben igralec, nov pa je Borštner iz velenjskega Rudarja. Vodstvo kluba se trudi, da bi pridobilo še dva igralca za sredino igrišča, učinek teh naporov pa bo znan že ta teden. Janko Goričnik NK Usnjar Obdržati tretje mesto Na pomladanski del sezone se pripravljajo tudi šoštanjski tret-jeligaši, čeprav bodo prvenstvo začeli šele v drugi polovici marca. Na pomlad se vsekakor želijo zelo dobro pripraviti, saj želijo vsaj obdržati tretje mesto po jesenskem delu. Čeprav njihovi najboljši igralci Primož Mir, Goran Dragič, Marko Merčnik in Rade Milanovič trenirajo s prvo ekipo Rudarja, v Usnjarju upajo, da bodo kot igralci z dvojno registracijo še naprej lahko igrali tudi zanje. ■ vos Tako so igrali: Prva DOL, moški: Stavbar IGM - Šoštanj Topolšica 3 :0 (10,7,7) Šoštanj Topolšica: Medved, Verbič, Čokovič, D. Sevčnikar, Zulič, Žilnik, S. Sevčnikar, Kugovnič, Pavič, Dimec, Bevc. Prva B SKL: Elektra - Gradbinec Radovljica 91: 76 (46: 30) Elektra: Brinovšek 7, Kovačevič, Memič, Rizman 34, Tajnik 7, Božič 12, Divjak 2, Repinc, Maličevič, Zupanc 6, Medvešek 2, Črešnik 21. Končno "lahka" zmaga Košarkarji Elektre so hitro preboleli presenetljivo visok poraz v zaostali tekmi v Novi Gorici (77:97) in v soboto zadnjeuvrščeni Radovljici v domači dvorani niso ponudili nikakršne možnosti. Gostje so bili enakovredni le do 7. minute, nato pa se je razigral Rizman in domačim zagotovil vidnejšo prednost, ki je do konca polčasa narasla na 16 točk (46:30). V nadaljevanju se je pri Šoštanjčanih razigral še Črešnik, ki je uspešno skakal pod obročema in koristil dobre podaje soigralcev. Črešnik je skupno dosegel 21 točk, natančni Rizman pa 34, od tega štiri trojke. Najvišja razlika je bila 25 točk v 29.minuti, gostom pa proti razigranim domačinom do konca ni uspelo kaj več, kot malo ublažiti poraz. Po dveh mese-cih odsotnosti zaradi poškodbe je tokrat za Elektro spet zaigral Žiga Medvešek. V soboto bo Elektra gostovala v Šentjurju, že v sredo, 27. janu-arja, pa z Ilirijo v šoštanjski dvorani s pričetkom ob 18.00. Kadeti so v boju za uvrstitev od 1. do 12. mesta izgubili na Polzeli z 71:77, v soboto bodo v Šoštanju gostili Uirijo, tekmo pa bodo začeli ob 10.00. ■ Tjaša Rehar OK Šoštanj Topolšica Presenečenja ni bilo Uvodno tekmo drugega dela prvenstva so odbojkarji Šoštanja Topolšice odigrali v gosteh z ekipo Stavbarja. Vse do izida 10:10 v prvem nizu so se gostje dobro upirali, nekaj zaporednih napak za tem pa so domači hitro izkoristili. V drugem nizu se je poškodoval Čokovič, ki ga je nadomestil povratnik v ekipo Dimec. Niz je v celoti minil z znamenju gostiteljev, ki so zlahka dobili še tretjega in zmagali s 3:0. Trenersko mesto OK Šoštanja Topolšica je ponovno prevzel Niko Jerončič, vsi pa optimistično pričakujejo, da se bo igra moštva kmalu izboljšala in prinesla zmage. ■ N.R. Smučarski skoki Rolando že na laponskem Član SSK Velenje in B reprezentance Slovenije Rolando Kaligaro je konec prejšnjega tedna nastopil na dveh tekmah svetovnega pokala v poljskih Zakopanih. Prvi del svojih želja je obakrat izpol-nil, saj se je iz kvalifikacij uvrstil na tekmo, žal pa mu ni uspelo os-vojiti točk za svetovni pokal. Na prvi tekmi jih je s 33. mestom zgrešil za las, na drugi pa je osvojil 42. mesto. Ta čas je Rolando z očetom in trenerjem Darkom že v Saporu na Japonskem, kjer bosta z Juretom Radljem nastopila na novih dveh tekmah za svetovni pokal. RK Vegrad m mm, V ■ m m m » ■ Visji cilji Drugi del prvenstva v prvi državni ligi bodo rokometašice Vegrada začele 30. januarja, torej se nanj pridno pripravl-jajo. Prvi del vadbe so name-nile krepitvi telesnih zmogljivosti, drugi je seveda namenjen taktično - tehnični vadbi in v zvezi s tem tudi igranju prijateljskih tekem, ki jih bodo do začetka prvenstva odigrale okrog osem. Kako trener Bojan Požun ocenjuje jesenski del? "Vse je bilo po,pričako-vanjih, osvojili smo 6 točk in pristali na 8. mestu, res pa je, da smo imeli veliko smole na začetku. Kar dve tekmi v gosteh smo izgubili za en sam zadetek, poškodovala pa se je tudi takrat naša najboljša igralka Rodičeva. Dodati moram, da je naša liga zelo čudno. Na vrhu so brez konkurence tri ekipe, ostale Sportnica decembra: Tina Pandža Sklenili smo torej vaše glasovanje za športnika ali športnico leta 1998. V posameznih mesecih ste enkrat bolj drugič manj prid-ni pri pošiljanju kuponov, glasovali pa ste res za številne šport-nike in športnice. Za športnico decembra ste prepričljivo izbrali obetavno plavalko velenjskega plavalnega kluba Tino Pandžo, koga ste izbrali za športnika ali športnico leta pa boste zvedeli na veliki prireditvi v petek v Beli dvorani. Hvala za sodelovanje v upanju, da se nam boste na podoben način pridružili tudi letos. Osem let za 250 kolajn IVenutno najbolj obetavna ve-lenjska plavalka je gotovo Tina Pandža, ki dosega izvrstne uvrstitve in čase na številnih tek-movanjih in prvenstvih doma in v tujini. Skoraj ne mine teden, da na kakšnem tekmovanju ne bi okrog vratu dobila kolajne, bolje rečeno več kolajn, največ med njimijih jezlatih. Jih sploh lahko prešteje? "Malo težko je že, ampak vseeno se jih je nabralo preko 250," je povedala Tina, razumljivo jih je daleč največ dosegla v mlajših kategorijah, saj še vedno nastopa med kadetinjarni, letnik 1985 torej. Je odlični plavalki in osmošolki z Gorice kakšen uspeh ostal posebej v spominu? "Seveda je, vendar v mlajših kategorijah. Najbolj sem bila doslej vesela 3. mesta na 100 metrov mešano na absolutnem državnem prvenstvu, sicer pa bi se težko odločila." Tina trenira vsak dan dvakrat. Zjutraj večinoma v fitnesu, popoldne v vodi, tudi v soboto zjutraj ji ni "prizanešeno.' Začetki njenih uspehov segajo osem let nazaj. "Najprej je bilo to zgolj kopanje, ker je mama trenerka plavanja, sem veliko hodi-la z njo in odločitev ni bila težka," pravi Tina, torej poti med kopanjem in treningi ter tekmovanji sploh ni bilo. Sijajni dosedanji dosežki gotovo porajajo želje, načrte? "Moja prva večja želja so letošnje evropske igre mladih na Danskem. Če bom nastopila, upam na uvrstitve v finale, moj dolgoročni cilj pa ■ so olimpijske igre, leta 2004 seveda," je pogumna Tina Pandža. mjp 4. mednarodni kegljaški turnir Steržaj, Grobelnikova, Matič Kegljaški klub Šoštanj je četrtič zapored izvedel mednarodno odprto prvenstvo Šoštanja. Na prenovljenem kegljišču Termoelktrarne Šoštanj je nastopilo 174 kegljačev in kegljavk iz slovenskih, hrvaških in nemških klubov. Med 100 aktivnimi kegl-jači je z rekordom kegljišča zmagal Harrv St režaj, med 48 kegl-; javkami prav tako z rekordom Mira Grobelnik, med 26 rekrera- j tivci pa Mile Matič. Šoštanjski organizatorji so tekmovanje lepo izvedli, žal pa je lepe j občutke kasneje zatemnila smrt Marjane Hojan, ki je tudi nastopi-la na tekmovanju, sicer pa je bila dobra kegljavka, organizatorka | in vodja šoštanjske ženske ekipe. Moški: 1. Steržaj (Konstruktor Maribor) 1005,2. Benedik (Alpis, Nemčija) 975,3. Perušič (Reka, Hrvaška) 968,.. 16. Leopold Fidej 1 919, 24. Glavič (RLV) itd.; ženske: 1. Grobelnik 465, 2. Šeško] (obe Miroteks) 453,3. Verbole (Korotan) 449, 4. Petak (Miroteks) ■ 448, 5. Marjana Hojan (Šoštanj) 421 (v spomin), 6. Kardinar (Miroteks) 448,7. Mihajlov 446,11. Lesnik 433,17. Premlč 419, itd.; rekreativci: 1. Matič (Gost) 409, 2. Čeh (Gorenje) 405, 3.1 Gostenčnik (TUŠ) 404,4. Hudej 403,5. Kugonič (oba DU Šoštanj) j 401 itd. ■ Hinko Jerčič \ se vrnile Stevanovičeva iz Ljubljane ter Kraljeva in Raukovičeva iz Žalca. So se z njimi povečali tudi cilji? "Cilji so sedaj seveda malo višji, ne pa bistveno, saj sem že dejal, da višje od 4. mesta kljub vsemu ne moremo, zato se bomo borili za uvrstitev od 5. do 8. mesta. V nobenem primeru se ne bojimo izpada, saj smo od obeh ekip za nami bistveno močnejši, v Velenje pa prihajajo tudi ekipe, ki so tik pred nami. Moram dodati še, da je bilo med zimskimi pripravami veliko lažje kot prej, saj so bile igralke, ko sem jih prevzel, telesno zelo slabo pripravljene. Z okrepitvami in dobrimi pripravami želimo zagotoviti hitrejšo in tudi bolj privlačno igro." pa so zelo izenačene. To priča dejsvo,da je med nami na 8. mestu in četrto ekipo, ki se bori za Evropo le tri točke ra-zlike." Dokaj nenadejano se je Vegrad tudi okrepil. V klub so 21, januarja 1999 Namizni tenis 2. međriarođno odprto prvenstvo Velenja Velenju se v soboto, 23. januar-ja obeta zanimiv športni do-godek, saj se bo v Rdeči dvo-rani odvijalo 2. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za člane. Predsednik častnega organi-zacijskega odbora največjega namiznoteniškega tekmovanja v Sloveniji, z nagradnim skladom 800.000 SIT, je min-ister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber, ki bo ob 15. uri tek-movanje tudi uradno odprl. Po uspešni izvedbi 1. mednaro-dnega namiznoteniškega pr-venstva Velenja v letu 1998, so se organizatorji še resneje lotili priprav in predsednik organi-zacijskega odbora Stane Gruber je prepričan, da bo letošnji turnir po organizacijski in tek-movalni plati presegel lanskega. Udeležbo na turnirju, poleg državnega prvenstva, ki bo v začetku marca prav tako v Velenju, letošnji največji namiznoteniški prireditvi v Sloveniji, so že potrdili vsi naj-boljši domači igralci in številni tekmovalci iz tujine (Dado Šurbek, Ronald Redžep, Robi Smrekar, Sašo Ignjatovič, Attila Ttorbok, Pan Wei, Xu Jia itd.). 80 prijavljenih tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Avstrije, Slovaške in Kitajske se bo v soboto, 23. januarja od 9. ure naprej pote-govalo za dcnarne in praktične nagrade v vrednosti preko NAS ttlS 17 Organizatorji se nadejajo tudi odprtega prvenstva Siovenije 800.000 SIT. Na tekmovanje so povabili tudi nekaj nekdanjih asov igre z belo žogico, Edvard Vecko in Slobodan Nišavič pa bosta prcd finalnim dvobojem odigrala eksibicijsko srečanje, ki bo prav gotovo navdušilo vse prisotne. Organizatorji so v pripravo turnirja vložili ogrom-no truda in po besedah Staneta Gruberja si zato želijo veliko lepih dvobojev in seveda veliko gledalcev. Vse vstopnice se bodo potegovale tudi za lepe nagrade, ki jih bodo z žrebom določili 5. februaija v prostorih velenjske blagovnice ERE -Standard. Vse ljubitelje namiznega tenisa zato organi- -zatorji v soboto vabijo v Rdečo dvorano, kjer bodo lahko uživali v mojstrovinah vrhunskih igral-cev "pingponga"! ■ DK Teniška šola Pika Kar 135 lepih obetov Šaleški teniški klub Velenje in TRC Jezero sta organizirala skup-no teniško šolo, ki otroci obiskujejo z veseljem in v večjem številu. Strokovni svet ŠTK Velenje je imenoval vodjo teniške šolc in pov-abil k sodelovanju tekmovalce ŠTK Velenje, ki so si pridobili us-trezno strokovno izobrazbo. Tako danes uspešno delajo v teniški šoli štirje treneiji, v letu 1998 pa sta ŠTK in Športna zveza Velenje dodatno omogočila strokovno izobraževanje trencrjev za prido-bivanje ustreznih licenc. Glavno promocijo teniške šole so uspešno izvedli v času Pikinega festivala in to v celotedenski teniški delavnici v Rdeči dvorani v mesecu septembru. Otroci so imeli možnost preizkusa teniške igre in občutka s teniškim lopaijem, saj se jih je veliko število popoldne vračaio s starši in se vpisalo v teniško šolo. Skupno teniško šolo so poimenovali Pika, saj so pridobili največ članov prav na Pikinem festivalu in tako načrtujejo tudi v bodoče. Ustrezna cena, zadostno število ur na igrišču v Rdeči dvorani, skupine do šest otrok, ustrezni športni rekviziti, v ponudbi so imeli tudi tečaje plavanja, ustrezen strokovni kader, modernejši pro-gram in upoštevanje želja otrok in staršev pri sestavljanju urni-ka, je zagotovilo in potrdilo uspeh, saj je bilo ob koncu decem-bra vpisanih v teniško šolo 135 otrok, 77 dečkov in 58 deklic. Pri vseh otrocih so opravili preizkusne teste o motoričnih sposob-nostih in o pridobljenem teniškem znanju v času obiska teniške Množično veselje ob podelitvi šole Pika. Vsem so podelili ustrezne diplome za leto 1998 in se s starši dogovorili, da v letu 1999 nadaljujejo kompletni program teniške šole v Rdeči dvorani vse do konca aprila. V poletnih mesecih bo teniška šola potekala na igriščih ŠTK Velenje v TRC Jezero ali na novih ustreznih mini teniških igriščih, ki so nujno potrebna v TRC Jezero. Strokovni svet ŠTK Velenje se je po predhodnem razgovoru s starši odločil, da lahko v mesecu januarju 25 otrok iz teniške šole Pika vključijo v začetni tekmovalni sistem v Šaleškem teniškem klubu, saj pogoji dela s pokritim igriščem TRC Jezero to omogočajo. * ?0 HRIBIHIN mm Scenski mojster Jože Napotnik Vsakič, ko je pred vrati ena na- ■ jvečjih zabavno - glasbenih prired- ■ itev - planinski ples, v tej rubriki H predstavimo nekoga izpravemale pa^-, armade tistih, ki Ieta skrbijo in trdo f delajo,dajevsakplesdo|odekzase, ^gSjjH vseeno pa ohranja vse tiste značil-nosti; ki razlikujejo ta ples od ostalih podobnih prireditev. Ena izmed teh posebnosti je tudi scena, delo, koga drugega, kot Jožeta Napotnika. Govoriti o njem pomeni predstavljati človeka, ki ga odlikuje več posebnosti. Ena izoied njih je, da bi rad ustregei vsem in naredil vse. Pa je čas tisti, ki mu tako neusmiljeno podre kakšen načrt. Zase trdi, da je poleg vseh mogočih težav, ki so se mu v življenju nagrmadile nad glavo, vsaj trikratno srečen. Prvič, da vse življenje živi v svojih rodnih Gavcah, za drugo srečo ima to, da je "svoboden," kar pomeni, da zanj vel-ja pozdrav "nimam časa," in tretje, da ima ženo Milico, ki je nje-gov "menedžer" in sam se lahko posveti samo slikanju, tu pa je pravi mojster. Lepo je, da pri gledanju njegovih slik ne potrebujemo ra-zlage. Že v osnovni šoli je bil med tistimi, ki so najlepše risali. Ko je učitelj spraševal učence kaj bi radi postali, je Jože odgovoril, da bi bil rad slikar. Učitelj ga je potrepljal po rami in potrdil nje- govo odločitev. Vendar je potem v življenju delal vse drugo kot slikal, čeprav se čopiču in barvam ni mogel izogniti. Šele ko se je upokojil, se je lahko resnično posvetil samo slikanju, najraje izogniti. Šele ko se mo slikanju, najraje pa slika naravo. Ko je spoznal Milico, se je kmalu znašel tudi med planinci, torej tudi med tistimi, ki pripravljajo planinski ples. In takrat je lahko pokazal, kako odlično obvlada risanje planinskih motivov in kaksen mojster je v postavljanju scene. Sicer pa zad-nje čase ni glasbene ali druge prireditve, pri kateri ne bi sode-loval. Velikokrat ga jezi, ker ne more postaviti scene, kot si jo sam zamišlja, saj so naročniki ponavadi preveč "šparovni." Med pogovorom sem bil tudi malce radoveden kaj pripravl-ja za letošnji ples. Ker sem obljubil, da bom vse obdržal zase, lahko povem le to, da bo na 23. planinskem plesu obilo paše za oči. Sicer pa je pojutrišnjem že sobota. Pojdimo torej zvečer v Belo dvorano in se sami preprlčajmo o njegovih sposobnostih. UM.H. Lokostrelstvo Perhaču evropski rekord Minulo soboto je bil v Ljubljani 1. mednarodni turnir v disciplini 3 D v Evropi. Med veterani je zmagal član LK Mozirje Dušan Perhač, ki je prejel tudi zlato plaketo za evropski veteranski reko-rd na 40 tarč. Že v nedeljo je Dušan Perhač v italijanskem Spillinbergu nastopil na turnirju v disciplini INDOR in s 572 krogi zmagal med veterani, sicer pa je bil to 4. rezultat na turniiju sploh. Na tekmovanju osnovnih in srednjih šol v Ljubljani so člani mozirskega lokostrelskega kluba dosegli dve zmagi. Primož Perhač je zmagal v slogu compound, Janja Perhač z olimpijskim lokom, oba pa sta učenca OŠ Rečica ob Savinji. Dan kasneje je bil na istem strelišču še mednarodni turnir v slogu compound, mozirski lokostrelci pa so bili spet odlični. Člani: 1. Štefan Ošep (579), 5. Marko Satler (563), 17. Ivan Šket (547); dečki: 1. Primož Perhač (495); kadeti: 1. Renato Šporn (545); veterani: 1. Dušan Perhač (567), 2. Miran Borštner (554). KK Velenje Tečaji karateja Velenjski karate klub, v katerem gojijo najstarejšo šolo karateja v Sloveniji, bo pričal vpisovati v tečaje za vse starostne kategori-je. Če si želite tekmovalnih ali zgolj rekreativnih aktivnosti, se lahko vpišete na osnovni šoli Salek in sicer 25. in 27. januarja od 19.00 do 20.00. Možno je odplačilo na več obrokov, vse informacije pa so na voljo pri Dušanu Borovniku, telefon 865-225. Atletika - Odlične priprave Po odličnih klubskih pripravah srednjeprogašev v Medulinu in atle-tov v tehničnih disciplinah v Bansky Bystrici na Slovaškem, bodo ve-lenjski atleti v petek odpotovali na reprezentančne priprave v Rovinj. Za tem jih bo že čakala prva preizkušnja na dvoranskem mitin-gu v Muenchnu, 12. februaija pa bodo vsi atleti začeli priprave v pri-jetnem okolju Fiese. ■ v.p Alpsko smučanje Najmlajsi tekmujejo vsepovsod Cicibani so se na prvi regijski tekmi zbrali v soboto na Ravnah an Koroškem, za SK Velenje pa sta dvojno zmago prismučali Alenka Vašl in Sara Stefanovič; pri cicibanih je bil Nejc Lenart 13, Tomaž Sovič 15. in Andraž Voršič 31. V nedeljo so najmlajši nastopili v Kranjski gori na tekmi za pokal Sladkosned. Pri cicibanih jer zmagal Tomaž Sovič, 7. je bil Vid Osterc, pri cicibankah pa je bila Maruša Skornišek šesta. Uvrstitve velenjskih predstavnikov na državnih tekmah: Kope, 16. januarja - mlajše deklice: 4. Tina Zager, 12. Tanja Tomažič, 15. Ines Vrabič, 26. Špela Osterc, 41. Anja Višček; mlajši dečki: 23. Matic Meža, 37. Matija Plazl, 92. Nejc Korenič. Kranjska gora, 17. januarja - mlajše deklice: 8. Tina Zager, 12. Ines Vrabič, 23. Tanja Tomažič, 30. Špela Osterc, 31. Anja Višček; mlajši dečki: 17. Matic Meža, 95. Nejc Korenič. Krvavec, 16. januarja - starcjše deklice: 10. Ana Drev; starejši dečki: 40. Jernej Voršič, 44. Marko Prkič. Kranjska gora, 17. januarja - starejše deklice: 4. Ana Drev, starejši dečki: 43. Jernej Voršič. Plavanje Tina zmagala v Avstriji Po krajšem tekmovalnem premoru, ki so ga izkoristili za pospešene treninge, so velenjske plavalke in plavalci nastopili v Avstriji. Manjša skupina se je udeležila 9. mednarodnega mitinga v Linzu, na katerem je nastopilo 370 plavalcev iz devetih držav. Plavalci so najprej nastopili v štirih disciplinah, najboljša osmerica pa se je nato pomerila v velikem finalu na 100 m mešano. Najbolj se je izkazala Tina Pandža s prvim mestom v svojem letniku, Jernej Ocepek pa je bil tretji. Kadetinje, letnik 85 -100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:01,19; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:10,07; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1.10,13; 200 m mešano: 2. Tina Pandža 2:29,60; 100 m mešano: 1. Tina Pandža 1:09,78; letnik 86 - 100 m prosto: 7. Nina Kugonič 1:07,39. Kadeti, letnik 84 -100 m prosto: 5. Jernej Ocepek 58,03; 100 m hrbt-no: 4. Jernej Ocepek 1:06,20; 100 m dclfin: 2. Jernej Ocepek 1:04,32; 200 m mešano: 4. jernej Ocepek 2:23,23; 100 m mešano: 3. Jernej Ocepek 1:05,76; letnik 83 -100 m hrbtno: 4. David Danev 1:05,35; 100 m hrbtno: 8. David Danev 1:04,78. ■ Marko Primožič Smučarski skoki Tekmi tudi v Velenju Na 30 - metrski skakalnici ob velenjskem gradu sta bili v soboto in nedeljo dve tekmi za dečke do 10 let, nastopilo pa je kar 89 mladih skakalcev. Sobota: 1. Roglič (Zagorje), 2. Zajc (Mislinja), 3. Klemen Omladič, 5. Gašper Berlot, 30. Lovro Zupan (vsi SSK Veienje); nedelja: 1. Jošt (Ilirija), 2. Zajc (Mislinja), 5. Gašper Berlot, 34. Lovro Zupanc, 37. Klemen Omladič (vsi SSK Velenje). V soboto je bila v Planici na 90 - metrski skakalnici tekma mlad-incev do 16 in do 18 let ter članov za pokal MIP. V vseh treh kate-gorijah je zmagal Čavlovič (Triglav), uvrstitve velenjsldh tekmoval-cev pa so: do 16 let: 13. Marko Perše, 14. Marko Šteharnik, 35. Andrej Podlipnik; do 18 let: 20. Marko Zorko, 28. Marko Perše, 29. Marko Šteharnik, 30. Uroš Kočnik, 35. Tahi Globačnik, 57. Andrej Podlipnik; člani: 19. David Adamič, 30. Marko Zorko, 43. Luka Ograjenšek, 46. Uroš Kočnik, 51. Tahi Globačnik. UJ.o. Strelski šport Smola s pištolo Na velikem mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah sta za slovensko reprezentanco nastopila tudi Velenjčana Simon Veternik in Sabina Suljič, oba s pištolo. Slovenija je prvi dan med člani osvojila 4. mesto, Veternik pa je zaradi smole s pokvaijeno pištolo nastrel-jal le 565 krogov. V nedeljskem delu je nato streljal z izposojeno pištolo in dosegel enako število krogov, kar je v posamični uvrstitvi pomenilo 15. mesto. Slovenska reprezentanca je (brez njega) osvo-jila 1. mesto in nov državni rekord s 1730 krogi. Mladinka Sabina Suljič je nastopila v konkurenci članic in s 358 krogi osvojila 19. mesto. V 3. krogu regijske strelke lige so pioniiji Mroža dosegli odličen rezultat in so s 536 krogi zmagali med ekipami, streljali pa so Kok (183), Blagovič (181) in Plot (172), med posamezniki sta bila Kok in Blagovič 2. in 3. ■ Franjo Žučko Šahovske novice Mazeju vse zmage Na osnovnošolskem regijskem prvenstvu v Žalcu so bili odlični člani ŠŠD Velenje. Jernej Mazej je premagal vse nasprotnike, Peter Lendero je bil drugi, 6. IgorTopič in 13. Mitja Zupan, Jernej in Peter pa sta si priborila tudi nastop na državnem prvenstvu osnovnošolcev. Na mesečnem turniiju za prehodni pokal ŠŠD se je zbralo 15 tek-movalcev, najboljši trije pa so bili Milan Goršek, Radiša Rajkovič in Drago Kristan. V soboto je bil v Brežicah mednarodni turnir v hitropoteznem šahu, na katerem je nastoipilo 81 igralcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije, med njimi tudi dva člana ŠŠD Velenje. Milan Matko je osvojil 19., Asim Huremovič pa 32. mesto. UA.N. 18 w im OBVEŠČEVALEC 21. januarja 1999 V spomin Radu Vogrinu V poznih popoldanskih urah smo se 12. januarja na pokopališču v Podkraju poslovili od našega rojaka, starega Velenjčana, up-okojenega mizarja, priznanega sadjarja, vinogradnika in velikega Ijubitelja narave, Rada Vogrina. Luč sveta je ugledal v Stari vasi pri Velenju leta 1922. Ze v mladosti je kazal veliko Ijubezen do nar-ave. Gozd mu je bil pravljična dežela in v njem je preživel večino svojega prostega časa. V vsakem grmu in skupini dreves je videl umetniško stvaritev narave. Vedel je kje rastejo najbolj sočne in dišeče jagode, borovnice in robide in kje bodejo iz zemlje najlepši jurčki. Na svojih poteh po gozdu je občuteno spremljal življenje v njem. Vedel je kje gnezdi-jo tatinske srake, vrane in igrive veverice. Do podrobnosti je poz-nal njihov način življenja, saj ni bilo leta, da ne bi na svojem domu udomačil mladička te ali one živali. Na pomlad je hodil po gozdu z nožem in sadnimi cepiči v rokah, ter poizkušal svoje cepilne veščine na divjakih sadnega drevja. Neredko mu je tako cepljenje tudi uspelo in naslednje leto so ce-pljene sadike iz gozda romale v njegov domač sadovnjak. Ze kot osnovnošolec je imel veselje in smisel za obdelavo lesa, zato se je odločil za mizarski poklic. Po štiriletni učni dobi je postal odličen mizarski pomočnik. Spoštoval in cenil je les tako, da je vsak kos trikrat obrnil v rokal in premeril. Vedno se je zavedal tega, da je drevo podrto v petih minutah, da pa je potrebno sto let in več, da zraste. Po vojni se je sprva zaposlil v mizarski delavnici premogovnika Velenje, nato je bil vodja strojne delavnice Mizarstva Velenje, po njeni ukinitvi pa se je zaposlil v tovarni Gorenje kot orodjar pri izdelavi kuhinj Gorenje, kjer je delal do upokojitve. Na vseh de-lovnih mestih je bil spoštovan mizarski strokovnjak, med sodelav-ci pa cenjen in priljubljen tovariš. Nekaj let po vojni si je ustvaril družino in kupil v neposredni bližini sedanjega pokopaiišča z grmovjem in trnjem obraslo poseko. Tam si je postavil skromen a lep dom. S svojimi pridnimi rokami je ust-varil lep sadovnjak obdan z brajdami. V glavnem je sam vzgojil vse sadne sadike in jih s strokovnimi posegi oblikoval v drevesa z lep-imi krošnjami. Svoje velikc izkušnje v gojitvi sadnega drevja in vinske trte, predvsem pa brajdnih nasadov je poslej posredoval znancem in neznancem v biižnji in daljni okolici in leto za letom obrezoval drevje in trtne nasade. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z gojitvijo cvetlic trajnic in lončnic. Poleg vsega pa je še vedno našel čas za delo v svoji skromni in pri-jetni mizarski delavnici. Ni malo hiš katerih pročelja krasijo vhod-na vrata, ki so delo njegovih rok; bil je mojster svojega poklica. Sedaj ko počiva v neposredni bližini svojega doma naj mu veter z Gradišča božajoče preko gomile prinaša ptičje petje iz domačega sadovnjaka. ■ Ivan Pirš mali OGLASI POROCNI SALON DOMINO Janka Ulriha 40 Pesje pri Velenju tel: 063/857-379 041764,313 k Obiščite nas: oeljka do petka . ih 15.-18. uro in v soboto med 9.-12.uro OBLACILA ZA POROKO, KRST IN OBHAJILO KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Šalek 20, Tel.: 063/865-050 naročila okenskih polic - vsak dan od od 8.-15. ure naročila nagrobnikov - vsako soboto od 8.-14. ure nagrobniki -10 % popust v januarju APARATI IN STROJI RAČUNALNIK S PR0GRAM0M za dvostavno knjigovodstvo, prodam. Telefon 858-466. KUPIM 0TR0ŠK0 NADSTR0PN0 P0STELJ0, kupimo. Telefon 863-234. PEČ ZA CENTRALN0 KURJAV0, po možnosti litoželezno, kupim. Telefon 063-778-462. LOKALI V NAJEM 0DDAM nedograjen lokal, cca. 40 m2 na Žarovi 15. Telefon 861-714. 0DDAM0 VEČ P0SL0VNIH PR0ST0R0V v najem. Telefon 856-899. OSTALO VLJUDN0 PR0SIM, če mi kdo odstopi širši kavč, posteljnino, žensko konfekcijo in perilo št. 44 in 46 ter oblačila za dojenčka. Telefon 041-764-277. (Hvala, če boste pomagali!). P0SREDNIŠTV0 0DKUP DELNICIN SPREJEM B0RZNIH NAR0ČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 POSESTI ZAZIDLJIV0 PARCEL0 V CENTRU VINSKE G0RE, prodamo. Telefon 708-010. PARCEL0 V LETUŠU, 700 m2, prodam. Telefon 861-969. KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, 50 arov, v Studencih, prodam. Telefon 715-764. POZNANSTVA SP0ZNATIŽELIM iskrenega, dobrosrčnega, neodvisnega upokojenca od 60 do 65 let. Zaželjen voznik z lastnim avtom. Šifra: "Bliža se pomlad". RAZNO PRODAM 200 LITRSKI HRAST0V SOD, prodam. Telefon 856-603. KVALITETN0 KRM0, prodam. Telefon 863-376. D0BR0 0HRANJEN0 SPALNIC0, temne barve, prodam. Telefon 855-477. STORITVE PVC 0KNA IN VRATA za novogradnje ali prenovitve ter vse vrste rolet in žaluzij izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943 ali GSM 041-661-194. BAGAT - SINGER SERVIS. Telefon 718-458. STANOVANJA V NAJEM 0DDAM dvosobno stanovanje v Šaleku. Telefon 857-825. KUPIMO GARS0NJER0. Telefon 856-899. VOZILA FIAT126 P, letnik 89, prodam. Telefon 861-969, popoldan. JUG0 45 AX, letnik 88, prodam. Telefon 882-932. FIAT126 P, letnik 88, nanovo registriran, prodam. Telefon 882-985. MALO RABLJEN TRAKT0R TV 419, 24 km z novo prikolico, prodam. Telefon 063-850-844. VIS011 RE, letnik 88, prevoženih 107.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-518. ZASTAV0101, letnik 89, prevoženih 85.000 km, ugodno prodam. Telefon 719-079, zvečer. ŽIVALI TELICO SIMENTALKO, 150 kg, prodam. Telefon 854-051, zvečer. KUPIM KRAV0 po telitvi s teletom ali brez. Telefon 885-152. TELETA, starega do 15 dni, kupim. Telefon 854-872. OVCO, 7 mesecev staro, za zakol, prodam. Telefon 882-575. PRAŠIČA, po 240 SIT, prodam. Telefon 722-396. TELIČK0, SIVK0, težko 180 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 893-255. TELIČKO, 250 kg, prodam za zakol. Telefon 893-590. ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, pro-dam. Telefon 855-312. TELIČKO SIVE BARVE, težko 100 kg, prodam. Telefon 893-532. TRIBIKCE, 120 in 200 kg, prodam. Telefon 882-575. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, samce, stare 4 mesece, prodam. Telefon 857-893. DVA PRAŠIČA po 120 kg, prodam. Telefon 881-196. KUPIMO: • HITRO VSELJIVO HIŠO NA OBROBJU NASEUA V VELENJU, •EN0S0BN0 STANOVANJE NA TOMŠlCEVI ALIV STANDARDU, •DV0S0BN0 STANOVANJE, Kl Nl NA G0RICI, • STARO HIŠO OB CESTl TALCEV V VELENJU, • ŠTIRISOBNO STANOVANJE. PR00AM0: -VEČ HIŠ V VELENJU IN OKOLICI, •EN0S0BN0 STANOVANJE NA GORIŠKI, • DVOSOBNA STANOVANJA 54 M2 Z ZDRUŽEN0 KUHINJO IN DNEVNO NA GORICI, •RAZLIČNA TRISOBNA STANOVANJA V VELENJU, •DV0S0BN0 STANOVANJE NA KT, PRODAJALCI 0STANEJ0 V NJEJ K0T NAJEMNIKI. 063/ 861-835, 0809/ 624-778, 041/ 620-269 CETRTEK, 21. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na sv-idenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00DJ nevvs: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PEIEK, 22. januarja: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45Kličemo UNZ Celje; 9.00Turistična ponudbaZreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poroćila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 24. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačiml ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEĐEUEK, 25. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kđaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.(00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova tur-istična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Miinvi; 18.00 Živ žav, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NOVO V SOSTANJU! Vabljeni tudi v IPPON CAFFE BAR na avtobusni postaji v Šoštanju! Prijazno ste vabljeni v prijeten nov IPPON CAFFE BAR nasproti bazena v Šoštanju, kjer si lahko privoščite tudi hitro pripravljene jedi z žara, vsak dan od 5. do 24. ure. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662 Prišel sem domov, v domači svet in nisem vedel, kako spet obnoviti, tisto, kar je cvetelo in je sedaj ovenelo. (Danijel) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina, brata in strica DANUELA STROŽIČA 18.11.1972 - 14.1.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Hvala sorodnikom, sosedom, darovalcem rož in sveč, pevcem moškega pevskega zbora Lokovica, Gasilskemu društvu, govorniku gospodu Vovku, gospodu župniku Jožetu Pribožiču za opravljen obred, društvu distrofikov Ljubljana, Metodi Gorjan za lepe besede in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati, mami, sestri in brat z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice JUSTINE JA VORNIK rojene VODONČNIK 8. 3.1926 - 12.1.1999 iz Pake pri Velenju Ne jokajte ob mojem grobu Ie tiho k njemu pristopite spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala sorodnikom, sose-dom in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu Valenciju za poslovilne besede, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred in sveto mašo. Posebna zahvala tudi sorodnicama, ki sta ji stali ob strani v času hude bolezni in v njeni zadnji uri. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi! VSINJENI 21. januarja 1999 OBVEŠČEVALEC NAŠ ĆAS 19 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in botre FRANČIŠKE NAREKS 26.1.1932 - 9.1.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala govorniku za izrečene besede ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. VSINJENI t Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete VIDE CEGNAR rojene TOMAZIN 28. 3.1932 - 10.1.1999 iz Efenkove c. 10 v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem ter bivšim sodelavcem za darovano cvetje, sveče in da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala govornikoma za poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen oberd. Žalujoči: moi Silvo, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata STANETA ČUJEŽA iz Velenja 29. 9.1930 - 15.1. 1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli tiho sožalje. Posebna zahvala velja družini Jošar za takojšnjo pomoč, dežurni službi Zdravstvenega doma Velenje, vsem govornikom, pevcem, Zvezi borcev, kolektivu Termoelektrarae Šoštanj in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: iena Minka, otroci Milena, Stanislav, Alenka, Zdenko z druiinami, šest vnukov, sestri Mici in Ivica z družinami in ostali sorodniki Še dosti bi povedal, a vse besede v prsih mro. Samo še to: da rad obdelal poslednjič zemljo bi rodno. Predragi, saj vas nisem za-pustila, na pot le k Bogu grem od vas, tam Mater Sveto bom prosila, da zrli kdaj bi v njen obraz! (Podhomski) ZAHVALA 11. januarja nam je umrla ljuba mama, babica in prababica ANA OVČJAK iz Topolšice 1910-1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zanacem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se njenim zdravnikom za lajšanje bolezni, sodelavcem Termoelektrarne Šoštanj in Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, sosedom, gospodu Usarju, govorniku za poslovilne besede, pevcem ter gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih kakorkoli poma- gali. Žalujoči otroci: Ana, Ivan, Mojca, Milka, Joie in Olga z druiinami Skrb, delo in trpljenje, Tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel, tudi roke ne podal, smrt Te vzela je prezgodaj, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija FRANCA BEGA iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnega pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Bolnišnice Topolšica, PGD Gaberke, govorniku gospodu Rafku Blatniku, kolektivu Premogovnika Velenje, pevcem in godbi. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč družinam Zaveršnik, Jud, Zajc in Borovšek. Žalujoči: hčerki Silva in Majda ter sin Branko z družinami 10. januaija je v 91. letu starosti, spokojno, za vedno zaspal dragi oče PAVEL KUMER - PAVLIN nekdaj stanujoč na Cesti v Bevče 36 Na njegovo izrecno željo smo ga pokopali 13. januaija v najožjem družinskem krogu. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju za potrpežljivo, a strokovno nego, ki je gotovo pripomogla, da je oče dočakal zavidljivo starost. Žalujoča sin Fonzi in snaha Anica Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata RADA VOGRINA 12.12.1922 - 9.1.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter množično udeležbo na nje- govi zadnjipoti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: sin Florjan z ieno Tatjano in vnuki Tomai, Klavdija in Jure ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre VIKTORUE KRENKER rojene Rotovnik iz Plešivca 19.2.1951 -12.1.1999 Vživljenju le skrb in delo sipoznala. Sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjerni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala sosedom za izkazano nesebično pomoč, gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma Ivanu Mrzdovniku in Petru Lipnikarju za besede slovesa, ženskemu PZ iz Plešivca ter kolektivoma Vegrada in KZ Šaleška dolina. Zahvaljujemo se osebju ORL Ljubljana in dr. Jožetu Zupančiču iz Velenja. Kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Smrt zaboli žive. Vzame jim glas. Nastane veliko tišine. (I. Stropnik) Žalujoči: moi Joie, sinovi Silvo in Marko ter Rajko z Marjano, mama Vida, sestri Anica in Joiica z druiinama ter ostali sorodniki Milan Matko:"Nova spoznanja v veterini ne zaostajajo v primerjavi z drugimi. Poskušal jim bom slediti. v pomoč pa mi bo tudi sodelovanje z znanci iz tujine." V Topolšici zasebna veterinarska ambulanta "Toplica" V začetku leta je v zdraviliš-kem kraju Topolšica odprla vrata prva zasebna veterinarska postaja na območju občin Ve-lenje, Soštanj in Smartno ob Paki. Za takšen korak se je od-ločil domačin, veterinar Mi-lan Matko. Najbrž ne bomo pretiravali, če zapišemo, da v veliko zadovoljstvo mnogih lju-biteljev oziroma lastnikov psov, mačk, ptic in drugih hi-šnih ljubljencev od blizu in da-leč. Idcja o zasebni ambulanti za male živali je v njem tlela dalj časa. "Nekako si nisem zelo želel, da bi začel zase. Nadalje-vanje svojega dela sem po spe-cializaciji na področju ortope-dije in nevrologije v tujini (v Svici in Ameriki) videl v ekipi strokovnjakov- veterinarjev, vendar ideja nekako v okoljih, kjer sem delal v minulih 15 le-tih, ni naletela pri vseh na ugo-den odmev. Zato sem se lani odločil, da bom poskušal nada-Ijevati svoj način dela, kjer je v ospredju strokovno delo, zase. Ttidi prostor oziroma zemljišče sem imel. Ni bilo lahko. Bil pa sem prijetno pre-senečen, kako so mi pri tem pomagali nekateri domači proizvajalci zdravil in opreme. Nekateri so me našli kar sami. Donatorstvo švicarskega pod-jetja Mathisy, s katerim sode-lujem že 10 let, pa mi je omo-gočilo, da imam menda edini v Sloveniji opremo, potrebno za vstavljanje umetnih kolkov pri Velenje bo aprila dobilo še eno lekarno Obnova znamenite romarske Ob vstopu v novo leto so tudi v krajevni skupnosti Nova Stifta položili karte na mizo in oceni-li svoje delo v minulem letu. Prav izjemnih stvari v tej raz-prostranjeni krajevni skupnosti lani niso dosegli, tako vsaj pra-vijo, pridobili pa so veliko. Vsa-ka pridobitev je seveda zelo po-membna za določen del krajanov, za večino je morda ce-lotni izkupiček povprečen, za vse pa velja, da so bili pridni. Posebej veseli so novih poso- dobljenih cestnih odsekov v sre-dišču kraja, vsaj dve nalogi pa sta ostali neuresničeni, ena zaradi pomanjkanja denarja in druga zaradi nerešene lastnine zem-ljišč. Za kraj in obiskovalce je pomembna javna razsvetljava v središču Nove Stifte, kamor lah-ko prištcjemo tudi telefonsko govorilnico ob gasilskem domu, postavili so hidrant in v te name-ne obnovili vodnjak. Najbolj zajetna naloga in nalož-ba zadnjih let je temeljita ob- nova znamenite božjepotne cerkve, ki so jo nadaljcvali tudi v lanskem letu. S pomočjo kra-janov, izjemno prizadevnih po-sameznikov in občine Gornji Grad so zbrali dovolj sredstev za zamenjavo celotne strešne kriti-ne, namestili so odtočne žlebo-ve in postavili strelovod, kar je bil velik zalogaj. Zadovoljni so tudi ob dejstvu, da so zagotovi-li zemljišče za širitev pokopališ-ča in nameravano izgradnjo nove mrliške vežice. Društvo gojiteljev malih živali Solski center Velenje Novi višješolski program bo! Dvoma o tem, ali bodo na Šolskem centru Velenje v šolsko leto 1999/2000 izobraževali še v novem višješolskem programu ni več! Po seji strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno izobraževa-nje (bila je pred tednom dni) to lahko z gotovostjo že trdijo. "Program ki ga je pripravila posebej imenovana delovna skupina, so spreje li, kar pomeni, da bomo v okviru naše višje strokovne šole za elek-troniko na novo izobraževali še študente rudarstva in geotehnolo gije," nam je z zadovoljstvom povedal ravnateljii višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag. Milan Meža. V prvem študijskem letu bodo razpisali 30 prostih mest za izobraže vanje odraslih (ali po starem za študij ob delu), v naslednjem (2000/20001) pa tudi za mladino (ali za redni študij). Študij bo za odra sle trajal tri, za mladino dve leti, diplomanti pa bodo po uspešno kon čanem izobraževanju pridobili naziv inženir rudairstva in geotehnologi je. V razpisu za vpis v srednje in višješolske progirame, objavljen bo 30 januarja, novega programa višje strokovne šole Centra še ne bo, am pak ga bodo objavili kasneje. Po Meževih besedah so na pristojne republiške organe naslovili prvo pobudo o možnostih izobraževanja v novem višješolskem programu septembra, leta 1997. K razmišljanju jih je spodbudil predvsem inte res gospodarstva. "Analiza potreb je namreč pokazala, da tovrstne kadre potrebujejo predvsem v našem okolju, tudi v revirjih, podjet ja, katerih dejavnosti so površinski kopi, tunelogradnje in podobno Bojazni, da študentov ne bo dovolj, ni." Izobraževanje v novem viš ješolskem programu bo potekalo podobno kot v že obstoječem za elek-troniko, kar pomeni, da bodo študentje precejšnjo pozornost nameni li praktičnim znanjem, ki jih bodo pridobivali v podjetjih pod vodstvom mentorjev. Čeprav je bilo evidentno, da je ta program umeven sam po sebi v tem okolju, kljub nekaterim prednostim (višja šola, predavatelji, ki jih bodo pri splošnih predmetih združevati tudi s programom elektronike) težav ni manjkalo. Razlog zanje pa naj bi bilo nepravočasno sprejetje zakon ske podlage na ustreznih republiških organih. Naj še zapišemo, da hkrati z novim višješolskim strokovnim programom doživlja prenovo tudi srednješolski program za poklice tehniki. Utp za hišne Ijubljence hišnih ljubljencih," je povedal Milan Matko. Vzorno urejena ambulanta premore vse za zdravljenje ma-lih živali, od enostavnih do zahtevnih kirurških posegov. Ko bo uspel pridobiti še vso potrebno laboratorijsko opre-mo, naj bi ambulanta prerasla v veterinarsko bolnišnico. Prej zagotovo ne, kot v naslednjih dveh letih, pravi Matko, ki ima s svojo ambulanto še nekaj drugih idej. O njih bo povedal takrat, ko bodo dane obljube postala dejanja. Certifikat, ki ga ima za svoje delo, je gotovo merilo njegove strokovnosti. Še večje je števi-lo tistih, ki iščejo pri njem po-moč za svoje hišne ljubljence. Ti prihajajo praktično iz cele Slovenije, tudi iz sosednjih dr-žav Hrvaške, Italije in Avstrije. Veterinar Milan Matko nam je še zatrdil, da bo v svoji am-bulanti sprejemal paciente po naročilu, vrat pa ne bo zaprt tudi naključnim lastnikom ma-lih živali. Prav tako ne bo odre-kel pomoči tistim lastnikom drugih živali, ki ga bodo iskali v nujnih primerih. Ambulanta za male živali "To-plica" v Topolšici je odprta vsak dan od 8. do 12. ter od 15. do 18- ure, (razen ob sre-dah in sobotah popoldan ne). UTp Naložba pokrita z lastnimi sredstvi Po svežo kri v tujino Zagotovo marsikdo ne ve, da v Velenju že dolgo vrsto let uspe-šno deluje društvo, ki združuje gojitelje malih živali. Sekcijo republiškega društva so usta-novili 14. februarja leta 1982 v Soštanju, že takrat pa so se vanj vključili Ijubitelji in rejci ma-lih živali iz Šaleške in tudi Mi-slinjske ter Savinjske doline. Zanimivo je, da je bilo prvo leto članov največ, blizu 200. Danes je res aktivnih še okoli 45. S čim vse se ukvarjajo, nam je zaupal Roman Dvorjak, podpredsed-nika Društva gojiteljev malih živali Velenje. "Sedanji člani se ukvarjamo predvsem z kunčjerejo, golo-barstvom in perutninarstvom. Sem je zajeta tudi vzreja drob-nice kot so koze in ovce. Največ pa se ukvarjamo z vzrejo vodne in okrasne perutnine," smo iz-vedeli uvodoma. Pravi ponos članom društva predstavlja njihov dom, ki so si ga postavili na tako imenova-nem Deberškovem hribu v bli-žini Škal. Dviga se tik nam mest-nim odlagališčem odpadkov, kar članov, skoraj 30 jih je, ki so si tam uredili "štale" za svoj hobi in veliko ljubezen, ne moti. V domu se dobivajo vsaj enkrat mesečno, da dogovorijo vse po-trebne aktivnosti, po vseh letih druženja pa so tudi prijatelji. Kako pa je z iskanjem pravih partnerjev za njihove male ži-vali, kako torej skrbijo za kvali-teten razplod. "Včasih je to tež-ko. Slovenija je majhna, živali prehitro krožijo, potem pa pri-de do sorodstva, ki poslabša vr-sto. Zato moramo nekatere vr-ste živali kupovati v tujini in tako prinesti svežo kri. Tako smo bili pred kratkem na Ceš- kem na evropski razstavi malih živali. Uspešno smo opravili ne-kaj izmenjav." Decembra so člani društva pri-pravili vsakoletno razstavo pred Erino trgovino Vis a Vis, ki jim vedno prijazno ponudi prostor za razstavo. Na njej so tudi to-krat predstavili letošnji prirast. Razstavaje bila uspešna, razsta-vili pa so kar 23 pasem kuncev v 29 barvah, 40 pasem perutni-ne, vodne in okrasne... Skupaj več kot 300 simpatičnih malih ži-vali. Ob tem je naš sogovornik dodal: "Pri našem delu ni veli-ke dobičkonosnosti. Marsikdo od tistih, ki se nam je pridružil, ker je mislil, da bo z vzrejo ma-lih živali zaslužil, je že odnehal. Sedaj smo ostali Ie tisti, ki ima-mo te živali resnično radi. Pono-sni pa smo tudi, ker na razsta-vah na regijskem in državnem nivoju dosegamo lepe rezultate. Letos smo jih za vzrejo perutni-ne dobili 16, pri kunčjereji pa kar 24. Zagotovo je bil to leto najuspešnejši rejec Franci Hro-vat iz Doliča. Goji več vrst kun-cev, razstavil je kar pet pasem, pa zlate fazane, jerebice...". Vso dejavnost člani sami finan-cirajo z dohodki iz prostovoljne-ga dela, od srečelova... Še ved-no pa so hvaležni tudi Premogovniku, ki jim je odsto-pil zemljišče za njihovo zanimi-vo dejavnost. Vsem, ki se z njo ukvarjajo, pomeni ogromno. Nekaterim največ. Vzame jim veliko časa, ki jim ga ni škoda] Cetudi so kdaj tudi po ves dan. zdoma, s svojimi živalmi. U Bojana Špegel. foto: bi, vos so se s svojim delovanjem lani še posebej izkazala društva, ki ima-jo v svojih vrstah prizadevne in vestne ljudi, ostalo pa je seveda še precej želja, načrtov in po-treb. Slednje čakajo nov uprav-ni odbor krajevne skupnosti, ki se je soočil z novim štiriletnim obdobjem. Ujp Lani so v javnem zavodu Le-karna Velenje v soglasju z usta-noviteljem Mestno občino Ve-lenje, pristopili k nakupu poslovnega objekta na Kidriče-vi cesti v Velenju, ki ga gradi Vegrad, in kjer bo predvidoma aprila letos odprla vrata nova velenjska lekarna. S tem bo me-sto Velenje končno imelo dve le-karni. Naložbo so v Lekarni Ve-lenje pokrili z lastnimi sredstvi. "Širitev lekarniške mreže jc del strategije razvoja lekarniškc de-javnosti v mestni občini Velenje z namenom, da približamo pre-skrbo z zdravHi vsem prebival-cem. Nova lekarna bo pomcm-bna pridobitev, saj računamo, da bo prevzela blizu 30 odstot-kov sedanjih potreb. V ta na-men bomo na novo zaposlili tudi dva farmacevta in s tem ne samo zmanjšali čakalne vrste v sedanji lekarni, ampak še bolj uveljavili vlogo farmacevta -svetovalca," pravi Jožica Bulajič, direktorica javnega zavoda Le-karna Velenje. Tako bodo ime-li farmacevti več možnosti in ča-sa za svetovanje o varni uporabi zdravil v obliki pogovorov z bol-niki. "Upamo, da bo letošnji nivo zdravstvenega varstva ostal na enaki ravni kot je bil lani, in da bo tudi založenost z zdravili vsaj tako dobra," pravijo v Le-karni Velenje, kjer so lani, tako je pokazala statistika, izdali zdravila na približno 314.000 re-ceptov. Ob pa so prodali še kak-šnih 868.000 kosov zdravil in drugega blaga. ■ Milena Krstič - Planinc cerkve Ob vsem tem je pomembno, da Krajevna skupnost Nova Štifta