Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. JUJ CENA 20 lir. Poštnina plačana V gotovini^ TUST 7. aprila 1950 LETO PETO < številka 2C8 Spedizione In abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20. n govori na sredvolivnem gtiorov.anju v. Kopru LlUDSKi TEDNIK Politični obzornik Preko Venizelosove vlade Ameriški vojni bujskači smatrajo, da Je bila dosedanja ameriška oboroževalna tekma izvedena v premajhnem merilu. Pred dnevi je zahteval Elsenhower nadaljnjih 500 milijonov dolarjev v ta namen. FLRJ Je postala Clanica UNESCO. Razširjajo vesti, da se nahaja HoCimingh v Pekingu. Arabska liga je na svojem zasedanju prepovedala arabskim državam sklepati sporazume z Izraelom. Izdala je dve resoluciji. Po prvi bodo arabske države v OZN podpirale Franka, po drugi pa se bodo prizadevale, da bi prišlo do rešitve spora med Anglijo in Jemenom. Noben romunski državljan ne more skleniti zakonske zveze s tujim državljanom. Zahodna NemCija Je sklenila s Francom trgovinski sporazum. Madžarska Je izvozila 6.000 ton pšenice v Turčijo. V Pekingu so ustanovili družbo za raziskovanje kitajskega narodopisja. Aleš Bebler je ta mesec predsednik komisije za atomsko enee-, gljo v Varnostnem svetu. V drugem Četrtletju 1950 bodo imele evropske države-, ki izvažajo premog, tri milijone ton presežkov, za katere nimajo kupca. 3.00t petrolejskih delavcev v Severnem Libanonu je priCelo s stavko. Enote kitajske narodnosvobodil-ne vojske so zavzele mesto Sičang v pokrajini Sikang. To je bilo eno izmed poslednjih kuomintangovih oporišč na celini. Angleški veleposlanik v Moskvi se je pritožil zaradi ukinitve diplomatskega kurza ruskega rublja po revalvaciji rublja. Pravi, da so cene za diplomate v Moskvi zelo visoke. Indonezija bo poslala svojo delegacijo v Moskvo. V Jokarti tudi so izjavili, da nameravajo v Lake Successu, prositi za vstop v OZN. Angleži pripravljajo novo ofenzivo na Malaji. Dosedanji delegat Anglije v Varnostnem svetu Je bil upokojen. Nadomestil ga Je Hubert Gladvvin, znani strokovnjak v OZN. Hočtmlnghove čete so prejšnji mesec osvobodile 2500 km2 vietnamskega ozemlja. Leona Bluma so pokopal! v Parizu. Policija je ubila v Egiptu več delavcev v spopadu, ki je nastal med njo in stavkajočimi stražami v rafineriji sladkorja v KenAi. Madžari so sklenili z Avstrijci trgovinski sporazum. Vtem letu mislijo Angleži zmanjšati svoj prlmankjaj v zlatu in dolarjih od 1532 milijonov na 758 milijonov. Z varčevanjem hoče vlada izboljšati plačilno bilanco, ki Je stalno pasivna. Med Albanijo in Anglijo so se pričela v Londonu pogajanja o škodi za angleške rušilce, ki so bili poškodovani v Kriškem zalivu. Kot znano, je mednarodno sodišče v Haagu priznalo Angliji pravico do 800.000 funtov štcrlin-gov odškodnine. Ministrski predsednik vlade Pakistana Liaquat Ali Khan je prišel v Delhi na razgovore s Pan-dlt Nehrujem, z njim se bo razgo-varjal o tem, kako bi v bodoče preprečili nemire in krvoprelitja V 'n »hodni Bengaliji. Sultana Hamida II., ministra brez listnice indonezijske vlade Je aretirala policija v Jokarti pod obtožbo, da je imel zveze s holandskim agentom VVesterlingom. Po nepotrjenih vesteh pluje v Trst ameriška ladja «Exilona» z 23 vagoni orožja; ki ga Italijanski vladi pošiljajo ZDA na podlagi Atlantskega pakta.Orožje naj bi prispelo v Trst 12. aprila. Ce je to res. tedaj je to ponovna kršitev mirovne pogodbe. Schumacher je izjavil, da Je njegova stranka proti vključitvi Zahodne Nemčije v Evropski svet v primeru, da bo tudi Posarje vključeno v ta svet. Po zadnjih vesteh je odbil Van Zealand mandat za sestavo nove belgijske vlade. Van Zeeland Je desničarski katoličan in seveda goreč Leopoldov pristaš. Krščansko socialna stranka Je že odobrila Van Zeeiandovo željo, da sestavi homogeno vlado. Stranka hoče skorajšnjo rešitev krize, da bi se Leopold čim preje vrnil. Angleški liberalci so predlagali novo volivno reformo. V londonskih krogih izjavljajo, da bodo kmalu nove volitve v Angliji. V Glasgowu je izbruhnila epidemija koz. DosedaJ so proti kozam že cepili 80.000 oseb. tioiie grška reakcija nadaljevali s svojo avanivrisiičao polilo na Baikano Popolni grški votivni rezultati so bili znani šele pred nekaj dnevi. Razdelitev sedežev v parlamentu je naslednja: populisti (Tsaldaris - desnica) 62, liberalci (Venizelos - center) 56, Epek {Plastiras in Tsouderos . levo krilo centra) 45, demokratični socialisti (Papantfreu - levo krilo centra) 35, demokratična fronta (Sochlanoooulis in socialisti - levica) 18, Metaksisti (Kotzlas. Maniadakis, Tourcovassllts - skrajna desnica) 16. nacionalna unija (Kanellopoulos, center) 7, agrard (republikanci) 3. nova stranka (Mar-kezinis - desnica) 1. Ti rezultati potrjujejo popoln poraz kraljevih populistov na volitvah, ki danes niti misliti ne morejo več na sestavo svoje vlade. Ljudstvo se je množično izreklo proti Tsaldarlsu in s tem obsodilo njegovo dosedanjo politiko. Drugo dejstvo, ki ga vidimo na teh volitvah je, da se je na njih uspešno uveljavila sredina (liberalna koalicija general Plasti ras-Tsouderos-Pa-pandreu), pri čemer je Plastirasu uspelo nabrati iz nič 45 poslanskih mandatov. Ob prvih rezultatih (ki smo jih tudi mi objavili), se Je zdelo, da bo Plastiras prišel na prvo mesto. Zaradi tega bi moral kralj dati Plastirasu pooblastilo, da sestavi novo vlado. Počasi pa so populisti dobili s pomočjo raznih potvorb in glasov vojaščine št nekaj glasov. Obenem Je poraslo tudi število glasov, ki jih je dobil Venizelos. Ker so sredinske stranke uvidele, da gre Tsaldarlsu zopet za to, da sestavi novo vlado, so sklenile porazum, pod katerim so pripravljene, sestaviti koalicijsko vlado, ki bi imela v parlamentu večino 136 glasov od skupnih 250, Plastiras bi moral prevzeti predsedstvo, čim bi dobil mandat od kralja. Pri tem pa se je pokazalo, da je dobil liberalec Venizelos več glasov kot koalicija Plastiras-Tsouderos In mandat Je dobil končno Venizelos. Ob splošnem presenečenju pa se Venizelos ni držal sporazuma. Obdržal Je sam predsedstvo vlade. Ob nadaljnjih pogajanjih sta vtaknila vmes prste kralj In tudi Tsaldaris, katerima ni bilo po volji, da pl dobil Plastiras, znani republikanec In preganjalec grških kraljev iz domovine, mesto v vladi. Tsaldaris je obljubil Vcnlzelosu pomoč populistov, da Je lahko sestavil skoraj popolnoma liberalno vlado. Vanjo Je prišel še Kanellopoulis, obrambni minister v prejšnji vladi. Ker se vlada lahko vzdrži v parlamentu samo ob podpori populistov je Jasno, da Je s tem popolnoma v njihovih rokah. Tako je bila v Grčiji po raznih manipulacijah ustvarjena preoblečena populistična vlada, katero Je grško ljudstvo na volitvah jasno odklonilo. Seveda tudi ne moremo govoriti o tem, da bo Venizelos vodil kakšno svojo politiko. Nekaj liberalcev, med njimi znani bivši zunanji minister Rendis, se je že obrnilo proti Veni-zelosu in tako je on prešel popolnoma v roke rojalistov. Pričakovali so, da bo zaradi splošnega pritiska podal Venizelos 1, aprila ostavko. Po dolgem razgovoru s kraljem je Venizelos izjavil, da Je pri. pravljen vprašati parlament za zaupnico, ker uživa njegova vlada popolno kraljevo zaupanje. Ce bo prišlo do glasovanja, bodo proti njemu glasovali Plastiras, Tsouderos in Papan-dreu. Podprli ga bodo seveda populisti in somišljeniki bivšega diktatorja Metaxasa. Ker je podpora Metaxasa še slabša kot podora populistov, nastane možnost delitve liberalne stranke, zlasti če se bodo povečala nasprotja med Venizelosom (ki od svojega slavnega očeta ni podedoval ravno ve. liko politične modrosti) in Rendisom. Ko Je pričela Venizelosu teči voda v grio, se je začel zopet ozirati na svoje bivše tovariše, ki jih je preje izdal. Sedaj se trudi, da bi razširil koalicijo, zlasti zaradi tega, ker je nje-govo vlado zapustil Kcneliopoulos, šef majhne unijske stranke. Ce pri tem ne bo uspel, pride vrsta na Piastlrasa, da sestavi novo vlado. V primeru, da se tudi Plastirasu ne posreči sestava nove vlade, tedaj bo razpuščen parlament in bodo razpisane nove volitve, to pot ne več po proporcialnem. temveč večinskem sistemu. V grške notranje zadeve se je začela cem-ešavati tudi Amerika, ki kot znano, hoče «močno grško vlado». ZDA so opozorile grško vlado, da je bila v okviru Maršalovega plana (obdobje od junija 1949 do Julija 1950) izkoriščena samo ena tretjina kreditov. Pravijo, da Je Kanellopoulos, gr- feiijye LJUDSKI TEDNIK STANE: v coni A in v Italiji: posamezna številka Ur 2* mesečno lir M v coni B posamezna številka Din 8 ' mesečno Din 30 v Jugoslaviji posamezna številka Din IS mesečno Din ft Vsaka posamezna stara številka stane dvojno. ški vojni minister moral podati ostavko na zahtevo ZDA. Kot vse kaže so ZDA zamerile populistom, ki podpirajo Venizelosa, da niso pravilno uporabili denarja, ki so ga jim dale na razpolago. Obtožujejo jih, da niso znali rešiti ekonomskih vprašanj, ZDA namreč potrebujejo v Grčiji tako vlado, ki bi se v državi toliko utrdila, da bi bili oni brez skrbi. Glede na to, da Je bila v Grčiji ustanovljena vlada, ki je lutka populistov, pravi Jakov Levi v «Borbi» med drugim tudi tole: «Jugoslovansko, kakor tudi grško ljudstvo Je glopoko zainteresirano na tem/, da se vzpostavijo miroljubni od- nosi na Balkanu. Medtem se pa grške reakcionarne sile poslužujejo Venizelosove vlade, da ne bi bile odstranjene zapreke, ki stoje na tej poti in bi lahko zato reakcija nadaljevala s svojo avanturistično in napadalno zunanjo politiko. Zaradi tega ni nikakršnega dvoma, da je v interesu obeh' sosednih držav, da se te zapreke od-, stranilo. Zaradi tega bi samo taka vlada, ki bi izražala željo grškega ljudstva po miru m mednarodnem sodelovanju, mogla povesti Grčijo m njeno ljudstvo po poti vzpostavitve normalni!) odnosov na Balkanu. To nalogo pa lahko izvede samo vlada, kj je resnično prekinila vezi s fašlslično-napadali nimi krogi Tsaklarisovih populistov In ostalo grško reakcijo. Taka pa ni današnja grška vlada. Ona je le orodb je v rokah najbolj reakcionarnih grških krogov, ki so po volitvah' preprečili sestavo vlade, ki bi predstavljala korak naprej k normalizaciji odnosov med našima državama». PUH) MIO imilA« «m pil izkrcam!» anetiškesa on® Ta teden italijanskega notranjega položaja bi lahko imenovali zatišje pred viharjem. Glavni dogodki so se v tem tednu razvijali v parlamentu, ki je včeraj prekinil svoja zasedanja za 14 dni. Kot smo že pisali v nsži prejšnji številki, so Nenni, Togliatti, Calamandrei in Di Vittorio predložili notranjemu ministru Scelbi interpelacijo zaradi ukrepov italijanske vlade, s katerimi je hotela zavreti borbo italijanskega ljudstva proti lakoti in revščini in s katero je zahtevalo mir. Cas, v katerem se je razvijala ta debata je zelo pomemben. Italijanskemu ljudstvu so Jasno pred očmi krvavi dogodki po vsej Italiji, s katerimi ie hotel klerofaši-zem utrditi si svoj položaju Z njimi jc hotel pokazati italijanskemu ljudstvu, naj se orožja, ki prihaja v Italijo v smislu pakta o vojaški pomoči, ne dotika. Italijansko vlado namreč resno skrbi, kaj bi dejal njen ameriški gospodar, če bi italijansko ljudstvo to orožje, ki je namenjeno napadalnim načrtom a-mer iškega imperializma — zmetalo v morje. Pokazati mora, da je gospodar notranjega položaja. Zato so bili odgovori vladnih predstavnikov v parlamentu večino približno enaki. Ne dotikajte se orožja, da ne bodo padle nove žrtve. Jasno je, da se italijansko ljudstvo ne bo brigalo za grožnje vladnih predstavnikov. temveč bo v trenutku, souieiske mešaie družile tudi na KitajsKem Sovjetska zveza je v pok rajni Sln-kjang ustanovila večje število mešanih sovjetsko-kitajskth mešanih družb. Cc pomislimo, da sl Je že bivša carska Rusija zagotovila posebne pravice v Slnkjang, kjer so številna naravna bogastva, tedaj se ne moremo čuditi, da je isti apetit gnal tudi hegemoni-stično politiko ZSSR, da si zavaruje svoje koristi pred revolucionarnimi težnjami kitajskega ljudstva. Vendar pa se ni ZSSR ustavila samo v Sinkjangu. Kakšna Je druga plat nedavno podpisane pogodbe o «prija-tcljstvu In gospodarski pomoči» kaže tudi nedavno ustanovljena mešana sovjetsko-kitajska delniška družba za letalski promet. Sporazum določa Izkoriščanje letalskih linij Peking-Cita, Pcking-Jakutsk in Peking Alma Ata. Kot vse kaže bodo v kratkem ustanovljene še druge podobne družbe. Kakšne so te družbe nam najboljše kaže primer Romunije, Kjer so v bujnem razcvetu. Pogodbe temelje na načelu 50:50 vloženega kapitala In 50:50 delitve dohodkov. Toda v praksi Je položaj popolnoma drugačen. Nekaj primerov: Sovjetska zveza Je v Romuniji s temi družbami že leta 1946 prevzela ves cestni pomorski In letalski promet. V Romuniji se Imenujejo te družbe So-vronr-družbe. «Sovrom-transport» ne skrbi samo za plovbo, temveč tudi za ladjedelnice. Ta družba Je bila ustanovljena tako-, da so dali Romuni svoje ladje m ladjedelnice, Rusi pa one ladje, ki so Jih zaplenili kot vojni plen v romunskih lukah. Romuni nimajo sedaj niti ene ladje, s katero bi sami razpolagali. Sovrom-družbe so sklepale pogodbe tudi s privatnimi romunskimi kapitalisti. Kapitalisti so dali svoja podjetja, Rusi pa nekaj kapitala in tako ustanovljene družbe so ostale po nacionalizaciji nedotaknlene In kapitalisti vlečejo iz njih še danes svoj redni del dohodkov, Sovrom-petroi Je v začetku nadziral 30% proizvodnje nafte, sedaj pa veliko več. Kljub temu, da Imajo Romuni za petrolej še svoje družbe, ne morejo brez dovoljenja ZSSR Izvoziti niti kapljice petroleja. Sovrom-ftlm nadzira 90% uvoza filmov tn ima 50% vseh najboljših filmskih dvoran v Romuniji pod svojim nadzorstvom. ZSSR preko teh družb nadzira 10071 proizvodnjo traktorjev, 100% proizvodnje metana, nad 70% proizvodnje premoga itd. Poučen je primer družbe Sovrom-lemu (les). Romunsko podjetje Lemu-eksport je izvozilo večjo količino lesa na Daljni vzhod. Na istem tržišču se je prav tako z romunskim Usom pojavila sovjetska družba Sovrom-lemu s tako nizkimi cenami da so morali dati Romuni svoj les skoraj zastonj, če niso hoteli, da bi se cena potrošila za ležarlno. Tovarne vojnega materiala v Romuniji delajo sedaj kot čisto sovjetska podjetja (kar Jih niso odpeljali). Ta podjetja Je dobila ZSSR kot nemško premoženje v Romuniji. Med take tovarne spada «Cresca», ki Je pripadala bivšemu I. J. Farbenin-oustrie, dalje Julio Melnl Itd V Sovrom-družbah je generalni direktor vedno Rus, njegov namestnik Romun, ravnatelji in upravniki so Romuni, njihovi namestniki pa Rusi. Seveda gre vse po navodilih Rusov in Romuni često nimajo vpogleda v delo podjetja Plače ruskega direktorja znašajo do 200.000 lejev mesečno, plače njegovih romunskih pomočnikov do 80.000, medtem ko dobi romunski delavre povprečno 4 do 5.000 lejev mesečno. Tako In na druge načine pomaga ZSSR graditi socializem v Romuniji In po drugih državah ljudske demokracije s tem da dviga in krepi svojo imovino v teh državah. Kapitulantska Informbirojevska vodstva so Izročila svoje države v roke ZSSR in ijh pretvorila v del sovjetskega ozemlja, ko gre za vprašanje miru ah vojne priprave, odločno povedalo svoje mišljenje. Kot kažejo obiski pri ameriškem veleposlaniku, poročila, ki jih je dal Piccardi po svojem sestanku V Haagu in druga posvetovanja, se bo italijanska vlada posiužila pri izkrcavanju že v naprej pripravljenega načrta. Francoski primer, da so izkrcali američka letala iz letalonosilke «Dixmude» v vojni luki Bizerti s pomočjo vojaštva in stavkokazov, govori, da se bo italijanska vlada po nasvetih onstran oceana poslužila iste taktike. Kot smo že omenili, se je prva faza te borbe proti ameriškemu orožju odigrala v italijanskem parlamentu v soboto. Prvi je govoril Nenni, ki je med drugim omenil, da je «pravi vzrok neredov v Italiji revščina; revščina, ki postaja eksplozivna, odkar ljudje vedo, da njihovo trpljenje ni naravna posledica stvari niti božje prokletstvo, temveč rezultat krute socialne krivice». Dejal je tudi, da odredbe z 18. marca vodijo na pot civilne vojne; z njimi je postavljena dežela v alarmno stanje in večne nerede. Socialist Calamandrei je dejal, da se fašizem uveljavlja na vseh kljiučnih pozicijah države. Togliatti je dejal, da so zakoni iz 18. marca posledica klerikalne in ameriške inspiracije. Scelba je bil v. svojem odgovoru zopet kot navadno farizejski. Dejal j® med drugim, da ga ne sKroi delovanje MSI, temveč komunistična «ilegala» itd. Na debati v nedeljo je Dj Vittorio obravnaval nekatere ukrepe, ki jih je podvzela vlada ob zadnji splosni stavki. Najboljši dokaz vladne politike je posledica, ki jo nastala zato ,ker je vlada prepovedala zborovanja po tovarnah, Zuradj tega je število aretiranih naraslo na več tisoč. Di Vittorio jo zaključil, rekoč, da se vlada moti, Ce misli, da bo s takimi metodami zavrla volj« do borbe in odpor sindikalne organizacije. Tudi ta dan se je oglasil Scelba. Dejal je, da izredni ukrepi, ki jih je v tem primeru podvzela vlada, niso prekoračili ustanovnih določil. Hvalu je socialne zakone De Gasperijeve vlade, ki so prvič izdani v Italiji. Nato se Je P« po, hvalil, da so prefekti izvršili svojo dolžnost. Prefekti «vedno branijo interese delavcev in 90 odst. rešijo socialne konflikte».., kasneje se je debata razvijala okrog bilance in predlogov, ki so jih predložili ministri Vanoni, Pel-la in Togni. Sforza je poslal pozdravni brzojav Achesonu ob prvi obletnici Atlantskega pakta, Piccardi pa je še naknadno izjavil, da bo orožje, ki prihaja iz Amerike «sigurno izkrcano», Ce se bo to res dogodilo, pa bo v tednu, kj je pred nami. pokaza-lp italijansko ljudstvo, iPJiXf .11 rTTrn 3 NAPADALNI NACRTI ali kako si Amerikanci predstavljajo bodočih 10 let Zadnji mesec dkorp ni dneva, da ne bi napadli Achesona y ameri-šfeem senatu, da ne govorimo^ o anneriškem tisfcu, ki je napovedoval skorajSnji «umik» Achesona iz zunanjega ministrstva. Zlasti napadajo Achesona republikanci. Ti napadi sledijo drug drugemu, kljub temu da vodi Acheson, kot znano, politiko, ki jo zagovarjajo tako republikanci, kot demokrati. Reiitev te «zagonetke» je v resnici čisto enostavna. «Nadstrankarska» zunanja politika je doživela zlasti na Daljnem vzhodu največji polom. Nekdo mora plačati 6 milijard dolarjev, ki so jih dali Američani CangkajSku. Republikancem ni zato, da hi danes, ko ni daleč do novih volitev imeli tudi oni na grbi ta «nadstrankarski» polom. Zato obtožujejo Achesona, da ima v svojem ministrstvu ruske Spillone, ki naj bi izdali namere ameriSke zunanje politike. Tako je na primer senator Bridges y prejšnjem tednu izjavil v ameriškem senatu, da «kaže zrušitev ameriške politike do Kitajske na to. čia obstoji v zunanjem ministrstvu ruski vdešpijon, ki je Kremlju pri tem i CVETKE iz tržaških listov Kdo pa bo grehe odpuStal tržaškim dopisnikom «Unità», res ne verna Ta Ust je namreč na svoji tržaSki strani 2. aprila zapisal tole bedarijo:: «Alt je res, ali ne, da je v Kopru duhovščina ustanovila krščanskosocialno Skupino sporazumno s tkovci in dejansko v sporazumu s Škofijo, ki ni obsodila, niti izobčila pobudnikov, kakor ni Vatikan obsodil enake «krščansko - socialne stranke», ki Je šla na nedavne «volitve» v Jugoslaviji?» o Ce bi jugoslovanski volivci brali to rest v «Uniti», bi se gotovo varatali, ali niso morda njeni uredniki ponoreli, kajti o krščanskih socialistih se v Jugoslaviji nikomur niti ne sanja. In vendar so o jugoslovanskih volitvah tudi v «Unità» pisali še 2*. marca takole: «Sistem glasovanja Je zelo nedemokratičen. Volivec se je znašel pred dvema volivnima skrinjicama brez vsakega zaklona, ki bi Jamčil tajnost glasovanja. Prva skrinjica je bila za vlado, druga za opozicijo». Kaj ho-čemo, ko pa imajo pri «UnRia tako kratek spomin. Le kje je bila skrinjica za krščanske-socia-liste? V laže!; pa noče zaostajati za Italijanskimi šovinisti In Inform-birojevcl niti «Demokracija» ter se bori za prvo nagrado v tekmovanju, kdo jih bo klatil bolj debele. 31. marca je ta čedni Ust napisal: «V plamenih požara v Sv. Petru Slovanov so morale zgoreti slike maršala Tita, delovni protokoli Titovih aktivistov In poučna knjižna razglabljanja o mar. ksizmu, kominformlzmu in titoizmu, da Je beograjske politike vendarle nekaj zaskelelo v očeh in jth opozorilo na nas Slovence pod Italije». O «Demokracija» je mislila pri tem na spomenico vlade FLRJ Italijanski vladi. Znnanje ministrstvo FLRJ je izročilo Italijanskemu poslaništvu v Beogradu to spomenico glede pre. ganjanja Slovencev v Italiji, preden so taitstl zažgali sedež DFS v Sv. Petru ob Nadiži. Zato v icj spomenici ni govora o tem požigu. To je jasno vsem, ki so brali dnevno časopisje. «Demokrati» pri ■Demokraciji» pa so porabili tudi to priliko, da bi blatili Jugoslavijo, katero bi radi oropali osvobojene Primorske In Jo priključili tržaškemu «raju». Podležil pomagal». Ta moda «ruskih špijo-nov», katerih se j« Acheson tako slabo varoval in bi inorai za to svojo napako sedaj plačati, je dosegla tako razmerje, da je moral Truman že večkrat obsoditi to gonjo. V Key Westu, kjer je na dopustu, je sklical prejšnji teden nenadoma tiskovno konferenco. Na njej jo obsodil kritike republikancev «kot poizkus sabotaže nadstrankarske politike, od česar bi imel največjo korist ravno Kremelj«. BLIŽNJI SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV Kakor so objavili v Washinglo-nu, Londonu in Parizu, bo v prvi polovici maja Š Londonu sestanek treh zunanjih ministrov: Aoheso-na, Bevina in Schujnana. O tem bodočem sestanku je Acheson odklonil sleherni komentar. Dejal je samo, da je obvestil člana skupine za načrtovanje v državnem depart-manu, naj napravi študijsko potovanje v Anglijo in Zapadno Evropo in ugotovi, kako vpliva evropski gospodarski položaj na ameriško zunanjo politiko. Po londonski verziji pa naj bi govorili Q Avstriji, Nemčiji, Japondki, priznanju Kitajske in o vprašanju «pomoči» Južni Aziji. Zanifniv komentar pa je napisal t> tej konferenci «New York Times», ki pravi, da imajo ZDA namen zahtevati med drugim od Francije in Anglije, da odobrita ameriški načrt za ureditev letalskih baz v Španiji. List je prepričan, dia so o tem že neuradno razpravljali na zasedanjih Atlantskega pakta. Strategični položaj Španije In Azorov že dalj časa zanima atlantske vojaške strokovnjake. Admiral Sherman, vodja glavnega stana pomorskih sM ZDA je na primer pred kratkim obiskal Salazarja in ob svojem prihodu New York izjavil, da je «Portugalska naredila ZDA veliko uslugo za obrambo atlantske cone s tem, da je dovolila uporabo svojih baz na Azorih ameriškemu letalstvu in pomorskim silam». RAZPRAVE V AMERIŠKEM SENATU V ameriškem senatu gre razpra. va o Marshalovem planu počasi naprej. Zaenkrat so letošnje nakazilo zmanjšali žq za četrt milijarde dolarjev. Zadnji poskus republikancev, da bi ga znianjSali še za 130 milijonov dolarjev. je propa diel. Razprava se bo, kot vse kaže, zaključila čele konec tega ted- na. Hkrati s to razpravo se bo zaključila tudi debata o četrti točki Trumanovega programa za «pomoč nerazvitim in zaostalim deželam». Kot prva priča je pred zunanjepolitično komisijo nastopil Acheson. Označil je ta program kot nizko ceno v svetovni borbi. Potegoval se je samo za 45 milijonov dolarjev, ki bi Sli v glavnem na Daljni vzhod. «Presenetljivo je pri tej pomoči — je med drugim dejal — da bodo mogli biti doseženi z mahmimi izdatki razmeroma veliki rezultati. To je dolgotrajen program, ki bo pokazal svoje uspehe Sele po petih ali desetih letih. Deset let je ena minuta v življenju naroda in ena sekunda v življenju civilizacije. Vprašanje, ki nas zadeva, je v tem. da si zagotovimo, da bo prihodnjih 10 let potekalo. kot si mi želimo», i Kako sl ZDA predstavljajo teh bodočih 10 let nam v malem kaže razprava v senetu, po kateri so enostavno sklenili, na ukinejo Marshallovo pomoč Angliji. Irska se je namreč pritožila, da ne vstopi v Atlantski pakt, če bo Anglija Se obdržala nadzorstvo nad! šestimi grofijami Severne Irske. Ta sklep bi tolmačili lahko tudi takole: če n« prepustite svojega vpliva nad Irsko, boste Angleži propadli prej in ne šele čez nekaj let. KONFERENCA V HAAGU Medtem ko delajo v ameriškem senatu načrte, kako bi sl ekonomsko podrediti svet in vojaški krogi priganjajo, naj odobre še 647 milijonov dolarjev kot dodatek proračunu «obrambnega ministrstva», so predstavniki ameriškega imperializma sklicali v soboto konferenco držav Atlantskega pakta v Haagu v smislu ameriških napadalnih načrtov. Po konferenci, ki je bila za zaprtimi vrati, je Johnson, ameriški tajnik za obrambo, izjavil, da še niso določili stroškov za celotni strateški načrt, ker to zadeva posamezne vlade. Dejal je, da so se stroški povečali, kar Pa ne bo veliko vplivalo n« ameriški prispevek. KONFERENCA V STRASSBURGU Konferenca v Strasaburgu se je končala kot že vse prejšnje. Na njih veliko govore predstavniki 13 držav, sporazumov pa ne dosežejo, ker morajo po nasvete vedno v Washington. Na konferenc; so odločili, da povabijo Posarje in Zapadno Nemčijo v Evropski svet. To pomeni, da j« tudi Evropski svet priznal obstoječi sporazum v Posarju med Francijo in posarsko vlado. Povedal je ceno Za vstop Zapadne Nemčije v Evropski svet, da tudi ona prizna ta sporazum. Delavci pristanišča v Antwerpmi zapuščajo svoje delovno mesto <0 pričnejo s protestno stavko proti vrnitvi Leopolda III. Za koga in zakaj se bori Leopold lil Belgijska vladna kriza, že druga v zadnjih sedmih mesecih, še vedno traja. Tudi Deoeze (liberalec) je kljub prvotnemu optimizmu vrnil mandat za sestavo vlade. Tako bo sedaj dobil nov mandat že Četrti kandidat za bodoče predsedniško mesto. Ce bi računali s tem da ja vladna kriza pred sedmimi meseci trajala dobra dva meseca, b( rešitev sedanje krize mogli pričakovati šele čez nekaj tednov. Leopold III. se ne bori samo za svoj prestol, temveč tudi za svoje velikansko kraljevsko premoženje. On je med najbogatejšimi ljudmi sveta. Temelje imetju belgijske kraljevske rodbine je položil Leopold IL, ko je ustanovil pred enim stoletjem «Mednarodno afriško družbo». Ta družba si je prisvojila bogate predele zemlje ob ravniku v Afriki, ki so danes zna ni pod imenom «Belgijski Kongo». Ima več kot 2 milijona km2 in na njem prebiva okrog 30 milijonov prebivalcev. Znan je bo bogatih nahajališčih uram. Kar ga izkopljejo, gre ves v ZDA. Dalje je belgijski Kongo bogat s kavčukom, slonovo kostjo in raznimi olji. Leopold II. se je proglasil leta ISS5 Za vladarja Konga. Pet let pozneje sl je dal odobriti od belgijskega parlamenta brezobrestno posojilo 25 milijonov frankov. Posojila ni nikoli vrnil. Iz kolonij je izčrpal ogromno premoženje. Teror, ki so ga počenjali njegovi vojaki v Kongu je bil tako velik, da je proti njemu protestirala celotna svetov- Italijanska vlada podžiga imperialistična stremljenja poraženih » j ^ tl «v f?o/“v „Tulfiolrr» trraimn Ha fašistov Odločni odgovor jugoslovanske vlade na spomenico italijanske vlade glede carinske zveze cone B S Jugoslavijo in bližnje volitve v co- conp B, v yso Julijsko krajino, da preneha jok živih in tesnobno bdenje mrtvih;» Te besede in naslovi organizacij, ki 6o prisostvovale zborovanju, so rU B so popolnoma zmešali | umazani gonji tekmujejo med seboj lnam jasen dokaz, da bi bila za te italijanskim šovinistom v Rimu in Trstu. Te ljudi ie prevzela prava histerija in so naravnost pobesneli. Italijanski tisk je udaiil na obrabljene patriotične in retorične strune o trpeči in zasužnjeni Istri, o Trstu, ki hlepi po Veliki materi itd. Eoleg tega pa so se ti hinavci drznili celo sklicevati se na določbe mirovne pogodbe, ki so jih že zdavnaj in tolikokrat prekršili skupno z angloameričkim! upravniki Tržaškega ozemlja. Zanje veljajo določbe mirovne pogodbe le, ko gredo njim v prid, in spoštovati bi jih morala samo Jugoslavija, oni Pa naj bj jih poljubno in nemoteno kršili. Ves ta histerizem, vse to lažno patriotično navdušenje in ogorčenje se še stopnjuje V Trstu, kjer pravo leglo neofašizma. Tu časopisi dnevno hujskajo proti Jugoslaviji, zlivajo vsak dan V dolgih stolpcih svinca golide gnojnice na ljudsko oblast v coni B in si izmišljajo teror, preganjanje, nasilje policije, le da bi dokazali, da volitve ne bodo svobodne, da so burka itd. Pri tem dokazujejo, da naj bi bile te volitve plebiscit za priključitev cone B k Jugoslaviji. V tej reakcionarji in kominformistl, ki Jih veže skupni italijanski šovinizem in sovraštvo proti Jugoslaviji. Višek te gonje P» je dosegla v nedeljo tržaška reakcija a svojim zborovanjem s gledališču Rossetti; zborovanjem, ki so ga imenovali z zvenečim imenom «Assise Giuliane». Na tem zborovanju so se Zbrali vsi najbolj strupeni tržaški šovinisti z županom Bartolijem in raznimi predsedniki in tajniki «tajnega» istrskega CLN-a na čelu. Pridružili so se jim pripadniki iredentistične organizacije «Movimento revisionista istriano» in «Associazione Venezia Giulia e Dalmazia. Kot nemi in tihi trubadurji so prisostvovali zborovanju italijanski senatorji in poslanci, katerim je menda vojaška uprava zamašila usta, da bi dokazala svojo «nepristranost». Največ besede je imel na zborovanju tržaški župan Bartoli. Ves vzhičen in ginjen je govoril o «svo. ji» Istri, o papeževih bodrilnih besedah, ko je bil pred kratkim pri njem na obisku, o De Gasperijevih zatrdilih in o božji pravičnosti. Nas zanimajo le te njegove besede:, «Naj se Domovina vrne v Trst, v gospode cona B le prva etapa, nakar bi sledila vsa Julijska krajina itd. Navzoči SovinisU so izglasovali tudi resolucijo z zahtevo, naj se italijanska vlada obme na svet štirih poslanikov zaradi kršitve ini-robnt. pogodbe in nezakonltosU volitev v coni B ter na OZN z zahte. vo, naj neposredno poseže v cono B proti «aneksionlstičnim načrtom» Jugoslavije, e Da bi bila režija ie bolj popol na je Istega dne v Chioggi govoril tajnik krščanske demokracije Ta-viani in izjavil, da so volitve v coni B nezakonite in da predstavljajo pravo volivno sleparijo. Voditelj socialistov Pietro Nenni pa je novinarjem izjavil, da Je položaj v coni B nenormalen, da pa je tak položaj sedaj, ko hočejo izkrcati v Trstu orožje PAM-a, tudi v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja. Medtem ko so vsi sovražniki ljudske oblasti od fašistov do in-formbirojevcev zagnali proti volitvam v coni B tak krik, pa se Istrsko ljudstvo pripravlja, da jim s svojim svobodnim glasovanjem da odločen odgovor: roke proč od istrske zemlje, šakali! na javnost. Zlasti veliko ogorčenja je bilo zarauj tega v Veliki Britaniji. Angleška vlada je imela interes, da popularizira Leopoldova krvoprelitja v Kongu, da tako prekrije krvoprelltja svojih vojsk po angleških kolonijah. To premoženje pripada dane» Leopoldu III. Od svojega prastrica je poleg tega podedoval tudi smisel za lahkomiselno življenje. Leopold U. }e imel posebno nagnjenje do plesalke Cleo de M erode, katero j» obdaroval Z ogromnim bogastvom. O ljubezenskih pustolovščinah Leo. Polda III. je že precej pisal svetovni tisk. Belgijska dinastija je nemškega iztwra. Njen ustanovitelj Leopold L je bil princ vojvodine Sasko-Ko-burk-Gotha. Po prvi svetovni vojni se je tedanji belgijski kralj Albert odrekel naslova. Leopold III., pa »1 je med drugo svetovno vojno zopet nadel ta naslov. O vojnih dogodivščinah Leopolda Ul. smo ie pisali v naših prejšnjih številkah. Medtem ko je belgijsko ljudstvo po vojni odklonilo njegovo vrnitev na prestol, so •» zanj potegnili Wallstreet, Vatikan in belgijska reakcija. Nastaja vprašanje, zakaj se U krogi tako potegujejo v Belgiji preko svojih ljudi za vrnitev Leopolda III. Rešitev vprašanja dobimo t> gospodarskem položaju države. V njem opažamo iste simptome, kot v drugih maršalizirahih državah. Nezaposlenost sc veča. Prekoračila ja število 300.000 in kaže, da se bo v kratkem povečala za najmanj 200.000. V letu 1948 je delalo povprečno 48 visokih peči, u preteklem letu pa samo 34. proizvodni indeks prejšnjega meseca je manjši v primeri z lanskim marcem za 10 odst.. Proizvodnja premoga znaša 93 odst. v primeri z leti 1936-38. Uvozna pasiva je znašala 2 mili jardi frankov. Uvoz iz ZDA so s samo eno tretjino krili z izvozom v ZDA. Na jesen je bil belgijski frank devalviran za eno osmino. Zaradi takega gospodarskega položaja prihaja vedno znova do ■razrednih sporov. Wallstreetski gospodje in belgijski monopolisti so se odločili, da izvedejo «mrzlo f*~ štzacijo» države pod geslom borb» proti komunizmu. Oni vidijo V povratku Leopolda IH. na prestol tudi garancijo za svoj obstoj. Čudne manevre so pokazali v teh dneh socialisti s Spačkom na čelu. Ker so vedeli, da njihovi volivci niso za vrnitev Leopolda, so nastopili na plebiscitu s jšaroio proti kralju. Sedaj, ko je pa preteklo že nekaj časa in se je vladna kriza že nevarno podaljšala, so pripravljeni Spaakovi socialisti že na pogajanja. Govore o abdikciji Leopolda Ul. v korist njegovega sina. Medtem ko belgijski delavci stavkajo, so jih socialistični voditelji izdali Gibanje proti kralju je pokazalo, da je belgijsko ljudstvo odierno proti človeku, ki bi moral v zvezi z interesi ameriškega zunanjega ministrstva imeti isti položaj, kot 0° je imel pod nemškim okupatorjem. V vseh primerih ne bodo mogi» zadnjo odločitev fazne skupine. Kralj, ki vseh pod vzeti parlamentarne ima za seboj samo 57 odst. glasov, se ne more upreti odločni volji delavskega razreda. 4 L i u d s hi TEDNIK KRONIKA Upravna komisija občinskega gledališča «Verdi» je na predlog glavnega odbora SHPZ za sklenitev pogodbe za uprizoritev nekaj oper in dram v sezoni 1950-1951, odgovorila, da se bo držala glede predstav dosedanjih direktiv in da zato pri sestavljanju sporedov ne more upoštevati predlogov odbora SHPZ. To je pač nov dokaz Šovinizma tržaSkih krogov. ZgoniSki občinski svet je na predlog zastopnika Ljudske fronte soglasno zavrnil zamisel ustanovitve osrednje mlekarne v Trstu. Na zadnji tiskovni konferenci pri predsedstvu cone so sporočili, da je VU odobrila prvih 100 milijonov lir za poboljSevalnico, ki jo nameravajo zgraditi pri Padričah. V begunskem taborišču na Opčinah se večkrat begunci pretepajo med seboj. Tako so se v torek spopadli Bolgari in Madžari. Pri tem je bilo več ranjenih, štiri so odpeljali v bolnico, petnajst pretepačev pa je policija aretirala. Uslužbenci paroplovnih družb so dve urj stavkali, ker so odpuščenim uslužbencem odrekli izredne odpravnine. Zveza partizanov za STO priredi 15 aprila izlet partizanov in aktivistov v Lokavec pri Cepovanu za proslavo pete obletnice ustanovitve Tržaške brigade. V bolnico so sprejeli 49-letnega Cavezza Angela iz ul. Marconi 2, ki si Je zadrgnil vrv okrog vratu, pa so ga k sreči domači še pravočasno rešili. Samomor je hotel napraviti zaradi slabih družinskih razmer. Iz avtomobila zastopnika neke tvrdke iz Milana so neznani tatovi ukradli poln kovčeg ur v vrednosti pol milijona lir. V nedeljo popoldne se je velika množica ljudstva poklonila spominu 71 talcev na kraju njihove ustrelitve. Na spominski svečanosti sta govorila tov. Bole in Galimberti, pevci pa so zapeli «Žrtvam». Na spomenik padlim so položili številne vence. Po IS letih smo imeli v nedeljo popoln lunin mrk. luna je mrk-nila ob 21,44 uri. Z revolverjem se je ustrelil v samomorilne namene 26-letni Riccardo Giuspepe Iz ul. Genova 15. Kasacijsko sodišče Je odbilo priziv skupine obsojencev iz Boršta, ki so leta 1947 v Borštu zadušili 22-letnega Carla Pitterija. Pač pa je bil obsojencem priznan 3-letnl odpust kazni na podlagi odredbe VU o amnestiji. Spreten žepar je v cerkvi sv. Antona starega 49-letni Sard! Alberti, ko je bila najbolj zatopljena v molitev, izmaknil denarnico s 5.000 lirami. Policija-je v neki napol porušeni hiši v ul. Besenghi 50 našla truplo obešenega frczposelnega mizarja 55-letnega Orlanda Perot-ti, ki je bil mrtev že nad 24 ur. Sindikalni akcijski odbor se je protekli netek sestal. Na seji je sklenil, da bo izdal na delavstvo poziv za čimvečjo udeležbopri pripravah za proslavo prvega maja. Poleg tega pa je sprejel tudi poziv jugoslovanskih sindikatov, ki so protestirali proti izključitvi tov. Salaja, predsednika teh sindikatov iz izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze. Akcijski odbor Je pozval vso tržaško delavstvo, naj protestira proti takšnim metodam v mednarodnem sindikalnem gibanju, kjer hočejo podtebiti in-gibanju, ker hočejo podrediti in-formbiroja ter s tem razbijajo enotnost svetovnih delavskih sil. Kominformisti s Kolonkovca zmerjajo pionirje, ki hodijo na telovadne vaje za prvi maj, s s’ciavi. Odbor obnovljene strokovne zveze novinarjev ES se je preteklo soboto sestal in izvolil svoje tajništva Za predsednika zveze je bil Izvoljen tov. Hreščak Dušan, za podpredsednika Paulina Venčeslav, za tajnika Rauber Rado, za referenta za prireditve pa tov. Egon Kraus, urednik «Glasa Mladih». V petek 31. marca so pri Sv. M, M. Spodnji pokopali tov. Antona Bariča (Čajka), starega 82 let. Bil je vedno zaveden Slovenec in je po svojih močeh podpiral ljudske ustanove Med Magdalen-čani je bil zelo priljubljen Angloameriško področje STO-ja Pogled na delovno predsedstvo kongresa Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje med pozdravnim govorom tov. Bevka, podpredsednika OF Sloveni]« OF - čuvar načel in pridobitev N0I> Prvi kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je velike važnosti za tržaške Slovence. Na tem kongresu se je pokazalo, dia se Osvobodilna fronta po težkem udarcu, ki ga je zadala resolucija In-formbiroja tržaškemu demokratičnemu gibanju, stalno krepi in priteguje vedno nove' ljudi v borbo za obrarnbo naših pravic. Nad 400 delegatov, ki so predstavljali tisoče članov OF, se je na tem kongresu slovesno obvezalo, da bomo nadaljevali enotni našo pravično borbo in da bomo pri tem tudi krepili bratstvo med tu živečni narodi. Pri tem nas ne bodo mogli ustaviti ne klevete in ne grožnje informbirojev-cev, ter italijanskih in slovenskih reakcionarjev. Ta mogočni kongres je zlasti informbirojevcem jasno izpričal, da je OF močna in enotna ter d» ne bodo nikogar prestrašili z napisi, kakršne so načečkali na cesto pred vhodom na stadion «Prvega maja», kjer je' bil kongres. Delegati OF so šli 9 kongresa še bolj trdno prepričani, da je edino linija OF pravilna ter da edino ta linija zastopa resnične interese tržaških Slovencev in vsega delovnega in demokratičnega ljudstva sploh. Politika angloameričkih imperialistov in Sovjetske zveze v odnosu do STO-ja je omogočila ponovno sprostitev italijanskih imperialističnih in šovinističnih sil, ki so v coni A STO-ja pod okriljem angloameričke okupacije ustvarile zibelko italijanskega neofašizma. Neo-fašizmu italijanske reakcije je danes kot vsakdanji kruh potrebna borba za Trst s ciljem neposrednega razvijanja in jaččnja njegovih pozicij po vsej Italiji. Ista politika zapadnih imperialistov in Sovjetske zveze v odnosu do STO-ja je omogočila zbiranje in oživljanje ostankov slovenske reakcije v Trstu. Te izdajalske ostanke slovenske reakcije je politika angloameričke vojačke uprave izrabljala za razbijanje politične enotnosti slovenskega ljudstva na STO-ju, za razbijanje nacionalističnih tendenc do italijanskega ljudstva ,za borbo proti novi socialistični Jugoslaviji ter sploh za borbo proti demokratičnim silam. Kesoiuciju isominforma in njegova reakcionarna politika je dokončno porušila vse možnosti tako v notranjosti kakor na mednarodnem področju, da se iz pozicij STO-ja ustvarijo pogoji za demokratično rešitev tržaškega vprašanja. V notranjosti je politika Ko-minforma razbila enotnost demokratičnega gibanja in pod krinko borbe proti «izdajstvu Jugoslavije» prešla na pozicije italijanskega im- Kongres se je začel v soboto zjutraj in se je končal v nedleljo opoldne. V imenu Osvobodilne fronte LR Slovenije in Ljudske fronte FLRJ je pozdravil kongres tov. France Bevk. Na kongresu sta bili tudi delegaciji gori-škib in beneških Slovencev. Drugi dan kongresa pa so prišle s pozdravi in darovi delegacije vseh okrajev in raznih vasi, pionirjev in žena. Tov. Babič je podal politično poročilo, tov. Vojo Godina Pa organizacijsko. Diskusija je bila zelo živahna, Tov. Boris Race je govoril o kulturi in ljudski prosveti, tov. Pahor o šolstvu, tov. Dekleva o delu občinskih svetovalcev Ljudske fronte, tov. Bole o gospodarskem položaju, tov. Sanoib o gledališču, drugi govorniki so se dotaknili še mnogih drugih važnih vprašanj. Na kongresu so tudi sprejeli program OF, organizacijska načela in sklepčno resolucijo. Poslali so tudi pozdrave glavnemu odboru OF Slovenije in maršalu Titu. Končno Jo 409 delegatov izvolilo glavni odbor OF, ki ga sestavljajo najbolj borbeni in aktivni tovariši. perializma, to je priključitev STO-ja k Italiji. Spor Kominfor-ma je ogromno okrepil pozicije italijanske reakcije v Trstu, kateri angloamerička vojaška uprapa vedno bolj prepušča oblast. Takšen razvoj dogodkov nas je pripeljal do situacije^ ko so se na protidemokratičnih pozicijah, na pozicijah obrekovanja cone B in preko nje ali pa neposredno socialistične Jugoslavije, znašli vsi od italijanske imperialistične, reakcije, indi-pendentistov, ostankov slovenske reakcije do kominformistov, kateri vsi sktipaj pripravljajo STO-ju imperialistični konec. Slovenski reakciji sta se v zadnjem času kot nova garnitura pridružila če Tončič in F er fol ja. V takšnih pogojih bi prihod guvernerja pomenil priključitev STO-ja k De Gasperijevi Italiji, politika unifikacije obeh con pa uničenje demokratičnih pridobitev in ljudske oblasti v coni B ter restavracijo protiljudske in reakcionarne oblasti ter nacionalno zatiranje. Zato moramo povedati jasno našim ljudem, da se pod parolo STO-ja skrivajo reakcionarni poskusi, ki hočejo prevarati naše ljudstvo in vse tržaške demokratične množice v izključno korist reakcije, italijanskega neofašizma in imperializma tev v škodo demokratičnih teženj našega ljudstva. Na tej osnovi moramo odločno braniti pridobitve narodnoosvobo- dilnega boja V coni B — Ljudsko oblast in njene ustvaritve: Naša neposredna naloga v coni A je, da se vsakodnevno borimo za demokratične pravice delovnega ljudstva Trsta. Na političnem polju za svoboden razvoj demokratičnega gibanja v borbi proti porajajočemu se italijanskemu neo-fašizmu in vseh mogočih drugih oblik reakcionarnega in protiljud-skega delovanja. Borba proti ko-minformizmu je prvi pogoj uspešne borbe pioti reakciji sploh in še posebej proti italijanskemu neo-fašizmu. Na ekonomskem področju se moramo boriti za izboljšanje delovnih mezd, za boljše delovne pogoje, za odpravo brezposelnosti in rešitev težke stanovanjske krize. Za izboljšanje socialnega skrbstva in bednega položaja upokojencev. Za dvig našega ktmeujstva in čimprejšnjo rešitev, problemov, ki tarejo našega kmeta,. Boriti se moramo za obnovo razrednega sindikalnega gibanja. Ena od osnovnih naših nalog je borba na nacionalnem in kulturnem področju za nacionalne pravice zatiranega slovenskega ljudstva. Ena od prvenstvenih nalog OF in v.sega slovenskega ljudstva na tržaškem področju je, da se odločno bori za enakopravnost slovenskega naroda na vseh področjih javnega življenja, za jezikovno enakopravnost, z.a nemote.n in svoboden razvoj slovenskega šolstva. Slovensko šolstvo naj samostojno upravljajo Slovenci in ne italijanski uradniki, ki so prepojeni s šovinističnim duhom in sovraštvom do Slovencev. z onte čarno svoooaen razmah slovenskega kulturnega življenja. Boriti se moramo tudi proti vsaki diskriminaciji na gospodarskem polju. Slovenskim gospodarstvenikom, kjer le morejo, zavirajo njihov razvoj in jih skušajo ekonomsko uničiti, tako kot je nekoč fašizem postopal, ko je uničeval drugo za drugo ekonomske pozicije Slovencev. Za uspešno borbo pa je, v prvi vrsti potrebna močna enotna in borbena Qsvobodilna fronta, ki naj v svoje vrste združi vse resnično poštene in zavedne Slovence, to je ogromno večino slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Borba za naše nacionalne pravice pa ne more biti uspešna, če ni tudi tesno povezana z borbo italijanskih delovnih in demokratičnih množic na osnovi bratstva in medsebojnega spoštovanja ter enakopravnosti. Edino na tej osnovi je možna uspešna borba za zmago resnične ljudske demokracije tudi v coni A STO-ja, Edino takrat bomo tudi ustvarili stvarne pogoje za pravilno in demokratično rešitev BABIČ: XìiaSkù upiakiiije, bs moia lakti ke?j ilaUih Tržaškega vpmšanja, za odstrani* tev vseh, in s tem tudi angloanie-riške okupacije Trsta, ki pri reševanju tržaškega vprašanja nimajo kaj iskati. Edino na tej osnovi bo* mo ustvarili realne pogoje za sporazumevanje narodov, ki živijo rut STO-ju, ko bodo lahko svobodno odločali o svoji usodi. Na tej osnovi bomo tudi ustvarili pogoje za sporazumno reševanje tržaškega vprašanja brez vmešavanja tretjih med narodi Jugoslavije in it ali jaltskim narodom. GODINA: 0'T:i~ TUlClj&ko močna 07 So hoi ________tmojim nalogam Kmalu po konferenci OF 17. oktobra 1948, je imela OF 3.000 članov, ki so bili v borbi prekaljeni, zavedni, vztrajni in dosledni. Le-tl so tvorili že od početka trdno politično jedro in organizacijsko ogrodje, h kateremu so se stalno prelivali ostali Slovenci in se priključujejo še danes. 2e novembra 1948. so bili postavljeni okrajni odbori po vseh okrajih v mestu. V vsel) okrajih so bile tudi volitve' glavnih okrajnih odborov. Izvoljeni so bili tui di sektorski, vaški in terenski odbori* Od 1. januarja 1950 je OF razpisala tekmovanje, v katerem so si vsi okraji zadali naloge, da utrdijo, razširijo in poglobijo OF. Od januarja do danes je bilo vpisanih 711 novih članov. PjA CE : ^‘i(i ^0'li' hultulno ena*-_______hoplatmobt tfloomceo Kakšno je danes stališče OF do slovenske kulture na Tržaškem? Naše stališče je jasno: borba za pravice m enakopravnost Slovencev na vseh poe dejaiifiho Baiatto Edino Ljudska fronta je razen komin-formistov — ki so pa nastopili pod različnimi firmami — predložila svoje kandidate v vseh občinah. Izvoljenih je bilo 15 kandidatov, ki so dobili 5.350 glasov. Ljudska fronta je zastopana v vseh občinskih svetih cone A. V treh občinah in to v repentaborski, zgoniški in nabrežinski ima svoje zastopnike tudi v ožjem občinskem odboru. V eni izmed teh občin Je kandi dat Ljudske fronte izvoljen za župana Od zadnjih volitev so se razmere do danes v temelju spremenile v našo ko rlst. Spremembe, ki kažejo jačanje OF iz dneva v dan, oplajajo tudi Ljudsko fronto. Mnogo je bilo v zadnjem času govora o kominformistični paroli «baratto infame», ki pomeni priključitev cone B k Jugoslaviji in cone A k Italiji. To kominformlstično geslo je marsikoga zavedlo. Toda resnični «baratto infame» je to, kar delajo zavestno ko minformisti, da se to ozemlje priključi Italiji. Omejimo se le na najnovejše dogod ke, ki so se odigrali skozi več sej ob činskega sveta v Trstu in ki so našli odmev V treh podežels kih občinah in to na Repentaboru, v Zgoniku in Nabrežini. Mislim na resolucijo italijanskih iredentistov, ki jim je služila za ogabno, klevetniško, proti-ljudsko in protidemokratično gonjo. Ob tej priliki so kominformisti tekmovali v blatenju in klevetanju ljudske oblasti coni b najbolj reakcionarnimi Iredentisti, Oni hočejo guvernerja, nato pa bolj šo rešitev to je priključitev celotnega STO-ja k Italiji. To Je cilj komin-formistov. Ce še dvomite, odgovorite na vprašanje: zakaj naj so kominfor mistični mestni svetovalci glasovali proti iredentistični resoluciji, v kateri Je bila zahtevana priključitev STO-ja k Italiji? Ali se vam ne zdi, da so pristali na resolucijo iredentistov tem, da so se vzdržali glasovanja? ostalem ne vem, kako se more vzdržati glasovanja skupina občinskih svetovalcev, za katere je tedaj glasovalo okrog 36 tisoč volivcev, v tako načelno važ nem vprašanju. Ali naj se tudi občinski svetniki Ljudske fronte pridružijo proti-jugo-slovanskl kampanji, zahtevi po združitvi obeh con in imenovanju guvernerja. Ali naj prezrejo zunanji in notranji politični položaj, ki se je razvil po volitvah? Ne, ni mogoče! Mi smo šli sicer na volitve s parolo, da se uveljavi mirovna pogodba, toda uveljavitev mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja in z združitvijo obeh con je danes toliko, kot zahtevati priključitev STO-ja k Italiji. nim vodstvom Je vršilo za časa fašizma v neki meri pozitivno delo, toda dušilo je vsak naprednejši politični razvoj, predvsem pa je preprečevalo vsako odločnejšo borbo proti fašizmu. Zato je nastalo kmalu po italijanski zasedbi odločno borbeno mladinsko gibanje okrog zveze mladinskih društev, ki ni hotelo nič vede-o kompromisarski in neborbeni «E-dinosti» starih. Mlado odločno narodno napredno gibanje pod vodstvom ljudi kot Bidovec Marušič itd., je pričelo z ilegalno ostro protifašistično borbo. Medtem pa so se morali mladi skrivati tu-pred starokopitnimi voditelj «E-dinosti», ki so težili za dobrimi odnosi s fašizmom. Spominjam se svoje osuplosti po razgovoru z enim najuglednejših voditeljev «Edinosti», ki je postal tezo) da naj bi se končno odrekli tudi vsem pravicam v javnosti, samo da bi ohranili socialni položaj nekaterih gospodarskih privilegirancev. Nekaj podobnega je bilo videti na gospodarskem področju n. pr. na izrednem občnem zboru Zadružne zveze v Trstu na zimo 1927, kjer se je njen predsednik dr. Agneletto z vso silo potegoval za to, da se v odbor zveze sprejmejo fašisti, kot so to zahtevali. in je s svojim vplivom potegnil prectjšnjo večino za seboj v sramoten kompromis s fašisti, kakršnega n. pr niso hoteli sprejeti niti klerikalci na Goriškem in so raje sprejeli razpust svoje Zadružne zveze. Isto nasprotje med kompromisarskim stališčem starih liberalcev in mladih revolucionarjev ter tržaškim ljudstvom je ostalo v vsej fašistični dobi V ozračju sporazumevanja med Mussolinijem in filofašistično Stojadinovičevo staro Jugoslavijo po letu 1937 so «stari» spet poskušali s sporazumevanjem s fašizmom in mogli izvesti kako napol tolerirano prireditev v nagrado. To je bila doba, ko je začel s svojim bolj intenzivnim javnim udejstvovanjem dr. Tončič, ki se je vnemal za politiko sožitja s fašizmom, ki se na srečo ni brigal še za tako ponižno ponujeno sodelovanje: vendar je imelo to prizadevanje vsaj to posledico: tam, kamor je segal njegov vpliv, zmanjšanje odpora proti fašizmu. PLODOVI DELA LJUDSKE OBLASTI najboljša volivna propaganda Tržaška reakcija in informbirojevci kričijo o preganjanju in nacionalnem zatiranju italijanskega življa v coni B in svojo lažno gonjo sedaj ob volitvah vedno bolj stopnjujejo. Napredni Italijani v Istri pa so ravno ob tej poostreni gonji ustanovili svojo zvezo «L’Unione degli Italiani», ra nova organizacija bo razvijala in pospeševala napredno italijansko kulturo, krepila včlanjene italijanske kulturne krožke, ustanavljala nove krožke, čitalnice', razne tečaje ter pomagala vsem nadarjenim.' Italijanom, da se lahko razvijejo na literarnem in kulturnem področju. Posvetila bo posebno skrb in pažnjo italijanskim šolam, da se iz njih odpravijo metode in programi, ki niso v skladu z naprednim duhom socialne stvarnosti v coni B. Zveza Italijanov se bo poleg izvajanja svojih kulturnih nalog borila tudi za utrditev ljudske oblasti, za uveljavljanje ljudske demokracije. Prispevala bo k izvedbi gospodarskega načrta ter pospeševala méd svojimi člani delovno tekmovanje. Da bo zveza lahko izvedla naloge svojega programa, se je uvrstila med druge demokratične organizacije, ki sestavljajo Ljudsko fronto, v kateri je včlanjena velika večina italijanskega prebivalstva, ki s svojimi napori ustvarja zase in za svoje potomce v bratski zvezi s slovenskimi in hrvatskim! delavci okrožja srečnejše življenje. Spričo vsega tega je jasno, da se bo zveza, ki je sestavni del Ljudske fronte, borila za njen program na volitvah. Delo te zveze pa bo tudi najboljši odgovor na vsè klevete o preganjanju Italijanov v coni B in zatiranju italijanske kulture. Vključitev ES v Ljudsko fronto V Ljudsko fronto so se vključili tudi Enotni sindikati koprskega okraja in sprejeli njen program.'. V ta namen je bila v Kopru okrajna konferenca ES. Na tej konferenci je tovariš Novel Egidij, predsednik okrajnih ES, podal izčrpno politično poročilo. Med drugim Je dejal, da enoletni plan ustvarja sodelovanje med delavcem in kmetom in krepi bratstvo med Italijani in Slovenči. Iz tega razloga je naravno, da želijo tudi Enotni sindikati pristati na program Slovansko-itali-janske ljudske fronte. Tovariš Novel je zlasti poudaril oni del volivnega programa SILF, ki govori o nacionalizaciji raznih podjetij, ki bo porok razvoja istrskega gospodarstva na vseh področjih in porok nadaljnjega izboljševanja življenjske ravni ter odprave izkoriščanja človeka od človeka. V svoji resoluciji so nato Enotni sindikati pozvali vse delavce koprske- /Podoia odmtni-hoa Tančica in olgnolctla JELINČIČ: V zadnjih mesecih se je končal tudi pred očmi našega ljudstva razvoj nekih protiljudskih skupin v čisto jasno določeno organizacijsko skupnost z izdajalskimi nameni proti slovenskemu narodu in demokratičnemu ljudstvu. Ustanovila se je organizacija z zvenečim imenom «Akcijski odbor za o-brambo STO-ja», kjer se je prvotni SDZ in kasneje odcepljeni SKSZ prvič javno pridružila skupina tako Imeno-varnih «neodvisnih Slovencev» pod vodstvom odv. Tončiča In dr. Ferfolje. Kaj predstavljajo tl ljudje, nam kaže preteklost. Narodno napredno «Politično društvo Edinost» pod liberal- ZAKLJUČKA RESOLUCIJA Osvobodilna fronta slovenskega na. roda za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar naših načel in pridobitev na rodno-osvobodilne borbe, ki so plod brezprimernega junaštva in žrtev slovenskega naroda. Ona varuj« enotnost slovenskega ljudstva na STO kot neprecenljivo in nenadomestjivo zgodovinsko pridobitev osvobodilnega boja in smatra, da je najtesnejša povezanost s slovenskim narodom, ki si v svobodni domovini, na osnovi teh pridobitev, gradi lepšo in boljšo bodoč' nost, življenjske važnosti za narod' nostni obstoj in za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na STO. Zato odločno obsoja Izdajalsko delovanje ostankov begunske belogardistične in domače slovenske reakcije združene v tako imenovani «Slovenski demokratski zvezi» in skupini «neodvisnih» ter kominformistične izdajalce, ki streme za tem, da se uni čilo načela in pridobitve narodnoosvobodilne vojne razbija enotnost slo. venskega ljudstva in kleveta ter vodi sovražno in izdajalsko protijugoslovansko politiko. Zvesta svoji napredni vsebini bo OF slovenskega naroda za STO dosledno branila v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko-italijansko bratstvo ter z vsemi silami delovala v duhu politične ter nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja med vsemi na tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupi, nami. Osvobodilna fronta je organski del SIAU in celotnega demokratičnega gibanja STO-ja, za katerega enot nost se bo dosledno borila. OF slovenskega naroda za STO ugotavlja, da je STO postalo predmet mešetarjenja velikih sil na mednarodnem področju, v njegovi notranjosti pa vsem reakcionarnim skupinam sred stvo protidemokratične in imperialistične politike reševanja tržaškega vpra-Sanja. Zato poudarja, da se bo skup' no z ostalimi demokratičnimi silami vztrajno borila za zmago resnično ljudske demokracije na vsem področju STO-ja in s tem za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja v sporazumu med tu živečimi narodnostnimi skupinami in med neposredno prizadetimi sosednimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom. Na tej osnovi se bo OF sloVen skega naroda za STO borila tudi mir in bratsko sožitje med narodi, PROGRAM MANIHSTACII MAJA 1950 V TRSTU 1. 3». IV. 1950 ob 20. uri Telovadna akademija z umetnimi ognji in raketami. Po akademiji prosta zabava do 1. ure po polnoči. 1. V. 1950 ob 10. uri Krene povcrka s stadiona «Prvi maj» na trg Garibaldi. I. V. 1950 ob 11. uri Zborovanje na trgu Garibaldi. Po zborovanju krene povorka s trga Garibaldi na stadion «Prvi maj». 1. V. 1950 ob 14. uri Telovadni nastop, nastop folklornih skupin in zborov na stadionu «Prvi maj». Po razdelitvi nagrad prvomajskega tekmovanja in po zaključku športnega tedna prosta zabava do 2. ure po polnoči. PROGRAM LJUDSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA ZA 1. MAJ 1950 V TRSTU 22. IV. 195« ob 12. uri Začetek mednarodne kolesarske dirke za «Pokal 1. maja». Cilj prve etape v Kopru okrog 16. ure. 22. IV. 1950 ob 17. url Otvoritev športnega tedna ZDTV za 1. maj 1950. Na stadionu «prvi maj» (Strada di Guardlella 7). 22. IV. 1950 ob 19. url Začetek izločilnega šahovskega turnirja na stadionu «Prvi maj» za «Pokal 1. maja 1950». 22. IV. 1950 ob 19. uri Začetek izločilnega namizno-teniškega turnirja na stadionu «Prvi maj» za «Pokal 1. maja 1950». 23. IV. 1950 ob 10. uri Začetek izločilnega turnirja za odbojko na Opčinah za «Pokal 1. maja 1950». 23. IV. 1950 ob Ik url Nagometna tekma mladincev (do 20 let) med reprezentancama cone A in cone B na Opčinah. 23. IV. 1950 ob 16. uri Cilj mednarodne kolesarske dirke (druge etape) na Opčinah. 29. IV. 1950 ob 20. url Finale šahovskega izločilnega turnirja med repre- zentancama cone A in cone B na stadionu «Prvi maj» za «Pokal 1. maja 1950». 30. IV. 1950 ob 0. uri Finale turnirja za odbojko med finalistima cone A in cone B na stadionu «Prvi maj» za «Pokal 1. maja 1930». JO. IV. 1950 ob 10. url Začetek mednarodnega turnirja v košarki za «Pokal 1. maja 1950». na stadionu «Prvi maj». Sodelujejo moštva iz Jugoslavije, Italije in Trsta. 30. IV. 1950 ob 14. url Finale mednarodnega turnirja v košarki za «Pokal 1. maja 1950» na stadionu «Prvi maj». 30. IV. 1950 ob 16. uri Mednarodna nagometna tekma med reprezentanco Tržaškega ozemlja In F. D. Odred iz Ljubljane. Telovadni nastop na stadionu «Prvi maj». Start teka na 5 km s stadiona «Prvi maja». športnega tedna ZDTV In razdelitev na ga okraja, organizirane v ES, naj pil prihodnjih volitvah dajo svoj glas a Ljudsko fronto. Potrditev kandidatnih list 31. marca je imela okrajna volivna komisija v Kopru sejo, na kateri Ja odločala o vloženih kandidatnih listal», Kandidatna lista Ljudske fronte s kan. didaturaml v vseh volivnih enotsd» okraja je bila potrjena v celoti. Prsn tako je bila v celoti potrjena kandh datna lista socialistične stranke s kai»4 didaturami v Piranu, Kopru, Sv. La», ciji, Sečjolah, Strunjanu in Portorož«, Na kandidatni listi krščansko-socialnd skupine so bile potrjene kandidatur* v Kopru, Kampel-Salari, Semedeli, Škofijah, Strunjanu in Izoli. Crtani sta bili kandidaturi v Dekanih in prt Sv. Antonu, ker nista ustrezali določbam odloka o volitvah. Istega dne je okrajna volivna komisija v Bujah potrdila vso kandidatna listo, predloženo od okrajnega odbora Slovansko-italijanske ljudske fronte * Bujah. Lista vsebuje za vseh 50 v«». livnih enot bujskega okraja 108 kar*, didatov z ravno tolikimi namestnik^ Druge liste niso bile predlagane. Volivna propaganda in zborovanja Za volivno propagando je vsem političnim strankam.' in skupinam na razpolago tudi radio-oddajna postaja Jugoslovanske cone Trsta. Vsaka po-litičha stranka ali skupina se bo dc| 9. aprila lahko posluževala za svojo propagando radia trikrat na teden po minut. Ce bodo politične strank* skupine želele, se bo število oddaj zadnji teden pred volitvami povečalo, je še en dokaz, kako so iz trt* izvita vsa natolcevanja tržaške reak^ cije, da volitve v coni B niso svobodne in da bodo zato nezakonite. V nedeljo so bila v Kopru. Piram^ Bujah in v mnogih drugih okrajih- v o. lika volivna zborovanja, ki se jih J* udeležilo mnogo ljudstva. V Kopru J* govoril volivcem tov. Beltram, v PL ranu tov. Kralj Franc-Petek. v IzoK tov. Gino Gobbo, v Bujah tov. Gorjan Anton. Tov. Beltram je na predvolivne» zborovan ju v Kopru med drugim dejal; Četudi so volitve upravnega značaj^ so vendar izredno važne, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da so se voli*, em predstavili poleg Ljudske front* dve kandidatni listi dveh političnih strank ali grupacij. Z ozirom na do. mokratičnost volitev, ki jo določa odlok in vollvni predpisi, bodo volivci izbirali med kandidati, ki so na lisU Ljudske fronte svobodno in tajno 1950 ob 14. uri 1930 ob 16. urt 1950 ob 18. url 'Zaključek grad. Za vse goruje prireditve so bile vložene prošnje pri merodajnih oblasteh. Iztiri sto milijonov investicij Kandidatom Ljudske fronte ni te*-ko stopiti pred volivce, kajti oni za-* stopajo dosledno linijo utrjevanja b» nadaljnjega razvijanja ljudske oblasti, ki ima za seboj tako aktivo, da je n* more nihče oporekati. Ljudska oblasl je odpravila kolonat |n polovinarstv* in dala kmetom zemljo, odpravil» brezposelnost in porazdelila bremen» enakomerno na vse prebivalstvo. Kamor se ozrete povsod vidite, da se dola in gradi: to je najboljša karakter*-stika oblasti, to je najboljša propaganda brez besedi, brez lepih fraz ih olepšavanj, ker je realnost. Kako se je gospodarska aktivno* razvijala in naraščala, najbolj Jasno prikazujejo številke iz naših investi» cij, ki so se na tem področju investi» rale v razne gospodarske objekte in kulturne ustanove. Leta 1948 so znašale investicije okoli 70 milijonov, naslednje leto nad dvesto in letos nad štiristo milijonov dinarjev. Ljudska oblast je v pičlih štirih lotih zgradila več šol, kot jih je Italija v 25 letih, obnovila po okupatorju po. rušeno podeželje in danes gradi v vsa, ki večji vasi zadružni dom, gradi vin» ske kleti, mehanične delavnice, delavske hiše, skladišča itd. Samo v tem letu je predvidena po planu elektrifikacija 52 vasi, da ne omenjamo kan»* lizacije po mestih, popravilo in graditev novih cest, vodnjakov, vodovodov, tržnic, kopališč in drugih potrebnih naprav, ki se širom po okrožju dana gradijo. Vse to delo predstavlja tako ogromne napore, da jim homo če vsi zavihamo rokave in memo za delo. S tako aktivo ^Ljud- mo, memo za aero. - Glasil ska frooha kot osnova Ljudske pftla»! na volitve v novi OLO, 6 Liud;hi TEDNIK Noto je Urotilo jugoslovansko poslaništvo v Pragi Češkoslovaškemu ministru. V noti protestira proti sklepu vlade CSR, da bi odslej ministrstvo za notranje zadeve vidiralo potne liste diplomatskih predstavnikov FLRJ. 62 stalnih gledališč deluje danes v Jugoslaviji, t. j. 38 več kot leta 1939. V Makedoniji Cm letos zraslo 4000 gospodarskih poslopij, ki jih bodo postavile obdelovalne zadruge. Izseljenci iz Hercegovine v ZDA so poslali jugoslovanskemu Rdečemu križu v dar roentgenski a-parat in popolno ambulanto za zdravljenje ušes. Stalni delegat Jugoslavije v Varnostnem svetu dr. Aleš Bebler je predsednik komisije za a-tomsko energijo v mesecu aprilu. Skupina študentov, ki študirajo v Londonu je prispela na obisk v Jugoslavijo. Med njimi so študentje zahodnoindijskih otokov, iz Zahodne Afrike, Pakistana in Indije. V FLRJ bodo ostali okrog dva tedna. Zilliacus in Roggey sta na svojem potovanju po Jugoslaviji prispela v Dubrovnik. Prilepsko polje bodo meliorirali z regulacijo 12 km Prilepske reke. Pridobili bodo več kot 1000 ha plodne zemlje. V Makedoniji Je začeta setev riža. Glavni pridelovalci riža bodo zadružniki. V LR Srbiji je 143.154 obdelovalnih zadrug s 818.317 ha zemlje. V Vojvodini je 21 čistih madžarskih obdelovalnih zadrug in 17 ro-muniskih. V 121 zadrugan so na-družniki različnih narodnosti. Frontni brigadi s Tolminskega in Idrijskega sta delali v kočevskih gozdovih. Prvo zasedanje novoizvoljene Ljudske skupščine FLRJ bo v aprilu. Pozdravno brzojavko je poslala Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije kongresu bivših italijanskih partizanov v Neaplju. Ob tej priliki jim je Zveza jugoslovanskih partizanov predlagala, da bi imeli širši skupni sestanek za utrditev zvez. Med sedanjo pomladno setvijo bodo obdelati nova velika zemljišča, ki so jih pridobili v zadnjih letih v LR Hrvatski. Lani so pridobili samo na Jelas polju 6000 ha zemlje za pridelovanje riža in 3000 na Sinjskem polju v Dalmaciji. Sekretariat Izvršnega odbora Ljudske Ironie je imel v Beograde sejo. na kateri so dol-tčili naloge komisij in uprav zveznega odbora Ljudske fronte. V dveh mesecih so Irontovci beograjske oblasti prispevali nad 1,300,000 prostovoljnih delovnih ur. V Beogradu Je razstava novejše francoske umetnosti. Med umetniki razstavlja tudi Picasso. Jugoslovanski folklorni ansambel, ki je gostoval v inozemstvu. Je vzbudil veliko zanimanje. Se danes so posebno švicarski časopisi polni hvale. Socialistični časopis «La sentinelle» je napisal, da more tako plesati le mladina, ki je srečna, da živi v državi, pred katero je velika bodočnost. Ladjedelnica «Uljanika na Reki Je začela izdelovati potniške ladje- Se vedno so protestna zborovanja po tovarnah in rudnikih proti izključitvi predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Djura Salaja iz izvršilne odbora Svetovne sindikalne federacije. V Beograd je prispel Nohlov nagrajenec za kemijo v letu 1939 dr. Leopold Ružička. Imel bo nekaj predavanj. Sprejel ga je tudi maršal Tito. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je imela svojo letno skupščino v Zagrebu. V letošnjem letu je izdala 38 znanstvenih del, 22 jih je še v tisku. Organizirala Je 34 znanstvenih in raziskovalnih potovanj. Z gradnjo nove hidrocentrale so pričeli na Uni pri Bihaču. Končana bo do konca petletke in bo dajalo okrog 4 milijone kw ur. Vse potrebne stroje bodo izdelali v «Litostroju» in v tovarni «Rade Končar». Vlada LRS je na svoji seji imenovala dr. Jožeta Pokorna, ministra v vladt LRS za podpredsednika komiteja vlade lsr za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Franca Primožiča, organizacijskega tajnika Izvršnega odbora OF pa za glavnega tajnika vlade LRS. 30 ton težak odlitek so odlili v tovarni strojev «Ivo Lola Ribar» v Železniku. Na ljubljansko postajo pripelje ali odpelje povpečno vsakih C minut en vlak. II frontnih brigad pomaga pri setvi v goriškem okraju. Iz republik Jugoslavije ZMAGA LJUDSKE FRONTE 1/ JEREtl!pel" m'dI"'"dM Volitve v Jugoslaviji ,<50 bije nova velika zmaga Ljudske fronte. Dokazale so enotnost množic, ki grade svojo socialistično domovino. Sleherni se je zavedaj pomena teh volitev in prispevaj k zmagi. Pred-volivno tekmovanje je zajelo vse I delovne kolektive, ki so hoteli tudi a svojimi delovnimi zmagami dokazati svojo pripadnost Ljudski fronti. Zmago, moč in številčnost Ljudske fronte potrjujejo volivni rezultati 26. marca 1950. Ce primerjamo z rezultati iz leta 1945, vidimo, da je bilo tedaj 8,383.455 volivnih upravičencev, leto® pa 9,746.000. Število volivcev se je torej povečalo za 1,362.545. Čeprav je bilo letos število volivnib upravičencev višje od upravičencev v letu 1945, je porast visok, kajti letošnjih volitev se je udeležilo 1,626.644 volivcev več kot leta 1945 in se je torej vzdržalo volitev 246.059 volivcev manj kot v prvih volitvah. Ljudska fronta je dobila pri volitvah 1945. leta za Zvezni svet 90.48 odst. glasov, letos pa 93,23 odst. ali 1,720.941 glasov več. Za Svet narodov je dobila 1945 leta 88.69 odst. glasov, zdaj pa 93,42 odst. ali 1,877.393 glasov več. Kakor se je krepila Ljudska fronta, tako je raslo zaupanje Slovencev v Osvobodilno fronto. Leta 1945 je dobila OF- za Zvezni svet 83.25 odst. glasov, za Svet narodov pa 82.23 odet. Letos pa je glasovalo za kandidate OF v Zvezni svet 92.35 odst. volivcev, za kandidate v Svet narodov pa 92,71 odst. Čeprav so se pri sedanjih volitvah priključili reakciji tudi komin-formisti 90 dobile skrinjice brez liste po vseh republikah le majhen odstotek glasov. V LR Srbiji glasovalo v črno skrinjico za Zveni svet 9,26 odst., za svet narodov 9,10 -odst., v LR Hrvatski 6.05 odst. za Zvezni svet. za Svet narodov pa 5„65 odst. V LR Bosni in Hercegovini je glasovalo v skrinjico brez liste 1,95 odst., za Zvezni svet. za Svet narodov pa 2,0 odst. V LR Makedoniji so združeni kominfor-misti jn reakcija imeli za skrinjico v Zvezni svet 4,75 odst. glasov, za Svet narodov pa 4,8 odst. LR Cma gora jq imela najmanjši odstotek glasov v skrinjici brez liste, in sicer 0,31 za Zvezni svet in 0,3 odst. za Svet narodov. V Ljudski republiki Sloveniji pa je glasovalo proti Ljudski fronti 7,65 odst. za Zvezni svet .pa 7,39 odst. Poseben uspeh je Ljudska fronta dosegla v obmejnih krajih. Primorsko ljudstvo, ki je prvič glasovalo v svobodni domovini, je na volitvah dokazalo vsem obrekovalcem onstran meje, da hoče skupno življenje in delo z matičnim narodom. 99 odet. volivnih upravičencev je glasovalo na volitvah, za Osvobodilno fronto je oddalo svoj glas 94 odst. Tudi ostali obmejni kraji so pokazali, ds hočejo braniti svojo neodvisnost s tem, da krepe Ljudsko fronto. Svetovni tisk In radio najrazličnejše komentira izid volitev v Ljudsko skupščino FLRJ. Poleg objektivne presoje opazimo nepoznavanje razmer in nerazumevanje socialističnega družbenega reda. predvsem pa zlonamerno potvarjanje dejstev s strani reakcionarjev in komlnformistov. Vendar so v ve liki večini komentarji v inozemstvu pozitivni. Dopisnik lista «Combat» piše: «Bilo bi nepravilno misliti. da so bili kandidati uradno imenovani. Nasprotno, o njih se je mnogo razpravljalo na množičnih zborovanjih Ljudske fronte (tu je skoro vsak član Fronte).» Dopisnik agencije Reuter piše o tem; «Večina dopisnikov Zapada, ki je včeraj opazovala volitve se strinja v mnenju, da je bjlo ljudstvu omogočeno, da glasuje svobodno m tajno proti vladinim kondidatom. Jugoslovani so glasovali z majhnimi gumijastimi kroglicami, ki so jih lahko spustili v skrinjico Ljudske fronte ali V skrinjico proti Ljudski fronti». Podobne so izjave drugih dopisnikov. le izraziti reakcionarji in ko-mlnformisti niso mogli preko volitev. da ne bi klevetali Jugoslavije. 2e pred volitvami so v svoji gonji pisali in govorili v radiu, da bodo po novem volivnem zakonu prišli v novo skupščino «poleg izrazitih reakcionarjev Ljudske fronte že reakcionarji izven Fronte». Razočaranje moskovskega radia ni bilo je zbegala kominformisle in zapadne reakcionarje nič manjše od razočaranja na zapadu, kjer so prav tako pričakovali okrepitev preživelih izkoriščevalskih strank. Toda Radio Moskva in njegov sekundanti so se volitvah hitro znašli in skupno z «Humanité» jn «Unità», z «Messaggero Veneto» in Radio Londonom vrgli v svet novo vprašanje; Kje je opozicija? Medtem ko so prisotni dopisniki pisali, da so «volitve potekle mimo ter da je vzbudilo posebno pozornost. ker ni bilo policijske kontrole, javljajo «očividci» iz Moskve, Italije in Francije, da so «videli» policijski teror in vedo celo podrobnosti o tem. «Unità» je javila, da je zmago Ljudske fronte omogočilo 300.000 polistov poleg 300.000 organov državne varnosti in milijona mobiliziranih vojakov. «Drugi faktor», pravi dalje «Unità» je popolna mobilizacija katoliške cerkve in njenega aparata v korist Ljudski fronti. Tretje «pravi «Unità», «ki je pripomoglo Ljudski fronti so bile oddaje ameriškega radia, ki so jih ves dan oddajali po zvočnikih montiranih pa posebnih avtomobilih, ki so krožili po vseh mestih Jugoslavije». Zato se seveda, Po «Unità» in ostalih reakcionarnih in informbi.roj evskiii listih, opozicija ni mogla uveljaviti. Toda čeprav so klevetniki Jugoslavije pozivali, «naj pošteni rodoljubi ne dajo svojega glasu za Ljudsko fronto» in čeprav so govorili, da bodo prišli na volitve le «četniki, ustaši in navada; zločinci», je glasovalo preko 9 milijonov državljanov, preko 93 odst. pa jih je glasovalo za Ljudsko fronto. SO V KOMNU PODELILI ODLIKOVANJA V Komnu se jg v nedeljo popoldne zbrala ogromna množica ljudstva iz vseh krajev osvobojene Primorske. da počasti spomin treh primorskih narodnih herojev: Jožeta Tomažiča - Pina, Antona Sibelja -Stjenke in Darka Marušiča - Blaža. Vos je bila slavnostno okrašena s cvetjem in zastavami, ljudstvo je postavilo slavolok, na s cvetjem okrašeni tribuni pa so bile slike vseh slovenskih narodnih herojev. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki slovenskih političnih in državnih oblasti. Koroške, Trsta in Gorice. Prišle so tudi matere treh novih herojev. Njim je tov. Lubej Franc, sekretar Prezidija ljudske skupščine Slovenije slovesno izročil najvišja odlikovanja ter pri tem dejal: «Ta svečanost se vrši med razvalinami preteklosti in novimi hramu Ob vsem tem se. naš človek, ko stoji pred novo krivico, sprašuje, zakaj so padli, Vojko, Srebrnič, ti trije naši novi narodni heroji in nešteto drugih sinov te zemlje. Toda mi vemo, da niso padli zaman. Padli so za svobodo svojega ljudstva, za vse človeštvo, za zmago nad mračnjaštvom. Toda če to pozabljajo oni, ki jim tako gre v ra&uen, ne pozabljamo tega mi, ki nadaljujemo njihovo borbo». Matere padlih herojev, je ganljivo pozdravu tov. Vtijan, pomočnik ministra Za zunanje zadeve FLRJ: «Mi se v globokem spoštovanju klanjamo pred ženami, ki so dale življenje tem trem našim herojem. Hvaležni smo tem materam, ki danes tu živo obujajo spomin na one dni, ko so šli njih sinovi na pot borbe. Takrat so vedele kot njih sinovi, da to dolgujejo svojemu narodu. Te matere so nam v vzpodbudo v naii težki poti v napredek. One naj vedo, da je vsaka kaplja krvi njihovih sinov rodil« novega Jugoslovana, ki se bo znal prav tako kot oni boriti za srečo svojega naroda. Tu na tej sieni so imena žrtev, ki jih je dala ta vas. Podobni napisi so po vseh vaseh. Ti napisi so najlepši dokaz, da se je narod zavestno boril za dosego svoje svobode. To so priče spoznanja, da je ijuastvo znalo ustvarjati čuda in kakor smo se znali osvobajati, sami, tako bomo znali zgraditi tudi socializem. V svetu bi hoteli to nekateri zabrisali, ker smo mi prenevaren zgled. Mi utiramo nova pota za ves ostali svet., Mi nosimo odgovornost ne le pred bodočimi po-kolenji, temveč tudi pred vsem naprednim človeštvom. Naših herojev se spominjamo s čistim ponosom. Mi smo se učili od njih, drugi pa sc bodo učili od nas». Na svečanosti je spregovoril tudi minister Irxm Regent, pozdrave Koroških Slovencev je prinesel tov. Zwitter, v. imenu partizanov Tržaškega ozemlja pa je spregovoril tov. Lipovec Franc-Tinc. Tako se je slovensko ljudstvo oddolžilo svojim herojem, ki nam bodo vedno svetal zgled, p naši nadaljnji borbi. železniška konferenca Mednarodna konferenca za železniški tovorni promet, ki je bila v Dubrovniku, je zaključena. Na prejšnjem zasedanju v Amsterdamu so sklenili, da bo letošnje zasedanje v. Jugoslaviji, toda vodstvo Informbi-r°ja je hotelo to na vsak način preprečiti. Hotel; go izsiliti, da bi bila konferenca v Budimpešti in da bi bila tako FLRJ izključena od zasedanja. Zato so poslali pozive vsem prizadetim državam, razen seveda Jugoslaviji, toda brez uspeha, ker so na njihov poziv vse delegacije evropskih držav odgovorile negativno. Ker jim to ni uspelo, so poskušali drugače izsiliti neuspeh, te kon-ference. Češkoslovaška d legaci ja, ki je bila izvoljena na prejšnjem zasedanju, da vodi petletno upravo te železniške organizacije kljub večkratni intervenciji s strani F L R J ni pripravila nobenega gradiva za konferenco in na jugoslovanske pozive sploh ni odgovorila. Seveda niti ni prišla na konferenco, kakor niso prišle delegacije Poljske, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Sovjetske zveze. Jugoslavija je morala pripraviti sama v e potrebno poslovno gradivo za konferenco, da bj mogla konferenca poslovati in polnopravno sklepati. Na zaključni plenarni seji so zastopniki Svice, Francije in Norveške poudarili v svojih govorih, da je bilo delo konference v prisrčnem sodelovanju vseh delegacij. Delo te mednarodne konference je bilo uspešno in vsi poskusi in-formbirojevskih držav, da bi Jugoslavijo izločil; tudi iz tega mednarodnega foruma, so klavrno propadli. jlllSiPIiggl li,’ --f :>• •• y':; rv.v.- •• **•-'. .* • • > • • y S proslave Baših herojev V Komnu Inženirji in tehniki v službi socializma V nedeljo in ponedeljek so imeli v. Beogradu jugoslovanski inženirji in tehniki veliko posvetovanje, na katerem so obravnavali naloge, ki stoje pred strokovnim tehničnim kadrom, posebno sedaj, ko je Jugoslavija navezana predvsem na svoje lastne sile. Gospodarska blokada in kapitalistični trritisk nalagata inženirsko-tehničnemu kadru posebne naloge, da uvajajo v proizvodnjo nove vrste izdelkov, ki jih mo'ra Jugoslavija sedaj uvažati. Zato je potrebno, da se ta kader nenehno strokovno izpopolnjuje, posebno pozornost pa mora posvečati novatorstvu in ra-cionalizatorstvu, svoje strokovno znanje pa nesebično ivenašati na mlajše tovariše. V imenu CK KPJ je pozdravil udeleženec posuetouanja predsednik sveta za energetsko in abstraktne industrijo zvezne vlade Svetozar Vukmanovič-Tempo. Poudaril je, da boja za industrializacijo ni mogoče ločiti od borbe za zgraditev socializma. Čeprav industrbializacija dežele ni isto kakor graditev socializma, vendar ni te graditve brez industrializacije in elektrifikacije, ki sta Prvi pogoj za zgraditev socializma. Ing. Bogdan Lakovič je v svojem referatu poročal o vlogi in nalogah inženirjev in tehnikov v borbi za večjo storilnost, ki je sestavni del hoja za socializem. Petletni plan predvideva nenehno dviganje storilnosti, ki naj se v letu 1951 v primeri z letom ì'Jfi poveča v rudarstvu za 90 od.-*., v industriji za M odst., p gradnji stanovanj za 56 odst. Prva in osnovna oblika organili, rane dejavnosti inženirjev in tchni. kov je njihova strokovna pomoč delavcem, da se uresničijo rado-nalizatorske in novatorske zamisli, prav tako pa mora sam, inženirski kader dati kar največ noixttorskih in. reacionalizatorskih predlogov. Redna posvetovanja brigadirjev in inienirsko-tehnvčnega kadra so rodila lepe uspehe. Najvažnejša naloga v sedanjem trenutku pa je racionalna uporaba razpoložljive mehanizacije. Največje možnosti za povečanje produktivnosti pa nudita znanost in nova tehnika. Znastveno raziskovalno delo je že rodilo lepe sadove. Nov način pridobivanja koksa, oplemenjevanje železne rude itd. so sadovi tega dela. Iz uspehov, ki so jih dosegli inženirji in tehniki, delovni kolektivi, pa tudi cele panoge gospodar^ stva v borbi za visoko storilnost dokazujejo, da je stališče in delo jugoslovanskega tehničnega kadra pravilno. Ob zaključku zasedanja je delegate inženirjev in tehnikov sprejel maršal T.ito. i «udski TEDNIK 7 Koliko je ZSSR prispevala materialno in moralno k vstaji jugoslovanskih narodov Informbirojevsaca propaganda stalno pridiga, da je Sovjetska zveza obilno pomagala jugoslovanskim partizanom, da je Rdeča armada o-svobodiia Jugoslavijo kakor Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Češkoslovaško itd. Na to potvarjanje zgodovine odgovarja član politbiroja CK KP Jugoslavije Moža Pijade s člankom, v katerem navaja dokumente, ki pričajo o pomoči Sovjetske zveze Jugoslaviji za časa narodnoosvobodilne vojne, ki je bila vse prej kakor resnično izdatna pojnoč, pa najsi bo moralna aii materialna. Razdeljevanje vplivnih področij med Veliko Britanijo in ZSSR na ozemlju Jugoslavije, v tistem času, ko so se partizani še vedno borili na življenje in smrt proti skupnemu fašističnemu sovražniku, s trdn0 vero v Sovjetsko zvezo, je vse prej kot juoralna pomoč jugoslovanskim narodom y njihovi nadčloveški borbi. «Moralna pomoč je prihajala od zunaj, od samega primera sovjetske armade», komentirajo inform-birojevske države vpliv Sovjetske zveze na razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Toda če bi ta morala prihajala od zunaj, od samega primera Sovjetske zveze, zakaj ta zunanja morala ni učinkovala tudi v Romuniji in ie kje drugje izven Jugoslavije. Iz tega je videti, da je bila morala v jugoslovanskih borcih samih, v njihovem prepričanju o zmagi Rdeče armade. V letu 195() trdi bukareštanski r& dio, da Jugoslavija ni mogla začeli vstaje proti, takšni sili’. Vsakdo pa se spominja, da so v Jugoslaviji začeli vstajo julija 1941 in da je v času, ko jc nemška armada prodirala proti Moskvi, bila že splošna ljudska vstaja razširjena ter del ozetnija že tudi osvobojen. Ko je bilo na vseh drugih frontah zatišje, je Komunistična partija Jugoslavije vlila svojim narodom ne le volje do borbe za lastno osvoboditev, marveč tudi zavest, da in ora jo s svojo borbo Rdeči Armadi kar najbolj pomagati s tem, da zadržijo čim več nemških divizij v Jugoslaviji. Jasno je, da je bila borba jugoslovanskih partizanov silno težka predvsem zaradi pomanjkanja voj. uega materiala. Zato je tudi Vrhovni štab prosii za pomoč. Moskva je tudi to pomoč obljubila in dogovorjeno je bilo, da jo b« poslala z letali na polje pri Zabjaku pod Durmitorjem v Cmi gori. Po številnih brzojavkah, ki sta jih izmenjala Vrhovni štab jugoslo. canskih partizanov in Moskva, so se natančno sporazumeli in določeno je bilo, da bodo sovjetska letala po 23. februarju 1942 odmetavala orožje in municijo na določenem fnestu. Štab Durmitorskega odreda je vse pripravil in na velikem polju pri vasi Juriča Do so jugoslovanski partizani, katerim »e je pridružil Meša Pijadie, skozi sedem in trideset noči pričakovali letala. Polje je pokrival dva metra visok sneg. Tretjo noč je divjal strahovit metež. da je bila nevarnost, da bi ljudje zmrznili. Zato so postavili barako, v kateri so se straže menjavale, počivale jo grele. V tem času je bil Vrhovni štab in Tito v !*alni zvezi z Dedom -Moskvo, iz katere so predlagali, naj bi Vrhovni štab partizanov v imenu jugoslovanskih narodov naslovil na vse evropske narode, zlasti pa na Francijo in Češkoslovaško razglas, v katerem bi jih opozoril na to, da se je treba boriti proti okupatorju, kakor se bore jugoslovanski narodi. Tito je na ta predlog odgovoril, da se strinja, ker }e to čast za jugoslovansko Partijo in za partizansko gibanje. Pozneje je prejel Tito osebno iz Moskve brzojavko, v kateri javljajo, da so prišli do sklepa, da je v interesu stvari treba objavo začasno zadržati, dokler ne bodo dokončno razčiščena nekatera vprašanja v odnosih med sovjetsko in jugoslovansko vlado. V brzojavkah, ki so jih poslali Vrhovnemu štabu oz. Titu, pišejo iz Moskve, da Se je težko strinjati s tem, da držita London in jugoslovanska vlada z okupatorjem ter da mora biti pri tem velik nespora-zum. Pišejo dalje, «da pristaši An- glije in jugoslovanske vlade z določeno upravičenostjo sumničijo, da dobiva partizansko gibanje komunistični značaj in da se usmerja k sovjetizaciji Jugoslavije. Nujno vas prosano, da dobro premislite vašo taktiko in. delovanje in da preverite, ali ste sami storili vse, kar je mogoče, da bi postavili resninčo in enotno nacionalno fronto vseh sovražnikov Hitlerja in Mussolinija v Jugoslaviji, dà se izpolni skupna naloga — da izženemo osvajalce In zasužnjevalce. Ce pa tega niste storili, nujno ukrenite vse potrebno in nas obvestite». Iz navedenega, posebno pa še iz naslednje brzojavke, ki so jo iz Moskve poslali Vrhovnemu štabu, in v kateri pišejo «Upoštevajte, da je Sovjetska zveza v pogodbenih odnosih 7- jugoslovanskim kraljem in vlado in da bi nastop proti njima povzročil nove težave v skupnih vojnih naporili in odnosih med Sovjetsko zvezo na eni ter Anglijo in Ameriko na drugi strani, «vidimo», da so se v Moskvi bali, da Se bi se zaradi Jugoslavije zamerili Angležem in Američanom, pa tudi «za-vežniški» emigrantski vladi v Londonu. Iz tega razloga so tudi ustavili objavo razglasa na druge narode, prav tako pa je bila glavna ovira, da Sovjetska zveza ni poslala pomoči Jugoslaviji, nejasni odnosi med sovjetsko in jugoslovansko vlado v Londonu. Vodstvo jugoslovanskih partizanov je že takrat jasno vedelo, da sovjetska letala niso izostala zato, ker bi bilo tehnično nemogoče, da bi priletela, kakor so se v Moskvi izgovarjali, temveč ker so v Moskvi mislili, da je pravilneje, da partizanski borbi ne nudijo materialne niti preveč odkrite moralne pomoči, kakor da bi se zamerili zavezniški jugoslovanski vladi in Petru Karadjordjeviču. allaUutnenti is bnbav llCilt v č l tt n U u ilio iti fiif ttfl o Na ponovne brzojavke Tita, v katerih prosi municije, ker je bil partizanski položaj kritičen, saj ni bilo borca, ki bi imel več kot tri naboje, medtem ko so imeli četniki zavezniškega kralja Petra na zabojih municije napis «Ne varčuj z municijo!», so iz Moskve poslali naslednjo brzojavko: «Napenjamo vse sile, da bi vam pomagali z orožjem. Tehnične težave pa so velikanske. Zal ne smete računati s tem, da bi jih v kratkem premagali- Prosimo vas, da to upoštevate. Poskrbite na vse načine, da dobite orožje od sovražnika in racio. nalno izkoriščajte orožje, ki ga imate». Pisali so, da je glavni vzrok, da ne pošljejo jugoslovanskim partizanom pomoči v tem, da to tehnično'ni mogoče. Hkrati pa so jim svetovali, naj se obrnejo do jugoslovanske vlade v Londonu in zahtevajo pomoči od nje, čeprav so Jugoslovani dan za dnem pošiljali v Moskvo besedila zaplenjenih čet-niških dokumentov, ki so dokazovali sodelovanje Draže Mihajloviča z okupatorji. Medtem ko so se jugoslovanski partizani borili ob strani Sovjetske zveze, je Sovjetska vlada avgusta 1942 povzdignila jugoslovansko kraljevsko poslaništvo y ZSSR na stopnjo veleposlaništva. Moskovska radijska postaja ni govorila o zverstvih četnikov niti ni popularizirala borbe jugoslovanskih partizanov, Tito je brzojavil v Moskvo, da so mnogi zaradi tega nezadovoljni ter po pravici zahtevajo vsaj moralne pomoči. Toda Moskva ni poslala niti materialne pomoči, ker je bilo to baje «tehnično nemogoče». Toda iz brzojavk, ki so bile odkrite v zadnjem času je videti, ali je bilo res tehnično nemogoče poslati jugoslovanskim partizanom materialno pomoč. To so brzojavke Slobodana Jovanoviča in Ninčiča članov emigrantske vlade, v katerih pišejo, da so Rusi 30. novembra 1942 predlagali, da bi poslali svoje višje officirje v Mihailovičev štab, ter organizirali naposredno povezavo z njimi, jim pošiljali pomoč ter uvedli skupne radijske postaje. Jugoslovanska emigrantska vlada je odklonila, zahtevala je prej, da preneha gonja preko radia in tiska proti jugoslovanski vojski pod komando Draže Mihajloviča, da Rusi pozovejo partizane, da ne bodo več napadali Mlhajlovlčcvih odredov ter da pridejo partizani pod poveljstvo Mihajloviča. Razna pogajanja so bile torej tiste «tehnične ovire», ki niso dopuščale. da bi Sovjetska zveza poslala pomoč jugoslovanskim partizanom. Toda kljub temu je lahko tovariš Tito brzojavil v Moskvo: «Doslej smo organizirali osem divizij po tri brigade na ozemlju Bosne, Hrvatske in Dalmacije. Vse te divizije so dobro oborožene in imajo celo artilerijo. To orožje smo iztrgali okupatorju v bitkah». Tovariš Tito je v svojih brzojavkah tudi stalno prosit, da bi poslali sovjeti svojo misijo, da bi se na licu mesta prepričala o dejanskem položaju in Mjhajlovičevem izdajalstvu. Toda 1942 leta ni prišla v Jugoslavijo niti sovjetska misija niti niso poslali materialne pomoči; kakšna je pa bila moralna pomoč, smo videli. Prav tako je bilo tudi leta 1943. kljub mnogim zatrdilom, da sovjetska dežela in vsi svobodoljubni narodi ne bodo- pozabili «velike stvari, katero vi opravljate». Svojo misijo je poslala Moskva šele februarja 1944, orožje pa šele leto pozneje. Tako se je jugoslovansko ljudstvo osvobodilo samo, potem ko je v krvavi borbi iztrgalo orožje sovražnikom. Rusko orožje konec leta 1944 je biie velika pomoč, ki pa jo je bilo treba drago plačati. Pomoč pri osvoboditvi Beograda, Banata in Bačke je bila tudi velika pomoč, toda ta akcija jc bila nujno potrebna Rdeči armadi, kajti brez nje ne bi mogla zavzeti Budimpešte in Du. naja. Taka je torej stvarnost o moralni in materialni pomoči Moskve jugoslovanski vstaji. Vojvodina - žitnica Jugoslavije Setev Je t potnem razmaha po vsej državi. V letošnjem leta bodo po-sejah mnogo novih polj, ki so Jih pridobili z izsuševanje» V južnem delu prostrane Panonske nižine od leve obale Save in Donave do najsevernejše meje Jugoslavije sc razprostirajo v neskonč- no daljavo bogata polja Vojvodine. Brzovlak Potuje skozi to nepregledno ravnino koruznih in pšeničnih polj od Beograda do Subotice, Kikinde in Sombora pol dneva ^ ozemlju, ki obsega, devet odstotKou celotne Jugoslavije, je ena petina jugoslovanskih polj', ki dajejo okrog 40 odst. vse žitne proizvodnje FLRJ. Najbolj znatne žitnice sveta — Kanada in Argentina — pridelajo po 1.300 kg žita na prebivalca, a Vojvodina povprečno po 1.620 kg. Pridelek žita v Vojvodini dvigne tako celotno proizvodnjo Jugoslavije, da je med najmočnejšimi v Evropi. Nekdaj je bila Vojvodina del velikega Panonskega morja, ki sc je razprostiralo med Alpami, Dinarskim gorstvom in Karpati do današnje Dobrudže in Črnega morja. Pozneje se je Panonsko morje odteklo skozi Djerdjap ožino, za se-b°j pa je pustilo blatno zemljo. Ta- ko je iz nekdanjega morja nastala plodna in bogata Panonska nižina, velika žitnice Evrope. Skozi dolga stoletja so gospodovali v današnji Vojvodini Rimljani, Huni, Avari, Bizantinci, dunajska aristokracija. Plodna Vojvodina sc je bolj in bolj pretvarjala v veliko žitnico in v njej so bogateli tuji kapitalisti, rasla so veleposestva, a vojvodinski kmetje, nekdanji sužnji so postajali svobodni, toda le malokateri je postal posestnik, večinoma so ostali dninarji. Po prvi svetovni vojni so izdali zakon o agrarni reformi. Toda dninarji, poljski delavci in sluge niso imeli ničesar od nje. Njihov položaj je ostal še naprej nespremenjen. O. troci veleposestnikov so se vozili V šolo v kočijah, medtem ko je potrosil poljski delavec dnevno v denarju en dinar dvajset para. Po agrarni krizi je bilo sicer tri četrtine vojvodinskih kmetov lastnikov zemlje, toda le podpis vsemogočnega žefa agrarne banke je zadostoval, da so postali zopet brezlastni-ki, poljski delavci in berači. Vse do osvoboditve je bila njihova uso- da v rokah bankirjev in veleposestnikov. V Vojvodini pa so še danes Velika posestva, celo večja kot pred vojno. Njihovo število, moč In bogastvo je vsako leto vse večje. Skoro polovica delovnih kmetov Vojvodine. nekdanjih malih posestnikov in poljskih delavcev je zbrisalo meje med svojimi zemljišči in ustanovilo preko 700 velikih socialističnih posestev, kmetijskih obdelovalnih zadrug s preko 600.000 hektarji zemlje. Skupno z državnimi posestvi obsegajo preko 45 odst. obdelane vojvodinske zemlje. Povprečna vojvodinska poletna temperatura je enaka temperaturi na afriški sredozemski obali, kar omogoča, da skoro na istem’ prostoru goje pšenico, ječmen, rž, bombaž, koksagiz in kikiriki. Toda plodni vojvodinski zemlji primanj-kuje vlage in skoro vsako četrto leto ja zaradi suše slaba letina. Danes Pa je že Izdelan načrt za namakanje vojvodinskih polj. Socialistična Jugoslavija pripravlja gradnjo velikega prekopa Donava-Tisa-Donava, ki bo dolg 290 km. Z vodo iz prekopa bodo namakali 500.000 ha zemlje, ki bo močno po-višala donos žitaric. Celotna Setev namakane površine se bo pri pšenici povečala za okrog 11 in pol tisočev vagonoti, pri koruzi pa preko 37 tisoč vagonov. Namakanje bo tudi pripomoglo, da se bo po žetvi pšenice lahko posejalo še druge rastline, predvsem krmilne. Poleg tega bo prekop vezal tudi industrijske centre Vojvodine in tako omogočil velik napredek žitnice socialistične Jugoslavije. Letošnja pomladna setev v Vojvodini i„ po drugih rodnih predelih Jugoslavije naglo napreduje. Mnoge obdelovalne zadruge so izpolnile svoj setveni Plan, ostale ga dolcončujejo. Pri setvi pomagajo tudi brigade množičnih organizacij. Najboljše uspehe imajo. v. republiki Makedoniji, ■i»inuiE INFORMBIRO NETI SOVRAŠTVO MED BALKANSKE NARODE Spet so zaključili nov proces v Sofiji, ki naj pi dokazal, da so jugoslovanski voditelji zarotniki proti novi Jugoslaviji in šovinistični vojni hujsko-či proti bolgarskemu ljudstvu. «Gestapovski in titovski agentje» so bili tudi obsojeni, ker so «priznali» svojo krivdo, ki jim je bila «dokazana». Toda «dokazi», ki so jih na procesu iz. našali naučeni izdajalci in reakcionar, ji, ne prepričujejo in tudi ta proces, kakor vsi podobni do sedaj in sploh vsa informbirojevska gonja Imajo ravno nasprotni učinek: V Jugoslaviji raste enotnost in moč, med ostalimi narodi pa spoznavanje resnice. VPLIV KP FRANCIJE PADA «Humanrtéi, glasilo francoske komo. nistične partije je bilo med najbolj razširjenimi listi v Franciji. V zadnjem času pa je njegova naklada padla od 500.000 na 300.000 izvodov. Tudi sindikati kažejo oslabitev vpliva /ran. coske komemstične partije, ki se udinja Informbtroju na škodo interesov delavskega razreda. Vzrok siabitve francoske komnnK slične partije in zmanjšanje njenega vpliva na množice o naše pisanje pravilno, slovnično pravilno. Ne smete grešiti zoper pravopis ne zoper osnovna »lovniška pravila. Ne pišite zdej (marveč zdaj), ne uhod (marveč vbod), ne z vratml (marveč z vrati), ne plučam (marveč plju-Cem), postavljajte prav ločila, Plasti vejico itd. To je osnova, ki Jo dobite v šoli, Ce pa vam šola tega ni dala alii če niste imeli pri. ložnostl, da bi bili hodili v šolo, vzemite v roke šolsko slovnico! Danes ni veliko slovnic na knjižnem trgu. Morda iztaknete kje Breznikovo, pa vas opozarjam1, da ni lahka. Bolje si boste pomagali ■ Slovensko slovnico, ki je Izšla 1947. Veliko vam bo pomagal Slovenski pravopis, k. je že dotiskan In kt je pravkar izšel ali bo vsak tas izšel. Ta vsebuje ne le pravopisna pravila, temveč tudi precej popoln slovenski slovar, tako (Ja šteje skoraj 1000 strani. Pri manj znanih besedah so tudi razlage, potem je upošteta frazeologija in, kar je posebno važno, naznačeno je, katerih besed se je treba v skrjmem Jeziku izogibati In katere zveze (fraze) so v slovenščini napačne. Tako bo Pravopis svetovalec pri marsikateri težavi. Kljub slovnici in kljub pravopisnemu priročniku pa ni rečeno, da bo vaše pisanje užitno. Ne mislim tu na vsebino, na pravilno, logično razvrstitev misli — v mislih imam namreč način izražanja, slog. Kako si pridobimo lep glog? Tu je najprej važno, kaj ste prinesli od doma, kakšen je vaš materin jezik v pravem pomenu besede,kakšno je vaše narečje. Ce res znate narečje, boste zajemali Iz polnega, iz vira, ki ga ni popačil ne ta ali oni vpliv ne plitvo pisanje. Seveda je treba vedeti da mesta in večji industrijski kraji nimajo čistega narečja in da v jezikovno mešanih krajih (kakor n. pr. v Trstu) vplivajo tuji jeziki. O. Zupančič je nekje zapisal tole: «Kdor hoče znati pisati knjižno slovenščino, mora sprejeti vase vsaj narečje svojega kraja S vsem notranjim ustrojem In vso gradnjo; iz njega bo z lahkoto razvil vsa slovnična pravila in, kaSar bo v dvomu, najde tam oporo in potrdilo ali zavrnitev. Vsi zajemajte tam!» Tako Zupančič. Pastirček z dežele, rudar iz Trbovelj, nabrežinski ribič in naš delavec in kmet nosijo večji in Izvirnejši zaklad v sebi ko me-•čanski otrok. Ta zaklad pa je treba dvigniti, Ze preden smo zapustili gornjo Soško dolino, smo prejeli od tam nekaj novih napisov, ki nam jih Je poslal neznan prijatelj naše rubrike. Ob tej priložnosti ponovno prosimo vse sodelavce, da svoje pošiljke podpišejo s polnim imenom in priložijo svoj naslov. Le tako nam bo mogoče prositi po-•iljatelja za pojasnila, kjer bo kaj dvomljiva v zapisu. Nihče naj se ne boji, da bi ga proti njegovi volji omenjali v časopisu. Vendar boste razumeli, da je za uspešno nadaljevanje vsakega resnega dela — za tako smatramo tudi naše — nujno potrebno, da se nekje stekajo niti, da nekdo vodi mrežo sodelavcev. To pa nikakor ni mogoče brez naslovov; neumestna konspiracija nam Je tu samo v veliko oviro. Napisi, ki smo jih prejeli, so te Bovca in z Srpenice. Ko bo neimenovani tovariš (iz Srpenice?) utegnil, ga prosimo, da bi sam ali s pomočjo kakega znanca razrešil ali vsaj kopiral za zdaj nejasni napis «ToVMLE KeTIN itd. v levem zidu bovške cerkve. Iz pošiljke devetih napisov prinašamo to pot samo enega, iz desnega zida pri cerkvi v Bovcu; 64. napis Tukaj spy Truplo Antona Kravena Kowaresha N 104 je umrv Ster 67 to se pravi, poskrbeti je treba, dia se ga bomo zavedeli. Spomnimo se, da so glede na iezik najboljši pisatelji tisti, ki so zajemali iz te svoje zakladnice: Prešeren, Levstik, Jurčič, Tavčar, Finžgar, Cankar, Zupančič, Prežih. K njim se je treba zateči, pa prisluhniti, primerjati, študirati. Torej berite naše klasike, berite čim več —: tako se boste naučili lepega jezika. Kako si pridobimo lep Izgovor književnega jezika, boste brali prihodnjič, danes pa bom na željo neke tovarišice obravnaval, kako je z ženskimi priimki ali jih sklanjamo in kako. Tu so pravila: 1. Ce ima ime ali priimek žensko obliko na —a, se pregiblje kakor enaka občna imena (torej kakor lipa, žena); Lucija, —e, —1, Ivanka, —e, —i, Kobilca (priimek!) —e —i. Pridevnike delamo na —in: Lucijin —a —o, Ivan-kin —a —o, Kobiiličin —a —o. 2. Ce je poleg ženskega imena (n. pr. Julija) moški priimek, se sklanja samo ime, priimek pa ostane neizpremenjen: Julija Primic, Julije Primic, Juliji Primic, lahko pa tudi priimek sklanjamo; od Julije Primčeve, o Juliji Prim. čevi, z Julijo Primčevo. 3. Ce je moSkl priimek (n. pr, Primic) sam brez imena, tedaj zaradi jasnosti že v imenovalniku rabimo priimek z obrazilom —ova; Primčeva, Jerajeva, Vasletova. V odvisnih sklonih pa moramo rabiti to obliko: od Primčeve, pri Vaštetovi, s Crnejevo. 4. Nekatera tuja imena z nenavadno oj) liko se ne sklanjajo; Carmen, s Carmen, pri Carmen z Nives, od Nives itd.. Potem sprašuje' tovarišica Marija še, kako si je razlagati bese; do vahti, ali je beseda domača. Vahti, tuđi vahte, kar pomeni «vse svete», je najbrž iz starejšega nemškega Veihtag. Prvi del ta besede se v južni nemščini izgovarja Weiich. Iz Weichtag je nastalo vahtah (n. pr. o vahtah) in iz tega 1. sklon vahte ali tudi vahti. Pomen bi ustrezal, ker ima srvnem, wih pomen «sveti». Iz vahte je potem še vahtarica, ki pomeni vrsto krizantem. Znana je tudi vahtnica, neka hruška, ki je zrela šele o vahtah. Potem so še vahtiči — hlebčki in sadje, ki se «o vabtih» dele otrokom in revežem. Tretje vprašanje se glasi: ali se pravi komite, komiteja ali komitet,komiteta. V slovenščini je pravilno samo komite, komiteja, komiteju itd. To je tujka in pomenil isto ko slovensko odbor. Nekdo bi rad vedel, ali se piše sport ali šport. Beseda je angleškega izvora in ima resda tam s (sport), vendar je pri nas postala ljudska in se izgovarja šport (š). Zato tudi pišemo š. Podobno pišemo še v nekaterih drugih tujkah š, če so postale splošne, ljudske besede: študent, študirati, špirit; špijon, štipendija. Drugače ostane s: specifičen, spektrum, stacionaren itd. IILTURIIO ZfiODOUinSKI IZLET U BOLHO GOROJE SOČE Osvoboditev Je slovenskim planincem odprla tudi pot v lepo Trentarsko dolino. Najlažji prehod v to dblino divjih lovcev, gorskih vodnikov in pastirjev Je cesta iz Vršiča v Trento. Na prelazu se še vidijo ostanki fašistične okupacije, bunkerji, žične ovire in vojaške poti, toda lepota narave te ostanke popolnoma zatemni. Pred nami se odpira slika ceste, ki gre v serpentinah mimo raznih znamenj, nasproti se mogočno dviga hrbet Srebrnjaka, dalje Ozebnik, Tičarici, Lepa špica in Vogel, v daljavi pa Krn. Spodaj na desni pod Mojstrovko izvira Soča, med ogradami čepijo Za podnom čedne hišice, nad vsemi na desni skrit pa kraljuje Jalovec, naša najlepša gora. 5. UdollPbčitek v «Kaninu» se nam j« '«Sel. Danes nadaljujemo s Ita izletom po gornji Soški 'i do Trente. Za vasema KI lc<> in Kalom se dolina zoži rt t-esko, kjer je prostora v glav samo za reko in cesto. Na ob#reKovih se širijo smrekovi grfv|i| ki so še nekdaj pred-stavljaj ^Podarsko bogastvo ToImir»a, a so jih Benečani ponekn-do golega izsekali. V preteklfioletjih so les iz Trente splap po Soči, kar je bilo seveda j*0 mučno in zamudno. DaneS‘Praklja državna gozdna uprava^derna 'i'11 učikovitejša sredsUpičnice tn kamione, ki gori F 1 prazni prav radi sprejmi tudi izletnike in planince. fd dvajset, kilometrov dolga i°d Bovca bi jih sicer tako uljtila, da ne bili sposobni uživi Prirodne lepote Trente, kaj šeliPdaljevati turo na vrhove. Kj kteska zavije ali se malce tri in posije vanjo planinsko ite, uživamo na Soči Cudovil relivanje bogatih barvnih tor Polagoma se zažno pojavljat H preko reke položene značiln rvi. Končno se struga pogloblj skalnato tesen, katere vrhu skoraj stikata ednim očem malo-skrivnostno temno Skromno hribovsko naselje ob poti se Imenuje preprosto Soča, Šofer je na našo prošnjo za nekaj trenutkov ustavil, da si moremo ogledati freske slikarja Toneta Kralja v cerkvi. Kralj je našim primorskim rojakom znan, saj jim je poslikal mnogo cerkva, tako na primer na Tolminskem ono na Mengoraih tn v Volčah, v Soči in Trenti ter tudi na bližnjih Sv. Višarjah, S svojim starejšim bratom Francetom je v letih prvi svetovni vojni zastopal ekspresionistično, notranje izrazno duhovno smer v naši likovni umetnosti. Tu v Soči je umetnik znal vešče izkoristiti sorazmerno maji hen prostor in preproste arhitektonske oblike v cerkvi. Figuralni in dekorativni, vsebinski in okrasni del se skladata v enovito, ubrano celoto. Barve so izredno svetle, čiste, sveže in prijetne, kakor da so vzete iz planinske ga prirodnoga okolja samega okrog cerkve. Kljub ekspresioni-stični zasnovi so postave kraljevih svetniških tikov oblikovane ljudsko preprosto in nazorno, skoraj realistično. Zlasti pa me je na slikariji presenetil nacionalno-vzgojni idejni poudarek, ki je v slovenskih svetišči tostran stare meje zelo redek. Vas Soča leži na polovici poti od Bovca do prave Trente, ki se pričenja prav za prav šele v Logu. Odtod je danes prav lahek vzpon na Triglav — Italijani so v vojaške namene zgradili nanj jezdno pot — dalje moreš po dolini Zadnjice in preko Luknje priti v Vrata in Mojstrano, na levo pa vodi cesta k zasflju pri cerkvi, k izviru Soče ‘in v planino Trento pod Jalovcem ali pa na Vršič ter v Kranjsko goro. Log v Trenti — za razliko od onega pod Mangartom — ima vse prirodne pogoje za gorsko, višinsko letovišče in turistično izhodišče. Treba bi bilo zgraditi samo primernih £l'i. Jožu lllriliiiiv stavb (morda bi se dalo to doseči že s predelavo in opremo bivših italijanskih vojašnic) in vpeljati redno avtobusno zvezo z Bovcem ali pas Sv. Lucijo, kakor je pred vojno že obratovala. Neodpustljiv greh bi bil, če ne bi storili vsega, da se Log čimprej razvije v eno izmed središč našega turizma in kraj ki bo mogel številnim našim delavnim ljudem nuditi blagodejnega oddiha. S tem bi pa hkrati pomagali tudi gospodarsko pasivnim Trentarjem. Trenta je bila nekdaj z gozdovi porasel, nedostopen kraj. Ob koncu 16. stoletja je bovška gospoda r ELEKTRIČNI VODI NAD TRAČNICAMI Ce bi bili speljani e-lektrični vodi v sredi, nad tračnicama ter vedno v premi črti, bi bila živa voda v stiku z drsalko drsala (pantogra-fa) električne lokomotive vedno na istem mestu. Drsalo bi se zato obrabljalo vedno na istem mestu. Kadar se namreč dve snovi tareta druga ob drugo (n. pr. e-lektrični vod ter drsalka) se mehkejša snov obrablja. Pri trenju se pa tudi stvarja toplota. ki še poveča obrabo. Ce bi bili speljani vodi v ravni črti, bi nastajala na drsalki vdolbina. Vendar ne bi bila to edina neprijetnost. V poglobljeno vdolbino bi se lahko zatikala nosila e-lektričnega voda, kar bj lahko povzročilo nesreče. Te neprijetnosti pa preprečimo tako, da c-lektrični vod speljemo v cik-Cak črti. Tako preprečimo, da bi se obrabljal le en del drsalke. Žica električnega voda drsi zato pd enega do drugega kraja drsalke. Sedaj ne bo nastala na drsalki vdolbina niti se ne bo močno ogrelo eno samo mesto. Električni vod pa speljemo v cik-cak tako, da postavimo nosilne drogove zdaj na eni, zdaj na drugi strani železniškega tira. V EKVADORJU SE JE TRESLA ZEMLJA Ni dolgo tega, kar so poročali časopisi, da je bil v južnoameriški državi Ekvador strašen potres, ki je zahteval veliko človeških žrtev. Vendar ni bilo prvikrat, da se je v tej državi tresla zemlja. Priroda Ta potres je povzročil vulkan z imenom El Sangay, visok preko 5 tisoč m, južno od Chim- Cheng-te-Chen, kjer Je ta surovina za izdelovanje porcelana. ♦ NOV OTOK V TIHEM OCEANU V bližini otočja, ki ga imenujemo Novi nebridi (na zapadnem delu Koralnega morja v višini Avstralije) se je «rodil» nov vulkanski otok. Zaenkrat še nima imena, vendar pa opažalo. da se otok veča. ♦ KATERA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA? Vsekakor četrta Byr-dova ekspedicija, ki se je pričela leta 1947. To veliko raziskovalno potovanje je štelo že 13 ladij, ^led temi so bili WVVVVWVUVVWVIVVV'WVVVblVV'VVI^IAIW^VUVVVt borazo, ki je največji ledolomilci ena letalono- ekvadorski vršac z višino okoli 6000 m. Omenjeni vulkan je oddaljen preko 300 km od mesta Quito. Tudi 1. 1618 je ta vulkan povzročil grozno razdejanje; deluje vedno in iz raznih delov tega hriba izhajajo lava. plameni in dim. Pri poslednjem izbruhu vulkana El Sangay so le- silka, ena ladjacisterna ter ena podmornica. Bilo je 4500 mož posadke. od teh 400 znanstvenikov. STEKLO, KI NE ODBIJA SVETLOBNIH ŽARKOV Steklo, ki ne odbija svetlobnih žarkov je prvi iznašel neki Taylor, teli vulkanski izstrelki v Več uspeha sta imela v višino do 12 km. letih 1934-35 Bauer v - Nemčiji ter Strong v “ ZDA. Ugotovila sta, da KDO JE SPOZNAL se izredno zmanjša od- POMEN KAOLINA? „f^e^vo^povrtino Kaolin Je izredno či- nanesemo izredno tanko sta. bela glina, ki jo ra- plast kalcijevega fluori-bimo za žganje znanega da. Postopek sloni na keramičnega izdelka por- tem. da v zelo razredče-eelane. nem prostoru uparijo to Kitajci so prvi znali snov ter puste. Plast uporabljati kaolin ter iz kalcijevega fluorida mo-niega izdelovati najli- ra biti zredno tanka, ne.iše porcelanaste vaze Nje debelina mora zna-z izredno tankimi, a Sati le eno desettisočin-močniml stenami. Bese- ko milimetra. Na ta da «kaolin» izhaja iz ki- način zmanjšamo odboj tajske besede «kauling». svetlobe na eno desetino Tako se namreč imenu- odstotka, je skalno področje v Mn Primorski Ijiulski napisi (Nadaljevanje št. 27) na 6. Jen. 1831,— Iz stare zaloge pa objavljam tu napis, ki sem najbrže neštetokrat šel mimo njega, ne da bi ga bil opazil. 65. napis Pod Štanjelom se stara tovorna pot iz Gorice na Kras strmo vzpenja proti prelazu. Zraven poti je danes napol usahel kalič in nad njim, skoraj tik pred združitvijo stare poti z novo vozno cesto, že kmalu sto let stoji nizek siv kamen. Ustavil sem se ob njem in si ga bolje ogledal (2.7.1948) šele potem, ko me je nanj opomnila tov. Zega Ernesta iz Koprive. Na kamnu piše; Tukaj je umeru ta JOSEF MOSETIG ot posjiga slaka V svetem letu devetnajsto-petdesetem se je svetovno časopisje na široko razpisalo o letečih ploščah. Zanimive ognjene krožnike so si lahko ogledali najprej Skandinavci, zatem nekaj srečnih prebivalcev Francije in severne Italije, v poslednjem času pa prihajajo dnevno vesti iz Južne Amerike, v glavnem & Mehike, kjer se ta nebesna čudovišča pojavljajo tako pogosto, da so se vešči mehiški letalci odločili tekati za njimi in kričati nanje v nadi, da se jim bo nemara vendarle posrečilo identificirati njihove gospodarje. Tako ali vsaj približno tako poročajo iznajdljivi novinopi-sci, potem ko so uvideli, da se po prestfinih nečloveških doživetjih poslednje vojne le stežka zgane omrtvičenega čitatelja iz njegove otopelosti, Nujno je torej bilo, najti nekaj, kar bi spravilo zemljana iz njegove brezbrižnosti, ki mu je po atomskih vragolijastih dogajanjih na zemlji sami res da ne moremo zameriti. Kaj bi potemtakem bilo prikladnejše, nego v Zvezi z letečimi nestvori lotiti se namigovanj na morebitne sprehode vsemirskih turi-stov, ki so se bržčas prav tako kako,- zemljani naveličali Rojen je bieu na 21 Novembra 1792 Umer je na 15 decembr a 1853 o boh pomagaj ti meni. Stari stanjelcl pravijo, da je bil ta Mozetič, ki ga je zadela kap («božji žlak»), oskrbnik v gradu. Domačin ni bil, ker v Štanjelu takega priimka ni. Da je ustno izročilo zanesljivo, potrjuje tudi nemška plošča, vzidana v vzhodnem zidu pokopališča pri sv. Gregorju nad Kobdiljem. Slovensko znamenje pa kaže, da Mozetič med ljudmi ni bil tako črno zapisan kakor neki njegov vrstnik Švara. Leta 1848 je namreč tudi v Štanjelu in okoliških vaseh izbruhnil upor: kmetje so vdrli v grad, v njem, pili in se gostili, osovraženi Svara pa je moral uiti. Starejši rod še danes pomni to in ono kitico zapavljive ljudske pesmi iz tistih dni: V starem mesti Štanjel! so Svareta preganjeli... Švara, Švara, pišme v rit, ne boš več nažga vina sit..itd. Upor in, ljudsko veselje je seveda kmalu zadušila vojaščina iz Gorice, spomin na drznost naših prednikov pred sto leti pa ni ugasnil vse do danes. Do krvavih obračunov takrat očitno ni prišlo, sicer bi si težko mislili, kako dia Jožefu Mozetiču, ki je bil vendar v grajski službi, samo pet let po 1848 vaščani postavljajo (ali dovolijo postaviti) znamenje ob poti pod vasjo. JSe nadaljuje) „LETELI KROŽNIKI” Z ONE6A SVETA lastnega planeta in sl žele otipati teren najbližjega okroglega soseda. In kateri naj bi bil v sončnem sestavu privlačnejši nego živčno razrvana mati Zemlja s svojimi ne.nehnimi žegnanji. Potem ko so številni očividci in pn-iložnostni strokovnjaki izključili možnost, da bi nenavadne plošče imele kar koli skupnega z običajnimi meteorji, se je pač treba sprijazniti z domnevo, da predstavljajo plod človeških, odnosno rok sorodnega umnega bitja. Ker m bi bilo danes na tem svetu skoroda nemogoče utajiti izvor, izdelavo in razpečavanje tako velike, tako nevarne in umetelno izdelane igrače, bi resda ne kazalo dvomiti o tem, da se že nekaj let smukajo okrog nas nevabljeni sosedje s tega ali onega planeta, nas o-pazujejo, proučujejo nas in kujejo načrte. Ako se zemljan sprijazni s to mislijo, postane prenašanje vsakdanjega trpljenja in potrpljenja vsekakor nekoliko lažje. Kajti nemogoče si je predstavljati, da bi se bitja, ki so se skotila stoletja, nemara tisočletja pred nami, se sprijaznila z razumom in z njegovo močjo prišla že tako daleč od doma, da bi se nas torej takšna bitja lotila zgrda. Prišli bi skoraj gotovo kot prijatelji, pozanimali bi se Za naše žalostne prilike in nas potisnili že V nekaj letih za stoletja naprej. To bi bilo menda razveseljivo in sprejemljivo: v prvi vrsti bi nam bržkone objasnili, da je atomska sila za našo nedoraslost prenevarna igrača, rešili bi nas torej vojn, brezposelnosti in marsikatere nadležne bolezni, ki ji naši zdravniki še vedno ne morejo do živega, ker bi se s tem prikrajšali na privatnih ordinacijah. Dušebrižniki vseh veroizpovedi pa bi kajpada morali sestaviti popolnoma nove katekizme in temeljito revidirati izrečene ekskomunikacije, v kolikor bi te ne šle v račun novim prišlekom. Zakaj onim, ki bi se spuščali z neba, bi morali vendarle priznati več kompetence glede politične linije v onclstraftu že zaradi tega, ker so ee Nebesom. K n- lačam,xe nismo imeli prilike y opazm eno izmed tefWovitih letečih priprav, scarno pač sprijazniti s štf%ž poročili očividcev, ki^esno trdijo, da iz-gledajojkor ogromni diski. Cisto torej: zvitorep- ci na r3** ali tam nekje so izrabili r® grško iznajdbo, potem 1 f° spoznali, da se z njo naj izognejo nekaterim fizikalni Principom. Izdelali so dva Swco vzbočena pokrova, vanju potrebna pogon# vrag vedi kakšne1 'giumente, nekoliko živil in ai j onega domačina. Po'! ’ i «o pokrov na pokrov, n' * še to in ono in ga odgnali ( * Zemlji. Nič lažjega nego % primer za Marsovce, J* njihova krogla, mnogo od naše, se je prej olf-'Pre, je tam vzklilo življi ta pokazalo rezultate, do j tifi bomo na Zemlji priJti Wa žcie čez stoletja. Veliki j Zlomkov e pokrivače, počez preko 30 metnf bei ko primerna za shrOF^^ojnih naprav in atomsk* Wnske sile, zadost-ne. za vozni listek na poti, d0VArcioIili sto milijonov ^ Zaradi hitrosti pa si it .pjjfeba razbijati glave, kar, ^-šni del sprehoda gre prostor, kjer ie u' zelo preprosto vpraša ^civ tako enosta- ven N jfL^Oooor. Zakaj kdo nai na nos spu- ščal P&t&ZKS. ki J0 pred mrtvimi podobami in se ukvarjajo s politiko! In potem ka počenjajo to pod vplivom silnejše zemeljske privlačnosti, močnejšega zračnega pritiska in sploh spremenjenih naravnih okoliščin, ne kaže domotožnemu tujcu pristajati, doklej se ne odpo-more tudi takim nevšečnostim. Kajti verjetno si ne eden izmed, Marsovcev, ne želi ostati v talco priljudnem in milem okolju, kjer si prebivalci že zaradi slabo uspele karikature s topovi drobijo črepinje. Čim pa bi ta ali oni le pristal s svojim dvojnim pokrovom, bi ta postal na mah še več kot dvakrat težji in kdo naj bi potem dopovedal materi Zemlji, da ga mora zopet izpnistiti pod nebo. Nesrečnemu raziskovalcu bi se to moglo posrečiti le s trojno zmogljivostjo pogonskih nar Zaradi tehničnih neprilik moremo šele sedaj nadaljevati z objavljanjem kulturno zgodovinskega gradiva o naši Glinščici, katerega objavljanje smo morali prekiniti lansko Jesen. Čitatelje prosimo, da nam zaradi tega ne zamerijo. Kaj je vzrok velikemu preseljevanju narodov in gibanju raznih plemen od severa na jug (Gotje, Langobardi, Vandali itd.) ter od vzhoda na zahod (Slovani, Anti) v času, ko je razpadlo Rimsko cesarstvo na Zahodno in Vzhodno, tega zgodovinarji ne vedo točno. Dejstvo pa je, da so za vladanja Bizantincev nad našim sedanjim ozemljem slovanski rodovi nezadržno prodirali od vzhoda proti zahodu In jugu. V velikih množicah so se pomikali izza Karpatov ob rekah navzgor in prodrli daleč v gorski alpski svet. Prišli so tudi v bližino morja na Tržaški Kras, kjer so se — povsem razumljivo — poslužili nekdanjih selišč, v kolikor so jim ustrezala in še obstajala ter nadaljevali svoje družbeno življenje. V mesto Trst, pa tudi v njegovo najbližjo okolico niso mogli priti, ker so se romanski meščani najprej pod zaščito bizantinskih, pozneje pa še mnogo pn-av. s čimer pa za enkrat menda še niso računali. Toda vrag si ga vedi, kakšne imajo za bregom! Nemara jih je na manjšem planetu še več kakor nas in iščejo najbližjo pot v emigracijo. V. takšnem prrimeru si seveda ne moremo obetati prijateljev, marveč nasilne zavojevalce, ki bodo znali, računajoč s svojim napredkom, še človeško kožo uporabiti kot koristno surovino. To bi bila kajpoda nasprotna plat medalje, dokaj manj zabavna in razveseljiva in zato nikakor ne kaže o njej podrobneje razpravljati, Ze takoj v začetku bi verjetno odkrili številne neprijetnosti, ki bi razburile čitatelje. Ker pa so se razburljive, novice o vsemirskih poslancih razlezle že preko časopisnih stolpoev in razgibale široko javnost, se nam je zdelo nujno spregovoriti o njih tudi v našem listu, da bi nam čudni gostje ob morebitnem pristanku na Zemlji zaradi malobt iznesti ne zamerili. [P Id Pri cerkvi zgradila plavže, v katerih so topili železno rudo. Prvi prebivalci so bili menda večinoma tujci, vojaški ubežniki iz južnoti-rolskega kraja Trienta, po katerem je Trenta dobila svoje Ime. Zaradi odročne lege in skromnejšega obrata trentske fužine niso mogle tekmovati z gorenjskim in koroškim cvetočim železarstvom, dasi so delale skoraj dve stoletji. Polagoma so se v Trenti med tujce pomešali domačini. Po vsej priliki so se siromašni Trentarji kmalu oprijeli tudi pastirovanja, div-jeza lova in dela v gozdu. Kozje mleko in krompir, ki mu v Trenti pravijo «čompa», za raznike pra divjažina in polenta so bile vsep-skozi navadna hrana tukajšnjih hribovcev. V Trento je postavila ljudska pripovedka lovca, ki je sprva kot siromak in poštenjak v varstvu belih žen-rojenic. Te so domovaic v planinskem raju na visoki Komni in dolini Zajezeram, kjer je kraljevala sveta žival Zlatorog in varovala zaklad zlata pod Bogatinom. Pa so prišli h lovčevemu dekletu, krčmaričini hčeri jz Koritnice pri Bovcu, bogati beneški trgovci, ki so po predelski cesti-tovorili z juga blago, in jo z zlatim nakitom in skladgimi besedami premotili. Trentski lovec je hotel dokazati, da zna tudi on s svo- jim pogumom in drznostjo obogateti. Odpravil se je v gore nad Zlatoroga, da bi prišel do zaklada pod Bogatinom, a živa; ga je pahnila v prepad. Pripovedko je prvi zapisal znani prirodoslovce (a, žal tudi narodni odpadnik) Idrijčan Dežman sredi preteklega stoletja, leposlovno pa jo Je obdelal najprej nemški pesnik Baum-bach, ko je nekaj časa živel tudi v naših krajih Trstu, Mojstrani in na Bledu. V Trenti so tudi klasična tla našega planinstva in alpinizma. V osemdesetih letih preteklega staletja je zače semkaj zahajati mladi Tržačan dr. Julij Kugy (kakor nekoliko kasneje iz Gorice Slovenec dr. Tuma). Od tu je delal svoje prve vzpone v gore, ki jih je prav tu tudi za vse življenje vzljubil. Pri teh njegovih pohodih v Triglavsko pogorje in Julijske Alpe sploh sta ga spremljala in vodila trentska domačina Anton Tožbar, po domače Spik-Medved in Andrej Komac, - Mota. Vprašanje je, kdo je bil komu učitelj im kdo učenec, Gotovo je, da je dr. Kugy po vsej Evropi zaslovel kot alpinist in posredno tudi kot planinski pisa-teli - v slovenščino imamo preve. deno njegovo delo «Iz mojega življenja v gorah» — v veliki meri po zaslug svojih gorskih vodnikov, preprostih in srčno dobrih. Neki «ubogi» zemljan si takole predstavlja stvar «letečega krožnika» proti zemlji. SLAVKO PERŠIČ stoletij pod varstvom drugih vladarjev na vse kriplje branili slovanskega življa. Slovanski rodovi so bili prvotno poljedelci, pozneje, med naseljevanjem, ko so se morali braniti pred germanskimi plemeni In Bizantinci, ki so bili vsi dobro oboroženi m vojaško Izvežbani, pa so zagrabili za orožje in so ga kaj kmalu znali spretno sukati. Pred slovanskim valom so se umaknili germanski in romanski prišleki; pred slovanskimi množicami so bežali v Italijo posebno rimski škofje s svojimi službeni-kl, ki so prej tod širili novo vero,obenem pa politično izkoriščali krščanstvo za podporo in utrjevanje imperija. Slovenci so se — enako kot tam za Karpati v pradomovini Slovanov — naselili strnjeno v zadrugah, bratstvih in plemenih. Naseljeni prostor so imenovali župa, ki je imela svoje gradišče, to je obzidan in utrjen prostor, kamor so se zatekali deloma tudi 3. _ ± pri [pi [fi _b S, A bi z Imetjem za časa nevarnosti ob napadih sovražnikov. Taki gradišči sta Veliko Gradišče (741 m) nad Gročano in Gradišče (245 m) nad Miljami. Njuni imeni smo brez dvoma podedovali iz roda v rod skozi štirinajst stoletij, odkar prebiva naš človek tu ob morju. Slovenci so bili marljivi poljedelci In žl 'inorejcl. Krčili so gozdove, da So si pridobili plodne zemlje. Nastajale so nove vasi ali župe, ki pa jih niso gradili ob rekah, kjer bi neprestano o-groženi od roparskih plemen — nova naselja so postavljali na višine, na pobočja, obsijana od sonca. Morda je katera izmed vasi Brega iz te dobe? Z višine so imeli pregled nad svojo zemljo, bili so tu bolj varni in manj izpostavljeni barbarom, ki sami.niso proizvajali ničesar, ampak so živeli od plemena, naropanega pri delovnem ljudstvu. Tako organizirani Slovenci pa so le malo časa uživali samostojnost, 2e ob naseljevanju so Slovane napadala razna nemška plemena, ki so sicer bila večkrat poražena, vendar pa so Slovenci kmalu podlegli Germanom zaradi njihove spretnosti vojevanja in brutalne sile. Slovenci so postali odvisni od Germanov. Ti pa, ko so spoznali, da so Slovenci pridni poljski delavci ter so si od njih obetali mnogo koristi, so še pospeševali njihovo naseljevanje; pošiljali so jih predvsem v puste kraje, da bi ledino pretvorili v ploden svet, pomešali so jih med ostanke predslovenskih plemen na tej zemlji. Od teh plemen so Slovenci prevzeli mnogo krajevnih imen za reke in vode, kot to Junaščih, a tudi preudarnih slovenskih Trentarjev. Ta pojav je sploh tipičen za zgodovino naše» ga planinstva. Res je, da so razen rojenih Slovencev, kakršen je bH n. pr. goriški duhoznik Valentin Stanič (š prvi dosegli vrh Trglla-va razni tujci plemiškega In meščanskega porekla, toda prav tako je res. da so jih nanj prav pri. peljali preprosti domačini iz Bohinja, Trente in Mojstrane, razni Kosi in Korošci, Spilki, Mote in Pavrl, Požgane! in Smerci. Nemci so hoteli zlasti na prelomu, 19. in 20. stoletja postati gospodarji naše zemlje za vsako ceno in v vsakem pogledu: političnem, ekonom, skem in kulturnem. Eno izmed sredste nemškega imparialistične-ga pohlepa na naših tleh v tisti dobi so bila tudi razna nemška al, pLnistična združenja, ki so si pri-zadevala s svojim delovanjem In propagando, gradnjo koč potov nemškimi napisi in ponemčenimi krajevnimi imeni našim govoram vtisniti nemški značaj. Zato so naši zavedni planinci ob koncu pretek, lega stoletja ustanovili Slovensko planinsko društvo, ki je torej od vsega potečtka opravljalo tudi odlično narodnoobrambno nalogo. Borba med našim in nemškim piai ninskim gibanjem pri nas je bi. la v tej dobi zelo ostra m dra, matična in ie zahtevala od pionirjev našega planinstva pogosto velikih moralnih naporov in gmo. tnlih žrtev, ki jih danes vse premalo poznamo in cenimo. To bori bo za naše planine so v tisti dobi vodili tudi naši Trentarji. Eden med njimi je bil tudi vikar Jože Abram. Abram — Tren-ta-r spada med najvidnejše borce za razmah slovenskega planinstva v Zlatorogovem kraljevstvu. Pomemben pa je kot kulturni delavce, Napisal je tehtne članke o zgodovini, običajih in življenju Trente ter o ljudski pri, povedki o Zlatorogu in Bogatinu, Znan je tudi kot prevajalec. Ko( učenec in prijatelj dr. Janeza E, vangelista Kreka se je navdušei val za kulturno in politično zbil-žanje in sodelovanje med vsemi enakopravnimi slovanskimi narodi, študiral slovenske jezike, pret birai ljudske pesmi slovanskim narodov, in prevajal predvsem velikega ukrajinskega romantično revolucionarnega pesnika Tarasa Ševčenka. Pod psevdonimon Bajda Kazak je poslovenil «Kobzar-ja» in «Hajdamake», v katerih o, peva veliki Ukrajinec v obliki In tonu ljudskih pesmi — dum prirodne lepote domačih step ob Dnjepru in življenje ter trpljenje svojih preprostih rojakov — tla-* čanov, ki so ginevali pod ruskim carskim absolutizmom in fevdalnim družbenim redom. Svoje pre-vode je Abram opremil z izčrpnim uvodom o pesniku in Ukrajini. (Nadaljevanje prihodnjič). utemeljujejo jezikoslovci. Kar pa še ni imelo imena, so smiselno imenovali po svojem naravnem gledanju In opazovanju. To velja posebno za velik del gorskega sveta v Vzhodnih Alpah, kj so ga prvi obljudili Slovenci. Verjetno tudi ime naše Glinščice, okoli katere se razvijajo ta razmišljanja In ki naj bo ob njih predmet globljega raziskavanja zgodovine našega ozemlja, izvira že iz te dobe prve naselitve Slovencev (VI. stoletje po n. št.),-Kelti so bili že zelo napredni In so središče, kjer so prebivali Slovenci, imenovali po bistrem izvir-i ku «Glaons», kar pomeni blesteč, bister, kristalno čist, kakršna Je pač voda tam ob vznožju Malega Krasa. Tako so označevali sredi--šče, kamor so uperjali svoje napade — Slovenci pa so prevzeli to Ime in ga sčasoma prilagodili sestavi tal, po katerih teče potok — namreč po glinastem pej ščenjaku in laporju ali opokl. Slovenci so na novi zemlji Imeli še staro vero v bogove in bese kot v pradomovini, v zakarpatskl slovanski skupnosti. Ko pa so bili Slovenci politično priključeni na zapad (v VII. stoletju), so prišli tudi pod njegov verski vpliv. ® tem pa se je začela za Slovenc« nova doba v njihovi zgodovini. (Nadaljevanje sledi) 10 L iifDSKi TEDNIH Za gospodinjo in dom KOŽNE PEGE Rjava zrnca kožnega pigmenta dajejo polti veS ali manj rumenkast ali rjavkast kolorit. Ce je na nekaterih mestih kože tega barvila preveč, nastanejo na njej pege. Razločujemo primere, kjer je koža na večjih ploskvah rjavo obarvana od takih, kjer vidimo le majhne omejene lise. Rjavkasto obarvanje večjih kožnih ploskev lahko nastane zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov. Pri ljudeh z občutljivo kožo nastanejo te pigmentne lise, kjer se drgne koža ob obleko. Tako vidimo pri ženah, ki si še podvezu je jo krila, temne pasove na koži. Splošno je tudi alano, d'a imajo moški na vratu rumenorjav odtisek od gumba. Tudi razn« zdravila, ki bo primešana mazilom ter dražljivi obliži ki jih uporabljamo na koži, so pogosto vzrok hl-perpigmentaciji kože Izmed notranjih vzrokov, ki povzročajo rjavo umazano lise na koži. je predvsem treba omeniti nosečnost. Pogosto so pa tudi motnje v presnavljanju vzrok takim spremembam na-koži. Kronična zastrupljanja z arzenom, na primer, povzročajo. da počrni koža, prav tako opažamo, da postane koža lisasta Pfi ljudeh Z novotvorbami na nekaterih žlezah z notranjim izločevanjem. Izmed vseh hiperpigmentacij so najboli znane sončne pege. Nastanejo, kakor že ime pove, pri nekaterih ljudeh zaradi delovanja svetlobe na kožo. Seveda Pa sončni žarki, oziroma bolje rečeno ultravijolični žarki. niso glavni vzrok njih nastanku. Najbolj pogoste so sončne pego pri rdečelascih In ljudeh s svetlo poltjo. Sončne pege so različnih barvnih odtenkov; prj otrok ih so pogosto črne. zlasti na nosu. Nagnjenost k pegavosti je individualno različna, česar ni mogoče spremeniti. storimo pa lahko, da pege ne motijo Ker je mnogo laže preprečiti, da pege ne nastanejo, kakor pa že nastale pege odstra-niati. priporočamo, da s<> ljudje, ki nagibajo k pegavosti, izogibajo direktnim sončnim žarkom. Kožo ščitimo s širokokr-'j-ninii klobuki ali pa posebnimi mazili, ki ultravijoličastih žarkov ne propuščajo. Takšna mazila vsebujejo po navadi esku-lin in kininske soli. najbolj znani preparati so zeozon, ul-trazeozon in antilux Za odpravljanje sončnih pes se po-služuirano sredstev, ki kožo belijo In takšnih, ki kožo luščijo. Z njimi je mogoče pege odstraniti. toda po navadi le za nekaj česa kajti sredstev, ki bi sončne pege za stalno odpravil,-i ne poznamo. Mlade deklice lahko potolažimo, oa bodo pri njih pege po končanem telesnem razvoju večjidel izginile. 2e od davna znano domače sredstvo proti sončnim pegam :e citromov sok Sp bolje jo da dodajamo stalno vodi, s katero »e umivamo, nekaj boraksa. ki povzroča počasno luščenje površnih plasti kože. Se močneje učinkuje kvašenje kože z 1 odst. alkoholno raztopino sublimata. Večje posamezne pe-gp najlaže odpravimo s koncentrirano kar-bolno kislino, in sicer tako. da jo previdno nanašamo s stekleno palčico na posamezne pege. Ce se pr» tem koža vname, dajemo obkladke z ocetnokislo glino in pozneje mesto pameže-mo s cinkovim mazilom. Cez nekaj dni se namazani deli olupijo in pojavi se lepa. bela polt; poudariti je pa treba da se ta način odstranjevanja sončnih peg uporablja le, če so pege maloštevilne in večje oblike. Za beljenje priporočajo 3 odst. raztopino vodikovega Pre-kisa. s katero sl naredimo dvakrat na dan odkladke po pol ure. Ker pa vodikov nreklc h”-11 tudi lase. moramo paziti, da ne Pride na obrvi in trepalnice, kar preprečimo s *eir da jih prej namažemo z maščobo. Dr. S. S. OKUSEN PUDING Vmešaj v 75 g drobtin 100 g molče, 100 g sladkorja, 75 g masla, 100 g kandiranega sadja, lupino 1 pomaranče ali limone, 1 celo jajce in tri rumenjake, ščepec cimeta ter 1 SUce ruma. Stresi zmes v model, ki sl ga namazala z maslom in potresla z moko ter kuhaj nad soparo. Ponudiš lahko mrzlo ali toplo. Za pridne gospodinje dre del ovni halji iz pralnega blaga. fffodvtt tinòwti Govorila seru s prijateljico o tem in onemé pa mi nenadoma pravi: «Pokažem ti model spalne srajce, zelo mi ugaja, tako si bom napravila». Pogledam in vidim halji podobno, po vsej dolžini drobno pli-sirano spalno srajco s čipkastim vložkom na ramenih. Odgovorila sem tako. kakor bi večina od nas. «Res. prav lepo, vendar nepraktično!» Pri perilu moramo v prvi vrsti pomisliti, kaj je praktično in šele nato, kaj je lepo. Zelo je v rabi strojno pleteno perilo (triko), ki se večinoma dobro obnese. Predvsem je treba opozoriti na praktičnost tenkih bom-balastih belih spodnjih hlačk, ki jih lahko ini pranju prekuhamo. Je zelo higienično in vedno lepo. Spodnja krila Pa so najbolj priporočljiva iz blaga. Tu je treba upoštevati osebni okus in zmožnosti denarnice. Prijetno se nosi satin, ki jc vsem dosegljiv in zelo trpežen. Zimskega perila ne bom ome-njevala, saj ga ravno sedaj odlagamo. Za Sene, ki mnogo delajo, je večer edini Sas, ko pomislijo malo nase. Odlože dnevno obleko in po večernem umivanju in negi obraza ležejo v posteljo. Pravilno je, da imajo takrat na sebi oblačilo, ki daje občutek svežosti in udobja. Skozi stoletja je bila spalna srajca te belega platna, v zadnjih desetletjih pa jc popolnoma izginila iz naših omar. Deloma je to vpliv mode, in pa preobilice barvastega blaga, ki naj bi bilo lepše. Mislim, da je bolje izbrati tenko belo platno, kot pa ceneno umetno svilo, ki bo po nekajkmtnem pranju postala cu-njasta. Poleg tega vse kaže, da sc tudi moda zanima za bele srajce iz finega batista, ki jih lahko okrasimo s čipkami ali vezenino. Seveda je treba pri vsakem materialu paziti na izbiro vezenine. Za dela kjer je treba puliti nitke, umetna svila ni preveč primerna. Zelo lepo je, če je vse perilo, katerega imamo na sebi ene same barve, alt vsaj v barvah, ki sc ujemajo. Za spodnje krilo iz satina je najlepše in najfinejše belo. Ce nosite pogostoma črne ali temnomodre obleke, je priporočljivo črno s čipkami okrašeno spodnje krilo. Nikar si ne izbirajte muslinastih kosov perila, razen če ga imate mnogo. Opustite preobilico čipk, tančice, naborkov in trakov ter s» raje izberite blago, ki kljub pranju ohrani lepoto In svežo barvo, Obliko, ki bo udobna in praktična za likanje in za okras pa predvsem vezenino, ki je naša narodna lastnina in v katerem se vsako slovensko dekle izkaže. SONJA NASVETI fl RIBE IZ TELEČJIH JETERC. — 1 Zreži na drobne rezine 20 dkg te-lečijh jeter, jih zmešaj s 5 dkg masla In praži nato 5 minut na nizkem ognju. Med kuhanjem Jih neprestano obračaj ter nekoliko popopraj, kuhane pretlači skozi sito v lončeno skledo, dodaj še 10 dkg masla in dobro ter dolgo časa mešaj s kuhalnico, dokler ne dobiš rahlega pireja; stresi v lončen model, pusti, da se ohladi, daj nato nr krožnik in ponudi. NEKAJ RAZLIČNIH ZABEL ZA SOLATO 3 žličke olja, 1 žlico narezane čebule, sok polovice limone in pol žličke sou: 1 žlico KKa, 3 hlice olja, 2 žlišgi soli, rumenjak dveh trdo kuhanih jajc. Rumenjak pretlači skozi sito, ščepec -n-r- za tržaško kuhinjo soli, za noževo konico popra in malo kisa. Ocvri na drobno zrezane slanine in še vročo vrzi na solato. Dodaj običajni zabeli pečeno čebulo, ki sl jo pretlačila skozi sito In pol žličke paprike. Prvo zabelo uporabiš samo za solato Iz kuhane zelenjave, ostale tri pa za kuhano In surovo zelenjavo. OTROK IN DELO Veliko odgovornost ima mati do svojega otroka. Vsaka skrbna mati bi se morala zavedati, da bo njen mali nebogljenček nekoč odrasel človek in kot tak član družbe, do katere bo imel različne dolžnosti. Ce je bila otrokova vzgoja pravilna, bo mati brez slcrbi prepustila svoje dete samostojnemu življenju. Vprašanje o otrokovi vzgoji je zelo obširno, zato sc bomo danes ustavile le pri otrokovi vzgoji k delavnosti, Zc od nekdaj je bilo delo osnova v človeškem življenju in pri razvoju narodnega življenja ter kulture. Mati mora pomisliti, da bo otrok, čim doraste, v družbi nekaj pomenil, da bo imel neko vrednost, le če bo sposoben sodelovati v delu, od katerega bo odvisno tudi njegovo blagostanje. Torej vzgajati svojega malčka v ljubezni in odgovornosti do dela, pomeni, ne samo vzgojiti dobrega člana človeške družbe, ampak tudi ustvarjati njegovo bodočo življenjsko raven. Ce bo njena vzgoja pravilna, bo otrok kasneje z veliko večjim uspehom dosegel poklic, katerega si je izbral. Matere pa ne smejo razumeti pod besedo delo le fizično opravljanje Dojenček telovadi Tudi malemu človečku telovadba koristi. Ako hoče imeti mlada mamica lepo voščenega in zdravega otroka, naj že takoj v prvih mesecih (po drugem ali tretjem mesecu, ko dojenček drži glavico trdno pokonci) prične s telovadnimi gibi. ki jačajo mišičevje in preprečujejo akrivljrynje okostja pospešujejo krvni obtok in krope tek. Najprimernejši čas za telovadbo dojenčka je pred kopeljo in pred hranitvijo. Dete naj leži na pregni jeni dovolj veliki mizi. Ce je nerazpoloženo ali bolno, ga pustimo lepo na miru. S telovadbo ne smemo pretiravati, sunkoviti gibi dojenčku škodujejo, zato naj telovadi mamica s svojim malim zelo previdno. Ce se bo otrok upiral in ne bo hotel slediti gibom, ga ne smete siliti. Pričnemo z lahkimi vajami in preidemo polagoma na težjo. Najprej po dve do tri minute, potem pa žo pet do sedem minut. Otroka položiš na hrbet, vzameš v roke nožice in jih počasi in mehko potegneš k sebi ter spustiš nato v naravno in priljubljeno dojenčkovo lego. To vajo ponovi 3 do 4 krat Nožice naj ostanejo skrčene, kot v naravni legi, ročice iztegni ob telesu navzdol, potem pa jih počasi obrni navzgor. Vaja je koristna- predvsem za razvoj prsnega koša. Vajo ponovi 3 do 4 krat. kakega posla, ampak moi'ajo v o-troku predvsem buditi in vzgajati sposobnost razporeditve, spretnost, pazljivost, vestnost in sposobnost za presojo. Nikakor ni nekoristno nalagali otroku fizično delo, vendar pa mora mati pustiti otroku popolno svobodo v izbiri sredstev za o-previjanje tega posla. Deklica mora n. pr., sama priti do tega, kakšna je krpa, s katero bo pobrisala prah po pohištvu ali podu. Ce otrok sam ne bo videl razločka, mu ga naznačite, pomagajte mu prijazno in pozorno. Ako sc zmoti, ne zakričite nanj, ampak mu resno razloži, te. Dajte otroku čutiti, da nosi vso odgovornost za delo. Otroka mora mati začeti vzgajati že v najnežnejši dobi, ko dele š« živi med igračkami. Paziti mora nanje, ko konča z igranjem, naj vse lepo pospravi, Igrače očisti, če se zlomijo, naj jih kar sam popravi) seveda kolikor je to v njegovi moči. Dati pa mu moramo za tako o-pravilo določen material. Ko otrok (lorašča in se oddaljuje oa igre. ga moramo teže zaposliti. Otrok naj zaliva cvetlice v stanova, nju, ureja in zlaga časopise, pripravlja mizo za kosilo, hrani psa ali mačko, skrbi za toaletne potrebščine, sam naj si zašije gumbe, o-bleko, naj hodi po drobnih nakupih, po uradih itd. itd. Vestna mati bo pač sama znala določiti otroku odgovarjajoče delo, posebno pa v ča, su šolanja, ko je otrok že obremenjen z učenjem. Včasih je težko pripraviti malega poredneža k delu. Nestrpna mati, ki hoče to doseči s kričanjem ali celo s silo, vzgoji samo škoduje, ker bo v otroku vzbudila upor. Ncu-bogljivežu je treba mimo in resno zapovedati. Otroka že od vsega začetka pravilno vzgajamo, če vzbudimo njegovo zanimanje s čisto navadno prošnjo: «Ali bi ml lahko nekaj napravil; vem, d« je težko in sl ie zaposlen...» Prošnja je najboljši način zahtevanja, ne smemo je pa zlorabljati Najbolje je, da se je poslužimo takrat, ko vemo, da jo bo otrok rad izpolnil. Mati mora tudi otroka odvaditi, da bi izkoriščal mlajše brate ali sestre; naučiti jih mora, do *e bodo medseboj podpirali. Lepo opravljeno delo zasluži priznanje, s katerim pa ne smemo pretiravati. Mati naj zlasti ne hvali otroka za izvršeno delo pred znanci. NASVETI in odgovori ljudskega zdravnike G. J. Iz Bazovice: Ze nekaj časa me boli grlo; belih oblog nimam, samo nebo je nekoliko bolj rdeče in jezik Je umazan. Izpiram se S slano vodo, jemljem penicilin tablete, a mi nič ne pomaga. Vročine nimam. Domači mi pravijo, da je to «prehlad:». Prosim, kaj naj napravim. Odgovor: Ne morem vam dati točnega odgovora, ker iz vašega vprašanja ni dosti razvidno. Pazite na prebavo, pijte limonin sok l.n pustite penicilin, ki v takih primerih nič ne pomaga, A. Z. tz Trsta: Na nogah nekoliko nad gležnjem imam temnordeče madeže. Ce te madeže otipam, čutim, da so trdi in me oh pritisku bole. Imela sem že take madeže, pa so izginili. Sedaj pa so bolj trdovratni. Tedaj mi je pomagala rahla masaža. Odgovor: Madeži o katerih pišete, so lahko pojav kake bolj trdovratne bolezni, zato vam svetujem, da greste k zdravniku. Madeži sami, če so lahkega značaja, Izginejo proti poletju. M. K. iz Trsta; 2e od rane mladosti imam rdeč nos. Temu je vzrok, da mi je omrznil. Zaradi tega sem zelo nesrečna, zlasti, ko slišim opazke. Prosim svetujte mi, kaj mi je storiti, da odpravim to rdečico. Odgovor: S takim nosom je pa res sitnost, posebno če človek polaga toliko važnosti na opazke ljudi. Poizkusite s postopnim sončenjem In z vsakodnevnim rahlim masiranjem kože z dobro kremo. Stran naših kmetovalcev DTTTTTT Spomladansko cepljenje sadnega drevja Sadno drevje lahko cepimo na dva načina. Cepljenje v pravem pomenu besede opravimo takrat, kadar cepimo Se v drevesnici razne vrste (sorte) na divjak. Precepljamo pa takrat, kadar odraslo drevo, ki Je že rodilo sadje, a j« slabe vrste ali ne odgovarja podnebnim in talnim razmeram, vnovič cepimo na drugo vrsto. Novodobno sadjarstvo nas uči, da Je najbolje cepiti divjak v drevesnici tako, da pride na stalno mesto (sadovnjak) že cepljena sadika. Za cepljenje sadik-divjakov je najbolje, da cepimo v oko. Za precepljanje najbolj priporočamo naslednje načine: 1. Cepljenje v razkol; 3. cepljenje pod lub; 3. cepljenje na sedlo. Mesec marec in april sta najbolj ugodna za cepljenje sadnega drevja. V ta namen pa si moramo že v fe-braurju nazeratl potrebnih cepičev, zato da bodo v času cepljenja nekoliko manj sočni kakor podlaga ali divjak, ker sicer se lahko zgodi, da poženejo cepiči prej, preden se primejo. Nabrane cepiče zakopljemo do uporabe v vlažen pesek kje v kleti. Oglejmo si sedaj nekoliko posamezne načine cepljenja. CEPLJENJE V OKO 1 JI Za to vrsto cepljenja uporabljamo popek z jezičkom lubada, ki ga vstavimo na ješ podlage. Tako lahko cepimo spomladi, kadar začne podlaga poganjati. Te vrste cepljenja imenujt-mo cepljenje v rastoče oko. Cepljenje v speče oko pa Imenujemo cepljenje, ki ga izvršimo v mesecu avgustu; popje požene v tem primeru šele prihodnjo pomlad. Za sadno drevje je priporočljivo cepljenje v avgustu. Vejice, Iz katerih izrežemo popke, morajo biti iste starosti, zdrave In sočne, tako da lub z lahkoto odstopi od lesa. Ta na-Cin cepljenja zahteva hiter postopek, izvršimo ga v drevesnici na eno do dve leti starih divjakih, kakih 10 do 12 cm nad površino zemlje. Neposredno nato ali še preden izločimo popek, napravimo na podlagi rez v obliki črke T. Navpični rez naj bo še enkrat daljši od podolžnega. S cepllnim nožem privzdigujemo lub ob spoju podolžnega In navpičnega reza, z levo roko pa vložimo ščit s popkom. Ščit cepiča ostane pokrit z robovi navpičnega reza podlage, a popek mou ven. Nazadnje Se povežemo cepljeno mesto z nalašč napravljenim gumijastim trakcem ali pa rafijo. CEPLJENJE V RAZKOL ti___! Ta način cepljenja je pri nas najbolj udomačen. Ima pa to slabo stran, da prizadenemo drevesu veliko In obsežno rano. Da bi se ta rana čim prej zarasla, moramo cepiče tako obrniti, da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Nastale odprte rane moramo prav skrbno zamazati s cepllnim voskom ali smolo. Kako pripravimo cepilno smolo, pa smo že obširneje govorili v em naših zadnjih številk. CEPLJENJE POD LUB Cepljenje pod lub Je zelo priporoč-’JIv način spomladanskega cepljenja, •tana, ki prt tem cepljenju nastane, Je majhna. Ta cep se tudi zelo rad Prime, toda izvršimo ga Selo tedaj, ko se da lubad na lahkem ločiti od lesa. To cepljenje Izvršimo takole: Prerežemo ali prežagamo deblo, kakor za cepljenje v razkol. Nastalo rano zgladimo z nožem, nato prerežemo cepič in ga pripravimo tako kakor za cepljenje na sedlo. Nato napravimo toliko zarez v lubad, kolikor želimo vstaviti cepičev. Ko le to storjeno, privzdignemo lubad na podlagi tako, kakor pri cepljenju v oko. Končno vtaknemo med lub in les cepič, da se zareza dotika lesa, hrbet pa lubja. Nazadnje povežemo cepljeno mesto z ličjem in ga zamažemo s cepilno smolo. CEPLJENJE NA SEDLO Te vrste cepljenja se poslužujemo tedaj, ko Je podlaga nekoliko debelejša cd cepiča. Cepimo takole: Na glavnem mestu prerežemo podlago s škarjami ali s dino zobčasto žagico. Prerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga z ostrim nabrušenim sad- jarskim nožem. Nato zarežemo cepit na sedilo. To zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo cepilnega noža. Pri tem postopamo tako: V bližini popka, in sicer za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo, glodoko 1/3 cepičeve debelosti. Na. to napravimo še eno tako zarezo, toda mnogo bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko In naj se steka s prvo zarezo skupaj. Zaradi teh dveh zarez odpade košček lesa od cepiča. Nato nastavimo cepilni nož v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Tako nastane na cepiču sedlu odgovarjajoča zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlagi, in sicer na strani, kjer je prerez najvišji, podolgasto zareszo tako veliko kakor je ona na cepiču. Končno položimo cepič natančno na zarezo in povežemo cepljeno mesto z ličjem in namažemo cepljeno mesto s cepilno smolo. Da bo cepljenje uspešno, ga moramo izvršiti pravočasno! Toda stalno moramo zemljo rahljati in pleti. Vezi moramo nadzorovati In jih obnavljati, da ne bi popustile ali pa bile preveč stisnjene. Sčasoma moramo odstraniti vse poganjke podlage, da ne bi njih rast šla na račun cepičev. Pri čepih pa, ki imajo po več cepičev, ohranimo le bujnejše! Cepljenje na sedlo Dobra vzreja piščancev Vzreja piščancev ni lahka stvar. Zelo redko se posreči vzrediti vse piščance, ker jim prete razne nevarnosti; bolezni in sovražniki, tako da moramo vedno računati z znatnimi izgubami, včasih tudi Z 20 do 25 odst. Piščanci morajo biti v posebnih kurnikih, ločeni od odrasle perutnine. Tako jim lahko posvečamo več pozornosti in preprečimo, da bi jih odrasle živali preganjale. Večji perutninarji uporabljajo tako imenovano umetno kokljo, to je pripravo v obliki velikega dežnika, pod katerim je pečica za ogrevanje. Kakor sj piščeta želijo več ali 'manj toplote, tako se oddaljujejo ali približujejo peči. To je u-metna vzreja, pri kateri moramo za vso krmo in zaščito piščancev skrbeti sami. Izgube so manjše, ker se piščeta v prvih tednih daleč ne odstranijo. Toda umetna vzreja ima slabo stran, da vzgajamo premeh-kužne živali, ki nimajo prilike, da se že v mladosti V prosti naravi utrjujejo. Tudi odpade stroga naravna selekcija, s katei'o ob prostem . kretanju piščancev kaj kmalu odstranimo vse slabiče. Pod u-metno kokljo so živali zavarovane pred ’ neugodnimi vremenskimi, vplivi in tako ostane pri življenju marsikateri slabič. Za kmečke prilike ta način vzreje sploh ne prihaja v poštev. Ko odvzamemo po izvalitvi kokljam piščance, jih spravimo na toplo mesto in ko se zadnji piščanec izvali, določimo koklje-vodilke. Nikakor ni potrebno, da bi vse koklje valilke tudi vodile. Zelo ne- KMETOVALEC V APRILU POLJEDELSTVO Kdor še ni z brano prevlekel o-zimnega žita naj to delo čimprej izvrši! Naj nam ne bo žal za kakšno izrito žitno rastlino, ker nam bo škoda gotovo povrnjena. Sedaj je tudi skrajni čas. da žitu pognojimo z nitratom, katerega trosimo vrh žita. Gnojenje z nitratom opravimo v treh obrokih, in sicer vsakih deset dni. Prepozno trošenje nitrata pa žitu ni priporočljivo, posebno ne pri nas, ker je v maju navadno že suša. V tem mesecu so glavna opravila na polju: sajenje krompirja, setev krmske pese, koruze, fižola, lucerne, detelje itd. Sadimo krompir ter sejmo koruzo in fižol v vrste. Sajenje tn setev navedenih semen v vrste Ima zlasti to veliko prednost, da nam jih potem ni treba okopavati in osipati na roke, temveč z okopalnikom in z vprežno živino. kar je popolneje in cenejše delo. ki nam pripomore do boljših in obilnejših pridelkov. Ne pozabi, da morajo imeti rastline v zemlji vse redilne snovi v zadostni meri, da ti lahko dajo obilnih pridelkov. TRAVNISTVO Nadaljuj in dokončaj čiščenje, trebljenje, gnojenje im brananje travnikov. Kjer je ruša redka, moramo podsejati, a sejmo samo dobre trave. Skoraj povsod uspevajo angleška ljuljka, mačji rep pa tudi nekoliko deteljnega semena ne škoduje. Najboljša je hrana iz dobrih trav in detelje. Ne sejmo senenega drobirja, ki nam travnike samo za-plevoli! Plevel na travniku je največkrat kriv, da pridelamo malo krme. še stare navade in razkužimo temeljito naše hleve in svinjake z apnenim beležem. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki Jo rabiš za krmljenje živine. Piščeta, ki so se izvalila, imej na toplem. Vsako pišče začni krmiti šele 24 ur potem, ko se izvali. Najprej mu daj drobni, potočni ali rečni pesek, ki je nujno potreben za prebavo. Ko použije pišče nekaj zrnc peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, proso in drugo drobno semenje, ječmenov ali ajdov zdrob. Pri krmljenju piščej se drži pravila: nikdar preveč, pač pa večkrat V prvem tednu krmi piščeta vsaki dve uri, v drugem vsaki dve do tri ure, potem pa približno vsake tri ure. SADJARSTVO V sadovnjaku je v tem času razen cepljenja le malo dela. Napreden sadjar je že v zimskih mesecih očistil, obrezal in pognojil sadnemu drevju. V tem mesecu se pojavi škodljivi cvetoder, proti koncu meseca pa majski hrošč. Ta dva škod- ČITAJTE mm VINOGRADNIŠTVO V vinogradu ni posebnega dela, ako so. trte že obrezane in povezane, ako je pognojeno’ in prekopano! Kdor tega še ni uredil, naj uredi hitro! Ko začne trta brsteti, tedaj ne bi smeli imeti v vinogradu nobenega dela. KLETARSTVO V aprilu je skrajni čas za drugo pretakanje vina, ki ga moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je, da se takrat začne vino gibati. Ce stoji še na drožju, se lahko drožje dvigne in vino postane motno. Pri pretakanju ne smemo pozabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti jn sodov- Tla pometemo, stene pobelimo . in sode obrišemo s suho cunjo. VRTNARSTVO ŽIVINOREJA Upoštevaj vse kar smo svetovali za marec, tudi v tem mesecu. Proti koncu aprila bomo začeli vsaj ponekod krmiti živino z zelenimi krmili. Od suhega krmljenja k zelenemu moramo preiti počasi, in sicer v 14 dneh. Zeleno krmo kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi da se zelena krma ne ugreje in ne uvene, zato jo spravi takoj domov in jo natanko in narahlo raztrosi po senčnem prostoru. Vse živali, posebno pa mlade in breje, začni puščati bolj pogostoma in dalj časa na prosto, da se lahko pregibljejo In nadihajo svežega zraka. Pomlad je! Ne pozabimo na- Ijivco zatiramo s pobiranjem hroščev, ki jih stresemo v odejo. V borbi proti škodljivcem so nam zelo koristni ptiči zlasti senice. Zato je priporočljivo, da postavimo v sadovnjak nekoliko tako imenovanih gnezdnih skrinjic. Te skrinjice napravimo iz 30 do 50 cm dolgih panjev (čokičev), v katerih sredino izdolbemo do polovice dolžine 6 do 7 cm okroglo luknjo. Nato izvrtamo luknjo od strani za vhod. Ta luknja ne sme biti širša kakor 3 cm, ker sicer se bo v skrinjico ugnezdil vrabec. Ko smo to storili, zamašimo širšo luknjo s tem, da pribijemo na panjič desko, ki bo obenem služila za strešico . Pod vhodno luknjo zabijemo klin, na katerega ptica sede. Končno pritrdimo skrinjico na močan drog, katerega privežemo na vrh drevja. V zimskih gredicah zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno priporočljivo je prepakirati sadike paradižnikov, zelene paprike. malacane itd., katerih še ni mogoče sejali na stalno mesto. Od začetka do srede aprila sejemo na prostem: čebulo, poletno redkev, jedilno peso, kumare, fižol in sploh že v prejšnjih mesecih našteto zelenjavo, ki jo uporabljamo bolj pozno poleti. V aprilu je najbolj primeren čas, da posadimo mlade šparglje na stalno mesto. Zgodnji grah je treba okopati in obtakr.iti. Rimsko zelje ponovno zalijmo z gnojnico in okopljimo. Proti koncu aprila lahko začneš sejati pozni poletni ohrovt, kapus cvetačo. ČEBELARSTVO gospodarsko je namreč, če vodi koklja samo po nekaj piščancev, kakor to zelo pogosto vidimo na naših kmetijah. Vsaki koklji dodelimo toliko piščancev, kolikor jih lahko pokrije. V mrzlem vremenu ji damo okoli 20, v toplejšem pa 25 in več piščet. Na ta način kokljo primerno izrabimo. Nadštevilne koklje napodimo, da začnejo tez nekaj časa zopet nesti. Velika prednost je zopet v tem, da se osi piščanci istočasno izvalijo. Ce smo uporabili za valilko tudi puro, potem ji vodstva rajši ne poverimo. Sicer je res pridna in skrona mati, toda nerodna je in težka in nam prve dni marsikaterega mladiča pohodi. Koklji, ki je določena za vodilkO,* na dajemo piščancev nazaj v gnezdo, kjer je valila. Nasprotno, sežgemo gnezdišče, da uničemo mrčes, ki se ga je gotovo nekaj zaredilo. Vsaki koklji vodnici pripravimo poseben, majhen hlevček iz starega zaboja, ga znotraj prebelimo z apnenim beležem, nasteljemo s praprotjo in na vrhu s kratko slamo. Sprednjo steno nadomestimo Z vratci iz žične mreže ali paličic. Ta hlevček služi za prenočišče toliko časa, dokler koklja piščeta vodi, Ker so mladi piščanci za mrčes izredno občutljivi in jih uši in pršice lahko dobesedno ugonobijo, sta potrebni skrajna previdnost in snaga. Zaboj moramo vsak teden izprazniti, nasilij pokuriti, hlevček nanovo prebeliti in sveže nastlati. Kdor se boji, da bi imel prvi teden ali prvih deset dni prevelike izgube, če pusti koklji s piščanci popolnoma prosto pot, priključi lahko na opisani hlevček še majhno ogradico iz žice ali paličic. Ta ograja je brez tal in tako imajo piščeta pod sabo zeleno trato. V slabem vremenu se umaknejo v hlevček, ki ga odnesemo ponoči pod streho. Zapirajmo piščance v tako ograjo samo tam, kjer je v okolici na primer voda, cesta z živahnim prometom, luknje izdrtih kolov ali gozdne roparice (vrane itd). Hlevček -z ograjo moramo prestaviti vsak dan na svežo zeleno trato, da takoj vsaj deloma nadomestimo trrosto pašo. Nasad in ravnanje med valjenjem (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Čebelnjak je oživel. Čebele letajo pridno na pašo ter prinašajo ob-nožnino, vodo in nektar. Te snovi so nujno potrebne za hranjenje zalege, ki je mora v tem mesecu biti iz dneva v dan več. Čebelar mora uporabiti vse svoje znanje, vse pomoči in sredstva, da pride v maju, še preden akacija vzcvete, do močnih družin, ki bodo zmožne izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor čebelari s slabiči in gleda bolj na število panjev kakor na število čebel, ta ne bo imel od čebelarstva nikdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal namesto matice molj in iz panjev bodo zleteli metuljčki namesto čebel. Umni čebelar si tudi pravočasno pripravi potrebne satnice. P/ìcJinec z osfankott) Med valjenjem ima koklja temperaturo 42° C. Ta visoka toplota je tudi v jajcih. Piščanec je tako rekoč V vroči kopeli 42‘' C. Iz te vročine pride še ves moker na hladen zrak, kateremu se mora šele počasi privaditi. Razumljivo je, da moramo zato prve dni preskrbeti piščancem predvsem toploto, da se privadijo na naš mrzli svet. Torej pomnite: izvaljeni piščanci ne potrebujejo 1 do 2 dni nikake hrane, pač pa mnogo toplote. ŠTEVILO PIŠČANCEV Koliko piščancev naj izvalimo vsako leto, da nadomestimo tretjino starih kokoši, ki jih do jeseni izločimo? Ce imate 30 kokoši v kurniku. morate za vsako jesen vzrediti 10 prvorazrednih jarčic. Kjer je 60% naraščaja petelinčkov, od jarčic pa jih doraste samo polovica v lepe plemeniee, moramo izvaliti najmanj 50 piščet. kar odgovarja 60 valilnim jajcem in štirim kokljam. Pri tem pa seveda preostane okoli 30 petelinčkov in 10 jarčic za prodajo, če nimamo nobenih izgub. Pri valjenju veljata 2-3 izvaljenih piščancev kot povoljen uspeh. Iz 15 jajc se mora torej izvaliti najmanj deset piščancev, sicer go tovo ni bilo pri jajcih ali pri koklji nekaj v redu Kadar so vse okolnosti ugodne, se jih lahko izvali tudi več tn včasih izjemoma celo vse. Stiri petine ali 80% piščet je *« prav dober valila» uspeh. L i ud i ki TEDNIK 12 PREŽIHOV VORANC_____________VL_ Vojni roman slovenskega naroda iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiuii)!8-c6 3. Lfl-b5 a7-a6 V prvi fazi španske igre črni preganja belega lovca, ki indirektno na-pada polje e3. 4. Lb5-a4 Sg8-f6 5. 0-0 Lf8-e7 5. Tfl-el b7-b5 Lovec naj se umakne Iz nevarne diagonale a4-f8. Crni preide v znano Cigorlnovo varianto. Lovca mora črni takoj napasti, ker bi sicer beli v naslednji potezi igral c2-c3 in lovec bi pri napadu že imel lepo polje c2, kamor bi se takoj brez izgube tempa umaknil. Tako pa Ima sedaj črni zo pet možnost, da važnega lovca po- novno napada. 7. La4-b3 0-0 8. c2-c3 -------- Ta lovec igra v španski igri važno vlogo In zato beli ne sme" dovoliti, da bi ga črni zamenjal z manj močnim skakačem s Sc6-a5. g.--------------------------- d7-d6 9. h2-h3 a6-a5 To je novost v tej varianti. Navadno Igra tu črni Sc6-a5, nakar bi sledilo 10. Lc2 c5 11. d4 Dc7 Itd. Tu pa črni zadržuje c kmeta na 7. vrsti in potrebni udar c5 izvede kasneje. 10. d2-d4 e5-d4: Cml stremi doseči čim bolj odprto igro, da bt njegove figure dobile čim več prostih diagonal, ker upa, da bi S tem ogrožal položaj belega kralja. 11. Sf3-d4:7 -------- To ni dobro, ker črnemu olajša izvedbo nameravanega plana. Bell se je pa bal, da bi po cd4: a4 12. Lc2 Sb4 izgubil močnega lovca. Vendar v tej poziciji po 13. Sc3 So2: 14 Dc2: Ld7 15. c5 de5: 16. deS: Se8 17. Sd5 dobi beli dobro igro. 11. ----------------------- Sc6-d4: 12. c3-d4: -------- Na novost, ki jo je uvedel .Rossollmo z 9. a6-a5 beli ni dobro odgovarjal In že nastajajo težave. Ne bi bilo dobro vzeti z damo 12. Dd4: zaradi Lb7 13. Sd2 Sd7 z utrditvijo črne pozicije Lf6 tn Sc5. 13. Lb3-c2 c7-c5! 12. ----------------------- Lc8-b7 Sedaj, ko Je črni knvet na 5. vrsti so naenkrat vsi trije kmeti zelo ne- protinapad, da zaustavi napredovanje na damskem krilu. 14. a2-a4 b5-b4 15. Sbl-d2 -------- Ni dobro 15. d5 zaradi c4! Se bolje je 15. b3 z razvojem lovca na b2 in Sd2. 15. -------- c5-d4 : 16. Sd2-b3 d6-d5! Važna poteza, ki popolnoma sprosti črno pozicijo. Vse črne figure pridobe mnogo na gibčnosti. 17. e4-e5 -------- Po 17. ed5: Dd5: 18. f3 Lc5 bi bila bela pozicija s kmetom manj brez-izgledna. 17---------- Sf6-e4 18. Sb3-d4: -------- Nekoliko boljše bi bilo 18. Le4; del; 19. Dd4:. vendar bi bil črni v premoči, ker bi bila oba črna lovca nevarnejša kot obe beli figuri. 18. -------- t?-t6’. Poteza mora biti dobro preračunana. 19. Sd4-e6? -------- Tu Je moral beli poenostaviti položaj na deski, čeprav bi bela lovca Se vedno bila nadmočna. Igrana poteza pa vodi v izgubljeno pozicijo. Igrati bi moral 19. Le4: de4: 20. Se6 Ddl: 21. Tdl: Tfe8 22. Sc7 Ted8 23. Lf4 Tac8 itd. in bi imel še dokaj izgledov za igro. 19. -------- Dd8-bU 20. Lc2-e4: -------- Ako bi Igral Sf8: bi sledilo Df2:4-21. KM (na Kh2? Dg3-f 22. Kgl Lc5+ in dobi.) Sg3-(- 22.Kh2 64 23. Tgl Se2 24. Del Dgl: 25. Dgl: Sgl. 26. St« Se2 z dobljeno igro, Prav tako bi na 23. Ddz beli dobil s Sfl+ 24. Tfl' Dfl: 25. Se6 (Sd7 fe5: 26. Se5:7 Ld6 itd.) fe5' 26. Sg5 Lg5: 27. Dg5: Tc8 in črni kmetje bi kmalu odločili. 20. ----------------------- Db6-e6: 21. e5-f6: d5-e4: 22. f6-e7: De6-e7: Črni je Izšel iz tega dvoboja kot zmagovalec. Čeprav sta na deski raz- uactmiai vsi i.rije «me» zero ne-1 zmagovalec, čeprav sia na acski raz-varni. Zato mora beli takoj izvršiti j nobarvna lovca, Ima črni čvrsto pozi- cijo in sijajne Izglede za napad. Pr-vak Franclje Rossollmo odloči partijo v krasnem kombinacijskem slogu. 23. DtH-b3+ Kg8-h8 24. Lcl-e3 Ta8-a6! Stolp že hiti v napad. 25. Tal-cl Ta6-g6 26. TC1-C5 De-h4! Beli je v kritični situaciji. Obrambe ni nobene več. Vsemogoče žrtve vise v zraku. 27. Kgl-h2 Tg6-g2:+!l 28. Kh2-g2; Tf8-f2:-t-! Kar 2 stolpa se žrtvujeta. Bell se vda. Ce vzame 29. Lf2: sledi e3 f- 30. TdS Df2:-f- 31. Khl Del:j. 33. Kita Df2+ 33. Khl e2 z matom. Gligorič zmagovalec v La Plati Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati so bile končane vse prekinjene partije. Stanje pred zadnjim kolom: Gligorič 11 In pol točke, Rossetto, Guimard 10, Pire, Rossollmo, Eliskases, Bol-bochan In Pilnlk 9 tn pol. Trifunovič, Czernyak, Michel 8 In pol, Trifunovič, Maderna 7, Marini 6 in pol, Freitas in Casttglio 5, Luckis 4 in pol in San-guinetti 3 in pol točke. Zadnje kolo ne more več preprečiti da ne bi Jugoslovanski predstavnik Gligorič zasedel prvo n-esto, pač pa se lahko dokaj spremeni plasman za 2. In 3. mesto. Pirc ima Izglede, da bo delil 2. mesto. Za Jugoslovanski šah Je to vsekakor ponoven lep uspeh.. Vsi argentinski listi poudarjajo visoko kakovost jugoslovanskega šaha in pišejo, da Je Gligorič prvi tujec, ki je postal zmagovalec na tradicionalnem turnirju Mar del Plati. Rešitev problema Rešitev problema iz zadnje številke: !. h2 . h4, 2. g8 - f8. SPORED V TEDNU od 7.4.56 do 13.4.5« Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah oh 7.30, 13.00, 19.30 in 23.05. Poročila v Italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah 7.45, 12.45, 19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.15. Pregled tiska v slovenščini ob 14.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Jutranja glasba vsaki dan od 6.30 do 6.45 in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah od 7.00 - 7.15 in od 7.45 do 8.15). Vsaki dan od 19.45 do 20.15 rezervirano za vollvne oddaje posameznih strank. Petek: 7. aprila: 12.00 Igra godba na pihala; 12.00 Skladbe za violino in klavir; 13.15 Glasbene slike: 13.45 Ljudska univerza (slov): Zgodovina vollvne pravice; 14.00 Igra vaški kvintet; 18.00 Športni pregled v ital.: 18.15 Komorna glasba; 20.15 Uganite, kaj Igramo (ital.); 20.45 Slušna igra v ital.; 21.30 Italijanska folklorna in lahka glasba; 22.00 Iz življenja narodov (slov.); 22.15 Igra študentovski plesni orkester; 22.45 Melodija Friderika Chopina. Sobota: 6. aprila: 13.15 Poje basist Ladko Korošec; 13.45 Gospodarski pregled (ital.); 14.00 Igra zabavni orkester; 17.00 Kulturni pregled (slov.); 17.15 Pestra glasba; 18.00 Oddaja za najmlajše (ital.); 20.15 iz violinskih koncertov; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 22.00 Športni pregled (ital.); 22.15 Odlomki iz Verdi-jeve opere «Traviata». Nedelja: p. aprila: 8.15 Jugoslovanska orkestralna glasba; 9.00 Kmetijska ura (slov.): 8.30 Kmetijska ura (Ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino; 11.15 Pester solistični koncert; 11.45 Našim ženam (slov.); Pred volitvami: 12.00 Glasba po že-IJah (slov.); 13.15 Pojejo naše pevk»; 13.30 Oddaja za pionirje: Koprski pio-nirji (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v dialektu. Kraška slika. Pred vo-litvaml (slov.); 20.15 Pester spored poljudnih melodij; 20.45 Politični pregled (Ital.); 21.00 Follie di primavera (ital.); 21.45 Iz opernega sveta. Ponedeljek: 10, aprila: 13.45 Jezikovni pogovori (slov.); 14.00 Koncert pianista Pavla Sl vica; 17.00 Feljton (ital.); 17.30 Športni pregled (slov.); 18.00 Iz znanstvenega sveta; 18.15 Komorna glasba; 20.15 Partizanske In borbene pesmi; 20.45 Iz tržaškega o zemlja: Votivni program za upravne volitve v IO; 21.00 Predklasična glas-ba; 22.00 Iz življenja jugoslovanskih narodov (ital.); 22.20 Debussy: Morje, tri simfonične slike; 22.45 Igra vaški kvartet. Torek: 11. aprila; 12.00 Veder opoldanski spored: 12.30 Italijanske zborovske pesmi; 13.15 Pojeta: sopranistka Blanka Dežman in tenorist Noni Zunec; 13.45 Kulturni pregled (Ital.); 14.00 Igra orkester na pihala pod vodstvom Milana Ozmana; 17.00 Pestra glasba; 18.00 Ljudska univerza (ital.); 18.15 Schumann; Koncert v A-n»lu op. 129 za čelo in orkester; 20.15 Leoncavallo; Glumači, opera v dveh dejanjih. Sre°a 12. aprila: 12,00 Opoldanski koncert: 13.15 Iz romantične glasbene zakladnice; 1S.45 Gospodarski pregled (Ital.); 14.00 Zabavni spored Izvaja veseli kvintet; 17,00 Pestra glasba; 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 18.15 Pojo razni slovenski pevski zbori; 20.15 Radijski obzornik 1950 (Ital.); 20.30 Brahms: Dvojni koncerti v A-molu op. 102: .21.00 Krleža: V agoniji, slušna Igra v (slov.); 22.00 Iz življenja Jugoslovanskih narodov (hrvat.); 22.20 Hrvatska narodna glasba. četrtek: 13. aprila: 12.00 Iz opernega sveta; 12.30 Slovenske narodne pesmi ob domači spremljavi; 13.15 Komorna glasba: 13.45 Našim ženam (ital.); 14.00 Lahek spored izvaja Stojan Stenovlč s svojo kapelo; 17.00 Pestra glasba; 18.00 Pesmi Marjana Kozine pojeta Zlata Gjungjenac In Ladko Korošec; pri klavirju Marijan Lipovšek; 18.20 Beethoven: VIH. simfonija v F-duru; 20.15 Znan! violinisti; 20.30 Komorni zbor iz Trsta; 21.00 Radijski obzornik (slov.); 21.15 Koncert slovenskih solistov; 22.00 Življenje Ju-goslovansklh narodov (ital.). Fizkultura uganke 15 Tekme za mladinski pokal Na Opiinah so se odigrale kar 4 tekme za Mladinski pokal. Lestvica se kljub temu ni prav nič spremenila. Zelo zanimiva je bila Igra med Bazovico in Dinamom. Obe moštvi sta beležili po treh tekmah že tri poraze In sedaj sta pokazali, katero od njiju je moinejše. Zmagala je Bazovica. Lepo je pričela tekmo KoStalunga, ki je igrala s Skednjem. Igra bi se skoro končala z neodločenim Izidom, da ni enajstmetrovka prinesla zmage Skednju. Moštvo Sv. Ivana Je tehnično boljo igralo kakor njegov nasprotnik Polet, vendar ni znalo Izrabiti odločilnih trenutkov in je zato igro izgubilo. V tekmi Prosek-Opčine so Opčine igrale v svesti si gotove zmage, a so bile zelo razočarane, ko so morale oditi z Igrišča poraženi. Rezultati: Skedenj - Koštalunga B 2:1 (0:1), Prosek - Opčine B 3:1 (2:0), Bazovica - Dinamo 2:0 (0:0), Polet -Sv. Ivan B 7:1 (2:1). Kolesarske tekme Naši poznani kolesarji so se te nedelje udeležili kolesarske dirke v spomin priljubljenega športnika Skerla-vaja. Tekmovalci so se spustili na pot nekaj čez deseto uro. Cimoroni je kmalu pustil za seboj sotekmovalce in bi verjetno prvi prispel na cilj, da ni imel na cesti iz Sesljana proti Nabrežini težko okvaro na kolesu. Prvi za njim je vozil Javornik, ki je privozil v Nabrežino z velikim naskokom.“Po 52. sekundah mu je sledil Colja in v 1’30” skupina z Rinaldijem in Fontanotom na čelu. Colja je kmalu prehitel Javornika in privozil prvi na cilj. Rezultati: 1, Colja Boris (Proleter -Koper) 80 km v 2.11’27” ali povprečno 36.516 km na uro, 2. Javornik (VC Trst), 3. Sciauzero (UCT), 4. Della Santa (Proleter), 5. Coretti (Lonjer), RAZNE VESTI Nekaj rezultatov z jugoslovanskega nogometnega prvenstva: I. liga Sarajevo—Lokomotiva 2:1. II. liga Napredak—Sloga 2:1, železničar—Odred 2:1, MUicioncr—11. oktobar 4:0, Vardar—Podrinje 0:0. Belgijec Reif je v Bruslju na «Grossu narodov» dosegel prvo mesto pred Francozom Mimounom. Na zimikem plavalnem prvenstvu v New Havanu (ZDA) je avstralski plavalce Johny Marshall postavil nov svetovni rekord na 400 m prosto v 4:29,6, S tenv je potolkel svetovni rekord japonskega plavalca Furuhashi-Ja. Poleg tega rekorda Je Marshall postavil še r.ove, in sicer na 200 m prosto v 2:04,1 (prej Jany 2:05.4), na 220 y ardo v v 2:06,4 (prej Smith, ZDA V 2:07,1) ter na 440 yardov 4:31,2. Prvo mesto Je dosegel na «Grossu narodov» Belgijec Relf pred Franco, zom Mimounom. 6. Fontano! (UCT), vsi 40” za prvim, sledi skupina Scllier, Germani, Danieli!, Poklen, Gardoc, Rinaldi s časom 3’3”, nato pa Biadi, Brajko, Brajnik, Cimoroni in Mauri, dočinv so Si-rotič, Lončarič in Pogled odstopili. firrigoni ne popusti Tudi to nedeljo Je bila od štirih napovedanih tekem za prvenstvo Trža- škega ozemlja samo ena, in sicer med Arrigonijem in Meduzo. Arrigonl si Je spet s 3:0 osvojil zmago. Kakor vse kaže, mu res prav nihče ne more priti do živega. Svojemu nasprotniku to pot Arrigom sploh ni pustil do gola. Igra Je bila polha kombinacij in zcio živahna ter je tako nudila številnim gledalcem lep užitek. MULEJ TRETJI NA KANINU Štirideset tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Italije se je v nedeljo udeležilo tekem v smuku na Kaninu. Snežne razmere niso bile prav zadovoljive; sneg je bil zamrznjen, na nekaterih mestih je bil sam led. Proga je imela šest obveznih vratič, ki naj bi tekmovalcem nekoliko zavirala hitrost, ki bi bila sicer zaradi zledenelega snega preostra. Na poskusnih tekmah sta se najbolj izkazala Jugoslovan Mulej m Italijan Gartner. Bila sta od vseh najbolj pogumna In gibčna. Na tekmi se je prvi Dan „LJUDSKETEHNIKE''«Kopni že zgodaj zjutraj je y nedeljo oživelo staro koprsko mestece. Po ozkih ulicah so se stekale trume zadovoljnih ljudi iz vseh krajev Slovenije. Istre in Trsta. Dan je obetal polno zanimivih dogodkov za Koprčane in njih goste. In niso bili razočarani. Videli so tega dne mnogo novega, kar jim je pripravila izvrstna organizacija «Ljudske tehnike». Ob prvih sončnih žarkih so odpluli iz. Sv. Nikolajo proti Izoli mladi kajakaši in letalski modelarji. Te je barka pustila v Kopru, ostale pa je odpeljala v Izolo, kjer so začeli ob 9 uri s tekmovanjem. Bilo je 28 tekmovalcev iz Solkana, Ptuja. Maribora, Celja, Hrastnika in Ljubljane. Svoje znanje so pokazale tudi ženske, ki so tekmova- MOTORNE DIRKE V ISTRI Istrani pa so imeli v nedeljo velik praznik. Od vseh strani so se zbrali ljubitelji motorjev, tekmovalci pa so prišli Iz Trsta, Istre in Ljubljane. Proga Je tekla: Koper, Križišče, Šmarje, Bandelj, Križišče-Sečjole, Sv. Lucija, Portorož, Beli Križ, Strunjan. Izola, Koper. In ob tej dolgi progi je vsepovsod spremljala dirkače In jih bodrila ogromna množica gledalcev Najboljši čas dneva je dosegel Ljubljančan Ponikvar. Postavil Je na tej progi rekord s povprečno hitrostjo 89 km na uro. Oglejmo sl tehnične izide: Motorji do 125 ccm: Sales Adriano (Trst) «Puch» v času 34’36”. 2. Mrak P, (Ljubljana) «DKVV v času 39’57". Motorji do 250 ccm: Gorjup (Ljubljana) «Puch» v času 33’5” (Povprečna brzina 80 km na uro). 2. Vrskaj (Ljubljana) «Puch» v času 37’34” Motorji do 350 ccm: Starc (Ljubljana) «Korex» v času 34’46”, 2. Cok (Maribor) «Korex» v času 36’12”. Sidecars do 600 ccm: Kurnik F. (Ljubljana) v času 36’31” (povprečna hitrost na uro 74 km), 2. Astolfi (Trst) V času 37’8”. Sidecars flad 600 ccm: 1. Dobrllovič (Ljubljana) «BMW» v času 33’3” (povprečna brzina na uro 81 km), 2. Pegan (Ljubljana) v času 34’50”. Motorji do 500 ccm: L Ponikvar (Ljubljana) «DKW» v času 30’22” (povprečna hitrost na uro 89 km — rekord proge), 2. Vadnal (Ljubljana) «Guzzi». le na progi, dolgi 500 m, na 1Q00 m pa so nastopale skupaj z moškimi tekmovalci. Najboljši čas je dosegel Pavlovec iz Ljubljane, prevozil je 1000 m v 20 sekundah, med dekleti pa je bila prva Ančka Q-berče, ki je prispela na cilj v 3 minutah'. Nastopale so tudi moške dvojke, od katerih sta zasedla prvo mesto Drovcnik in Ilija v 5 minutali in 55 sekundih, od mešanih parov pa Oberče Ančka in Drovenik v C minutah in pol. Na travniku za Koprom so letalski modelarji presenečali radovedne gledalce s svojimi modeli. Majhna motorna letala so krožila 80 km na uro, modele na pogon z gumijastim motorjem in jadralna letala pa je ugodni veter dvigal visoko v nebo. Najivcčjega navdušenja jq bil deležen mladi pilot Jaro Koser, konstruktor jadralnega letala «Jadran», s katerim je plul dober četrt ure nad morjem, nakar se je nalahno kakor galeb spustil na morsko površino. Po tekmah so se začeli Koprčani zbirati na Titovem trgu, kjer je bilo volivno zborovanje. Popoldne so z gosti obiskali pestro foto-amatersko razstavo in občudovali marsikatero umetniško fotografijo. Ljubitelji motociklističnega športa pa so se zbiralj 0b cesti, ki vodi iz Izole. Po tej cesti so namreč dirkali motoristi iz Slovenije ix» Trsta jn številni gledalci so jih navdušeno pozdravljali. Najhitreje je prevozil dolgo progo Leo Ponikvar iz Ljubljane. spustil Cijan Karl iz Celovca, za njim Alfonz Lacedelli. Albino Alvera in Mulej, ki je imel vse pogoje, da dospe prvi na cilj. Toda z blazno hitrost, jo mu je prevzel dragocene tri sekunde Italijan Monti, potem pa še Gartner in je tako Mulej, o katerem so bili vsi prepričani, da bo prvi, prispel tretji na cilj. Kljub temu pa Je bil to lep uspeh jugoslovanskega tekmovalca. Rezultati: 1. Monti Evgenlo (Italija) 2’10’4, 2. Gartner Carlo (Italija) 2'12”, 3, Mulej Valentin (Jugoslavija) 2’17”5, 4. Lacedelli Roberto (Italija) 2'20”7, 9. in 10. Jugoslovana Lukane Matevž in Lukane Slavko. Na teniškem turnirju v Nici je Mitič premagat Francoza Desearasa s 6:0, 6:2, Palada Axsclsona (Švedska) s 6:2, 6:3, Bergelin pa Pilea (Francija) s 6:2, 6:3. V finalu 2. aprila pa jt Mitič premagal Davidssona s 6:4, 1:6, 7:5, 6:1. To je bil zelo velik uspeh jugo-slovanskega tekmovalca, kajti Davids-son Je letos v izredni formi. Plavalno moštvo Primorja z RekCi Je na dvodnevnem tekmovanju na Dunaju premagalo Union z 90:78. Na jugoslovanskem državuem smučarskem prvenstvu v teku na 30 km je zasedel prvo mesto Kordež Matevž v 1:52:16, drugi je bil Pogačnik, tretji pa Starman Lado. Na mednarodnem teniškem turnirju v Aleksandriji je v finalni tekmi premagal Nemce Von Cramm Cehoslova-ka Drobnega. pred namu | Mednarodna prijateljska tekma v Beogradu [ Jugoslavija : Lazio 8 -1 Prikolice na Startu V Beogradu je bila v nedeljo od-igrana prijateljska nogometna tekma med nogometno reprezentanco Jugoslavije in Italijanskimi nogometaši moštva Lazio, Igrišče je napolnilo 60.000 navijačev, ki niso hoteli zamuditi tako velike prilike. Italijanska ekipa, katero je jugoslo-. vansko ljudstvo sprejelo z -.velikim j aplavzom.', čim se je pojavila na igri- ii'tìztuilefi tl; 13 naselje; 14 glavni števnik; 16 nasprotje od star; 17 vrh, hrib; 19 prekop; 20 prislov kraja; 21 lesena; posoda; 23 pislov kraja; 24 boginja modrosti; 27 doba; 28 najmanjši delci kakega elementa; 30 časovna e-nota; 31 žensko im* Navpično: i Otok v jadranskem morju; 2 sila; 4 vrsta denarja; 5 letni čas; 7 po ledu voziti; 9 mesto v Mezopotamiji; 10 svojilni zaimek; n ptica; 12 skupnosti; 13 tla; 15 pozorlšče; 16 kratica za Mestni komite; 18 ploskov, na mera; 22 priprava za pisanje; 25 sorodnica; 26 okrajšava za Narodni magazin; 28 nadav; 29 stara slov. oblika veznika in. Vodoravno: 3 sadež; 5 jokanje; 6 zbadajoč; 8 kratica za Ljudska republika Slovenija; 9 živalska pripovedka; 11 glagolnik od glagola vara- K S P P O P D S NeSi! T I I T B A N N D A J O C B N S K I Te besede premikaj vodoravno tako, j 74 Acit 76 ur, 77 koč, 79 JA, 81 sodim, tla boš dobil potem navpično drug Izraz za besedo zvezdoznanec in Ime slovenskega pesnika! McNtiivljenkn Raki, ponarejen, urar, uporaba, zlato, tabor, učitelj, zarana. Iz vsake naštete besede vzemi samo po en zlog in ko boš potem zloge sestavil, boš dobil znan slovenski pregovor- M’oscinu'ji Lete Henrik Kaj je poklic tega moža? Kot Keftitev Vodoravno; 3 krone; 6 srčno 8 Jupiter, 10 zrak. 12 kolneš, 15 vreč, 16 orje, 17 nad, 19 lepenka, 21 tlaka, 23 lanen, 24 čer, 26 zopet, 28 sle, 30 as, 32 Ig, 33 oliva, 35 ko, 37 Orsa, 39 Eva, 41 pradedje, 44 očaram, 46 on, 47 naostren, 48 dva, 50 vt. 51 mrak, 53 mtr, 54 se, 55 roj, 56 od, 57 naviti, 60 žara, 62 analizo, 64 11, 65 vaše, 66 vrnili, 69 Indijanec, 71 urh, 73 ara, 83 Sitar. Navpično: 1 vnuk, 2 preleteti; 4 Ojačen, 5 ep, 6 stoj, 7 črn, 9' ilira,. 10 zrel’ 11 repat, 13 ena, 14 šakal, 15 vi, 16 okno, 18 da, 20 nezgoda, 22 LR, 24 čela, 25 ga, 27 posest, 28 savana, 29 en, 31 Skandinavcu,’ 34 večerja, 36 od, 38 rjoveti, 40 ar, 42 ro, 43 ena, 44 Ormož, 45 ar, 49 vrana, 52 koalicija, 54 silen, 58 vaših, 59 izvir, 61 rilec, 63 orjak, 67 na, 68 inačica, 70 dar, 72 rod, 75 as, 76 um, 78 os, 80 ar, 82 Ivo. Kdor dolgo leži, tega sc slama drži. Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska t dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica MonteccM t Rokopisi se ne vračajo šču, je to pot zelo razočarala. Jugo» Slovani so že takoj v začetku Igre zavzeli položaj, in sicer je Bobek v 3. minuti zabil prvi gol. Lazio se je zaman trudil, da bi se upiral ostremu nasprotniku Tudi v drugem polčasu, leo Je začel z napadom, ga je Jugoslovanska reprezentanca prehitela in ga premagala. Italijanski nogometaši so se morali zadovoljiti z enim samim golom, ki ga je dosegel srednji napadalec Arce. Jugoslovani so bill ves čas v premoči. S tem so dokazali ,da je njlho. va reprezentanca v zelo dobri formi In da ima tako resda zelo dopre izglede za bodoče svetovno prvenstvo V nogometu v BhazilUI. Pò končanih tekmah in po enodnevnem bivanju v Beogradu so se Italijanski nogometaši odpeljali v Zagreb, da se srečajo s tamkajšnjim nogometnim moštvom Dinamom. Jugoslovani so nastopili v naslednji postavi: Beara. Stankovič, Coltč. Bro-keta, Čajkovski L, Jovanovič, Radiv-nikovič, Ognjanov, Mitič. Woelfl, (T». maševič). Bobek, Čajkovski II. Gole so dosegli Čajkovski H. 3,TomaSevlč 2, Bobek, Ognjanov in Woelfl po L Tekmo Je vodil Matajiovič iz Beograda. Tekmovalci Lazia (med njimi pet rezerv) pa so bili Di Fazio, Piacentini, Montanari, Alzanl, Spurio, Sentimenti IH, Gaietti. Magrini, Arce, Pen. zo In Gualtieri. Dinamo je premagal Lazio, ki Je to pot nastopil v popolni postavL Edini go) je zabil Woelfl v drugi minuti drugega polčasa. John Marshall znani avstralski plavalec je postavil te dni v zaprtem bazenu nov svetovni rekord na 400 m prosto v času 4:29,5. Tako le potolkel svetovni rekord Japonskega plavalca Furuhafihijo. L I tl DS KI TEDNIK ' JUđUe fyudiaM «Na Zeljo Rima in v imenu boijem!» Zaščiteni z odpustki in brevirji so se v nedeljo snoparski skovirji razjokali nad Istrskim okrožjem, ker zlepa veC ne kaze ne z oroijem ne s kominformovd ne s Skapulirji zavladati nad «bivšimi pastirju. Tako bo konCno konec z domotožjem vseh preživelih duxovih vampirjev, ki so nam pili kri Četrt stoletja. Ker se paC vsak birUev rad ubranu zato Slovani kakor Italijani, do grla siti grdega poCetja, po Istri noCejo karabinirjev- Mihec in Jakec Mihec: V nedeljo sem pa videl panogo tujih obrazov V Trstu. Jakec: Da, imeli smo «parla- ment». Mihec: Kaj pa je bilo? o Jakec: Prišlo je več poslancev iz Kima, da protestirajo zaradi volitev v coni B. Mihec: Malo trde glave sem; ampak toliko že razumem, da je tak protest smešen. Saj smo lani imeli yolitve tudi v Trstu. Jakec: Pravilno razumeš. Toda tisti gospodje so prišli 'z Rima. Ne pozabi: Iz tistega Rima, kjer je nekdaj veljal pregovor: Quod licet Jovi, non licet bovi. Mihec: In to naj bi bilo? Jakec: Kar velja za boga Jupitra, ne velja za bika. Mihec: Zdaj bi bilo na mestu, da «pregovorim nekaj latinskih. Ker pa tega ne znam, bom povedal po domače: Tisti rimski poslanci so stopili v napačen vlak. Tja na Špansko naj se popeljejo! Tam so ljudje neumni za bikoborbe in močno povprašujejo po bikih. Jakec: Po domače si povedal, ampak dobro. In jaz dodajam: Na Španskem nič ne škodi, tudi če kak bik za spremembo govori — latinsko. Med vrstami Škofijska kurija in volitve v coni B. Ker nastopa pri volitvah v coni B tudi skupina kščanskih socialcev, se je tržaška škofijska unija potrudila in sestavila posebno izjavo,: kjer je dobesedno zapisano: «Škofijska kurija izjavlja, da ie popolnoma neprizadeta (completamente estranea) pri ustanovitvi kake krščansko-socialne stranke ali pokreta v Kopru». Med vrstami: Glede De Gaspe-rijevih demokristjanov nismo nikoli slišali kake take izjave, ki bi bil podal kak škof ali celò papež. Izjava tržaške kurije nam na ta način jasno pove. kdo danes prav za prav vlada V Italiji. Rekvirirani lokali in poslopja. «Giornale di Trieste» je dne 31. marca prav milo, nežno in ob’zirno I zabrenkal na struno, ki poje o rekvizicijah v Trstu, ter je med drugim navedel, da ima kavama «Venezia», ki je še vedno rekvirirana, po 3 (tri cele) goste dnevno. Med vrstami: Iz lista «Giornale di Trieste» vidimo, da mu to dejstvo povzroča hude bolečine. Nas pa to dejstvo samo veseli. Razumemo se pač nekoliko bolje na — kolonialno politiko. Kajti če gre tako naprej, ni daleč dan, ko bo imel vsak pripadnik zasedbene oblasti svojo kavarno sam zase. Potem je upanje, da bodo oblast va začela misliti tudi na potrebe drugih. Na primer: na potrebe našega gledališča. , Sami smo si Ustvarili pregovor, da je «bog najprej sebi ustvaril brado». Torej: Potrpljenje! Sprej emi Bartali je spet zmagal v neki kolesarski dirki. Temu dosledno je bil takoj sprejet pri papežu, ki mu je dal svoj blagoslov in ga prijazno «potapljal po rami». — (Prav vidimo, kako je bil Radich zelen od jeze, ko je to citai v časopisih; kajti njega «taplja» po rami samo škof Santin). Toda. vrnimo se k Bàrtaliju! V zvezi s tem sprejemom se pojavljajo v diplomatskih krogih razna ugibanja. Podčrtuje se dejstvo, da De Gasperi že davno ni doživel takega sprejema. Čudimo sé diplomatom.. Kaj. je treba tu ugibati? Stvar je jasna: De Ga^pefi pač ne zmaguje v svojih — političnih dirkah. . _ v Gospodarska kriza (V rimskem parlamentu je o priliki sedanje gonje proti ukrepom v coni B padla tudi tale beseda: «Zavezniška izjava z dne 20. marca 1948 je menica, ki jo: je treba plačati!») ’ PRVI • TRŽAČAN: Strašna je gospodarska kriza. Vse bo šlo v konkurz. Ali si videl seznam pro-testiranih menic, kako dan za dnevom narašča? DRUGI TRŽAČAN: Cernu se čudiš? Saj tudi v parlamentu protestirajo menice! PRVI TRŽAČAN: Torej tudi tam — konkurz! VELIKONOČNA BASEN Cvet tržaške in rimske reakcije je priredil preteklo nedeljo v tržaškem gledališču «Rossetti» šovinistično manifestacijo proti demokratičnim volitvam v coni B poa geslom «Trst za cono B». Vse skupaj se je izcimilo v nekaj solzavih govoranc, v županov jok, ter nekaj širokoustnih prorokb o zmagi «rimske pravice», ta zanimiva osmina se Je vršila pod praporom istrskega kozla. OBUPANI KOZEL: Da je še kje kaj tršega od naših glav, pa res nisem mislil... Pasji rasizem Prejeli sm°: Draga Burja! Pred namreč ne morejo «počivati v večnem miru» psi, ki so bili last — črncev. Najzadnji pasji bastard, ki kratkim si pisala o pasjih pokopališčih ha Angleškem, če"š da je to angleška specialiteta, Dovoli, da te opozorim, da ima tudi Severna Amerika prav mnogo pokopališč za pse. In ta pokopališča imajo še je last belca, je tam več vreden hego pes najčistejše pasme, če je last črnca. Z eno besedo: Tako daleč' je zdbredel rasizem v Ameriki, da je že ha — psu. — Pozdrav! Ja- prav edinstveno posebnost: Tam | nez Bezgač. „LETEČI KROŽNIKI11 , j . VIĐALI: Tl hudičevi leteči krožniki! Tako blizu so se mi že zdeli, da sem hotel kar zamahniti po njih pa so mi jo pobrisali izpred nosa te preden sem se zavedel, * „Pulcini nella stoppa"' Kaj j» pomeni? «Piščeta v predi, vu!» — In kdo je to? To smò pa mi, Slovenci v coni A. Le čujte: List «Stampa Sera» se še vedno ni znašel spričo dejstva,' da so se v coni B odpravile carinske obveznosti do jugoslovanskega, ozemlja. in kakor vsi listi, ki so o tem pisali, se tudi ta list zave- ' da, da v coni B niso nič drugega uvedli kakor to. kar v coni A že. davno obstaja. Toda «Stampa Sera» se hoče .izmazati, češ, v coni' A gre za upravo prizmano italijanskega ozemlja (!), kjer se Slovenci počutijo kakor «pulcini nelia stóppa». Človek bi mislil, da hoče list ■ tem reči. da se Slovencem v coni A godi dobro, ker si vsakdo predstavlja, da morajo biti pjščet» presneto zadovoljna, če se vatla jo v toplem, mehkem predivu. Toda ta izrek pomeni drugo; Mišljeno je^ da 'je predivo tako, zamotano, da revna piščeta ne vedo. kako bi ai pomagala. Naj bo, kakor hoče. Toda slovenska «piščeta» znajo tudi — čivkati. In sicer tako glasno, da se njihov glas sliši prav daleč. Ušes pa, ki poslušajo, je dovolj. In poleg tega: piščeta imajo navado, da hitro rastejo in potem prav rada a čofnejo! Tiranska Zelo zanimivo je nekoliko razmisliti o imenu glavnega mesta Albanije. o Tirani. Tisti, ki so mu ‘ga nekoč dali, so morali biti zelo daljnovidni politiki, saj so slutili, kakšna bo današnja Enverjeva via. da. Morda še komu na svetu ni popolnoma jasno, ali se vlada imenuje tiranska po glavnem mestu, ali pa se tako Imenuje Po Enverje-vi tiraniji. Toda vsak Albanec, M jo čuti na lastni koži, ye, od kod njeno ime.» Pavlih«