Drobiž iz učiteliske torbe (Nabral —nč—) Naše časopisje je povsem spregledalo dogodek, ki so ga pa zabeležili vsi zagrebški listi: z rešenjcm vrhovnega sodišča je bil končan spor okrog imovine, ki je bila last bivšega Saveza hrvatski'h učiteljskvh društev. Kasacijsko sodišče je odločilo, da je po likvidaciji SHUD nje'gov pravnii naslednik zagrebska sekcija JUU. Ta je sedaj že nastopila {»ravice do »Hrvatskega učiteljskega doma« na trgu kralja Aleksandra in »Hrvatskega učitoljskeija konvikta« v Klaičcvi ulici. Brats>ki zagrebški sekclji JUU pa je bila izročeila db tej priliki tudi ostala imovina, ki jo je blvši likvidacijski odbor SHUD izročil za čuvanje okrožnemu sodišču (hratiilhe knjižice, blagajniJjke knjige, gotovlrto i. dr.) Sekcija JUU je pri^ela te dni že s popravljanjem Hrvatskega učitcljskega doma. koder so na.ipoprej uredili učiteljsko čitalnico. Na pomlad pa bodo temeljito preuredili obe svoji stavbi. * Slovaška Ma,tica je največja prosvetna ustanova naših severnih bratov Slovakov. Praznovali so nedavno 70 letnico njenega obstanka. Zanimivo je, da je M. S. 1. 1875. madžarska vlada razpustila, njeno imovino v znesku več atotisoč goldinarjev pa zaplenila in, osnovala iz te vsote v Budimpešti društvo za pomadžarenje Slovakov. Nad tem sc je zgražal ves kulturni svet. Madžarski teror pa ni umičil pomembnc narodne institucije, ki si je poistavila za cilj širjcnjc prosvete. proučevanje Jezika ln zblranje narodne folklore. Danes šteje Slovaška Matica sedem centralnth in 137krajevnih odborov.' Vsega članstvapaje preko 20.000. Ima 3.000 krajevnih knjižnic vn v njih 150.000 knjig. Zlasti uspešno delo jc razvila MS po ustanovitvi ČSR. Po prevratu so imeli nad 10.000 predavanj ter 1000 akademij in raznih svečanosti. Gledališka centrala Slovaške Matice beleži, da prirejajo v njej včlanjeni diletantski odri letno čnez 4.000 predstav. Lepe številke kažejo sijajen kulturni razmah, od kar se je Slovaška rešila budimpeštanskega tiranstva in ji je v ČSR omogočeno svobodno 'kulturno življenje. Odveč bi bilo poudafjati, da je Slovaško učiteljstvo med najbolj agilnimi delavci in funkcionarji v M. S. Pred dinevi so priobčili prestolniški dnevniki osmrtnice za trgovcem Vasom Dukovičem. ki jili je podpdsal: »Zadužbinski odsek ministrstva prosvete«. Za naše prilike vsekakor neobičajen pojav. Globlja strati te zadeve pa je taka-le: V vzhodnem delu naše države imajo šole in ostale kulturnoprosvetne ustanove mnogo, mnogo naklonjenih podpornikov. Domala vsaka šola ima po enega ali več »dobrotvorov«, ki so s svojimi volili podptli razmah prosvete. Svojih domačih krajev pa dobmtvori ne pozabljajo niti takrat, če jih je življenjska pot zanesla daleč od doma, oez veliko lužo, kjer jim je zasijala srečna zvezda. Tipičen primer prosvetnega podporm.ika nam nudi Vasa Dukovič iz Risan ,v Boki Kotorski, ki je pred tedni umrl v Denveru v državi Koloradu (Združene države Severne Amerikc). Kot sin majhne trgovske družine je obiskoval najprej osnovno šolo v domačem kraju. Za tem ga je stric poslal v svet, da izpopolni nauke v trgovski stroki. Sreča mu ie fc^la mila. Ustanovil se je v Denveru, glavnem mestu države Kolorado, koder je začel uspešno trgovati. Poštenemu in vrlemu Jugoslovanu pa so sčasoma ponudili tudi vodilna mesta v raznih deiaarnih, trgovskih in industrijskih zavodih. Med svetovno vojno je pomagal Jugoslovenskemu odboru in je bil med največjimi dobrotniki, ki so pomagali graditi Jugoslavijo. Po vojni je bogato podprl svojo ožjo domačijo. Občini Risan je dal na razpolago mnogo denarja, da je lahko zadostila svojim potrebam. Večen spomenik pa mu je zgradba »Narodni dom«, koder imajo svoje prostOTe vse domače risanske nacionalne ustanove. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli navesti vse podpore cerkvam in samostanom, zabeležimo pa naj, da je ustanovil Dukovič »zadužbino«, ki jo Opravlja naše prosvetno min.istrstvo ter znaša 5 milijonov dinarjev. Iz tega zneska se šola letos 50 gojencev. ki posečajo najrazličnejše učne zavode. S svo jimi velikodušnimi štipetidijami, ki omogočajo mladini iz Zetske banovine nadaljnje šolanje, si je postavil večkratni dolarski milijonar najlepši spomenik. Prav zato mu je naročil zadužbinski odsek našega prosvetnega ministnstva časopisne osmrtnice, da proslavi s tem spomin našega velikega narodnega dobrotnika. Na zbliževanju z bratsko Bolgarijo dc- lujejo vse ti.aše prosvetne ustanove. V SSS je bilo sprejeto že tudi bolgarsko telovadno društvo »Junak«. Zadnjič so posetile Beograd bolgarske intelektualke, katerim so priredili prisrčno pozdravno manifestacijo na Kolarčevi univerzi. Kakor doznavamo, so se že tudi podvzeli koraki za zbližanje med našim JUU in BUS Jugoslovenskim učiteljskim udruženjem in Bolaarskim učiteljskim Svazom. Tega koraka bo vesela vsekakor vsa naša in bolgarska nacionalma javnost. Nekaj številk vt prosvetnega življenja v sosednji Bolgariji. V letih 1879. do 1888. jc bilo le 1936 osnovnih šol, danes pa imajo: 2 univerzi, (ena je državna in ima nad 5.000 slušateljev. Univerza ima vse fakultete, razen tehnične). V Sofiji imajo tudi Umetniško in pa Muzioko šolo, Višjo zadbružno šolo in dve Visoki učiteljski šoli (odgovarjata našim Višjim pedagoškim šolam). Ostalih prosvetnih zavodov je v državi (kakor kažejo zadnje številke): 98 gimnazij z 31.389 dijaki, 170 gospodarskib šol — 20.000 gojencev, 36 strokovnih šol s 5.300 dijaki, 1258 progimnazij s 134.342 učencev, 5700 osnovnih šol s 477.000 učencev. Za primerjavo inaj služi ta ugotovitev: Leta 1880. je bilo pismenih prebivalcev 2'1%, leta 1932. pa je poraslo število na 57'86%. (Statistika z dne 1. jan. 1932 izkazuje v kraljevini 6 milijonov prebivalcev, 85% od tega je Bolgarov, 350.000 je Turkov, ki so se pa že naturalizirali.) Izmed važnejših kulturno-prosvetnih ustanov navajam: Bolgarsko kraljevsko akademijo, Bolgarski arheološki institut, Bolgarski narodni arheološki muzej, Bolgarski etnografski muzej. Kraljevski prirodoslovmi muzej, 23 bolgarskih mest pa ima lastne muzeje, kodcr hranijo starine iz najdavnejših časov bolgarske zgodovine ali pa iz zgodovine drugih narodov, ki so živeli na ozemlju današnje Bolgarske.