n
i
Največji ilovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily in the United States.
Ust: slovenskih delavcev v Ameriki«
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 248. — ŠTEV. 248.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 22, 1931. — ČETRTEK, 22. OKTOBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
ZASTOPNIKI KANTONSKE VLADE V SANGHAJU
- _ *
Poslednja pot slavnega iznajditelja
PREDSEDNIK NACIJONALISTICNE VLADE IN POVELJNIK VOJAŠTVA V MANDŽURIJI BOSTA ODSTOPILA
Rusija bo prva začela posredovati, kajti zastopnik , Sovjetske Unije se je že podal v Mukden. — Danes bodo v Ženevi odglasovali, če naj Japonska odpokliče svoje čete iz Mandžurije ali ne. — Ki-ska vlada je v svojem odgovoru zatrdila, da ima najbolj miroljubne namene ter da je Japonska vse zakrivila.
SANGHAJ, Kitajska, 2 I. oktobra. — Na parni-ku "President Madison* je dospelo sem več delega tov kantonske vlade, da se posvetujejo glede možnosti zveze z nacijonalistično vlado.
Med njimi se nahajajo: Sun Fu, sin prvega kitajskega predsednika Sunjatsena, Vu Cao Cu, bivši poslanik v Združenih državah, in Vang Cing Vei. ki je svoječasno zastopal Kitajsko pri mednarodnem razsodišču v Haagu.
Po uvodnih pogajanjih, ki se bodo tukaj vršila, se bodo podali delegati v Nanking, kjer je na-cijonalistična vlada že pripravljena za nadaljne razprave
Ako bo prišlo do sporazuma med obema vladama, ki sta si dosedaj stali sovražno nasproti, bo kmalu konec grozodejstev, ki jih uganjajo roparske tolpe v notranjosti Kitajske.	^
Nadalje so začele krožiti govorice, da nameravata odstopiti Ciang Kaj Šek, načelnik nacionalistične vlade, in Cang Hsue Liang, poveljnik man-džurskih čet.
Nankinška vlada je medtem odgovorila na noto, ki so jo podpisale Francija, Anglija, Nemčija, Norveška, Jugoslavija, Italija in Poljska ter jo v nji opozorile na obligacije Kelloggovega pakta.
Kitajska je v svojem odgovoru zatrdila, da ima^ najbolj miroljubne namene ter da je edinole Japonska izzvala mandžursko krizo.
Tukaj se vrše sedaj prve seje četrte konference glede odnošajev med deželami ležečimi ob Tihem oceanu. Zastopane so: Japonska, Kitajska, Amerika, Avstralija, Anglija in Nova Zelandija.
Dosedaj na konferenci še ni prišel na vrsto kitaj-sko-japonski spor. '
ŽENEVA, Švica, 21. oktobra. — Svet Lige narodov je zaenkrat že mislil odgoditi svoje seje za tri tedne, na prigovarjanje Kitajske se je pa vseeno odločil dati na glasovanje, če naj Japonska odpokliče svoje vojaštvo iz Mandžurije ali ne. Tozadevno glasovanje se bo danes vršilo.
TOKIO, Japonska, 2 1. oktobra. — Iz Mandžurije poročajo, da se je podal posebni zastopnik Sovjetske Unije v Mukden, kjer se bo posvetoval z japonskimi in Kitajskimi vladnimi uradniki. Nato se bo podal v Peiping, kjer bo razpravljal s Cang Hsue Liangom/
Interesi Sovjetske Unije se tičejo transsibirske železnice, ko je najvažnejši del teče po mandžur-skih tleh.
i
Japonske vojaške oblasti so obvestile vlado, da je treba takoj završiti KrinTunhuan železniško progo, ker bo to pomenilo za Japonce nadaljne prednosti v Mandžuriji.
Japonska vlada je odgovorila danes na noto, ki so ji jo poslale razne evropske države.
V odgovoru je zatrdila, da ni njen namen zaplesti se v vojno s Kitajsko.
MORNARICA JE PREVZELA BALON AKRON
Po uspešno prestalih po-skušnjah j e ameriška mornarica prevzela zrakoplov Akron. — Se ta
teden pride v Lakehurst
________________!__
washington. d. c\, 21. <»kt.
Danes je mornariški tajnik, Cli. F. Adanus, uradno prevzel največji zrakoplov na svetu "Akron"' in obenem naznanil. <la je naroči! da se takoj prične z gradnjo enakega zrakoplova. To naznanilo pomeni veliko zmago za one, ki so se morali boriti za primerno bojno mornarico. Ker so vsi vladni krogi delovali na to, da se zmanjšajo vladni izdatki, je bilo še pred kratkim dvomljivo, ako bo vlada naročila še en zrakoplov, sličen *'Akromf\
Xovi zrakoplov bo obsegal 0.500.000 kubičnih čevljev, kar je ista velikost kot "Akron". Veljal bo $2.450.000, od katere vsote je kongres že dovolil $1.100.000.
"Akron" je po pogodbi veljal $5,375,000. Xovi zrakoplov mora biti izgotovljeii po 15 mesecih po "Ak ronu".
JUGOSLAVIJA JE DOBILA POSOJILO
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. oktobra. — Da stabilizira svoj denar, je Jugoslavija dobila v Parizu posojilo v znesku 12 milijonov dolarjev.
ZDR. DRŽAVE SVOJE LADJE UNIČUJEJO
Združene države so na prvem mestu za uničevanje ladij. —Druge države so povečale tona-
v
zo.
WASHINGTON, D. C., 21. okt. Ameriški graditelji ladij so včeraj objavili svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da so Združene države zadnjih deset let uničile 5.777.580 ton starih trgovskih ladij, n.ed tem ko se je svetovna mornarica v tem času povečala 7.a 8,150.387 ton. Mornarica celega sveta, izvzemši Združene države, predstavlja 7.131.040 ton.
Danes znaša tonaža ameriških trgovskih ladij 13.543.047 v primeri z 10.052.018 ton pred desetimi leti. Do sedaj je Anglija še vedno največja mornariška trgovska sila s 20.302.905 tonami.
Skoro 15 odstotkov svetovne mornarice je izven prometa in 20 odstotkov ladij je starih nad 20 let. Ta položaj je postal tako resen, da so nekatere parobrodne družbe tujih držav predlagale, da se prične sistematično uničevati stare ladje.
Morila riško-trgovslci krogi se najbolj čudijo velikanskemu naraščaju nemške trgovske mornarice zadnjih deset let, v katerem času je na rasti a mornarica na 4.254,001 ton. Xarastek nemških trgovskih ladij znaša v tem času 3,537,151 ton.
POINCARE JE PUSTIL
PREPSEDNIŠTVO
PARIZ, Francija, 21. oktobra. Prejšnji predsednik francoske re- j publhike, Kaymond Poiueare, ie, odstopil kot predsednik franeoske J odvetniške zbornice. Kot vzrok je navedel slabo zdravje.
POLJSKI DIKTATOR
JE NEVARNO BOLAN
LONDON, Anglia, 21. oktobra. Poročevalec lista Daily Express v Bukarešti naznanja, da je poljski diktator maršal Pilsudski nevarno bolan v Bukarešti.
NE STEZAJ GLAVE IZ VLAKA
Ko se *je danes John Martenen iz fironxa vozil po pod ulični železnici. je pomolil svojo glavo skozi okno ,pri tem pa. je najbrž** zadel ob železni steber. Prepeljan je bil v bolnišnico v Haremu, kjer so zdravniki našli, da ima prebito lobanjo.
JEREBICA SI JE
ZLOMILA VRAT
ROOSEVELT FIELD, L. !.. 21. oktobra. — Štiri funte težka, naj-brže poškodovana je prihitela na prag liangerja. Pilot Vincent Schmidt ji je hotel priskočiti na pomoč. Tedaj pa jerebica zleti, se zaleti v šapo in pade z zlomljenim vratom mrtva na tla.
ZAMRZLA LADJA
XOME, Alaska. 21. oktobra. — 17 mož posadke in kapitana ladje "liavehimo", ki je zamrznila, čaka dolga in nevarna zima v polarnem okraju medtem ko so potnike odpeljali z aeroplani proti jugu.
Xa obrežju so mornarji naglo zgradili kolibo, v kateri bodo o-stali osem do devet mesecev, dokler ne bo solnce zopet stopilo ledu na visokem severu. V okrožju 30 milj ni nikake vasi.
O žalostnem stanju posadke, kateri poveljuje kapitan S. A. Cornwall iz Londona so poročali potniki, ki so prišli z aeroplani. Od tukaj bodo odpotovali proti jugu s prvim parnikom. ki bo od-pUU iz Nome.
Ladja je zamrznila kmalu potem, ko je odplula iz pristanišča Point Barrow. Kakorhitro je bilo dognano, da ladja ne bo mogla izpeljati z ledu sta zrakoplovca Vie Ross in Hans M i row takoj pričela odpeljavati potnike.
MORILKE ŠE __NISO NAŠLI
Zdravnikova žena se skriva. — Svojemu bratu je priznala zločin. — Skočila iz avtomobila in izginila.
IjOS ANOELES. Cal.. 21. okt. Policija išče danes vitko plavo-laso ženo dr. Judda, staro 21» let, ki je po izpovedbi njenega brata, B. J. MoKinel. obdolžena dvojnega umora v Phoenix, Ariz. Mrs. Judd je bila svoj čas zaposlena na kliniki v Phoenix, Ariz., kjer se je seznanila z dr. Juddom. ki jo je pozneje poročil.
Njene žrtvi ste bili Miss Iled-wjg Samuelson. stara 27 let in Mrs. Agnes Le Roi, stara 32 let, obe uslužbenki na isti kliniki, kot je bila prej Mrs. Judd.
Xjen brat, študent visoke šole, B. J. FcKennel. je povedal policiji. da mu je njegova sestra, potem ko so bili kovčegi s svojo grozno vsebino najdeni na železniški postaji, v avtomobilu priznala. da je umorila obe ženski. Mrs. Judd je med potom skočila iz avtomobila in neznano kam izginila.
Tudi njen brat je pridržan zaporu kot priča. Oba sta sin hči pastorja II. J. McKinnel Darligton, Ind.
Zločin je bil odkrit včeraj koli poldneva, kmalu potem, se je Mrs. Judd pripeljala Phoenix, Ariz. Žel ezniški uslužbenec A. V. Anderson je opazi!, da iz enega kovčega teče kri. Od Mrs. Judd je zahteval, da odpre kovčeg, Mrs. Judd pa pravi, da nima ključev pri sebi in da hoče iti ponje. Ko je odšla .s svojim-bratom proti avtomobilu, je uslužbenec zapisal številko avtomobila. Xa to naznanilo je šla policija na stanovanje Caroline Judd, sestre dr. Judda in tam aretirala McKinnela.
Xa postaji so odprli kovčege.
V	enem je bilo truplo Mrs. Le Roi z dvakrat prestreljno glavo.
V	drugem je bilo truplo Miss Samuelson, rabvnotako prestreljeni skozi glavo. V tretjem, manjšem, manjšem kovčegu pa je bila nekaj telesnih delov Samuelsonove.
Dr. Judd pravi, da je bila njegova žena duševno zmedena. Xjen brat je izpovedal, da ga je sestra, takoj ko se je pripeljala z vlakom v Los Angeles, poklicala j na telefon in mu rekla naj pride na postajo, da ima nekaj kov-cegov. katere je treba vreči v morje. Prosila ga je tudi za nekaj denarja in ji je dal $.1.00. Po kratki vožnji mu reče. naj vstavi avtomobil in tedaj je skočila na nlieo in zbežala.
OBREDI PRI EDIS0N0VEM
POGREBU SKRAJNO PRIPR0STI
WEST ORANGE, N. J., 21. oktobra. — Thomas A. Edison je bil včeraj ob mraku položen v grob, obložen z bakreno in cementno steno, na Rosedale pokopališču v Orange, N. J. Mrtvaški voz, ki je po dolgih mrtvaških opravilih odpeljal z Edisonovega doma ob štirih popoldne, je počasi vozil okoli hiše, tovarne in laboratorija.
v in iz
o-ko iz
Xad 1000 ljudi, ki so predrli skozi vrsto narodne garde, je videlo, kako je bila Edisonova kr-j sta spuščena v grob pod skupino javorov na griču pokopališča.
Pokopan bil ob ."j.40 popoldne.
Soproga predsednika Hoover-ja je spremljala Edisonovo družino do groba, nato pa je takoj odšla. V spremstvu policije se je ta-I koj odpeljala na postajo Penn-jsvlvania železnice, da je še ko-j maj vjela vlak, ki je imel štiri minute zamude.
Xa gorenji konec groba je bil položen venec magnolij, katerega je poslal predsednik Iloover. Ob eni strani groba pa je bil venec Mrs. Hoover, spleten iz dišečih gardenij. Xa drugi strani je bil venec Ilenrvja Forda: orhideje, prepletene z rastlino, s katero je delal Edison zadnje poizkuse za pridelovanja umetnega gumtija.
Pet velikih avtomobilov je vozilo vence pred 111 rt vašim vozom.
Edison je pokopan na gričku pokopališča poti javorje vim i drevesi. Po odločitvi njegove družine bo grob priprost in se ne bo razločeval od njegovih sosedov, ki spe poleg njega.
Sto čevljev od njega je bilo cvetje še vedno sveže na grobu Johna Ott. ki je delal za Edisona 52 let in ki je bil pokopan en dan poprej.
Žalost nad smrtjo svojega gospodarja in prijatelja je pospešila Ottovo smrt.
Med obredi je igral orkester
skladbe Bacha, Beethovena iu Wagner ja.
Med pogrebniki so bili Clarence Mac kav, Henry Ford, Harvey Firestone, Charles Schwab, Gerard Swope, Owen I). Young, in mnoge druge poznane iu odlične osebnosti.
Dva aeroplana sta tekom eeri-monij krožila nad hišo.
Pred 52 leti. skoro do minute, je Edison dovršil svoj največji izum: električno luč.
KAČA V STARIH GOSLIH
BLFEFIELD, \V. Va., 21. okto-br. — Ivo je P. 42. Davis popravljal stare gosli S. R. Carterja iz Xorth Fork, Va., je našel v gosi ih posušene obročke repa klopotače. Te obročke je djal pred petdesetimi leti v gosli Carter sam. ko je bil star 20 let.
Naročile se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dne-nlk v Zdrn-fe&ih
PREDRZEN ROP
JAMAICA, L. I., 21. oktobra. Sest roparjev je sinoči prišlo v garažo United Parcel Service Co. in je z revolverji prisililo 15 šoferjev. ravnatelja in blagajnika, da so se postavili k steni. Roparji so odnesli $862, kar so ravnokar šoferji prinesli v blagajno.
Roparji niso prav nič poskušali vzeti denar šoferjem in tako so zamudili okoli tisoč dolarjev, česar šoferji še niso izročili blagajniku.
Ta družba je že lansko leto izgubila na enak način dva tiso? dolarjev.
MISS CALLES SE
_JE^ POROČILA
MEXICO CITY, Mehika. 21. oktobra. — Senorita Arteinisa Calh-s. hčerka bivšega predsednika in sedanjega vojnega ministra Plutareo Elias Calles, je bila sinoči na domu svojih starišev poročena z dr. Joseph Ellers iz Xew Yorka.
Med 500 gosti je bil tudi ameriški poslanik Reuben Clark in mehiški predsednik Pascual Ortis in mnogo, mehiških visokih uradnikov. Poročena sta bila samo pred sodiščem, ker je Callesova družina izrazila željo, da se cerkvena poroka opusti.
Dr. Ellers in njegova mJada žena bosta z aeroplanom prišla v Xew York, od koder se bosta s parnikom "Europa" odpeljala na ženitovanjsko potovanje po Ev-rojL Pozneje se bosta nastanila v Xew York u.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
v jugoslavijo	
Din 500 ..........	.......... $ 9.45
Din 1000 ..........	.......... $ 18.60
I Din 2500 ..........	.......... $ 46.00,
Din 3000 ..........	.......... $ 54-90
i Din 5000 ..........	.......... $ 91.00
t Din 10,000 ..........	.......... $181.00 1
v italijo
Ur 10« ............................ $ 5.70
Lir 200 ............................ $11.20
Lir 300 ............................ $16.65
Lir '500 ...................... $27.15
Lir 1000 .......................... $53.75
IZPLAČILA V AMERIŠKIH D0LABJIH Pristojbini, masa 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, s* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za izplačilo večjih zneskov kol agora] navedeno, bodisi ▼ dinarji*, Urah aH dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakan-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom rporasvma-te glede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER xa pristojbino {ta.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, H, T.
Telephone BArelay T—0380
• o
ODA
NEW YOBK, THURSDAY, OCTOBER 22, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Owned and Pnbliihed by ILOVKNIC rCBUSHINO COMPANY .(A Corporation)
Prttldcut
b. Beaetllk, TTWJ.
place of boslne«« of the corporation and addresses of above officers: KM W. 11th Street, Borough of Manhattan, New Yorfc City. N. Y.
O L A 8 NARODA"
<Volc« ef the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
to cek> leto velja list sa Ameriko
In Kanado —----------$8jOO
Sa pol leu-------J*JX»
Ks Četrt leta .................$1A0
Za New York aa celo leto $7-00 Za pol leta-----------------W-60
Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta --------------------
...$7.00 ___$3.50
AubscrlpUon Yearly $fr00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" Jahala vsaki dan lrrBemfl nedelj ln praanlkov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nmrn tudi prejšnje bivališče nasnani, da hitreje najdemo naslovnika.
-OLAS NAHODA", ti« W. 18th Street, New York, N Y.
Telephone: Ciielsea 3—38*8 _
skof cannon
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
JMtUŠTVfl ** tester New York in okolico, ink.
PradMdnik:
FRANK HOTKO
G07 K. 73rd St..
New York City Podpredsednik: MICIIAEL UREK,
1716 Gates Avenue.
Brooklyn. N. T. Tajnik In arhivar: JQSE1M1 POGACHNIK,
680 Liberty Avepue.
Williaton Parki L- I
________Blagajnik:
PSTER RODE.
•H Alpha Place,
CUendate. L. I. ZapUwilkar: RADO VAVPOTICH. J2-16 — ZSth St..
An tori a. L. lal. .Nadzorni Odbor: ANTHONY K08IRN1K. 1*111 - tttb Rd ,
Richmond Hill. L IaL WANK I47P0HA.
4S1 MorHa Ammo. Bbdtvffle Center, h. IaL ANTON CVETKOVICH MS BeAeca At*
Bnooklyn, N. T.
Kdor Izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. .V nesreči se šele. pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, to* da najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter inuv v blagajni skoro $17,000.60.
Druitvo zboruje vsako Četrto soboto _ ovojih druitvenih proetorlh v American j 81ov«nian Auditorium, 253 Irving Ave ProoJtf*n.J*.y.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATIONS' SERVICE—Jugoslav
LJUDSKO ŠTETJE
ODSEVA NARODNOSTNO ZMES AME BIKE.
V« leporota okraja Columbia j<* obtožila Jamesa Čannoua .Jr., škofa mcto<listovske rerkve, in Ado L. Burroughs, bivšo blaga jnif-arko Anti-Smithovega odbora v V ironiji, da sta prekršila zvezno postavo, ki je naju i j« na proti koruptneniu delovanju.
S t«m bo prišla ta zapletena zadeva, ki je vzbudila /e 'toliko t«»žarenj, sledujie pred zvezno sodišče, ki se bo v. njo natančno in podrobno bavilo.
Zeb> rudw> je, da je škof Cannon doserlaj vse storil, da bi s« izognil sodni obravnavi glede ovitkov, ki so bili javno dvignjeni proti njemu.
< V se nima ni«"esar bati. zakaj vendar skuša preprečiti, da bi sodišee poseglo vmes.
Ako je res nedolžen, 'bi moral sodnijsko akcijo z veseljem pozdraviti.
Stvar s«* je žarela tekom predsedniške kampanje leta 1928. Škof Cannon je kot navdušen suluu* agitiral pro-ti izvolitvi •*AP' Smitha, do česar je bil kot državljan popolnoma upravičen.
Pri tem se seveda ni posluževal prav posebno rednih sredstev, t«Kla pomisliti je treba, da so nekaterim politikom vsa sredstva dobrodošla.
Ako je škof aktivno posegel v politično kampanjo, j bi moral tudi poznati postave, ki se obračajo proti ko-rirptiihn praktikam pri volitvah.
Skof jr s svojimi pristaši zbiral denar ter ga trosil za kampanjo. O tem bi moral položiti natančne račune, :n baš v tem grmn tiči zajec.
Zatrjujejo namreč, da je škof nakolektal dosti več denarja, kot je pa sporočil klerku poslanske zbornice.
izvedelo se je, da mu je dal neki Newyorean petinšestdeset tisoč dolarjev, dočim je Iblagajničarka kampanjskega odbora sporočihi. da j«* dobila le sedemnajst tisoč dolarjev.
Obdolžitve, dvignjene proti škofu Cannomi, sta preiskovala dva odbora njegove cerkve. Oba odbora sta ga razbremenila vsake krivde.
Nato je posebni zbornični odbor uvedel preiskavo, završil je pa ni, ker je Cannon ugotavljal, da odbor nima pravi ee preiskovati njegove osebne zadevd.
Zatem je pa senatni odbor spravil zadevo pred ve-leporoto,
Ako bo skušal škof Cannon dokazati, da gre v tem K lučaju za versko preganjanje, bo slabo opravil.
Pravi, da mu je posebiw sovražen okrajni pravdnik Leo A. Rover, ki je katoličan. Rover je pa že prepustil zadevo svojemu pomočniku Wilsonu, ki je protestant.
Obsodba škofa Cannona bi poinenjala velik udarec za suhače.
•Najvažnejši podatki ljudskega štetja od leta 1930 so bili priob-čeni in je mogoče ogledati si zopet narodnostno mešanico ameriškega prebivalstva, ki jo razodeva ljudsko štetje vsakih deset let.
Narodne sestavine prebivalstva.
Ameriko je vedno predstavlja la sliko zmesi raznih plemen in narodnosti. Zaduje ljudsko štetje pokazuje, da živi v Združenih državah približno 12 milijonov črncev. skoraj milijon in pol Mehikancev (ki so pretežno indijanske krvi). 332,000 severo-ameri-ških Indijancev in več kot 250 tisoč Azijcev (Japoncev, Ki-cev in drugih). J»elci predstavljajo 88.7 odstotkov vsega prebivalstva in C'rnei 9.7 odstotkov.
Glavna točka pa. ki nas zanima, kar se tiče plemenske ali narodnostne sestavine ameriškega prebivalstva, je izvir belpkožnega prebivalstva. Vsi se seveda zave-ilaiuo, da Amerika je prenehala biti dežela priseljencev, kakršna je bila nekdaj. Pritok priseljevanja preko Atlantika je dejanski prenehal. Ta pritok priseljencev, ki je tekom 110 let privedel 48 milijonov tujerodeev k ameriški obali, se je skrčil na potočič samih 100.090 priseljencev v tem letu. Kako je omejevanje priseljevanja vplivalo na narodnostni znaraj Amerike!
.Skupno prebivalstvo Združenih držav je dne, ko se je vršilo zadnje ljudsko štetje, znašalo 122 milijonov 775,086. Od teh 88.7 odstotkov je bilo belokožcev. Od be-lokožnega prebivalstva 88 odstotkov je bilo tukaj rojenih Ameri-kancev in 12 odstotkov (napram
napram 14 leta 1920) je bilo tujerodeev. Tukaj rojeni Ameri-kanci se po ljudskem štetju delijo v dve skupini: v tukaj roj" ne otroke v Ameriki rojenih staršev in v tukaj rojene otroke tujerodnih ali pomešanih rodite ljev. Zadnja skupina, namreč tukaj rojeni Amerikanci, katerih oba ali vsaj en roditelj se je rodil v inozemstvu, skratka tako-zvana druga generaeija priseljencev je štela 2.361.000 duš. Skupaj s tujerodei so ti predstavljali 31.."» odstotkov prebivalstva, namreč nekaj čez 38.727.000. Do-morodno ameriško prebivalstvo, namreč tukaj rojeni Amerikanci. katerih starši so se tudi tukaj" rodili. je predstavljalo 64 odstotkov belega prebivalstva in 57.4 odstotkov vsega prebivalstva Združenih držav.
Podatki gelde narodnosti tujerodeev oziroma njihove materinščine niso bili še izdani. Pač pa imamo podatke glede njihovega izvira po deželi rojstva. Na podlagi rojstva po deželi, vštevši tudi tukaj rojene Amerikance teh tujerodnih staršev (ljudsko štei-je navaja prvo in drugo generacijo priseljencev kot "foreign white stock''), tvorijo Nemci (t. j. priseljenci iz »Nemčije in njihovi otroci) največjo skupino po zadnjem ljudskem štetju. Njih je bilo nekaj čez 6.873,900, namreč 2.608,514 tujerodeev in 5.264.28;» njihovih otrok. Za njimi največjo skupino tvorijo Italijani, namreč 4.546.876 (1.790.422 tujerodeev in 2.756.453 njihovih tukaj rojenih otrok). Podatki za nekatere druge skupine »so sledeče (pri čemur bomo navedli tuje-rodee kot prvo in njihove tukaj rojene otroke kot drugo generacijo) :
i „
Dežela izvira Prva generacija		Druga generacija	Skupaj
	priseljencev		
Poljska	1.269,000	2,073,000	3,342,000
Rusija	1.154.000	1.5 IG,000	2,070,000
Švedska	595.000	987,000	1,582,000
< Vhoslovakija	492,000	890,000	1.382.000
'Norveška	348.000	752.000	1,100,000
Avstrija	371.000	583,000	954.000
Ogrska	274,000	31G,000	590,000
Jugoslavija	211,416	257.979	469,395
Danska	179.000	350,000	529,000
lifornia iu to radi fenomena!-nega razvoja mesta Las Angeles v teh 10 letih, potem v Floridi in North Carolini radi razvoja kot zimovišča Združenih držav, v Texasu radi razvoja petrolejeve industrije, v Michiganu radi razvoja avtomobilske industrija, v New Jersey radi razvoja predmestnih naselbin blizu mest New Yorka in Philedelphije.
Zapadne države na drugi strani pokazujejo le neznaten pora- j stek, zlasti pa za države koruz-! nega pa.su. Neke new-englandske i države izkazujejo še manjši po-' rastek. Prebivalstvo le ene drža- j ve se je zmanjšalo, namreč ono Montane.
Mestno in podeželno prebivalstvo, j
Zadnja tri desetletja so dožive-' la stalen pritok iz farm v mesta. Leta 1930 je mestno prebivalstvo Združenih držav tvorilo 56.2 odstotkov vsega prebivalstva in prebivalstvo na deželi 43.8 odstotkov. Le pred 30 leti je bilo ravno narobe.
Dejansko poljedelsko prebivalstvo je tvorilo le 24.6 odstotkov vsega prebivalstva (napram skoraj 30% 1. 1920). ostalih 19.3% podeželnega prebivalstva je predstavilo prebivalstvo na deželi, ki se ne bavi s p oljedelstvom. Današnja moderna farma, ki se obdeluje s stroji, ne potrebuje več toliko delavev.
Kakor vse kaže. prebivalstvo na farmah se bo v prihodnjosti še nadalje zmanjšalo. Nekateri narodni gospodarji previdevajo. da končno farmsko prebivalstvo bo znašala le 17 odsto, in ako iznajdejo stroj za hiranje bombaža, le 12,5% vsega pebivalstvn.
Poklic vsega prebivalstva.
Leta 1930 je delalo za zaslužek skoraj 49 milijonov J j ud i v starosti več kot desetih let, napram 42 milijonov preti desetimi leti. Izmed teh dodatnih 9,000.000 delavcev je bilo 2.000,000 ženskega spola. 'Izmed moških skoraj 12 mijrjonov je zaposjenih v tovarniških in mehanničnih industrijah. Poljedelstvo prehranja 9.500,000, trgovina 5.000.000, in promet 4,000,000.
KLUB JECUAVCEV
V JLondonu imajo poleg neštetih drugih klubov tudi klub jeclja vce v. tNjegovi člani so dolžni imeti govore na banketih, ki jih klub prireja od časa do easa. To nenavadno društvo je ustanovil neki odvetnik, ki je jecljal <ylih trideset let. pa je potem z veliko voljo odpravil svojo hibo. Mož trdi. da je jeeljavost v vseh primerih ozdravljiva, ker temelji samo na prirojeni boječnosti.
POZDRAV
Nestakiost prebivalstva.
Nasproti sta rok rajskemu prebivalstvu ono .Amerike je še vedno v stalnem toku. V enem desetletju prebivalstvo raste neraz-merno v eni pokrajini, v drugem nekje drugje. Skratka prebivalstvo Amerike se ni še popolnoma
I ustalilo. V primeri s prebivalstvom od leta 1920 se je prebival-, stvo tekom desetih let povečalo za 16.1 odstotkov, ali ta porastek ni od daleč sorazmeren za vse dele Združenih držav. Jiilo je o-sredotočeno v nekaterih pokrajinah, kot na primer v državi f'a-
VABILO na VESELICO
SLOVENSKI DOM, Inc. v LITTLE PALLS, N. Y.
—: PRIREDI :—
VESELICO
DNE 31. OKTOBRA
Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, da se po možnosti udeležite.—Začetek ob 8. mi zvečer.
IGRA SLOVENSKI ORKESTER Vstopnina 25c za osebo. Izvrstna postrežba. PRIDITE VSI!

iinajo velik uspeh
*	OBISK.
V uredništvu se je oglasil rojak Anton Rozman, Korošcev, iz
Stražišča pri »Kranju, ki je bival v Ameriki nad 35 let. Stari rojaki v Penna., 111. in Iowa se ga bodo še spominjali, toda zadnjih 29 let se je nahajal v St. Paul, Minn., popolnoma ločep od svojih
rojakov. Bil je oženjen in žena «111 je umrla, zato se je odločil, da preživi svoja stara leta tam, kjer se je rodil.
Želimo mp srečno pot in veselo svidenje % svojci doma, ki niso vedeli zanj nad 30 let.
Pretlno se podam na široko morje, pozdravljam John Jv ar dish a in družino. Mrs. Mihelich in družino. Prank Lauricha, .Matt Vesela, Lpdvik Kordisha, Rudolf Debeljaka, Mrs. Agnes Hočevar. Mrs. -Knaus. Louis Kočevarja, Frank Arko-ta in družino. Louis Turka in družino, .John Šega iu družino, Jerneja Maršič. Franka Jenko, John Novaka in mojo se-strično Antonijo Bartol ter eel i Poplar Street v Chisholm. Minn.
Obenem priporočam rojakom našo domačo banko »S a k ser Stat-Bank v «Xe\v Yorku za vse bančne posle. onim. ki so namenjeni potovati v stari kraj pa svetujem, da ji vnaprej pišejo za pojasnila, kar ho v njih lastno korist.
John Debeljak...
Peter Zgaga

IT
POMANJKANJE GROZDJA.
•Spekulativno kupovanje, ki je označalo pridelek grozdja v prejšnjih letih, se letos ni pojavilo in se tudi ne bo pojavilo, kot je zatrdil eden uradnikov California Grape Control Iioarda.
Vzrokov je več, meti njimi je pa najvažnješi ta, da so ealrfor-nijski Zffrlovalci in odjemalci nakupili ogromne množine grozdja za izdelovanje grozdnega soka in drugih produktov.
Pomisliti je treba nadalje, da je bil letošnji pridelek zelo pičel in da ni bilo mogoče toliko grozdja od poslat i drugam.
Prejšnja leta so bili ob tem času %rgi po vzhodu takorekoČ preplavljeni z grozdjem, dočim je letos industrija tako kontrolirana in povpraševanje v Oalifomiji tako veliko, da je ostalo razmeroma le malo grozdja za vzhodne trge.
Navzlic -temu so bil*1 pa cene stabilizirane v soglasju z gospodarskimi razmerami, ki prevladujejo v vzhodnih mestih.
Edina težava je, ker izdelovalci grozdnega soka ne kupujejo grozdja dovolj zgodaj. Jjetos j p namreč grozdje zgodaj dozorela in je bilo zgodaj razposlano. Kon-eem tega meseca ga najbrž že ne bo več na trgu.
Special Interest Accounts
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvijgniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške.
Pii nas naloženi .denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jafco va^no.
Vloge obrestujemo po 4%
Sakser State Bank
CS OOSTLANDT ITUIT
NEW YORK, H. T.
3=
5?
Ameriška Delavska Federacija ni na svoji zadnji konvenciji sklenila tistega, kar je zahtevala pretežna večina ameriških delavcev. namreč, da bi pozvala kon-. . . ' greš. naj čimprej mogoče odpravi prohibieijo.
Delegat je niso bili za popolno odpravo prohibicije. ampak so se zadovoljili s piškavim kompromisom glede zahteve po pivu, ki naj b: vsebovalo štiri proe^nT«-alkohola.
•Suhači pa tudi o tem nočejo ničesar slišati. -Morda bi se jih dalo kako pregovoriti, da bi ne nasprotovali štiriodstotnemu pivu.' Najbolje bi bilo. ako bi jim vlada za jamčila, da bodo tudi v bodoče lahko pili žganje in druge močne pijače kot so jih pili do-sedaj.
Ali pa stoje suhači nemara na stališču, da bi preveč butlegarjev izgubilo delo in zaslužek. «"-«• hi
začele pivovarne obratovati. *
—	< it j. kuj je to "moralni pa-dee"? — je vprašal fantek letno sestro.
—	To je nekaj, o čemer se ne govori majhnim »»trokom.
—	ljudje pa pravijo, da je ?.• nekaj z majhiihu otrokom, n čemer se ne sme govoriti.
*
—	Kabini lepo sliko za poročim darilo.
—	Lahko vam priporočim nekaj ze|e primernega — tole prelepit krajino "Vihar se bliža" — je rekel trgovee.
*
—	Kako se razlikuje hofrat pes nik od revnega
—	Bogat pesnik si lahko pusti rasti dolge lase. reven si jih pa
ne more dati ostriči.
*
Rojak je tarnal:
—	.Kadar so se stari narodi vračali z vojne, so doma pili iai plesali. kadar se pa jaz vračam s popivanja. me čaka doma vojna.
Trije lačni potovalci so prišli v vas. Gostilničarka je bila s pijačo še nekako preskrbljena, jedilni list pa je bil dokaj reven.
■Xo. nekoliko domačih klobas je bilo še v hiši. a trajalo je pre-eej dolgo in niso prišle na mizo.
Končno stopi ed«i izmed gostov v kuhinjo pogledat, kaj je* s klobasami. Gostilničarka odkrije na ognjišču lonec, v katerem so se klobase kuhale med otroškimi plenicami, in pravi:
—	Druge vode nisem imela pri roki in sem si mislila, da bodo go
spodje itak sneli kožoklobas'. *
'Meseca februarja prihodnjega leta se bo vršila v Ženevi razorožit vena konferenca.
Udeležili se je bodo zastopniki petdesetih narodov
•ln zastopnik vsake države bo rekel :
—	Ko bo devetinštirideset držav odložilo orožje, ga ho tudi
naša država odložila.
*
V marsikaterem kraju je dala vlada zapreti banke, dočim je pustila spikizije na široko odprte. *
Prijateljica je pripovedovala prijateljici:
—	Že dobra dva meseca sem se čudila, kje preživlja moj mož večere. Vprašati ga nist;m hotela, on pa tudi ni ničesar rekel. Zadnjič se pa vrnem že ob devetih zvečer domov in ga dobim doma. 17. tega sklepam, da je bil vsak večer doma, jaz sem ga pa
ponedolžnem sumičila.
*
Dva dni sta se poznala, tretji dan jo j/? pa že vprašal, če ga hoče za moža.
—	Za božjo voljo — je .vzkliknila — saj sva se šele pred tremi dnevi prvič videla, pa me ž*» snubite.
—	Oh. to ni nič, gospodična, jaz vas natančno poznam. Delam namreč že pet let ▼ banki, v kateri ima vaš oče tdenar.
*
•Ljudje
se ,v letih le malo iz-
premene.
Ko so stari pet let, mislijo, da žiyi Santa Claus v nebesih.
Ko so stari štirideset ali petdeset .Jet, pa mislijo, da živi v Washington
"GLAS NARODA
NEW TORS; THURSDAY, OCTOBER 22, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY ia U. 8. A.
1	j ■ ■■
MAŠA SLAVČEVA. Ljubljana:
POVEJ MI ZGODBO TEH PISEM...
<em dejala in pokazala na sveženj v predalu.
—	Ne vem, zakaj jih hranim, mi je odgovorila prijateljica, — morda zato, da obujam kes nad svojim ravnanjem....
—	Plesala sem na maskeradi u-podabljajočih umetnikov. Kakor v temni časi so se prelivale v črno zavešeni dvorani barve pestrih mask ... Med plesom sem srečavala dvoje čudovitih oči, ki so nekaj lovile. Vselej so obstale na meni...
—	Prišel je odbornik komiteja in ustavil mojega plesalca. — Oprosti me za nekaj minut, — je dejal in pomignil tistim očem. — moj kolega ti bo delal družbo tačas.
Odšel je.
—	Te oči, te oči, kaj je za njimi, — sem morala misliti ...
—	Nisem cula Vašega imena.... rekla Vam bo:n 'Mathos'. Taki ste kakor zvok te besede, teman in ža-me:a
Tudi jaz nisem čul Vašega imena, mislim, pa. da Vam gre ime Salainbo*. Videl sem Vas plesati. Tako s o molile svečenice poganskih
uc?ov.
• Hitro mi vrača poklone; vsaj potrudi se, da nj prebanalen, — sem mislila * — Jfaše oči so nekoga i kale, ne dajte se motiti, — sem cieiala. — Iskal sem. — Zdaj ne več? — Ne več. — Ves večer ste brez dame? — Da. — »Aha! junak, iamote.) Zakaj? — Ker ne plešem. — iHni, že zopet izjema! i Naj-brže tudi ne kadite, ne pijete alkohola. — Tako je. — Torej popoln
abstinent? »Glej, glej, ta je pa na nov način maskiran.i — Najbrže tudi ne delate poklonov? — Čemu? Delajo jih samo tisti, ki se hočejo prikupiti damam v bolj ali manj fgoističnem namenu. Meni ni do ženske naklonjenosti. — (Oho, čuj-te. čujte! i — Torej tudi do ljubezni ne? —
—	Ženo, ki mi je nedosegljiva, ljubim. Kadar me vzljubi, mi postane odvratna. Zasovražim jo. — »Oh. kako interesantno!> — Torej je Vaša kaprica nesrečna ljubezen? Tudi ta taktika osvajanja ni napačna. Ali je to edini način, ki ga uporabljate?
—	Oči me pogledajo mirno: — Edini.
<Ali misli resno, ali se šali?) — Go:ovo spadate v ono vrsto mož. ki imajc preizkušeno, stalno metodo, da leve ženska srca. Če pa kdaj odpove. ste užaljeni, obsojate ženske in ne lastne neumnosti ter napadete pristopnejšo trdnjavo. Malo ;e mož. ki so tako trmasti, da se potrudijo najti drugo ali tretjo uspešnejšo metodo.
—	Morda pa predmet ni nevreden truda...
»Nesramnosti Za tc opazko se bo ke;;al!i — Slabo izpričevalo dajete moškemu okusu in jako nizko ss ccnit?. »Tu imaš!! i Pogleda se sovražno križata. Odločena sem. da se csvetim za to. Takoj začnem: — Zam2 je užitek poizkušati na možu različne metode, najti pravi diagnozo in ko se zaljubi — ga pustim na cedilu. Nekoliko sva si
Ta GLOBUS j
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti
vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KJ JE KULXURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
50
$2.
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLlAS NARQDA", OZIROMA BE NAROČA
GA DOBE ZA —

75
"GLAS
216 West 18 Street
99
K®w York, If. Y,
slična. Vi zasovražite ženo in greste. Jaz pa se naslajam ob nesrečni ljubezni in — tudi grem. (Bog ve, če mi verjame kar mu razlagam? Zdaj čutim, da sem našla pravo pot, da mu poplačam. Ni mu do ženske naklonjenosti, čakaj ljub-ček!) Pogledam ga z najlepšim pogledom: — Ali naj se zaljubim v Vas?
—	Ne. samo tega ne! — mu uide nehote.
—	Torej me ljubite?
—	Ne.
—	In če se zaljubite Vi vame? — ga vprašam popolnoma resno, — riskirate. da boste brezuspešno zdi-hovali...
—	Ne bom, — odgovori on.
Smehljam se: — Pazite, ime mi
je Salambo....
—	Drugi dan sva se našla v parku. Ni izpremenil stila. Tudi jaz ne.
»Oba igrava komedijo.) Da vidimo, kdo bo zmagal! — Torej? Diagnoza? Se boste zaljubili? — se norčujem.
—. Ne — pravi in me pogleda. — — Vi? — vpraša.
—	Če bi dejal 'da', bi me sovražili. Ako bi Vas torej ljubila ali ho-j tela vsaj vračati Vam simpatijo, bi morala molčati.... tNjegove oči so odsevale ljubezen.) Resnično? Igrano?) Moje so ga varale. 'Da', so govorile, -ne', 'rje vem', 'mogoče — kako s slastjo sem čakala trenutka, ko mu dokažem, da se je ujel na svoji lastni metodi.
—	Bila sv£. v kinu. Gledala sem bežne slike in čutila njegov pogled, ki se ni umaknil z mojega lica. Poljubil mi je roko. Ustna so pekla. Roka je bila mrzla. Zaslutila sem da postaja igra resnica. Čutila sem, da drhti od želje, da bi me poljubi, in da ve. da tega ne sme. Izgubil bi igro. Kaj je močneje? Želela sem, da bi se pyemag^l. V mislih sem mu govorila: — Ne smeš me poljubiti, sicer je vse končano med nama. Nočem — čuješ --nočem! Gledala sem film in čutila boj, ki ga je bojeval sam s seboj. Za hip me je popustila volja, naj me ne poljubi in že sem čutila poljub na licu. Nekaj se je zrušilo v meni. Čutil je to. Nisem se premaknila. Nisem ga pogledala. Od mene je zavel strupen hlad. ,Pa predstavi me je molče spremil. Ob moj molk se je opoteklo par njegovih besed. Nič. — Samo besedo recite! — je prosil. — Čemu ste storili to? — sem dejala s stisnjenimi zobmi in solze so me dušile. Ife vem, ali sem mislila s tem celo komedijo ali samo poljub. Z zamolklim buhom so naju ločila vežna vrata.
Naslednji dan je zahajajoče soln-ce zlatilo sneg, črna in gola so stala drevesa in mra£ je vijoličasto pobarval sence, prav kakor na nemogočih barvastih . razglednica^-. In da bo razpoloženje popolno, banalno jn ponižujoče zanj, sem ga z molkom in skomiganjem ramen pripravila, da mi je po vseh predpisih romanov razodel ljubezen. Trpel -je. Sram ga je bilo, ker je čutil poraz. Mučila sem ga na najbolj neokusen način in ga vprašala, iz katerega romana se je naučil priznanje na pamet. Hotela sem, da me zasovraži. Pred hišo sem mu ponudila roko, ko da se nt zgodilo «ič. Ni je sprejel. Ni mi verjel. Brez besed sem odšla. V šipi sem opazila, da stoji na istem mestu in gleda za menoj. Prav kakor v romanu.
Čez nekaj minut pozvoni. Javijo mi, da želi neki gospod govoriti z menoj. Naj vstopi. Stojim sredi sobe, a mu ne ponudim stola. Kaj želi? Govoril je brezsmiselne besede. Oči so se mu solzile. Nisem odgovorila. Gledala sem ga. Brez ljp-bezni. Brez sovraštva. Kot tujca.
Potem je h^dil na plese, samo da me je videl plesati z drugimi. Bila sem vesela, kofcetna — njemu na' kljub. Kadar sem bila posebno "mi-
lostljiva", sem pre kramljal a odmore z^njim.
Tudi k nam je pr^el. Spominjam se dneva, ko ml je prišel voščit srečno pot. Odpravljala sem se na potovanje. Poljubljal je notrajno stran mojih rokavic: ".... ker Vam tako dolgo ne bom smel poljubiti rok..."
Par trenutkov sva bila sama
Vztrajam pri
• ' i-- ? * *
Lucky Strike
"Nič se n« da primerjati z mikrofonom, da se pokaže glas v pravi barvi. Zaio vztrajam pri Lucky Strike — cigareti, o kateri vem, da je mila mojemu .grlu. Gotovo ste dosegli veselo novost z vašim novim Cellpphanskim zavojem, ki se da tako lahko odpreti."
Sally Eilers bo vedno Imenovala to svoje veliko leto. Najprej se je naučila letati z aeroplanom. Nato se je poročila in našla srečno zadovoljstvo. Potem je imela presenetljiv uspeh v "Bad Girl." Za nagrado jo je Fox pridelil "Over the Hill."
* Ali je Ugotovilo Miu Eilers Plačano?
Zanimalo vat bo izvedeti, d« ni bil pl«č«n Mit« Eilert niti en cent z« gornje ugotovilo. Miti Eilers kedi LUCKY STRIKE cigarete 2>/2 let«. Upamo, da bo ta objava it-totafco koristna nji in Foi, njenim producerjem, kot jo njeno odobrenje LUCKIES koristno vam in nam.
* * * *
Napravljene iz najfinejšega tobaka — Smetane mnogih Letinj — samo LUCKY, STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo Ultra Yioletpih Žarkov — proces, ki odpravlja jgotpvo pečenje, hudo zdražljivost, ki je naravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti izgnani dražljivci niso navzoči v vaši LUCKY STRIKE! ''Zunaj so. zato ne morejo hiti notri!" Ni čuda, če so LUCKIES vedno mile za vaše grlo.
It's toasted
Zqjtito ¥oi«flo grin—proti droiljofrm—proti koli ju
In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež
NAM.AVXAJTE — T h* Lucky Strike Plrsni Orkester tztk torek, četrtek in soboto -v tier f>o B. C. omrežju.
46
Cnf>r , 1MI. Tbt Amfri.it Tebam Ca.
MOKROTNO-VAREN CELLOPHANE
Močno Zaprto — Vedno Pravilno Edinstven Humidor Zavojček Zip — pa je odprto!
Ali vidite pritrjen "tab** vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto
Hitro.
Zip! To je vse. Edinstveno. Zavito v cellophane, lci je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more biti bolj moderno kot LUCKIES' izboljšani Humidor zavojček — tako lahko za odpreti! Damp—LUCKY TAB je zaščita za vaše prste.
Stopil je tesno k meni in me gledal. Tresel se je in tak nemir je bil v njem, da je prešel tudi name. Čutila sem: če bi me poljubil, bi me zadušil. Strah me je bilo. Nekdo je prišel v sobo in nato smo se odpeljali na kolodvor.
V torbici sem našla lisek, poln gorečih besed. Zavedala sem se, da ga — ljubim.
Dan na dan so hodila njegova pisma, polna ljubezni. Odgovarjala sem mu konvecijonalno. Ta pisma tu so njegova.
Ko sem se vrnila, sem mu dejala: — Ljubim Vas. Obstal je, me gledal nekaj minut in zasopel: — Ne, saj to ni mogoče! Šalite se, igrate se z menoj....
Zmajala sem z glavo: — Zares — ljubim Vas....
Vozili smo se po reki. Mesečina.
—	Povejte mi po pravici, — je dejal in oči so prosile ljubezni. Ljubila sem.ga. Rekla pa sem: — Prijatelj mi ostanite.... (Prav tako! Banalno, ,kolikor mogoče! — sem se rogala sama sebi. — Bolje je tako.)
Nekdo je igral na vijolino. Mathos je pel: Pod pendžeri.... Njegove solze so padale na mojo roko. Samo midva sva jih čutila....
In .zdaj sva prijatelja, tovariša
—	Bi me poljubili, če bi Vam rekla?
— Ne!
■Smejeva se, a najin smeh je laž.
Iz Slovenije.
'je požar nastal. še ni znano, su-t litijo i>;i nekega fanta, ki ga po
j požaru nikjer niso mogli najti. Ida j«* iz maščevalnosti podtaknil
požar.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi Imam jedilne dlftave. Knajpovo Ječmenovo kavo ln lm-potfll-ana zdravilk, katera pflfxirora insgT. K naj p v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilit* po brwpliftil cenik, t ka-
ttririn je nakratko fcoptaana vaaka
raaU!*t& za kaj rabi.
.V ceniku boste naili Se mnogo drugih koristnih stvari.
FEZDIR
Bex 772. City Halt Sta.	>
New York, N. Y.
Tragična smrt kmečkega mladeniča.
4. oktobra j*1 bila v neki gostil-iii pri Sv. 'Marjeti na Dravskem polju trgatvena.' veselica s plastni. Zbralo se je na njej precej domačih in okoliških fantov, meti pjimi tijdi 22-letni posestniški sin Štefan Svenšek. Meti plesom ie Svenšek poprosil za ples, neko tie- [ kle, ki je <lo tedaj plesalo z ne-i kim domačim orožnikom, ki ni bil v službi. Orožnik pa je dekletu prepovedal plesati s Sven-
hramhe. Prvi 1 .opate, n *t to iz A rje ea. Žalski gasilci s< gasiti. Kmalu nato
liili irasilt-i i • vasi in i/. Zal- ; so prvi žareli^ t prispeli!
NASI PO AMERIKI
J mestni gasilci iz Celja, gasilci i/.
' Gaberja. Levea. Ložnice. Drešin je ; \Vna,loma je preminul v Cleve-vasi in liabneg«. tako da j.- bilo iau(hl AI„j škandre. stgr 55 let, deveta požarnih hramb na kraj;« |^.ženjen.. doma iz Gornje Šiške požara. Le spretnemu iu skrajno | pri L jubljani. V domovini zapuš-i požrtvovalnemu delu vseh gasilcev se je posierilo požar pogasiti preprečiti, najhujšo katastrofo. J j Vodil je vso gasilsko akcijo pod-1	K° se 17- oktobra zvečer
v slovenski lekarni Mr. Komina na Addison Rd. in St. Clair Ave.
<*a dva brata in štiri sestre, tukaj pa soprogo, sina in tri hčere.
naeelnik Virant iz Žalca. IVslop-
~ t '	- Ija pa so vsa pogorela do tal. uni-;1™ - v«1«i i -i«»11 Mil. i
skom. Zaradi te prepovedi se je N ■	» ~	v Cleveland« <>.. nahajalo kakih
pričel prepir in Svenšek se ie v pa	s »mošnji nr,-!
razburjenju odstranil, orožnik pa I ?elek	z,ta 1,1
mu ie sledil in ga s samokresom !lo P« t,uh noka J SV1,,J
ustrelil v prsa.	* i uspeI°
>stal<
zi vino
hmela pogini-. 1 gostov, sta prišla dva mladica dočim i z revolverji v prostore. Ed^n je -jTj : prisilil navzoče, da so se podali j v ozadje lekarne zaeno s Komi-Težko ranjenega mladeniča soj Pri reševanju se je posestnik nom. dočim je drugi odnesel $35 zjutraj z reševalnim avtomobilom 'Mimik hudo ponesrečil ter dobil iz registra. Ko sta roparja hito-
opekline na vsem telesu, ponesiv-|la proti vzhod«, je Komin pograbilo pa se je tudi šest gasilcev, ki j bil puško in oddal proti roparjem so dobili več ali manj nevarne j šest strelov. En tovariš je bil za-opekline. Skoda je pri obeh po-; «1 et v hrbet, toda ga je tovariš sestnikih ogromna ter le deloma j hitro spravil v pripravljeni avto krita z zavarovalnino. Kako da in odpeljal.
prepeljali v bolnišnico. Xoč je prebil v težkih bolečinah, opoldne pa je umrl. Pred smrtjo je še natančno popisal ves dogodek.
Velik požar v Gorici pri Celju.
G. oktobra dopoldne okoli 10. je izbruhnil požar na strehi gospodarskega poslopja posestnika Antona Veternika. podomače So- j laka. v Gorici pri Celju. Ker je bi-1 lo poslopje s slamo krito in v j njem vse polno sena in žita. j.1' bilo na mah vse poslopje v pla-; menih. V najkrajšem času je o- ( genj še zajel polegstoječi hlev ter kozolec na nasprotni strani ceste.	,
Zublji so švigali kot rakete iz gorečih poslopij ter zanetili go-1 spodarsko poslopje ter hlev sose- • da posestnika Franca Mimika, p. i d. Lešerja. Pretila je nevarnost,' da bo vsa vas pogoela. V tem pa so že prihajale prve požarue
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO JN ZA
OBRAMBO SVOJIH OTROKt	" ?
Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali enyrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ i>«l-niške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga- l' nizacijami v Ameriki. Imovina xnaia nad $1,10(1000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vatanori^o ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta*—-Bsrvts najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minn*
GLAS N A B O D A
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 22, 1931
THB LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A,
ČAKAM TE!
SOMAN IX ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
■Hi
(Nadaljevanje.)
— In nizko
Zatopljena v bolestne in nemirne misli stoji Silva sredi so-Le. In vendar se ji je zdelo, da je bil ta Ludorfov obisk nekam eu-den in nenavaden, t lasi ravno «ra je bilo navidezno mogoče razlagati za popolnoma naravnega.
V tem smislu se je pozneje izgovarjala proti Andreju. Tega obiska mu nikakor ni mogla zamolc-ati, dasi ji je bilo zelo mučno povedati mu.
Nejevoljno zmaje Andrej z glavo.
—	Zakaj dela to tvoja prijateljica ! Saj vendar ve —
—	(iabrijela je dobro mislila.
—	Mogoče s teboj! Po njenih mislili, četudi ni prav! 7. menoj.' — V resnici, v posebno čast mi ni zavest, kako me v tvojih krogih sodijo kot človeka; saj se obnašajo kot bi bil kak zločinee.
—	Andrej, pretiravaš.
—	Silva, enkrat ti moram povedati. Ker pa te ljubim. .Silva, in sem ti hotel prihraniti boje, sem do sedaj molčal, četudi sem i mnogokrat imel povod biti užaljen. Ako pa jih niti do sedaj ni sram drezati v mir moje hiše brez ozira na mene —
—	Grof Ludorf ni vsiljivec, Andrej, je vsega spoštovanja vre-deu mož, — njen čut jo j«- silil, da je grofa branila proti svojemu možu.
Molče in resno jo gleda Andrej, — vedela je, da je mislil na preteklost. Naglo in negotovo tedaj pravi:
—	Skrbi ga zaradi matere,( ker je bolna.
—	Ali ni bilo nobene druge poti, tebi to sporočiti, kakor pa da so ravno grofa Ludorf a za to izbrali f	v
ržaljena udari Silvg z nogo ob tla.	'
—	Ali si ljubosumen nanj
—	Ne. Silva, kajti vem, da me ne ljubiš.
1/. njegovih besed, ki so zvenele čudovito stvarno in prazno, ni -lišala vroče, skrite bojazni — tudi ni čutila, da je pričakoval, da mu bo zletela v objem, ga poljubila — s svojimi ljubeznivostmi je postala zelo varčna.
—-Silva, moja draga žena — danes je zadnji dan leta — po-
*be roki.
—	Silvr, tnojad rajra žena — dalles je zadnji clan leta — po-Z.jbi na vsa nesporazumljenja. na vse, nar naju bi moglo ločiti.
—	Andrej, kaj govoriš? Kaj in kdo naju hoče ločiti.' Ne morem te razumeti.
—	Silva, nekaj je. četudi ne morem zgrabiti — toda čutim \sak dan, kako moT-na stena stoji med nama or! časa tvojega obiska v Naninn in Darvizn.
—	Andrej, pri bflem dnevu vidiš strahove. — s** kratko
CALIFORNIJSKO SOČNO GROZDJE
Samo 1096 pridelka je ostalo v državi
J^ UP1TE svojo zalogo Sočnega Grozdja, predno bo prepozno. Večji del pridelka je bi že odposlan. Najbolje Sočno Grozdje je sedaj na trgu. Neprodanih pošiljatev je 50'r manj kot. lani v tem času.
S prihodom mrzlega vremena ni treba več odlašati nakupa, kolikor pač potrebujete za mletje. Že dolgo let ni ealiforni jsko Sočno Grozdje vsebovalo toliko sladkorja, zato ste lahko gotovi, da bo grozdni sok najfinejše kakovosti.
Zapomnite si, da je grozdni sok za dom postaven.
Pojdite danes k svojemu prodajalcu po zalogo Sočnega Grazdja. Pridelek se neprestano krči od dne do dne. Zgodnje deževje zamore vsak hip zaustaviti razpošiljanje.
CALIFORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd.
SAN FRANCISCO, CALIFORNIA Zastopa 85r/r vse calif orni jske
grozdne produkcije.
SVOJEGA BRATA JE ZADUŠIL
MJadeg-a
smeje, toda njen smeh ni bil pravi. Izviti se mu je hotela. Andrej Val^tinTzaW^^^t "" iT'"', ^^ &°Itanc<l- 0b"
jo žalostmi pogleda. Nič več ni bila njegova stara Silva!	tLtsti nrel n - i	duktlJ*kl lzvld ^ —la še boli
.» i .	-	, .. " .	i na cesti pred domačo Jiiso v Obrt-	not rdi domnevo a«
Brez besede sta povzila pri prost o kosilo. Silva je spekla nek 1 lflfl „r; \[n(ltlL T - Ki; ,	J t1,11 „omne'°' tla «>f najbrž
.•i-	.. .	Jan 1>U -Uostan. ljubljanska po-	Stanko Zait- svoiecr:i ht-it-i v nr..
inoenat narastek. ki pa se ji ni posrečil. Andrej ni vedel, kaj b ž	nv.,iia ^u-^*\ ■ ,	,	Drdta A
:,;im napravil, ker ni bil dovolj pečen, četudi ji ni rekel besede, l'* "	S. ^r ^^'T ^l1.
io je vendarle jezilo, ko ffa vidu kako je malomarno jedel: Silva | TJl'	^fl"?' T"1- ^ S° VCS ***
zajnka. vstane in zbeži iz sobe. it'	P™ 0dl0" «*vah. pa je trdovratno zanikal
za	aretacijo \ alentinovega očitano m udejanje in ni hotel ni-
Andrej se zatajuje; zadnji jfen leta ni hotel ničesar reči. da | brata Stanka, ki je prišel > >i bil končan s kakim prepirom. Celo mizo pospravi. Nato sede nj zjutraj na stražnk.0 „
ne b
k pisalni mizi, ila bi še eno uro delal.
Vsled glasnega ropota v kuhinji pa je spoznal, da Silva tam liekaj dela.
Nato zasliši Andrej še večji ropot in glasen krik. Naglo vstane in hiti v kuhinjo. Tu stoji Silva in vzdihuje. Iz rok ji je padel i skj lonec vrele vode in se j«' nekoliko polila po levi nogi.
—- Ni tako hudo, Silva. — jo tolaži Andrej, ko je pregledal njeno nogo in jo naglo namazal z nekim hladilnim mazilom. Izpustilo se je nekaj mehurjev, ki so mehkužno Silvo zelo pekli; zatrjevala je. da je njena noga vsa poparjena in da mora takoj poklicati zdravnika.
—	Zakaj vendar; samo smejal se ti bo. Vse skupaj, četudi nekoliko boli, ni posebne važnosti.
Toda Silva mu ne verjame; v obraz mu očita, da je imel s služkinjo več usmiljenja kot pa z njo. svojo ženo. ki pa mnogo več trpi kot pa Lina.
Andrej se vgrizne v ustnice; toda na to krivico ne odgovori niti z besedo.
Tiho pospravi po kuhinji, toda zavze1 se je, da bo še danes govoril s Silvo resno besedo in da ji bo prvedal, da je nevarnost, da se zakonska sreča obeh razbije, ako se ne navadi in vživi v obsto-ječe razmere, katere si je sama izbrala.
Takoj skuha tudi kavo. Silve ni bilo nikjer. Išče jo i« jo slednjič najde v postelji in je bridko jokala. Trmasto mu obrne hrber. ko jo ogovori.
—	Saj zame nič ne daš; prav nič se zame ne ne brigaš! Vseeno ti Je, koliko trpim t
Poln dobrote in potrpljenja sede na rob postelje, kot ne bi slišal njenih besed. ^	^
—- Tod« Silva —
—	Ah. pusti me! Kako sem vendar nesrečna !
Glasno zailiti. Vse njegovo prijazno prigovarjanje je bilo za
mu 11 Ted a pa se mu ustnice jezno zaokrožijo. Kazjaren vsled tolike nespameti vstane.
—	Ako noče«. Silva! Nad tvojo nesrečo sem jaz nedolžen! Tn da zaradi tega greš v posteljo, ne da bi se pobrigala za svoje dolžnosti, to je — da ti povem naravnost — preneumno.
Tedaj pa se Silva vzravna in v svoji razburjenosti tudi ni iz-hirala be«ed — lahko bi umrla — njemu bi bilo vseeno — najne-■rečnejša žena je na svetu!
Njena očtarija so ga žalila, toda ostane miren.
—	Zdaj te pustim samo, Silva! Mogoče boš še sama izprevide-la, da mi delaš krivico, in zelo veliko krivico!
Andrej gre v svojo sobo. Toda razpoloženje za delo ga je minili o. Z globokim vzdihom odložb pero in si nasloni glavo v roki Njegove misli niso bile vesele. Ali naj to gre vedno tako dalje.' Ali se ne bo Silva nikdar izpametovala i Svoj zakon si je predstavljal vse drugače, četudi se je zavedal, da bo imel nekaj težkoč. Toda te težkoče je podcenjeval.
Ta trmasta Kilvina jeza, ki ni imela zadostnega vzroka, ga je ozlovoljila, mu vzela vse veselje do dela in mu je pričela razburjati živce.
Zgodaj «e je pričelo mračiti; bilo je komaj pol petih. Da bi šel »ta pokopališče, to misel je moral za danes opustiti. Prisluškoval je (<ri vratih spalne aobe; nikdo se ne gane. Previdno odpre; iz globokega, mirnega Silvinega dihanja je sklepal, da je zaspala. Mo-r*če bo prespala svojo otročjo trmo. Tiho se zopet umakne.
Toda ni bilo tako, kot si je mislil. Ko se Silva zbudi, stoka in te pritožuje, kako $e|o jo boli noga, tako da ji je nemogoče vstati. :ii»kla je, da nocoj ne more iti h Klarinim starišem, in da naj gre
ze Zfso- ^ cesar priznati, čeprav se je več-povedat, krat zapletel v protislovja, da je njegov brat mrtev. Stanko j ti. oktobra je nadzornik Moč-je bil namreč osumljen uboja ' nik. ki je vodil podrobno preiska-brata Valentina.	; vo? zasliševanje nadaljeval. Zasli-
Sum je bil utemeljen. Policij-' Seval je Zajca od 8. dfo 10. dopol-agenti sa namreč našli na Za j-' dne, končno se je pa Stanko udal čevem domu vso povaljano, od in skesano je priznal, da je bra-eestnega prahu zamazano, delo- ta res nehote zadavil.
ma raztrgano in okrvavljeno Stankovo obleko. Pa ne samo to, j dve priči sta videli v nedeljo ponoči Stanka v prepiru z Val en t i- j nom. pozneje sta pa videli, da sta se stepla. Ko so našli Valentina Zajca mrtvega, niso opazili na njem drugega, nego majhno rano na glavi in policijski zdravnik je bil takoj prepričan, da ranica ni j povzročila Valentinove smrti. Da ' ugotovi pravi- vzrok smrti, je policija odredila obdukcijo trupla.
Pri obdukciji sta zdravnika u-gotovila, da je bil Valentin Zaje zadavljen. Zunaj na vratu sicer ni bilo opaziti vidnih znakov, pač pa krvne podplutbe na desni
(Dalje prihodnjič.)
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1932
Cena 20c dobite pri
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
V KRATKEM IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932
NAROČILA ZA KOLEDAR_Cena
50c. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO'
Videč, da ni izhoda iz zagate, je Stanko vse odkrito priznal. Pravil je:
— Z bratom Tinetom sva bila na trgatvi v Kebrovi gostilni, kjer so bili tudi drugi fanje. Kakor običajno smo na trgatvi mnogo pili in kmalu smo bili pijani. V pijanosti je začel Tine razsajati in je izzval pretep. Interveniral je stražnik, ki ga je pa Tine podrl na tla in se nekoliko potolkel na glavi. Tudi jaz sem sodeloval pri pretepu.
Po gostilniški bitki smo se razkropili. midva z Valentinom sva odšla s sosedom Fr- Smrajcem zadnja • domov. Pred domačo hišo sva se začela prepirati. Prigovarjal sem Tinetu. naj gre domov. pa mi je dejal, da to men"
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Poslozujmo se rsi brez Izjeme te stare In stanovitne« domače banke.
Kretanje Parnikov
— Shipping N«wi —
nič ne briga. Prepirala sva se še naprej. S m raje je pa odšel svojo pot. Nenadoma me je Tine udaril po glavi, z drugo roko me je pa zagrabil, treščil ob tla in se zavalil name. Na tleh me je obdeloval s pestmi po glavi Napeti sem moral vse sile. tla sem se ga o-tresel. ga prevrnil na hrbet, in ga začel daviti. Nenadoma sem opazil. da se je umiril. Bal sem se. da se je samo namenoma potuhnil, skočil sem z njegfa in zbežal (lomov.
Drugo jutro me je okrog pol šestih zbudila mati in mi povedala. da leži Tine mrtev na cesti. Nisem mogel verjeti, oblekel sera se in sem šel na cesto, kjer sem res našel brat mrtvega. Takoj sem odšel na stražnico. Med ruvanjem z bratom mi še na misel ni prišlo. da bi bi zakrivil negovo smrt. čeprav se mi je zdelo čudno, ko
se je nenadoma umiril.
S tem je bil zaslišanje končano in policija je Zajca izročila sodišču.
Pokojnega Valetina Zajca opisujejo vsi kot zelo nasilnega fanta. pred katerim je trepetala vsa vos. I»il je znan pretepač- Nekoč je z nožem močno obklal svojega starejšega brata. O Stanku Zajcu pripovedujejo," da je v splošnem dober fant in da se ni nikoli pretepal.	%
TURŠKI MINISTRI ZA ZNIŽANJE PLAČ.
Turški ministri so sklenili v najnovejšem času, da bodo sami predlagali znižanje svojih plač. da dajo ljudem vzgled za varčevanje. Sklenili so namreč predlagati v parlamentu, naj se jim znižajo plače za 200 zlatih lir mesečno. Tudi avtomobilom so se odpovedali. Doslej so prejemali turški ministri po fHX) turških lir na mesec in sicer po 500 lir kot poslanci, po -MX) lir pa kot uradniki. Poslanske dnevnice pa so že itak nedavno znižali na 350 lir in tako bi po novem prejemali turški ministri samo po 500 lir mesečno. Ce bo ta predlog obveljal — in to bo — bo dobival ministrski predsednik po 50 lir na mesec manj kakor njegov državni pod tajnik. Pravijo pa. da parlament tega predloga ne bo odobril, ker so poslanci baje mnenja, da minister ne sme zaiti v kakšne denar ne zadrege, ker je sicer izkušnja-vam za podkupovanje prevelika, z avtomobilom pa naj se vozijo še nadalje za to. ker bi s peš-hojo izgubili preveč svojega dragocenega časa.
23.	oktobrA:
.Majestic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur	Rot-
terdam
Augustus, Napoli. Genov*.
24.	oktobra:
George Washington. Cherbourg. Han-turg
26. oktobra:
Brt-men, Cherbourg-, Bremen lie de France Ham
28.	oktcbra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg
29.	oktobra: S?alumia> Trst
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
j Kuropa. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Cleveland, Cherbourg. Ilajnburg
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, kt govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
SATURNIA 29. oktobra	3. dccembra
VULCANIA 14. novembra	22. decembra
Katerikoli agerit vam bo reservlral kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place	New York
4. novembra:
Hamburg, CherViourg. Hamburg
j 6. novembra:
Hnnirrii-, Cherbourg st-itendain, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
7. novembra:
America.. Cherbourg. Hamburg
10.	novembra:
Rbma, Napoli, Geneva
11.	novembra: Leviathan. Cherbourg Deutsrhlajid. Cherbourg, Hamburg
12.	novembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
13.	novembra:
Aquitania, Cherbourg
Majestic. Cherbourg
at L.ouis, Cherbourg, Hamburg
14.	novembra:
He de France. Havre Vulcania, Trs*
President Kooeevett. Cherbourg, Hamburg
Xew Amsterdam. Boulogne Sur Mer.
Rotterdam
i 17. novembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
New York. Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
j Berlin, lkjulogna, Sur Mer, Bremen
20. 'septembra:
Olympic. Cherbourg
Rotterdam, lioulogne Sur Mer. Rot-j terdum
21. novembra:
j George Washington. Cherbourg, Ilam-
| burg
25.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
Stuitgait, Cherbourg, Bremen
27.	novembra:
Homeric. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova
28 novembra:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
BOZICNIi
Naročite g a pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21G West 18th Street New York City
M IZLETI V
^JUGOSLAVIJO 'i
na najhitrejših parniki
E U R 0 P A 'i
6. DECEMBRA
BREMEN
>. DECEMBRA	Vk
Za pojasnila vpra> ^ii
tu lokal, agenta tlI.
^^^ NORTH ^ GERMAN
LLOYD
'j.
57 Broadway
New Ynr* -j-:

DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
it
GLAS NARODA" ne čita iamo ni« članstvo, pač p« vsi Slovenci ▼ vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PROGI
s parnikom
'lie de France" 14. novembra
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane samo $104.73, za tja in nazaj pa samo S186. in vojni davek posebej.
Že sedaj opozarjamo rojake na naš skupni BOŽIČNI izlet, ki se bo vršil z ravnotem parnikom na 11. dec. in bo potnike spremljal g. JOS. MAJDIČ, glavni za stopnik francoske proge v Buchs-u (Švica), ki pride nalašč v ta namen semkaj.
Po COSULICH PROGI priredimo naš prihodnji skupni izlet z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in skupni božični izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA". Cena do Trsta $1 00.; za tja in nazaj pa $ 164. in vojni davek posebej.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD UME, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE. NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES In druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV CEN VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
S
Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.