Hribovska KS se ozira nazaj
Razvoj KS, kakršna je Horjul, je bil zadnja leta (zadnjih pet let) v veliki meri odvisen od pripravljenosti krajanov, ko-liko so se organizirali za prostovoljno delo in za prostovoljne prispevke. Zaradi pičlih zneskov, ki so jih namenjale SIS, smo vedno del denarja iz proračuna obči-ne, namenjali tudi za gramoz, pluženje itd., čeprav je ta denar namenjen za funkcioniranje delegacij in organizacij, za samoupravo KS. Tako delajo najbrž tudi druge hribovske, ali lepše rečeno, izvenmestne KS, ker se vse otepajo s približno enakimi težavami: zagotoviti osnovne nvljenjske pogoje kot so voda, za sOo zakrpane in zorane ceste in poti, elektrika, telefon, osnovna preskrba v trgovini ipd. Ker pa praviioma za take akdje nimamo začetnega kapitala, se po-služujemo tudi tega načina, čeprav vemo tudi za negativne učinke takega razpore-janja denarja. Ker tako delegat ali funk-donar poleg časa žrtvuje še svoj bendn, ali pa se odloči, da ne bo hodil na sestan-ke, in tako prispevamo k manjši učinko-vitosti delegatskega sistema.
S takim financiranjem in s tako organi-ziranostjo so v preteklih letih vaški odbo-ri izboljšali preskrbo z vodo v količin-sketn smislu. Kvaliteta vode je pa v vsej KS oporečna, kar pomeni, pitna šele s prekuhavanjem. Lesno Brdo in Zaklanec sta z visokim samoprispevkom asfaltirali cesto skozi vas. V Podolnici in na Vrz-dencu so zgradili nov gasilski dom, v Horjulu in Sentjoštu so ga razširili in obnovili, povsod največ s prostovoljnim delom in samoprispevkom v materialu in denarju. V Horjulu je bil urejen odvoz smeti, po dolini se je izboljšalo zimsko
vzdrževanje vaških cest, z razširitivjo NNO so dobili elektriko vikendi v Lipali-ci, polepšani so bili zdravstveni prostori in nabavljen automobil za zdravstveno službo, v Iskri so si s prizidkom izboljšali delovne pogoje. Rašica v Horjulu in Al-pina v Šentjoštu sta opravili pripravljalne faze za gradnjo novih objektov, na tele-fonsko omrežje je bilo priključenih 40 novih naročnikov. Najbolj oddaljena za-selka Butanjeve, Reka in Roženija, sta si z novo cesto skrajšala pot do trgovine in avtobusne postaje. Nekaj cest je priprav-Ijenih za prekvalifikacijo in na Vrzdencu sameva obračališče za zglobnik in nova zgradba za trgovino čaka na finale. Dve večji investiciji, kjer so bila vložena pre-težno, oziroma samo družbena sredstva sta vodovodna rezervoarja v Horjulu in kmetijsko urejanje Horjulske doline (melioracija in komasacija). Tudi to ima-mo za napredek, če ljudje s prostovolj-nim delom obnavljajo cerkve, posebno take, ki predstavljajo našo kulturno de-diščino. Tako so delali na Koreni, v Sa-motorici, na Vrdencu in v Šentjoštu.
V preteklih petih letih smo najmanj dosegli pri izboljšanju osnovne preskrbe (trgovina) in v kultiviranju prometa. Tu smo nazadovali. Za trgovino v Horjulu in na Vrzdencu so boljši časi že na obzorju, promet pa kaže, da bo še za naprej trd oreh, če ne še kaj tršega.
Naša odgovorna naloga v naslednjem obdobju je, ohraniti med ljudmi prastaro željo po napredku vaških skupnosti za ceno lastnega skupnega dela. To je tudi ena od sprejetih kvahtet naše občinske politike.
JOŽE PRAPROTNIK