Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIV. št. 3 marec 2018 Vesele velikonočne praznike! Slika spodaj: V dvorani Jakličevega doma je v marcu potekala slavnostna prireditev ob dnevu civilne zaščite. ■ \ • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE f SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV » • IZPUŠNI SISTEMI 4 • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČNA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S Si želite prenoviti kopalnico, ali le zamenjati obstoječe kopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanje oz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz. zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo? Potrebujete vzdrževalca vašega objekta? Odgovor na vaše želje je: Domen - DHS hišne storitve s.p. —► mojster za vodovodne in ogrevalne instalacije ter ostala manjša hišna popravila. POKLIČITE na tel. št. 051/864-601 in ne bo vam žal, saj pridem točno, naredim hitro in natančno. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje GOZDARSTVO BLATNIK SEČNJA IN SPRAVILO LESA ODKUP LESA PROMET Z LESOM ODKUP GOZDOV Tone Blatnik s.p. Zdenska vas 2C 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 041 714 882 E-naslov: tone.blatnik5@gmail.com Rok plačila za les največ 7 dni. OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI Prodajajo se nepremičnine ID-znak 1797-577/3 v deležu do 1/6, ID-znak 1797-606/1 v deležu do 1/6 in ID-znak 1797-606/2 v deležu do 1/6. Nepremičnine v naravi predstavljajo zemljišče 993 m2 s stanovanjsko hišo (Zdenska vas 60), garažo in starejšo stanovanjsko hišo (Zdenska vas 53) - nasproti gasilskega doma. Izklicna cena za delež 1/6 nepremičnin znaša 21.239,50 EUR, varščina pa 2123,95 EUR. V ceno niso všteti 2-% davek na promet nepremičnin in stroški prenosa lastništva. Dražba bo 26. 4. 2018 na naslovu Vrhovci, cesta XXII 7, 1000 Ljubljana, z začetkom ob 8. uri. Oklic dražbe (Št. 2275/2017) je objavljen na https:// www.ajpes.si/e0bjave/objava.asp?s=51&id=3686209. 3 Naš kraj ■ marec 2018 Spoštovani bralci Našega kraja, najprej vam voščim vesele velikonočne praznike, sredi katerih izhaja marče-vska številka. Naj v naslednjih dneh v vas ostane sporočilo, da vsakemu trpljenju in težkim obdobjem v življenju sledijo lepši dnevi. Naj se to upanje dotakne predvsem tistih bralcev in občanov, ki preživljate težko obdobje ali se borite z boleznijo oziroma kako drugo preizkušnjo. Marec je bil letos precej zimsko obarvan, podobno tudi februar. Se samo zdi ali se zima vsako leto malce zamika v omenjena meseca? Kot da bi se posme-hovala pustnim šemam, ki naj bi jo odgnale. V številki, ki je pred vami, je ponovno veliko zanimivega branja. V rubriki Iz občinske zgradbe sta kar dve poročili s sej občinskega sveta. Žal je bila druga seja sklicana kot posledica velikih težav, v katerih se je znašlo dobrepoljsko zdravstvo. Bolezen dr. Mariča je do skrajnosti potencirala vse težave slovenskega zdravstva, še posebej zdravstvene oskrbe na podeželju. Pravijo, da smo vsi nadome-stljivi, in prepričan sem, da je prav tako. Včasih človek enostavno ne more verjeti, da v času, ki je videti, kot da imamo vsega v izobilju, ne moremo do zdravnika. Do tako osnovne dobrine. Vem, da ste bralci razočarani, in žal je nemogoče s prstom pokazati na odgovorne ter z eno potezo rešiti situacijo. Informacije o urniku nadomeščanja boste našli na naslednjih straneh, če bo prišlo po izdaji glasila do sprememb, pa boste o njih obveščeni preko obvestil na vratih ambulante ter na spletnih straneh Občine Dobrepolje. V Jakličevem domu je bila odmevna prireditev, kjer so zaslužni za svoje delovanje na področju delovanja ob nesrečah prejeli priznanja. Ista dvorana pa je bila priča tudi reviji pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Bogato bero kulturnih vsebin dopolnjujeta strokovna prispevka z etnološkega področja. Letošnje leto je razglašeno za evropsko leto kulturne dediščine. Verjetno se v današnjem času premalo zavedamo pomena ohranjanja podedovanih dobrin, zato so tovrstni prispevki zelo pomembni in dobrodošli. Tudi osnovnošolci in njihova mentorica se vsega tega zavedajo in pridno pišejo. Naše občinsko glasilo je stopnička, ki jim omogoča, da svoje izdelke pokažejo. Iz šole in vrtca je tudi v tej številki veliko zanimivih prispevkov. Številna društva so v preteklih tednih izpeljala svoje redne občne zbore, kjer se sprejemajo pomembne odločitve v zvezi z nadaljnjim delovanjem. Nekatera poročila si lahko preberete v rubriki Iz društev. Zveza športnih organizacij Do-brepolje je na občnem zboru zamenjala vodstvo, na športnih straneh pa boste ljubitelji športa našli razpisa prvih dveh občinskih tekmovanj letos. Ponovno boste lahko brali o Projektu Svit, ki na državni ravni skrbi za zgodnje odkrivanje raka in drugih bolezni na debelem črevesju. Tema je tako pomembna, da jo objavimo vsako leto. Pomembna pa je seveda tudi naša varnost. V policijskem poročilu za preteklo leto statistika kaže na povečanje kršitev na mnogih področjih, kar mora biti znak, da vsak od nas prispeva k izboljšanju. Bodisi z odgovornejšim ravnanjem v prometu bodisi z boljšim preventivnim delovanjem. V aprilu, ko bo sneg dokončno sko-pnel, bodo potekale številne čistilne akcije. Poglejte si navodila Občine Dobre-polje za izvedbo čistilnih akcij v soboto, 7. aprila. Občina pa objavlja tudi dva razpisa, za sofinanciranje kmetijskih dejavnosti in dejavnosti turizma. Ob koncu pa moram izpostaviti še vabilo Rdečega križa Slovenije na krvodajalsko akcijo, ki bo na Vidmu v torek, 17. aprila. Nikoli ne vemo, kdaj bomo mi tisti, ki bomo potrebovali darovano kri. Naslednja številka bo izšla konec aprila, tik pred prazniki. Objavljena bodo pravila za predvolilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v maju. Želim vam prijetno branje, malo pomladanske utrujenosti in veliko pomladne energije. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 26. aprila. Rok za oddajo prispevkov je 16. april 2018. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila.................................10 Aktualno..................................20 Kultura.....................................21 Utrip občine.............................25 Iz vrtca in šole..........................27 Iz društev.................................35 Šport........................................47 Zahvale ...................................53 4 Naš kraj ■ marec 2018 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci našega glasila. Smo proti koncu postnega časa in pred nami so največji krščanski prazniki v letu. Velika noč kot praznik Jezusovega vstajenja je naš osrednji praznik. Velikonočna skrivnost je edina, ki lahko v polnosti odgovori na vprašanje o smislu našega življenja. Ko se srečujemo s trpljenjem in smrtjo, se nam navadno poruši osebni svet. Vse to postavlja pred nas oviro, preko katere s svojimi človeškimi očmi ne moremo videti. A vstali Gospod Jezus Kristus pa vedno znova in znova prihaja k nam in nas dvigne s svojim velikonočnim pozdravom: »Mir vam bodi!« Mir in velika noč sta tesno povezana med seboj. Obhajati veliko noč pomeni ustvarjati mir. To pomeni, da smo se v postnem času spravili z Bogom in spet našli pot k Bogu in k bližnjemu. Zato je velika noč praznik veselega upanja, praznik življenja in Njegove zmage nad smrtjo, še zlasti za bolne in tiste, ki trpijo in jih težijo bremena življenja in v tem zemeljskem življenju ne vidijo polnega smisla. V Kristusovem vstajenju dobivamo odgovor na vsa vprašanja, ki nas mučijo in si sami nikdar ne bi mogli odgovoriti nanje. Kristusov in naš veliki petek se dopolnjujeta v veliki noči. Vstali Kristus je središče naše vere. On je glavni razlog našega upanja in smisla življenja, ki se bo dopolnilo z našim vstajenjem od mrtvih. On nam že danes oziroma v tem življenju prinaša duhovno polnost in veselje. Velikonočno veselje in zavest odrešenja po vstalem Zveličarju naj v vsej polnosti odmevata posebno v teh dneh ter vse leto v naših srcih, v našem osebnem in družbenem življenju. Naj se vedno razliva tudi navzven po neutrudnem prizadevanju za večjo medsebojno povezanost in sodelovanje. Pri tem naj bo vstali Zveličar naša moč, tolažba in vir resničnega krščanskega življenja. Tako naj bo velika noč velik praznik veselja, blagoslova in miru. Naj bo Božji Duh, ki je obudil Jezusa Kristusa, tudi Božji Duh naše medsebojne povezanosti. Velikonočne praznike doživljamo na poseben način, kot razodetje neskončne Božje ljubezni in usmiljenja do človeške grešnosti, kajti Božji Sin se je ponižal, stopil v temo, raztrgal naše vezi in nas rešil greha ter nam podaril dar odpuščanja grehov. »Kristusje vstal... ljubezen je premagala sovraštvo, luč je premagala temo, življenje je premagalo smrt.« Vsem želim blagoslovljeno veliko noč in poživitev vere in upanja v to novo in polno življenje ter obilo velikonočnega veselja, naj vstali Gospod utrdi in obilno pomnoži našo vero ter naj naša srca napolni z veseljem, mirom in upanjem! Občina oziroma občinska uprava si prizadeva, da vsa dela in projekti lepo tečejo. Pripravili smo vso potrebno dokumentacijo za prijavo na 2. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva; OPERACIJA: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih ter to dokumentacijo oddali na ministrstvo in čakamo, kdaj bomo uspešno dobili odločbo o sofinanciranju teh del. Kot lahko opazite, dobiva novi vrtec končno podobo. Dela pri izgradnji vrtca napredujejo po terminskem planu. V naslednjih dnevih se bodo začela dela na zunanji ureditvi in pripravi cestnih povezav. Na portalu je tudi že objavljen razpis za notranjo opremo in bo v naslednjem mesecu tudi izbran izvajalec. Pripravlja se že vsa potrebna dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja. V prejšnji številki sem napisal, da je bilo pripravljeno javno naročilo za izvedbo večnamenske športne dvorane. Na portalu je bilo objavljeno Javno naročilo za izbor izvajalca del po principih, ki izhajajo iz Rumene knjige FIDIC, kar pomeni, da mora izbrani izvajalec izvesti projektiranje, pridobiti gradbeno dovoljenje in izvesti projekt. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. Pravnomočno bo izvajalec izbran na začetku meseca aprila. Potekajo vse dejavnosti za pridobitev kredita in izdelava investicijskega programa z analizo stroškov in koristi, ki ga bomo uvrstili na aprilsko sejo občinskega sveta, na kateri bo prižgana zelena luč za začetek te že zelo dolgo pričakovane večnamenske športne dvorane. Že dalj časa si v občini prizadevamo za dodatnega zdravnika ali specializan-ta družinske medicine, a je sistem zelo kompleksen, postopki pa zelo dolgi. Konec prejšnjega meseca smo ostali brez zdravnika zaradi bolniške odsotnosti. Intenzivno se vsak dan trudimo, »dobesedno borimo«, za zagotavljanje nadomeščanja v zdravstvenem domu na Vidmu in upam, da nam v najkrajšem možnem času to le uspe. Aktivno sodelujemo z Zdravniško zbornico Slovenije, ki nam zelo pomaga. A zdravnikov družinske medicine primanjkuje in vsi ti zdravniki ALELUJA, ALELUJA »Gospod je zares vstal in živi! Ob Jezusu na poti Velikonočnega Tridnevja doživimo Njegovo predanost Očetu in ljubezen do vsakega človeka. Čeprav sile zla divjajo okoli Njega, ostaja v zaupanju v Očeta in v pozornosti do vsakega. Srečanje z Vstalim naj za vedno spremeni naše življenje. Naj Vam radost in svetloba Velikonočnega jutra prineseta Kristusovo bližino, ki osvobaja in nosi upanje.« Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Naj vam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vlije novega upanja in poguma za jutrišnji dan. To vam želita župan in Občinska uprava Občine Dobrepolje 5 Naš kraj ■ marec 2018 so že obremenjeni do 120 %. Na ZZZS smo poslali dopis »Strinjanje s širitvijo programov splošnih ambulant - Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru 2017«, kjer se Občina Dobrepolje strinja s predlogom ZZZS uravnotežene razdelitve širitve programov splošnih ambulant v okviru Izpostave Grosuplje na naslednji način: en tim se nameni ZD Grosuplje, po pol tima pa se nameni Občini Dobrepolje in Občini Ivančna Gorica. To pomeni, da bomo pridobili polovičnega zdravnika, vendar se morajo izpeljati vsi postopki na ZZZS, kar bo trajalo približno slaba dva meseca. Spoštovane občanke in občani, zelo dobro razumem nastalo situacijo glede zdravnika, a na Občini se zelo trudimo, da bi čim prej vzpostavili normalno stanje. Vem, kako težko je čakati v zdravstvenem domu, posebno če si zelo bolan. Težko je že čakati, da dobiš recept za stalna zdravila. Hvala za potrpljenje in strpnost. Še enkrat pa poudarjam, da bomo naredili vse, Občina in druge institucije, da bo nadomeščanje zdravnika 100-% rešeno. Pred nami so praznični dnevi. Pre-živimo jih radostno in polni notranjega miru. ■ Aleluja. Zarja velikonočnega jutra naj vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen močnejša od sovraštva. Aleluja. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter obilo blagoslova naj vam prinese vstali Kristus. To vam želi Lista Janeza Pavlina Poročilo z 22. seje občinskega sveta 22. redna seja v iztekajočem se mandatu je potekala v torek, 20. februarja. Sprejeti dnevni red je vseboval 13 točk. Bojan Novak Na začetku seje so dobili besedo predstavniki Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki so pripravili redne letne elaborate o oblikovanju cen komunalnih storitev v naši občini. Za gospodinjstva, ki imajo doma greznico, se bo mesečni strošek zvišal za 1,01 evra, za tiste, ki ne oddajajo organskih odpadkov, pa za 0,76 evra. Gospodinjstvom, ki so priključena na javno kanalizacijo, se bo mesečni strošek zvišal za 17 centov, če ne oddajajo organskih odpadkov, pa za 40 centov. Izračuni JKP Grosuplje so sicer narejeni na podlagi poslovnega poročila za leto 2016 in letnega načrta za leto 2018. V razpravi so svetniki postavili nekaj vsebinskih vprašanj in dobili odgovore. Nekaj sprememb se obeta po priključitvi na suhokrajinski vodovod, direktor JKP Grosuplje pa je ob koncu napovedal, da bodo cene komunalnih storitev tudi v prihodnje počasi rasle. Na vprašanje svetnice je direktor povedal, da razmišljajo o tem, da bi zabojnike za mešane komunalne odpadke praznili na tri tedne, niso pa se za to še odločili. Direktor je povedal še, da so v pripravi izobraževalni letaki, s katerimi bodo gospodinjstva nagovorili k smotrnejšemu ravnanju z odpadki in k doslednejšemu ločevanju. Po razpravi so svetniki potrdili vse predlagane sklepe. Sledila je razprava o preobremenjenosti zdravnika dr. Mariča, ki je v razpravi potrdil, da ima bistveno preveč pacientov. Pojasnil je, kako so več mesecev potekala usklajevanja z različnimi institucijami (zdravniška zbornica, Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Na načelni ravni so se vse institucije strinjale, da težava obstaja in bi jo bilo treba rešiti. Za grosupeljsko območje se predvideva razširitev za dva zdravnika. Za Dobrepolje se iz te kvote predvideva dodatna polovica zaposlitve zdravnika, kar naj bi bilo po optimističnih napovedih mogoče izvesti do poletja. Svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so pozdravili povečanje, obenem pa opozorili še na slabo zdravstveno oskrbo v zavodu Prizma Ponikve in slabo stanje pediatrične oskrbe na Vidmu. Oboje je v pristojnosti ZD Grosuplje. Župan je obljubil, da se bo sestal z direktorjem ZD Grosuplje in opozoril na probleme. V tistem času še ni prišlo do zaostrovanja situacije zaradi odsotnosti dr. Mariča. Svetniki so po razpravi sprejeli sklep, da podpirajo vse dejavnosti, ki so usmerjene v zagotovitev dodatne zaposlitve novega zdravnika. Več razprav o problematiki zdravstvene oskrbe je bilo na izredni seji (14. 3. 2018), zato si o tej temi lahko več preberete v drugem poročilu. Svetniki so se kar nekaj časa zadržali pri predlogu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog je pripravila zunanja pripravljavka, ki pa je na seji ni bilo. Svetniki so postavili nekaj vsebinskih vprašanj, ki so sprožila številne polemike. Slavc Palčar je predstavil nekaj izračunov, ki so govorili o velikem povišanju nadomestila za nekatere zgradbe v občini ter o povišanju nadomestila za vse hiše. Ker pripravljavka predloga ni pripravila svojih izračunov, so se svetniki po razpravi odločili, da se odlok umakne z dnevnega reda, občinska uprava pa pripravi izračune in jih argumentirano pojasni. Tajnik Občine, Ivan Kenda, je svetnikom predstavil predlog odloka o denarnih socialnih pomočeh v občini Dobre-polje. Judita Oblak, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je povedala, da je dal odbor pozitivno mnenje, opozoril pa je na nekaj napak. Po krajši razpravi je bil predlog v prvi obravnavi sprejet. Naslednji od pomembnejših odlokov, ki so bili obravnavani, je bil Odlok o postopku sofinanciranja letnega programa športa v Občini Dobrepolje. Po sprejemu odloka v prvi obravnavi je bilo pripravljenih pet amandmajev, o katerih je tekla razprava, po njej pa so bili sprejeti vsi 6 Naš kraj ■ marec 2018 amandmaji in predlog odloka v celoti. V naslednjih dveh točkah sta bila brez posebne razprave sprejeta predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacijskega investicijskega projekta za izvedbo agromelioracije na komasacijskem območju Podgora ter predlog sklepa o določitvi izhodiščne cene za odkup zemljišč, ki so del obstoječih cestišč, in zemljišč, namenjenih ureditvi javne prometne infrastrukture v občini Dobrepolje. Na vsaki seji občinskega sveta svetniki dobijo informacijo o napredku pri gradnji vrtca. Objekt se je začel nekaj dni pred sejo ogrevati. Pred tem je delegacija Eko sklada opravila ogled in izrazila zadovoljstvo z opravljenim delom. Občina jim je ob tem predstavila še projekt športne dvorane. Na seji je bil sprejet dogovor, da se za svetnike pripravi ogled notranjosti novega vrtca. Fotogradivo z ogleda najdete na drugem mestu v glasilu. Svetnica Mira Grm je povedala, da se po Kompoljah zbirajo podpisi proti zaprtju vrtca v Kompoljah. Župan je o tem povedal, da lahko oddelek ostane v Kompoljah, a se je treba zavedati, da bo cena nekoliko večja. Pri točki Pobude in vprašanja je svetnik Jože Prijatelj dal pobudo, da se na naslednjo redno sejo uvrsti točka o financiranju športnega igrišča v Tisovcu. Župan ni videl razloga, da o tematiki ne bi razpravljali, tako da bo točka uvrščena na naslednjo sejo. Jože Prijatelj je spraševal še glede pro-tipoplavnih ukrepov. Zanimalo ga je, kaj je naslednji korak po predstavitvi študije (na prejšnji seji). Župan je povedal, da se 15. marca izteče rok za dokončanje poplavne študije. Potem je treba kreniti le v varianto Logi, najti drugega izvajalca in narediti projekt. Ob tem je Marko Marolt vprašal glede protipoplavnih ukrepov na Vidmu. Letos je namreč v proračunu predvidenih nekaj sredstev v ta namen. Župan je obljubil, da bodo poskusili letos narediti kak manjši poseg. Tina Kadunc je vprašala, če je bilo storjenega že kaj v zvezi z reševanjem problema ozkega prometnega grla na cesti mimo Krajčka. Župan je odgovoril, da bodo na Občini preverili, če je stavba v javni dražbi, in svetnike obvestili o možnostih. Isto svetnico je še zanimalo, kakšno je stanje v zvezi z odkupom in ureditvijo poti med Zdensko in Malo vasjo. Župan je odgovoril, da je bila narejena idejna zasnova, ki bo predstavlje- na vaškemu odboru. Na vprašanji, ali je bilo storjenega kaj v zvezi z oblikovanjem novega pravilnika o sofinanciranju programov v kulturi in v zvezi z obvoznico mimo Zdenske vasi, je dobila od župana negativen odgovor. Slavc Palčar je vprašal, kdaj bo pripravljen sklep o koriščenju prostorov v Jakličevem domu in kako kaže s pripravo OPPN-ja za kamnolom v Predstrugah. V imenu Čebelarskega društva Dobrepolje je vprašal, zakaj z Občine niso dobili odgovora na pobudo za prodajo ali najem prostora za postavitev izobraževalnega čebelnjaka. Na ta in še nekatera druga vprašanja bo odgovore prejel pisno. Isti svetnik je vprašal tudi, če je naložba v rekonstrukcijo križišča na Vidmu res stala 109.000 evrov, saj je bil v razpisu znesek 63.000 evrov, nato so se pojavili podatki o 80.000, v realizaciji pa 109.000. Tudi na to vprašanje dobi odgovor do naslednje seje. Marko Marolt je povedal, da so v ulici proti Zavodu sv. Terezije poškodovani jaški. Zupan je obljubil, da bodo stanje preverili in ga sanirali. Videozapis seje si lahko pogledate na povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=uFonm3EWsF8. ■ SPREJETI SKLEPI NA 22. REDNI SEJI Občinski svet Občine Dobrepolje: • potrdi predlog sklepa o določitvi višine cene storitev oskrbe s pitno vodo v občini Dobrepolje z Elaboratom o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Dobrepolje; • potrdi predlog sklepa o določitvi višine cene storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Dobrepolje z Elaboratom o oblikovanju cen storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Dobrepolje; • potrdi predlog sklepa o določitvi višine cene storitev javne službe, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v občini Dobre-polje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče z Elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v občinah Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče; • potrdi predlog sklepa o določitvi višine cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje z Elaboratom o oblikovanju cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje; • podpira vse dejavnosti za pridobitev dodatne polovice zaposlitve zdravnika na Vidmu; • potrdi predlog zapisnika 21. redne seje; • potrdi predlog sklepa 9. dopisne seje; • se je seznanil s poročilom o realizaciji sklepov 20. in 21. redne ter 9. dopisne seje občinskega sveta; • potrdi predlog odloka o denarnih socialnih pomočeh v občini Dobrepolje, v prvi obravnavi; • potrdi predlog odloka o postopku financiranja letnega programa športa v občini Dobrepolje; • potrdi predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za izvedbo argomelioracije na komasacijskem območju Podgora v občini Dobrepolje (novelacija - februar 2018); • potrdi predlog sklepa o določitvi izhodiščne cene za odkup zemljišč, ki so del obstoječih cestišč in zemljišč, namenjenih ureditvi javne prometne infrastrukture na območju občine Dobrepolje; • opravi na prvi naslednji seji razpravo z naslednjim naslovom: Predstavitev poplačila izgradnje igrišča v Tisovcu s kompenzacijo med Občino Dobrepolje in izvajalcem KPL d.o.o. in • opravi razpravo o nadaljnjih postopkih v povezavi z obratovanjem kamnoloma Predstruge v obdobju od 2018 do 2021 in izdelavo OPPN-ja za območje kamnoloma v skladu z določbami OPN-ja. 7 Naš kraj ■ marec 2018 Na izredni seji svetniki in gostje razpravljali o problematiki zdravstvenega varstva v občini Občani zagotovo veste, da je trenutna situacija za tiste, ki potrebujejo zdravniško pomoč, vse prej kot dobra. Že v prejšnji številki Našega kraja ste lahko prebrali, da je naš zdravnik najbolj obremenjen zdravnik v državi. Na žalost so bile obremenitve dolgoročno prevelike, zato se obeta nekaj daljša bolniška odsotnost. Prve dni po odhodu dr. Mariča so bile razmere v videmski ambulanti kaotične. Občina je aktivno pristopila k iskanju rešitev in jo po nekaj dneh le našla. Svetniki občinskega sveta so sklicali izredno sejo občinskega sveta, ki je bila v sredo, 14. 3. Na seji so vsi vpleteni soočili svoje poglede in začrtali dejavnosti za naprej. Poročilo je zaradi pereče problematike napisano precej podrobno. Bojan Novak Da je tema res pereča, je bilo videti že takoj po prihodu v sejno sobo. Seje so se udeležili prav vsi svetniki, župan, tajnik občinske uprave, dr. Janez Mervič, direktor ZD Grosuplje, njegov pravni zastopnik Peter Čeferin, Teja in Rem Marič, direktorica Posebnega socialno varstvenega zavoda Prizma Ponikve Špela Selan, direktorica Zavoda svete Terezije Sabina Lenarčič, predstavnica naše občine v Svetu zavoda ZD Grosuplje Ana Krajnc ter nekaj zainteresiranih občanov. Pod zahtevo za sklic izredne seje se je podpisalo deset svetnikov, župan pa je sejo sklical teden po prejemu zahteve. V uvodu je zahtevo po sklicu predstavila Judita Oblak. V zahtevi po sklicu izredne seje so se znašla različna področja: ureditev nadomeščanja dr. Mariča, zagotovitev dodatnega kadra za razbremenitev (po obljubljeni polovični dodatni zapo- slitvi zdravnika), problemi s prisotnostjo pediatra, težave z zdravstveno oskrbo v zavodu Prizma Ponikve, slabo stanje stavbe zdravstvenega doma na Vidmu in pomanjkanje strategije zdravstva v občini. Župan je v uvodu na kratko ponovil, kako je potekal postopek, ki sta ga vodila dr. Marič in Občina Dobrepolje, za pridobitev polovične dodatne zaposlitve zdravnika. Po nekaterih zavrnitvah se je vendarle ponudila možnost, da dobimo še enega zdravnika za polovični delovni čas, ki bo razbremenil dr. Mariča. Dogovori še vedno intenzivno potekajo, da tega pol zdravnika dobimo čim prej. Trenutno čakamo na sklep zdravstvene zavarovalnice, sledita priprava razpisa in iskanje zdravnika. Glede nadomeščanja bolniške odsotnosti dr. Mariča je bilo svetnikom na seji sporočeno, da je pomoč ponudil podpredsednik zdravniške zbornice. Najprej za dva tedna, v dneh po seji pa so se poskušali dogovoriti tudi za trajnejšo rešitev. Dejstvo je, kar sta poudarila tudi Teja Marič in dr. Mervič, da trenutno v državi ni dovolj zdravnikov, še posebej je problematično stanje na podeželju. Zato je težko dobiti nadomestnega zdravnika. Največ možnosti je, da priskočijo na pomoč upokojeni zdravniki. Direktor ZD Grosuplje in župan Janez Pavlin sta pojasnila nekatera nesoglasja glede odprtih tem. Kljub nesoglasjem so se vsi prisotni strinjali, da je za občane pomembno le to, da se zagotovi boljša zdravstvena oskrba v prihodnje. V ZD Grosuplje so imeli v preteklem obdobju precej težav z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe v zavodu Prizma Ponikve. Po besedah direktorja je šlo za nesrečen splet okoliščin, saj se je kar nekaj zdravnikov, ki naj bi opravljali zdravstveno varstvo, znašlo v bolniškem staležu. Špela Selan, direktorica Prizme, je povedala, da je na slabo zdravstveno oskrbo varovancev že leta 2016 začela opozarjati župana in direktorja ZD Grosuplje. Ker se zadeve niso premaknile, je v letu 2017 obvestila varuhinjo človekovih pravic in ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu so organizirali sestanek, kjer je bilo ponovno poudarjeno, da mora ZD Grosuplje izvajati oskrbo. Vendar so zgoraj omenjene bolniške odsotnosti zdravnikov nato vplivale na to, da se je slaba oskrba nadaljevala. Župan je večkrat poudaril, da zavod Prizma ni povezan z Občino, ampak je v državni lasti, zanj pa je pristojno Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve. Teja Marič je opozorila, da je obljubljeno povečanje prisotnosti zdravnika za polovični delovni čas za zdaj le teore- 8 Naš kraj ■ marec 2018 tične narave, saj bo v praksi težko dobiti zdravnika, ki bi bil pripravljen tu delati. Družinski zdravniki so prezasedeni, večina že sedaj dela 120 % svojega delovnega časa, in res bo treba imeti srečo, da koga dobimo. S tem se je strinjala tudi Sabina Lenarčič, direktorica Zavoda sv. Terezije, saj je pri svojem delu spoznala, da prostih zdravnikov na trgu dela ni. V domu sv. Terezije sicer trenutno pokriva odsotnost dr. Mariča dr. Mervič. Po razpravah povabljenih gostov so besedo dobili še svetniki občinskega sveta. Nevenka Dolgan je povedala, da se po bolezni dr. Mariča z bolniki ni ravnalo primerno. Pošiljali so jih v Grosuplje, od tam pa spet drugam. Zahtevala je, da se z našimi občani ravna primerno in prijazno. Marko Marolt je pozval, da naj se na seji ne razčiščujejo stvari za nazaj, ampak naj se iščejo rešitve. Tudi Judita Oblak je poudarila, da je edini namen seje, da se problematika reši. Tina Kadunc je povedala, da je zdravstvo osnovna dobrina, ki jo mora imeti vsak zagotovljeno. Opozorila je na to, da so ljudje ogorčeni, debata se je razvila tudi v spletnih medijih. Prebrala je nekaj zgodb občanov in ene specializantke. Slavc Palčar je povedal, da se je k reševanju zdravstvenih težav pristopilo prepozno. Na sejah občinskega sveta te tematike ni bilo. Opozoril je, da je stavba zdravstvenega doma na Vidmu v zelo slabem stanju, prav tako je zastarela oprema. Omenil je tudi to, da nimamo pediatra, na šolsko zobozdravnico pa prav tako letijo pripombe. Župan je večino navedb zavrnil, saj je bilo nekaj sanacij stavbe opravljenih v dogovoru z dr. Maričem, menjava peči pa je v proračunu za letošnje leto. Sodelovanje z dr. Maričem župan ocenjuje kot zgledno. Jožeta Prijatelja je zanimalo, kaj se dogaja na področju pediatrije in zakaj nam ZD Grosuplje ne zagotavlja pediatra. ZD Grosuplje in dr. Marič sta podpisala dogovor, da pediatrično službo prevzame kar dr. Marič. Tina Kadunc je opozorila na problem šolske zobozdravnice, na katerega opozarja tudi Svet staršev OŠ Dobrepolje. Meni, da veliko staršev vozi otroke k drugim zobozdravnikom. Župan je povedal, da so se odločili za izvajanje nadzora, ki naj bi ga izvajal delavec občinske uprave. Ob koncu je Ana Kranjc, predstavnica Občine v Svetu zavoda ZD Grosuplje, ponovno poudarila problem pediatrične obravnave. Želi si dolgoročno strategijo razvoja zdravstva, podobno kot to počnejo v drugih občinah, kjer zelo skrbijo za zdravstvene domove. Želi si, da se vsi občani vključimo v iskanje zdravnika, ki bi hotel priti k nam. Župan je glede pediatra povedal, da ima občina dogovor z ZD Grosuplje, da se bo pediatrična oskr- ba odslej izvajala po pogodbi. Po odmoru so svetniki predložili v sprejem sklepe, vsi pa so bili soglasno sprejeti. Videozapis seje si lahko pogledate na spletni strani Občine Dobrepolje. ■ SKLEPI 5. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA -problematika zdravstvene oskrbe: • Koncendent oziroma v njegovem imenu župan naj v skladu z zakonodajo in podpisanim koncesijskim aktom začne postopek nadzora nad otroško zobozdravstveno dejavnostjo. • Svetniki zahtevamo, da se reši problematika izvajanja zdravstvene dejavnosti zaradi odsotnosti dr. Mariča, neizvajanja pediatrične oskrbe ter težav pri zdravstveni oskrbi v Prizmi Ponikve in Zavodu sv. Terezije. Kratkoročna rešitev: ureditev nadomeščanja takoj. Dolgoročna rešitev: zagotovitev dodatnega zdravnika v roku dveh mesecev. Župan z reševanjem problematike tekoče seznanja občinski svet. Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje za leto 2018 in Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje za leto 2018. Rok za oddajo prijav je 18. maj 2018. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine: (http://www.dobrepolje.si/Razpisi). Spoštovani uporabniki poštnih storitev! Obveščamo vas, da bo pogodbena pošta 1312 Videm - Dobrepolje v torek, 3. aprila 2018, začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer: PONEDELJEK, SREDA 14.00-18.00 TOREK, ČETRTEK, PETEK 9.00-14.00 SOBOTA 9.00-12.00 Hvala za razumevanje! Pošta Slovenije 9 Naš kraj ■ marec 2018 DELOVNI ČAS POMEMBNIH SLUŽB, USTANOV ZDRAVSTVENI DOM VIDEM -začasno nadomeščanje dr. Mariča: PONEDELJEK: 10.00-13.00 - v ZD Grosuplje (dr. Janez Mervič) TOREK: 13.30-19.30 - dr. Katarina Žirovnik Kuster TOREK: 17.00-20.30 - dr. Ladislav Golouh ČETRTEK: 17.00-20.30 - dr. Ladislav Golouh PETEK: 10.00-13.00 - v ZD Grosuplje (dr. Janez Mervič) ZOBNA ORDINACIJA VIDEM: PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: 13.00-19.30 SREDA: 7.00-13.30 ČETRTEK: 7.00-13.30 PETEK: 7.00-13.30 OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE: PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATIČNI URAD VIDEM: TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM: PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: 9.00-15.00 SREDA: 12.30-19.00 ČETRTEK: 10.00-15.00 PETEK: 12.30-19.00 POŠTA - VIDEM (od 3. aprila naprej): PONEDELJEK: 14.00-18.00 TOREK: 9.00-14.00 SREDA: 14.00-18.00 ČETRTEK: 9.00-14.00 PETEK: 9.00-14.00 SOBOTA: 9.00-12.00 POŠTA - STRUGE: PONEDELJEK: 11.00-13.00 TOREK: 11.00-13.00 SREDA: 11.00-13.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 PETEK: 11.00-13.00 NOVA LJUBLJANSKA BANKA VIDEM: PONEDELJEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 TOREK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 SREDA: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 ČETRTEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 PETEK: 8.00-12.00 in 14.30-17.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM: PONEDELJEK: 7.00-16.00 TOREK: 7.00-16.00 SREDA: 7.00-16.00 ČETRTEK: 7.00-16.00 PETEK: 7.00-16.00 SOBOTA: 8.00-12.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) PONEDELJEK: 15.00-17.00 TOREK: 10.00-12.00 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT (Videm 34) ČETRTEK: 8.00-9.00 Koledar prihajajočih dogodkov Sreda, 4. 4. predavanje Kako ohraniti zdrave možgane in živčevje? (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Četrtek, 5. 4. Ustvarjalnica (knjižnica Dobrepolje, 14.00) - namenjeno osnovnošolcem Petek, 6. 4. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Sobota, 7. 4. čistilna akcija (več vasi, 8.00) Sobota, 7. 4. dramska predstava DS Neptun Kifeljci (Jakličev dom, 20.00) Ponedeljek, 9. 4. Beremo s tačkami (knjižnica Dobrepolje, 17.30 -potrebna predhodna prijava) Torek, 10. 4. cepljenje psov (Zdenska vas, Cesta, Predstruge, Ponikve, Videm) Četrtek, 12. 4. Ustvarjalnica (knjižnica Dobrepolje, 14.00) - namenjeno osnovnošolcem Četrtek, 12. 4. cepljenje psov (Bruhanja vas, Zagorica, Podgorica, Mala vas, Hočevje) Petek, 13. 4. cepljenje psov (Rapljevo, Lipa, Paka, Pri Cerkvi, Kolenča vas, Tržič, Podtabor, Potiskavec, Tisovec, Četež, Kompolje, Podgora) Petek, 13. 4. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Torek, 17.4. krvodajalska akcija (OŠ Dobrepolje, 7.00 do 12.00) Četrtek, 19. 4. Ustvarjalnica (knjižnica Dobrepolje, 14.00) - namenjeno osnovnošolcem Četrtek, 19. 4. predavanje o gobah DGŠŠ (Modra dvorana Jakličevega doma, 18.00) Petek, 20. 4. dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dobrepolje (Modra dvorana Jakličevega doma, 19.00) Petek, 20. 4. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) Četrtek, 26. 4. Ustvarjalnica (knjižnica Dobrepolje, 14.00) - namenjeno osnovnošolcem Petek, 27. 4. pravljična ura v knjižnici (Jakličev dom, 17.30) 10 Naš kraj ■ marec 2018 Aktualna podoba notranjosti novega vrtca na Vidmu V sredo, 28. februarja, nekaj tednov po tem, ko so si vrtec, ki raste pri osnovni šoli na Vidmu, temeljito ogledali predstavniki Eko sklada in SID banke, so bili na ogled vrtca povabljeni še svetniki občinskega sveta. Predstavniki izvajalcev in nadzornikov so jim razkazali notranjost objekta, ki je, kljub temu da je treba opraviti še nekaj zaključnih del, že kazal približno končno podobo. Po ogledu objekta je v sejni sobi Občine Dobrepolje potekala še predstavitev projektnega informacijskega sistema (PIS), s katerim projekt transparentno vodijo. Bojan Novak Ogleda notranjosti nastajajočega vrtca, ki bo eden prvih javnih objektov v Sloveniji v skoraj ničenergijskem razredu, se je sicer udeležila le tretjina svetnikov (Judita Oblak, Marko Marolt, Jože Prijatelj in Slavc Palčar), ki pa so izrazili zadovoljstvo z napredkom gradnje. Vrtec je zelo prostoren, vseh osem igralnic pa ima veliko steklenih površin. Posebne pozornosti svetnikov je bila deležna razlaga mikroklime v objektu. Izredno zmogljiv klimat bo ob pravilnem ravnanju zaposlenih skrbel, da bo mikroklima v objektu zelo prijetna za vse, ki bodo dopoldneve preživljali v tem sodobnem vrtcu. Predstavniki izvajalcev so sicer povedali, da se morajo vsakodnevno usklajevati, saj je bilo od prvotnega projekta precej sprememb. Vodenje takega projekta mora biti transparentno, tako za naročnika kot za izvajalce in nadzornike. G. Mirko Troha (Axis, d.o.o.) je povedal, da morajo vsi deležniki (projektanti, izvajalci, nadzor- niki in naročnik) ažurno polniti informacijsko bazo, ki vsem omogoča tudi številne analize in napovedi za naprej. Svetniki so pohvalili tudi ta del projekta, ob tem pa sta naročnik (v imenu Občine Dobrepolje je to mag. Ivan Kenda) in glavni nadzornik (Samo Pajer, SCE, d.o.o.) izpostavila odlično sodelovanje z izvajalcem gradnje. Na fotografijah lahko dobite vpogled v notranjost vrtca (fotografije so bile posnete 28. 2. 2018). ■ 11 Naš kraj ■ marec 2018 ČISTILNA AKCIJA Obveščamo vas, da bo čistilna akcija v soboto, 7. aprila, z začetkom ob 8. uri. Čistimo javne površine ter površine ob vseh cestah (regionalna, lokalna, javna, gozdna cesta), kosovni odpadki in divja odlagališča ne sodijo v to čistilno akcijo. Divja odlagališča se samo evidentirajo. ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI. NEKUMUNALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET ČISTILNE AKCIJE. Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 4. 4. 2018 je treba sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje. Do srede, 4. 4. 2018, do 10. ure nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico, ki jo prejmete v soboto zjutraj na Občini za vsako posamezno vas oziroma skupino. Delili bomo: a) 50-litrske oz. 90-litrske črne vreče za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov. b) Pribl. 70-litrske rumene vreče za zbiranje mešane embalaže - trde plastike, plastenk, konzerv, pločevink, tetrapaka, vseh vrst folij. Steklena in kartonasta embalaža ne sodita v rumene vreče. c) Pribl. 70-litrske rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, embalaža, onesnažena z nevarnimi odpadki - barve, laki ...). d) Pribl. 70-litrske zelene vreče PVC brez napisa za zbiranje steklene embalaže. Zabojnikov s prostornino 5m3 ne bomo vozili, bo pa po 11. uri organiziran odvoz. Vreče se po posameznih barvah ločeno zbirajo na zbirnih mestih - ekoloških otokih. Predvidena zbirna mesta: • Struge - parkirišče ob starem gasilnem domu, • Kompolje - pri gasilnem domu, • Videm - parkirišče za zdravstvenim domom, • Predstruge - pri igrišču, • Ponikve - pri gasilnem domu, • Zdenska vas - pri gasilnem domu, • Hočevje - pri gasilnem domu. S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan 12 Naš kraj ■ marec 2018 Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je tretji najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši pri moških. Program Svit je od začetka delovanja do danes pripomogel k zmanjšanju števila rakov na debelem črevesu in danki. Tjaša Jerman, dr. med., NIJZ Vsako leto za to obliko raka zboli približno 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Presejanje za raka debelega črevesa in danke pomeni iskanje in odkrivanje predraka-vih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi osebami odkrije tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo. Program Svit prispeva k upadu novih primerov bolezni »Zaradi delovanja Programa Svitje bilo od leta 2009 do sedaj odkritih, več kot 2600 primerov raka debelega črevesa in danke in pri 21.000 osebah je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Učinki Programa Svit so že vidni na populacijski ravni, saj Register raka od leta 2011 beleži upad novih primerov bolezni. 6770 % raka, ki je bil odkrit v prvih treh presejalnih krogih Programa Svit, je bilo odkritih v zgodnjem stadiju, ko bolniki niso potrebovali dodatnega onkološkega zdravljenja,« je povedala Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit iz NIJZ. Kaj je Program Svit? Program Svit deluje od leta 2009 in je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Cilj Programa Svit, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pravočasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in raka na debelem črevesu in danki. Sodelovanje v Programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov. Vsaka tretja oseba se na vabilo ne odzove Odzivnost vabljenih v Program Svit je bila v letu 2017 62,7-%. Žal se vsaka tretja oseba na vabilo v program ne odzove. V program se za 10 % slabše odzivajo moški, osebe z nižjo izobrazbo, samske in ovdove- le osebe. Moški se slabše odzivajo v starosti od 50 do 59 let, med ženskami pa starejše od 70 let. K izboljšanju odzivnosti pomembno prispevajo zdravniki družinske medicine, referenčne diplomirane medicinske sestre, sestre v ambulanti družinskega zdravnika, Svil 5 '1; V dvoletnem p r? 5H nem krogu ¡a v program vabljenih prebiuDlcev SlavETiij« v stresli z ure,enim zdravstvenim zavarovanjem. fwvuH|onlh jo je v lotu 2017 odzvalo na vabile v Program Svil Od teta 2009 je bilo odkritih vet kot 2.600 na kov. od1 Lah v ugodnjl fazi. zdravstveni regiji Kouc- in najva! v zdravstven* regiji Nova Gorica V devetih letih delovanja srno pri več kot osebah odstranili predrakave spremembe in tako preprečili nao tanek raka. 320 manj novih primarov taka tf Moški se v program odzivajo 10 % sla bi e kot ženske. ii vaJiilii v Program Svil. MtT ■ nvtf **««• Dodatne informacije na Izvedenih več kot \mm 79 kol on os kopi j. v zdtavslvanih domovih po Slov&riiji. v» jviN.jjr u gr am- avit.sl Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 13 patronažne sestre in sodelavci na Svi-tovih kontaktnih točkah v zdravstvenih domovih. Ker se zdravniki družinske medicine trudijo z različnimi pristopi za motivi-ranje svojih pacientov, ki se v program ne odzovejo, smo skupaj z njihovimi predstavniki na podlagi dobrih praks zasnovali protokol za enako in kakovostno obravnavo neodzivnikov v vseh ambulantah po Sloveniji. Tako želimo izbranim osebnim zdravnikom predlagati najučinkovitejše preproste pristope in s tem prispevati k enotni obravnavi vseh vabljenih v program. Svitove kontaktne točke kot vir spodbude in dodatnih informacij Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo tudi Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Zdravstveni delavci na Svitovih kontaktnih točkah odgovarjajo na vprašanja o Programu Svit, vabljenim pomagajo pri sodelovanju in jih ob morebitnih dilemah k njemu tudi spodbujajo. Pri svojem delu se trudijo prilagoditi okolju in ljudem, s katerimi delajo, in jim tako program čim bolj približati. Kontaktna točka za prebivalce občine Dobrepolje je: ZD GROSUPLJE, Pod gozdom c. I/14, 1290 Grosuplje, vsak torek med 7.30 in 9.30 v pritličju zdravstvenega doma. Kontaktna oseba: Irena Koritnik, med. sestra. E-pošta: irena.koritnik@zd-gro-suplje.si , tel.: 01/781 84 00 (centrala ZD Grosuplje). Za varovanje svojega zdravja lahko vsak izmed nas stori veliko: z redno telesno dejavnostjo, z zdravim načinom prehranjevanja, izogibanjem kajenju in čezmerni uporabi alkohola ter z udeleževanjem v preventivnih zdravstvenih programih. Zato ne pozabimo: Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev, ki vam ali vašim bližnjim lahko reši življenje. Za kakršno koli vprašanje glede sodelovanja v Programu Svit se lahko obrnete na: • Svitovo kontaktno točko v vašem zdravstvenem domu, • elektronski naslov svit@nijz.si ali • telefonsko številko 01/620 45 21. Več o Programu Svit najdete na spletni strani www.program-svit.si. ■ Svit ® IV I I H National ni inštitut l\ J I I M i£J favno zdravje Poročilo o delu policistov na območju naše občine v letu 2017 Na 22. redni seji občinskega sveta so se svetniki seznanili s poročilom Policijske postaje Grosuplje. V poročilu policisti popisujejo dejavnosti na območju naše občine in jih primerjajo z letom poprej. Na omenjeni seji predstavnikov pristojne policijske postaje ni bilo, zato je bila tudi razprava precej kratka. V nadaljevanju povzemam ugotovitve iz poročila. Bojan Novak Policijsko poročilo je razdeljeno na tri področja: • področje kaznivih dejanj, • področje javnega reda in miru ter • področje cestnega prometa. PODROČJE KAZNIVIH DEJANJ Policijska postaja Grosuplje je v letu 2017 obravnavala 972 kaznivih dejanj, od tega 63 na območju Dobrepolja. Lani je bilo tovrstnih obravnavanih dejanj 51. Največ kaznivih dejanj je bilo s področja premoženjske kriminalitete (48, lani 23). Od tega je bilo 26 velikih tatvin, 15 tatvin, 5 kaznivih dejanj poškodovanja tuje lastnine, eno kaznivo dejanje izsiljevanja in eno kaznivo dejanje požiga. Policisti so v poročilu podrobneje opisali področje velikih tatvin, kjer beležijo 44,4-% povečanje glede na prejšnje leto. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih storilci pridejo v zaprte prostore s pomočjo vloma. Zal so policisti od 26 primerov trenutno uspešno preiskali le 2. PODROČJE JAVNEGA REDA IN MIRU Na tem področju so policisti obravnavali 405 kršitev, od tega v naši občini 36. Lani je bilo v naši občini takih kršitev 26. Obravnavanih je bilo 25 kršitev določb Zakona o varstvu javnega reda in miru, 8 kršitev Zakona o zaščiti živali ter po ena kršitev Zakona o javnih zbiranjih, Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in Zakona o osebni izkaznici. PODROČJE CESTNEGA PROMETA V letu 2017 so policisti PP Grosuplje skupno obravnavali 274 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 12 na območju naše občine. Leto poprej jih je bilo le 6. Razlogi za prometne nesreče so bili zelo raznoliki - v treh primerih je nesreči botrovala prevelika hitrost, v prav toliko primerih neprava stran in smer vožnje, v dveh primerih je bilo za nesrečo krivo nepravilno prehitevanje, v enem primeru pa neupoštevanje prednosti. 8 prometnih nesreč se je končalo z materialno škodo, v štirih primerih pa so vozniki utrpeli lažje poškodbe. Na območju naše občine so policisti obravnavali 113 kršitev cestnoprometnih predpisov (v letu 2016 79). Največ kršitev je bilo zaradi neuporabe varnostnega pasu (32), sledile so kršitve prekoračitve dovoljene hitrosti (14) in alkoholizira-nost voznika (13). Izrečenih je bilo 48 ustnih opozoril. ■ 14 Naš kraj ■ marec 2018 Podelitev priznanj Civilne zaščite za ljubljansko regijo tokrat v Jakličevem domu V torek, 6. marca, je v Jakličevem domu potekala slovesnost ob dnevu civilne zaščite za ljubljansko regijo, na kateri so posameznikom in organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podelili priznanja Civilne zaščite. Uroš Gačnik, foto Travnik Dvorana se je napolnila s pripadniki gasilcev, Civilne zaščite, policije, vojske, jamarjev, reševalcev, vodnikov reševalnih psov, Rdečega križa ... Udeleženci so prišli iz širše ljubljanske regije, in sicer z Vrhnike, iz Kamnika, Kočevja, Ribnice, Loškega Potoka, Ivančne Gorice, Škofljice, Ljubljane, Sodražice, Iga ... Slavnostni govornik na slovesnosti je bil mag. Stanislav Lotrič, vodja sektorja za operativo URSZR. Priznanja sta podelila poveljnik Civilne zaščite za ljubljansko regijo Matjaž Godec in Elza Majcen, vodja izpostave URSZR Ljubljana ter namestnica poveljnika za ljubljansko regijo. Uvodne besede je podal župan Janez Pavlin, ki je predstavil občino Dobrepolje in se zahvalil vsem, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Kulturni program so pripravili in izvedli učenci glasbene šole in mladi folkloristi iz OŠ Dobrepolje. Za zasluge in poseben prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč so bila na regijski proslavi na Vidmu podeljena številna priznanja Civilne zaščite. Prireditev se je zaključila s skupnim spominskim fotografiranjem ter druženjem ob dobri hrani in pijači. ■ 16 Naš kraj ■ marec 2018 Globalnim podnebnim spremembam sledijo pogostejse naravne ujme, katerih vzrok je predvsem poraba fosilnih goriv in posledično strmo povečevanje deleža CO2 v ozračju. Za žledolomom v letu 2015 se je v letu 2017 najprej pojavila pozeba v aprilu, kar je onemogočilo ploditev večine drevesnih in nekaterih grmovnih vrst, potem je sledilo vroče in sušno poletje, kar se bo na drevju poznalo letos, med 11. in 13. decembrom pa je orkanski veter podiral drevje v Sloveniji, v južni Avstriji, v Gorskem Kotarju in zahodni Bosni. Decembrski vetrolom v naših gozdovih Franc Dejak, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Velike Lašče V Sloveniji je po zadnjih ocenah poškodovanih več kot dva milijona kubičnih metrov drevja. Veter je lomil in ruval drevje na Kočevskem, Postojnskem, Koroškem, na manjših območjih na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Najhujše poškodbe so na kočevskem gozdno-gospodarskem območju, ki obsega območje med Turjakom in Kolpo. Polovico poškodovanega drevja je v okolici mesta Kočevje. Oce- njujemo, da je poškodovanega drevja na celotnem območju 800.000 m3, in to predvsem iglavcev. V nižjih legah je več poškodovane smreke, medtem ko v višjih legah jelke. Tako obsežne poškodova-nosti gozdov na kočevskem območju do sedaj nismo imeli. Na področju Krajevne enote Velike Lašče, ki obsega občini Velike Lašče in Dobrepolje, je ocenjenih pribl. 100.000 m3 podrtega in poškodovanega drevja, predvsem iglavcev, podrtih listavcev je le nekaj odstotkov. Najbolj so bili poškodovani gozdovi na Rašici, v okolici Ponikev proti Škocjanu, za Malimi Laščami ter državni gozdovi v Javhah. Na drugih predelih je poškodo-vanost manjša, vendar je skoraj povsod, kjer so prisotni iglavci, podrta manjša ali večja količina iglavcev, predvsem debelejšega drevja. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je do 17. januarja pripravil podrobnejšo oceno poškodovanosti po posameznih odsekih oziroma oddelkih. V roku dveh mesecev po nastanku vetroloma je bil izdelan sanacijski načrt, ki bo poleg podatkov o poškodovanosti vseboval tudi predvidena dela za obnovo poškodovanega gozda. Takoj po vetrolomu so se začele čistiti javne ceste in kmalu zatem tudi gozdne ceste. Z omogočenim dostopom do iglastih gozdov smo šele videli pravi obseg poškodb. Lastnike gozdov pozivamo, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in se posvetujejo z revirnim gozdarjem ZGS-ja o sanaciji. Priporočamo, da na sanaciji delajo predvsem za to usposobljeni ter opremljeni gozdarji in lastniki. V poškodovanem drevju je ogromno sil, ki čakajo, da se sprostijo, in lahko poškodujejo izvajalce sanacije. Varnost pri ogledu gozda in sanaciji poškodovanega drevja je zato na prvem mestu. Priporočljiva je sanacija s strojno sečnjo predvsem na Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 17 predelih z večjo poškodovanostjo, s prepletenim podrtim drevjem, saj je hitrejša in predvsem varnejša. Na Kočevskem je veliko poškodb v državnih gozdovih. SiDG je na podlagi nekaterih sanitarnih odločb ZGS-ja že izbral izvajalce del, ki so ali bodo kmalu začeli izvedbo del. Pri sečnji bo ogromno sečnih ostankov primernih za naselitev lubadarjev. Vrhači in veje iglavcev se v zadnjem času vse pogosteje zmeljejo. S tem se izognemo nevarnosti prenamnožitve lubadarjev in obenem pripravimo površino za obnovo za mlado gozdno drevje. Posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena najkasneje do sredine maja letošnjega leta, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve lubadarjev na poškodova- nem drevju. Nekoliko kasneje (do sredine leta) je lahko zaključena sanacija jelk v višjih legah (nad približno 800 metrov nadmorske višine), saj se lahko namnožijo tudi jelovi lubadarji, s katerimi smo v preteklosti že imeli težave. V lanskem letu smo na Krajevni enoti Velike Lašče odkazali pribl. 15.000 m3 sanitarnih C-odločb z vzrokom insekti (lubadar). Jesenski napad lubadarjev se izraziteje pokaže sredi zime (rjavenje krošenj). Sečnjo dreves, napadenih s podlubniki, je po predpisih treba zaključiti do 19. marca, da se izognemo ponovni namnožitvi lubadarjev. Vetrolom je in bo za sabo pustil veliko sečnih ostankov in posameznih podrtic. Pri sanaciji iglavcev je obvezen gozdni red - veje in vrha-če v kupe s pokritimi debelejšimi konci vej ali pa to zmeljemo. Razmere za ra- zvoj podlubnikov so po tem vetrolomu izredno ugodne, zato moramo v gozdovih narediti čim več preventivnih in sanitarnih del, da preprečimo še večje širjenje lubadarja. Ključna je pravočasna in kakovostna izvedba sanacije lubadark in vetroloma. ■ 'i.t.1,' idi in mm Zri+ GOZDOVI ZA TRAJHOSTNA MESTA 2V nwcc mednarodni dan gozdov www.nbniskipaEjjon.si 22. marec - svetovni dan voda Voda je ena največjih svetovnih dobrin. Vsako leto se 22. marca, ob svetovnem dnevu voda, spomnimo nanjo. Geslo letošnjega svetovnega dne je Narava za vodo. Zbral Bojan Novak »Glavno sporočilo letošnjega ozaveščanja je, da nam preko ekosistemskih storitev odgovore ponuja kar narava sama.« Tako v svojem prispevku pravi Slovensko društvo za zaščito voda in nadaljuje: »Ob naraščanju prebivalstva in z njim potreb po zagotavljanju ustrezne oskrbe s pitno vodo bo treba v prihodnje več pozornosti posvetiti izboljšanju kakovosti vode, čim hitrejšemu prehodu v krožno gospodarstvo in zmanjševanju onesnaževanja, odlaganju odpadkov ter izpustov nevarnih kemikalij in snovi, zmanjševanju deleža neobdelane odpadne vode in znatnemu povečanju deleža ponovno uporabljene vode. To so razvojni cilji, ki jih v Evropi želimo doseči do leta 2030.« Glede uresničevanja razvojnih ciljev smo na videz kot posamezniki verjetno precej nemočni, a če vsak pri sebi razmisli, kako (ne)odgovorno uporablja vodo, lahko ob spremembi nekaterih praks vsak prispeva kamenček v mozaik smotrnejšemu ravnanju z vodo. 18 Naš kraj ■ marec 2018 PODJETNIŠKI KOTIČEK ^ OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA | ZBORNICA GROSUPLJE PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijave na www. ooz-grosuplje.si: • Poslovno-podjetniški zajtrk: Kaj podjetniku prinaša krožno gospodarstvo?, četrtek, 5. 4. 2018, 9.0012.30, Dom obrtnikov, Grosuplje. Brezplačna udeležba ob obvezni prijavi. • Vseslovenski sejem, 20.-21. 4. 2018, Šentvid pri Stični, posestvo Gostilne pri Japu. Vabljeni tako obiskovalci kot razstavljavci (zadnji rok za prijavo do 1. 4. 2018, dodatne informacije na info@vseslovenskisejem.si oz. po telefonu 070 892 792). • Seminar »Novosti gradbene zakonodaje, pomembne za izvajalce del na gradbenih objektih«, četrtek, 10. 5. 2018, ob 10.00, v Domu obrtnikov. Obvezna udeležba za vse, ki se ukvarjate z gradbeništvom ali pa nameravate v prihodnosti graditi oz. adaptirati. Na tem zelo aktualnem seminarju nam bo sekretar Sekcije gradbincev na OZS Janko Rozman predstavil novo gradbeno zakonodajo, ki bo začela veljati že 1. 6. 2018. Brezplačna udeležba za podjetnike in obrtnike iz občine Do-brepolje, obvezne predhodne prijave. Novela uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo predpisuje podjetjem, ki dajejo v promet manj kot 15 ton embalaže letno, da se do 31. 1. 2018 vpišejo v evidenco pri Agenciji RS za okolje (ARSO) ter vodijo evidenco embalaže, dane na trg. Evidenca embalaže se začne voditi za leto 2018 in se bo poročala do 31. 3. 2019 za leto 2018. Številna podjetja te obveznosti do sedaj niso imela, zato preverite, če spadate mednje. Na OOZ Grosuplje menimo, da bo podjetij, ki se jim ne bo treba vpisati v evidenco, zelo malo. Zato predlagamo, da če ste v dvomih, da se vseeno vpišete v evidenco agencije ARSO, in če ne boste imeli embalaže oz. ne boste zavezanec za poročanje, boste lahko pri poročanju v letu 2019 zavedli, da takšne embalaže nimate (0), ali se boste odjavili. Uredba ravno tako določa, da plastične nosilne vrečke po 1. 1. 2019 ne smejo biti brezplačne. Več na www.arso.gov.si. V Domu obrtnikov v Grosuplju vam nudimo možnost najema prostora za poslovna srečanja ali seminarje, ravno tako imamo na voljo še nekaj prostih pisarn. Na svojem naslovu nudimo tudi možnost odprtja podjetja. Za dodatna pojasnila smo vam na voljo. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Mladi in zaposlitev Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, zelo dobro sodeluje tako z Gospodarsko kot tudi Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, nazadnje na področju uvajanja vajeništva. V delavnicah medpodjetniškega centra smo na informativnih dnevih gostili tudi predstavnike podjetij in zbornic. Na naše povabilo se je z velikim veseljem odzval podjetnik in predsednik Območne-obrtne zbornice Grosuplje Milan Sašek. Slavko Mirtič »Lesna industrija, ki ponovno dobiva velik zagon tudi z malimi obrtniškimi delavnicami, potrebuje nove, izobražene kadre za zahtevna delovna mesta, tudi za delo z računalniško krmiljenimi stroji,« je ob obisku dejal mizarski mojster Sa-šek, ki v okviru zbornice tesno sodeluje tudi z dobrepoljskimi obrtniki in podjetniki. Lesarske delavnice v Novem mestu si je ogledal tudi predsednik Državnega sveta RS in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Bežigrad Alojz Kovšca, ki živi in deluje v občini Grosuplje. Predsednik Kovšca, ki se je Alojz Kovšca in Milan Sašek v lesarskih delavnicah Šolskega centra Novo mesto. več let zavzemal za ponovno uvedbo vajeniškega sistema z več praktičnega usposabljanja, je nagovoril in pozval mlade, naj čim prej osvojijo nova znanja in spretnosti, kar omogočajo tudi sodobne lesarske delavnice v Novem mestu. »Ni dovolj, da nekaj veš, znati moraš tudi narediti,« je poudaril gost, ki dobro pozna svet podjetništva in obrtništva, zato je predstavil tudi zaposlitvene možnosti. Pomembne izkušnje mladi lesarji pridobivajo tudi na različnih tekmovanjih. ■ Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 19 VABILO NA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI CENA CEPLJENJA NA TERENU: PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 € • PRVO CEPLJENJE: 61,32 € Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 -19.00, v soboto od 8.00 -12.00 v Veterinarski ambulanti BUBAd.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje. Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524 (velike živali), 051/363-997 (male živali) VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2018 ZA OBMOČJE OBČINE VIDEM DOBREPOLJE 10.04.2018 -TOREK 17.00 Zdenska vas pri gasilskem domu 17.20 Cesta pri vaškem domu 17.40 Predstruge pri železniški postaji 18.00 Ponikve pri gasilskem domu 18.30 Videm pri kmetijski zadrugi 12.04.2018 - ČETRTEK 16.00 Bruhanja vas pri Zabukovec (Jožefovi) 16.15 Zagorica na Igrišču 16.30 Podgorica pri Šuštar Janezu (Pečnik) 16.45 Mala vas pri Samčevih (Bablč Ivan) 17.00 Hofievje pri gasilskem domu 13.04.2018-PETEK 16.00 Rapljevo 16.15 Lipa, Paka, Pri cerkvi, Kolenča vas, Tržič, Podtabor 16.30 Potiskavec 16.45 Tisovec 17.00 Četež 17.15 Kompolje 17.45 Podgora pri vaški lipi pri gostilni Šuštar na vasi pri cerkvi na vasi pri gasilskem domu pri Godec Dušanu Cepljeni morajo biti psi, ki še niso bili trikrat zaporedoma redno cepljeni! Če ste psa v letu 2018 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno! ZMOREM, HOČEM, T£C£M! Devetošolci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče smo sprejeli izziv ravnateljice in se odločili, da pokažemo, kako znamo sodelovati in pomagati, zato vas vabimo na dobrodelni tek HOČEM, ZMOREM, TEČEM!, ki bo 7. aprila 2018 v okolici Velikih Lašč. Zbrana sredstva bomo darovali za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin na morju. Veseli bi bili, da se nam pridružite in nam pomagate pri našem dobrem delu in posledično omogočite nekaj brezskrbnih dni in spominov otrokom, ki se vsak dan soočajo s pomanjkanjem. S seboj pripeljite tudi prijatelje in vse tiste, ki zmorejo in hočejo pomagati! Več o našem projektu si lahko preberete na spletni strani www.ptrubar.si - Dobrodelni tek ali na naši Facebook strani Hočem. Zmorem. Tečem! Za dodatna pojasnila nam pišete na dobrodelni.tek9@gmail.com. 20 Naš kraj ■ marec 2018 Spanje - se njegovega pomena sploh zavedamo? Od leta 2017 vsako leto na petek pred pomladanskim enakonočjem obeležujemo svetovni dan spanja. Letos je bil ta dan petek, 16. marca. Mediji so letos poročali o raziskavi, po kateri Slovenci spimo manj kot večina drugih narodov, manj spijo le še Japonci. Glede na to, da strokovnjaki s tega področja sporočajo, da je to eden od perečih zdravstvenih problemov, sem temo osvetlil v naslednjem prispevku. Večina gradiva je povzeta s spletne strani www.zaspan.si. Bojan Novak Mogoče se nas večina niti ne zaveda, kako pomembno je kakovostno spanje za naše delovanje čez dan. Kljub temu da prespimo velik del svojega življenja, se s spanjem prav pogosto ne ukvarjamo. Razen takrat, ko imamo obdobja nespečnosti, ki se prav gotovo poznajo na splošnem razpoloženju in na zdravstvenem stanju. Zgoraj omenjena raziskava o spalnih navadah je bila objavljena lani, podatke pa so raziskovalci zbirali med letoma 2006 in 2012. Avtorji raziskave so spremljali večerne dejavnosti na internetu - preko IP-naslovov so beležili, kdaj se v kateri državi v povprečju zvečer ugašajo računalniki, in na podlagi teh podatkov ocenili spalne navade. Kot ste lahko že prebrali, smo se Slovenci po dolžini spanja uvrstili na predzadnje mesto. Tudi drugi raziskovalci pa ugotavljajo, da se v Evropi iz leta v leto manj spi. Zdi se, da o spanju začnemo razmišljati šele takrat, ko pride do kake od motenj spanja. Poznamo že več kot 100 različnih motenj spanja, ki jih mednarodna klasifikacija deli na osem glavnih zvrsti: nespečnost, motnje dihanja v spanju, hipersomnija, motnje cirkadianega ritma, parasomnije, motnje gibanja v spanju, izolirani simptomi in druge motnje spanja. Najbolj znana in pogosta motnja spanja je zagotovo nespečnost. Gre za težave z uspavanjem ali za značilno prebujanje ponoči oziroma prezgodaj zjutraj. Za zdrave odrasle osebe je sicer značilno, da zvečer zaspijo v desetih oziroma petnajstih minutah po ugasnjenju luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, po 60 do 90 minutah spanja pa nastopi živahno obdobje spanja, ki je znano tudi po imenu spanje REM (Rapid Eye Movement). Ta faza se pojavlja ciklično na približno 90 minut, v tem obdobju pa tudi najpogosteje sanjamo. Poleg sanj so za REM- fazo značilni nepravilno, hitro ali plitko dihanje, naraščanje srčnega utripa in pritiska, povečana možganska dejavnost in nedejavnost glavnih mišičnih skupin (v tej fazi ne hodimo v spanju). Večkrat v pogovorih zaznamo, da so naše potrebe po spanju zelo različne. Vsekakor velja, da otroci, še posebej dojenčki, potrebujejo več spanja kot odrasli ali starostniki. Za otroke do 12. leta strokovnjaki priporočajo med 10 in 11 ur spanca na noč, medtem ko naj bi mladostniki spali približno 9 ur. Odrasli naj bi potrebovali med 7 in 8 ur spanca. To so seveda le priporočene vrednosti, saj je med posamezniki lahko velika razlika med tem, koliko ur spanja potrebujejo. Vsi vemo, da se po slabo prespani noči pojavljajo številne težave: zmanjšana pozornost, slabši priklic in pomnjenje, tudi učenje, slabše počutje ... Strokovnjaki ODRASLIM priporočajo naslednje: 1. Čez dan ne dremaj in ne leži v po- stelji. 2. Izogibaj se kofeinskim napitkom 6 ur pred spanjem. 3. Izogibaj se nikotinu (predvsem po- noči in zvečer). 4. Izogibaj se pitju alkohola pred spa- njem. 5. Izogibaj se spanju z domačimi lju- bljenčki. 6. Ne uporabljaj alkohola kot hipnoti-ka. 7. Pred spanjem pojej lahek prigrizek. 8. Spalno okolje naj bo udobno in namenjeno spanju. 9. Bodi telesno dejaven čez dan, vendar ne pozno zvečer. 10. Z jutranjo budilko vzdržuj reden urnik spanja. 11. Za blaženje hrupa uporabljaj čepke za ušesa ali glasbo. Podobna navodila najdemo tudi za starševsko skrb za spanje OTROK: 1. Poskrbite, da dobi vaš otrok dovolj spanja s tem, da določite njegovi starosti primerni uri, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri se bo zjutraj zbujal. 2. Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncih tedna. 3. Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico. 4. Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju, brez vaše pomoči. 5. Izogibajte se svetli luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa bodite čim več izpostavljeni močni dnevni svetlobi. 6. Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, prav tako pa omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem. 7. Vzdržujte redne ure ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov. 8. Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti. 9. Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno dejaven in naj dovolj časa preživi na prostem. 10. Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, kava in čaji (vir: www.zaspan.si). ■ Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 21 Revija pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine KD Godba Dobrepolje je v sodelovanju z Zvezo pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine tretji konec tedna v marcu v Jakličevem domu pripravilo 14. Revijo godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Poleg gostiteljev so na reviji sodelovali še KD Pihalni orkester Krka, Orkester Ave, KUD občinski pihalni orkester Trebnje, KUD Godba Črnomelj in Mestna godba Metlika. Skupno je nastopilo več kot 250 godbenikov. Romana Škantelj Revijo, ki jo je strokovno spremljal g. Tomaž Kmetič, sicer član pihalnega orkestra slovenske policije, je odprla Godba Dobrepolje. Predstavila se je z dvema skladbama: Nasvidenje (S. Avsenik) in Benny Goodman memories (arr. Naohi-ro Iwai). Po kratkih govorih predsednika Zveze pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine g. Roberta Krena in predsednice KD Godbe Dobrepolje Katjuše Gognjavec so sledili še preostali orkestri, vsak pa je imel za predstavitev svojega programa na voljo 10 minut. Pester glasbeni program je povezoval Igor Ahačevčič. Revija ni imela tekmovalnega znača- ja, je pa g. Tomaž Kmetič svoje strokovno mnenje in napotke po končani reviji podal dirigentom in predsednikom godb. Ker KD Godba Dobrepolje v letu 2018 praznuje 85-letnico svojega obstoja, je bila revija prva v vrsti glasbenih dogodkov, posvečenih tej častitljivi obletnici. ■ 22 Naš kraj ■ marec 2018 Ob letu evropske kulturne dediščine Leto 2018 je razglašeno za leto evropske kulturne dediščine. To je vabilo narodom, ustanovam, lokalnim skupnostim pa tudi posameznikom, da se zazrejo in izmerijo svoja prizadevanja za ozaveščanje o vrednotenju in ohranjanju posameznih zvrsti podedovanih značilnosti in vrednot v kulturi in načinu življenja v svojem domačem prostoru. Anka Novak Dobrepoljci smemo reči, da naša dolina v tem pogledu ni prazna lisa. V zadnjih petindvajsetih letih je bilo postorjene-ga mnogo za ozaveščanje domačinov o naši zgodovini ter umetniški in strokovni ustvarjalnosti rojakov (Fran Jaklič, France Kralj, Tone Kralj, Jernej Pečnik). Stoletna je kontinuiteta zanimanja raziskovalcev in zbiralcev bogatega ljudskega izročila, ki je pred drugo svetovno vojno dozorevalo v živahno publicistično dejavnost v Dobrepolju (Etnološka knjižnica v Do-brepolju, 1943-1944). Ljudsko glasbeno izročilo se je po drugi svetovni vojni selilo z vaškega prostora tudi na odre dvoran v slovenskem in tujem okolju (glasbeno in pripovedno izročilo Zagoriških fantov z Ančko Lazar). V zadnjih desetih letih tudi ljudsko plesno izročilo, oživljeno najprej na osnovni šoli in kasneje tudi v izvedbi ponikovske mladinske folklorne skupine, ustvarja svoja nova prizorišča na domačih in tujih odrih; v nepretrgani izvirni obliki pa so ponikovski plesalci še vedno organska in živa sestavina pustnega dogajanja v Ponikvah, ki je s svojo izvirno obliko in vsebino uvrščeno na seznam naše kulturne dediščine. Zavzeto delovanje društva podeželskih žena je začelo z domačimi tradicionalnimi jedmi najprej bogatiti ponudbe prireditev v domačem okolju, svoj vrh je doseglo s tradicionalnimi razstavami poprtnikov, ki so prerasle v republiško prireditev, poprtniki pa so vključeni v seznam kulturne dediščine državnega pomena. Stalna muzejska zbirka Živimo z ljudskim izročilom v Jakličevem domu na Vidmu je zasnovana kot predstavitev dveh pomembnih sestavin ljudske ustvarjalnosti: ljudske likovne umetnosti in dobrepoljske hiše, dveh sestavin, ki se s svojo vsebino vraščata na svojski način v mladostni in tudi v ustvarjalni svet treh pomembnih dobrepoljskih mož: pisatelja Frana Jakliča in umetnikov Franceta Na mestu nekdanje kajže v Zdenski vasi je v zadnjem desetletju postavljena Jakičeva hiša kot plod iskanja rešitev novih lastnikov in strokovnih varuhov naselbinske dediščine, kamor že dolgo spada Zdenska vas. S svojo podobo oživlja Jakičeva hiša tradicionalne značilnosti estetske prvine v oblikovanju stavbne lupine, v tlorisni zasnovi njene notranjščine pa so ustvarjeni vsi pogoji, ki jih zahteva sodoben način bivanja in družinskega življenja. Kralja in Toneta Kralja, ki so predstavljeni v posebnih dveh prostorih. Vse naštete predstavitve naše kulturne dediščine je v navedem obdobju ob zavzetem delu strokovnjakov in domačinov gmotno omogočila ali vsaj podprla Občina Do-brepolje. Manj zadovoljni smo lahko ob pogledu na svoja naselja, stavbe, na dobrepolj-sko kulturno krajino. Tudi pri nas se je graditeljska vnema ob spreminjanju socialne strukture prebivalstva, ob večjih gmotnih zmogljivostih, ki jih je prinašala zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih in s tem tudi večja odprtost za spremembe v stanovanjski kulturi, kazala v oblikovanju domov, spremenjeni tehnologiji kmetijstva in obrtniške dejavnosti sta spreminjali namembnost pa tudi obliko gospodarskih zgradb - hlevov, kmečkih podov. Spremembe v tej smeri so se stopnjevale od konca 60. let dalje. Izrazito nizki kubusi hiš, »štal« in lesenih hrastovih podov in malih lesenih svinjakov so se umikali nadstropnim zgradbam preoblikovanih dobrepoljskih domov in s tem rušili podedovano podobo kulturne krajine, ki jo je s svojim delom, načinom razmišljanja, priklenjen na odvisnost od zemlje, oblikoval in skozi stoletja negoval naš človek. Slediti mora in hoče novim velelnikom časa. Kako to uravnati? Kako vtkati spoznavne vrednote podedovanega izročila v oblikovanju kulturne krajine v svoje novo bivalno in delovno okolje? Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je leta 2008 na osnovi dotedanjega dela konservatorjev te ustanove za posamezne zvrsti varstva kulturne dediščine izdelal kompleksen pregled registriranega in ovrednotenega spomeniškovarstvene-ga gradiva za celotno občino Dobrepolje. Seznam posameznih sestavin nepremične kulturne dediščine je urejen po posameznih krajih in je na ogled na spletnih straneh. Leta 2010 smo v Dobrepolju organizirali srečanje s strokovnjaki. Osem referentov je v polni dvorani Jakličevega doma spregovorilo in pomagalo k razumevanju pomena ohranjanja kulturne krajine in posameznih sestavin kulturne dediščine, ki to krajino zaznamujejo. Živahna odzivnost domačinov je obetala Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 23 premike v želeno smer. Naprosili smo prof. dr. Petra Fistra, da s svojim prispevkom v Našem kraju ovrednoti današnje stanje in pomen dobre-poljske kulturne krajine in posameznih sestavin dediščine, ki je delo človeka v tem prostoru. V zbirko dokumentarnega gradiva, ki so ga pod njegovim mentorstvom zbrali študenti arhitekture in je pod naslovom Korpus slovenske arhitekture zdaj shranjeno v Arhivu Republike Slovenije, je uvrščeno tudi dokumentar- no gradivo, zbrano v dobrepoljskih vaseh. Sam opozarja na zbirko dokumentov Dobrepoljska dolina, zap. štev. 568 (Tja-ša Gregorič, 1989), Dobrepoljska dolina, Bruhanja vas 1, štev. 565, 566 (Metod Vi-dic), Ponikve, štev. 3567 (Janez Marn). ■ Kulturna dediščina kot prihodnost Dobrepolja Kot so pokazali zadnji vzorci (pilotni projekti), izdelani po vsej Evropi in deloma tudi v Sloveniji, naj bi odgovorili na vprašanje, kako uveljaviti v praksi nove cilje, ki naj omogočajo resnično višjo vrednost prihodnjega načrtovanja posegov v prostor. Posebej to velja za doslej vse premalo upoštevane vrednote kulturne krajine in kulturne dediščine. Peter Fister Slovenska posebnost v preteklem razpoznavanju in vrednotenju vloge gradenj ter spreminjanja prostora namreč še preveč izhaja iz različnih meril, ki so bila in so morda še vse prevečkrat vezana na politične predsodke ali trenutni zaslužek in ne toliko na kulturo prebivalcev. V povezavi s kulturno dediščino je bilo največkrat razpoznavanje pokrajin samo s pomočjo izbrane skupine kmečkih stavb iz 19. stoletja, ko naj bi se razpoznavnost slovenske kulturne krajine zmanjševala celo na eno samo obliko »slovenske kmečke stavbe« (gorenjske ...), in tako naj bi se dobesedno uničevala za Slovenijo in seveda tudi za območje Dobre-polja tako značilna kulturna krajinska pestrost. Tudi tu se še danes skuša to nadaljevati z nasilnim vnašanjem povsod enakih »tipskih« hiš ali s posnemanjem nekih mednarodnih trenutno modnih vzorcev. Šele v zadnjih desetletjih so slovenske stroke in politika začele razumevati nove vrednote prepoznavnosti prostora in šele v zadnjih nekaj letih so tudi v novo zakonodajo o načrtovanju prostora in varstvu kulturne dediščine sprejeti cilji in naloge, ki so že uveljavljeni v drugih razvitih deželah. Pomembno pri tem pa je, da kulturna dediščina, ki je poleg naravnih značilnosti temeljno merilo razpoznavnosti (identitete) nekega okolja, vsebuje za vsak razpoznaven del prostora poleg materialne dediščine, od arhitekture do naselij itd., tudi druge posebnosti kulture in zgodovine in da so vse te sestavine ne le raziskane, ampak tudi upoštevane pri načrtovanju prihodnosti, ki naj ohranja vrednote iz preteklosti kot temelje prihodnosti. Medtem je k sreči prišlo do odgovornejšega priznavanja ciljev in meril, kakršne si je zastavila Evropa. K temu so pripomogli tudi podrobne raziskave resničnega stanja v Sloveniji in novo razumevanje pojma »kulturna krajina«. Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je »kulturna krajina«, saj je danes o tem pojmu kar nekaj različnih razlag. Če povzamemo eno od sodobnejših razlag, ki je hkrati sestavni del pomembnega mednarodnega dogovora, je to »območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov - krajina prispeva k oblikovanju lokalnih kultur in je temeljna sestavina evropske naravne in kulturne dediščine, ki je za ljudi kjer koli pomemben del kakovosti življenja kot ključna sestavina človekove in družbene blaginje, njeno varstvo, upravljanje in načrtovanje pa so pravice in obveznosti vsakogar«. Tako določa Evropska konvencija o krajini, sprejeta leta 2000. K temu so pri nas v največji meri pripomogli rezultati raziskovalnega projekta »Korpus slovenske arhitekture« na Fakulteti za arhitekturo, ki jih je kot svoje izhodišče objavilo Ministrstvo RS za okolje in prostor in ki so bili predstavljeni tudi v skupni Evropi. Podrobno ovrednotenje in raziskava več kot 4500 naselij in skoraj 50.000 stavb sta prvič podala možnost, da slovenski prostor razpoznamo tako, kot so ga oblikovale generacije do danes. Rezultati teh raziskav so danes shranjeni v Državnem arhivu Slovenije. Osnovno izhodišče za to je bilo v Dobrepolju predstavljeno že leta 2010 in sedaj je vprašanje, v kakšni meri se je to uveljavilo. Tako je tudi dobrepoljska krajina dobila svoje posebno mesto v okviru dolenjske regije, s posebnim poudarkom na značilnih razporeditvah naselij, nekaterimi posebnostmi, sicer preproste, a značilne arhitekture, od posebnih sakralnih, bivalnih do gospodarskih stavb in s kakovostnim razmerjem do narave. Pomembno je, da je bila uvrščena med dobro razpoznavne arhitekturne krajine, kar ji daje možnost, da to izkoristi kot priložnost za ohranitev takih razmerij med naravo in človekovim oblikovanjem kulturne krajine ter tako še dalje ustvarja visokokakovosten bivalni prostor. Seveda se tudi tu pojavljajo nekateri ne preveč pozitivni posegi v prostor, vendar je ob pravilnem razumevanju in strokovno utemeljenih odločitvah o prihodnosti še vedno mogoč zelo pozitiven razvoj, zlasti če se naveže na pogoste možnosti, ki jih ponujajo evropske ponudbe za sodelovanje. V tem okviru je seveda najprej pomembno, da so različne oblike kulturne in naravne dediščine, ki so že bile ali ki naj še bodo raziskane, predstavljene tako javnosti kot strokovnim ter tudi po- 24 Naš kraj ■ marec 2018 litičnim odločitvam o načrtovanju prihodnosti. Podroben pregled in strokovna izhodišča pa je pripravil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine (leta 2008). Kaj je torej tisto, kar bi lahko tudi v primeru dobrepoljske kulturne krajine prepoznali kot njene najznačilnejše sestavine in kakovostne dosežke? Sprehod skozi čas nam da preprost odgovor: glavne razpoznavne značilnosti in hkrati največji človeški dosežki s ciljem oblikovati kakovostno kulturo krajine so prav gotovo v značilen prostor skrbno postavljena naselja, arhitekturne dominante, celo nekatere najskromnejše zgradbe, kot so kozolci, znamenja, pa tudi posebne oblike načina bivanja, vse od pustnih običa- jev do posebnih krajevnih spomenikov. Poudariti je treba, da je bilo območje občine Dobrepolje uvrščeno med najkakovostnejše dele slovenskih regij. Obenem pa že ugotavljamo, da je v pokrajini, ki je kljub razvoju in spremembam ostajala vedno dobro razpoznavna, človek danes žal začel z nekakovostnimi in neznačilnimi gradnjami ter načinom rabe prostora najbolj uničevati tisto vrednoto, ki bi jo morali imenovati »dobre-poljska kulturna krajina«. To pomeni, da nas morajo najbolj zanimati prav tiste sestavine, ki kot kulturna dediščina ustvarjajo »arhitekturno in naravno krajino« in ki so še vedno značilne ter vodilne za poseben način bivanja. To je po izkušnjah iz najrazvitejših delov sedaj za Evropo in za mnoge druge kraje po svetu postalo tudi ena najpomembnejših in ekonomsko utemeljenih sestavin prihodnosti tako za prebivalce kot za obiskovalce. Želimo torej, da bo tudi za dobrepoljsko območje njegova bogata kulturna dediščina uspešno postala njegova prihodnost. Da bi se to uresničilo, pa bo treba ne samo njegove prebivalce, ampak tudi širšo slovensko in morda tudi evropsko strokovno ter politično javnost s tem bogastvom dovolj razumljivo in čimprej seznaniti. Prof. Peter Fister je slovenski arhitekt in restavrator. ■ Me- f/tliN litiLU/ V sredo, 4. aprila 2018, vas in vaše prijatelje vabimo ob 19. uri v knjižnico Dobrepolje na srečanje s Sanjo Lončar, ki nam bo svetovala, kako ohraniti zdrave možgane in živčevje. Kaj načenja naše možgane? Zakaj smo priča epidemičnemu razmahu degenerativnih bolezni živčevja? Kako je mogoče preprečiti, ustaviti in celo zdraviti propadanje možganov? Naši predniki so poznali koristi rastlinskih moči v boju proti tovrstnim tegobam, sodobna znanost pa njihovim ugotovitvam pritrjuje in celo razkriva mehanizme, s katerimi rastlinam uspeva pomagati tudi na tem področju. Lepo vabljeni na ogled resne komedije Kifeljci, v izvedbi dramske skupine Neptun iz Polhovega Gradca. sobota, 7. april 2018, ob 20. uri, Videm - Dobrepolje - Jakličev dom (prostovoljni prispevki) Dragi bralci Našega kraja! Radi bi popravili napako, ki je bila objavljena v prejšnji številki Našega kraja. Poleg vseh naštetih igralcev je v gledališki igri Ujeti trenutek sodeloval in nastopal tudi Nejc Omahen. Za napako se iskreno opravičujemo. Naš kraj ■ marec 2018 Utrip občine 25 Utrip občine - Zagorica Zagorica - dolga obcestna vas, ki ima še kako živahen utrip. Že skozi zgodovino so od tu izhajali pomembni ljudje, kot sta brata Kralj, ustvarjali znani Zagoriški fantje, tudi danes pa je vas zelo živa, še najbolj pa se to čuti v gasilskem domu, ki predstavlja srce vasi. Povabilu na pogovor se je odzvalo veliko vaščanov, ki so imeli marsikaj zanimivega povedati. Bojan Novak Sogovorniki: Janez Grm, Vinko Erčulj, Marjeta Trebušak, Gorazd Kastelic, Boštjan Hren, Ambrož Volek, Edvard Lenarčič, Janez Ljubič, PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA: Janez Grm POVEZANOST VAŠČANOV: Društva in organizacije, v katerih se vaščani združujejo: V Zagorici je gonilna sila združevanja gasilsko društvo. To šteje kar 100 članov, ustanovljeno pa je bilo že leta 1931. V društvo prihaja mladina tudi iz drugih vasi, saj povsod nimajo mladinske sekcije. Mi pa smo znani po tem, da dajemo velik poudarek delu z mladimi. S pionirji dosegamo vidne uvrstitve, tudi na državni ravni. Veseli smo, da imamo dobro zaledje. Z opremo smo na visoki ravni, pred dnevi pa smo dobili tudi defi-brilator (AED). Lani smo v društvu organizirali tečaj oživljanja, vodila ga je Nina Kastelic. Odločili smo se, da ga bomo organizirali vsako leto. Na vsakih pet let pripravimo gasilsko veselico. Združujejo nas tudi mačkare, včasih pa smo imeli tudi aktivno športno društvo. To je trenutno sicer v mirovanju, to pa še ne pomeni, da se na igrišču ne bi vedno kaj dogajalo. Prostori, kjer se vaščani združujejo: Naš gasilni dom je neke vrste večnamenski vaški dom. Notri imamo sestanke, volitve, molitvene skupine. V domu pripravljamo tudi maske in mačkare. Res je večnamenski prostor. Poleg gasilskega doma se združujemo še na igrišču in na luži. Igrišče je zelo funkcionalno, sploh za organizacijo veselic in gasilskih tekmovanj. Zraven imamo urejeno parkirišče. Sicer pa igrišče uporabljajo predvsem otroci, ki jih imamo v vasi res veliko. Luža pa predstavlja prostor za mačkare. Interesi, ki združujejo vaščane: Poleg že omenjenega gasilstva, dela z mladimi, mačkar in molitvene skupine moramo dodati še razne delovne akcije. Ko se pojavi potreba, skupaj stopi cela vas. Radi tudi plešemo. Že 15 let hodimo na prednovoletne plese, gre pa nas zagotovo 15 parov. ZNANI, POMEMBNI VAŠČANI (zadnjih 50 let): Znana umetnika France in Tone Kralj sta gotovo najbolj znana, tudi širše. Mnogi ste poznali Vintarjevega Ivana, znani pa so tudi Zagoriški fantje. Ljudsko izročilo se trudi ohranjati Ančka Lazar. DEJAVNOST VAŠKEGA ODBORA: S čim se je vaški odbor Zagorice ukvarjal v zadnjih letih? Vsako leto smo se ukvarjali z ureditvijo vaških poti, uredili smo tudi vaški Bč. Zadnje čase smo se največ ukvarjali z optičnim omrežjem, ki je tik pred zaključkom. Dolgo je že v načrtih izvedba komasacije, saj imamo zbrane že vse podpise, za zdaj pa ni finančnih sredstev. Veliko sestankov smo imeli v zvezi z željo, da bi redni avtobus dvakrat dnevno pripeljal do Zagorice. Sedaj je treba iti (tudi peš) na Videm, kar pa je za tiste, ki nimajo prevoza, kar daleč. Z družbo LPP se dogovarjamo, da bi imeli v vasi uradno postajo, kamor bi zjutraj in zvečer pripeljal avtobus iz Ljubljane. Nekaj razprav smo namenili tudi glede priselitve romske družine. Želimo si, da se na ravni občine z županom in ob- 26 Naš kraj ■ marec 2018 činskimi svetniki preverijo zakonska določila glede priseljevanja Romov v našo občino. Precej smo se pogovarjali o izvedenih protipoplavnih študijah za Kompolje in Struge, posebej o varianti razlivanja v Lo-gih. Nikakor ne želimo, da bi postala Za-gorica poplavno ogrožena. Zavzemamo se za to, da se problem poplav rešuje tako za Dobrepolje kot za Struge, ne pa parcialno za posamezno vas. Menimo, da je treba protipoplavne ukrepe izvajati že v Robu oziroma višje po strugi Rašice. Katere cilje in načrte ima vaški odbor Zagorice za naprej? Želimo si napredka pri komasaciji, dobiti avtobusno postajo in dokončati z izgradnjo optičnega omrežja po vasi. Radi bi, da se cestne povezave do Bruhanje vasi in Male vasi končno uredijo do te mere, da bo možen promet z avtomobili in šolskimi kombiji. Še naprej želimo motivirati mladino, da se čim več druži med seboj, da gredo stran od računalnikov. V vasi je interes, da ponovno naredimo mačkare, za zdaj kaže, da bomo pustno predstavo naredili leta 2020. Za kateri cilj si želite, da se najprej realizira? Vsekakor je to avtobusna postaja, saj otroci zjutraj hodijo peš po neosvetljeni poti. KATERE SO GLAVNE TEŽAVE, KI PESTIJO VAŠO VAS? Težko bi kaj posebnega izpostavili. Mogoče oddaljenost - v smislu že ome- njene hoje na avtobusno postajo na Videm. Do nedavnega je bila težava inter-netna povezava, a zdaj se bo to uredilo. KAJ BI V VAŠI VASI POKAZALI TURISTU, KI PRIDE K VAM? Vsekakor bi jim pokazali zagoriške mačkare, ki sodijo v register nesnovne kulturne dediščine. Posneli in izdali smo film na temo mačkar (leta 2016). Vsako leto na pustni torek hodijo po vasi jaj-čarji. Sicer pa imajo zagoriške mačkare stalno iste figure in program, zato je smiselno pripraviti predstavo na nekaj let. Vsako leto pa hodimo na gostovanja, ki jih izberemo. Zadnja leta smo bili na mednarodni etnografski povorki na Ptuju, v Mariboru, Ljubljani in v Kostanjevici na Krki. Na povorkah opažamo, da so naše mačkare dobro poznane tudi izven naših meja. Spoznali smo človeka iz Nemčije, ki je poznal naše mačkare. Verjetno veliko k prepoznavnosti pripomorejo zapisi v raznih knjigah in publikacijah. Maske smo obnovili ob zadnjem pu-stovanju (leta 2014). Skupini turistov bi na začetku vasi pokazali obnovljeno Marijino kapelico, obdano z dvema lipama, številna božja znamenja v vasi ter spomenika bratoma Kralj in Ambrožev spomenik. Peljali bi jih tudi do nekdanjega vodnega vira za vas (Bč) in povedali in pokazali, kako je potekalo življenje v nekem drugem času. VAS KAKŠNA ZNAČILNOST LOČI OD VAŠČANOV DRUGIH VASI? PO ČEM STE vaščani Zagorice ZNANI? V vasi imamo zelo veliko otrok. Kar 30 je osnovnošolskih, če pa prištejemo še predšolske in srednješolce, pa se številka ustavi blizu 60. To se nam zdi za relativno majhno vas velika številka. Naši vaščani so zelo aktivni tudi pri folklori in petju (družina Erčulj, Zagoriški fantje). Zagorica je zelo aktivna v gospodarstvu, smo podjetni, ohranjamo pa tudi kmetijstvo. Imamo tudi precej visoko izobraženih vaščanov. Opažamo, da se veliko tistih, ki se iz vasi izselijo, rado vrača nazaj v Zagorico. Smo najmanjša dobrepoljska vas s svojim gasilskim društvom. Omeniti moramo še svoja prednovoletna druženja ter novoletni nočni pohod na Planski vrh. ■ Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 27 Nov defibrilator v Zagorici Bojan Novak Zagorica je nova vas, ki ima sodobni avtomatski defibrilator AED. Nameščen je na gasilskem domu in pripravljen pomagati pri zdravstvenih stiskah. ■ Na snegu Vitamin N je tisto, kar potrebujejo otroci. N kot Narava. Preživeti čim več časa izpostavljeni naravnim elementom. Nimamo samo pet čutil (vid, sluh, okus, tip, voh), temveč mnogo več. Kaj pa temperatura, vlaga v zraku, bolečina, napetost v mišicah, ravnotežje ... imamo tudi čut za naravo ... Otroci potrebujejo naravo. Mateja Lohkar in Mojca Mlakar Narava nam je šele na začetku februarja podarila sneg, veliko snega. Najbolj so se ga razveseli otroci. Pa tudi odraslim polepša zimski čas, vabi jih na razne športne dejavnosti na snegu. Tudi otroci v skupini Zajčki iz DE Ciciban Kompolje so se razveselili snega. Vsakodnevno smo hodili na prosto, na sneg. Otroci so si skoraj samostojno oblekli kombinezone, obuli škornje, hitro so si na glavo poveznili kapo, nataknili »krvavice« na roke in že se jim je mudilo na sneg. Na snegu so se prepustili neizmerni domišljiji. Vsakokrat so se ga najprej najedli, bil jim je kot osvežilo. Valjali so se po njem, se lovili, skakali z zasneženih štorov v sneg, plezali, se kotalili, gugali na zasneženih gu-galnicah, se spuščali po ledenem toboganu. Mehak, puhast sneg je najmlajše kar potegnil vase, mnogokrat se je videla samo otroška glavica iz njega. Delali so razne skulpture iz njega. Mlajši otroci so se pod sneženo klopjo skrivali pred starejšimi otroci skupine Medvedki. Iz kleti smo prinesli tudi sanke, vendar nam premehak sneg ni dopustil, da bi daleč prišli z njimi. Najbolj pa je otroke zabavalo, da lahko kepajo vzgojiteljice, jih vržejo v sneg in nato še »ožavmajo« z njim. Metanje v sneg jim je bila neizmerna zabava. Nekajkrat smo odšli tudi do gozda in pošteno smo se namučili, ker smo gazili po globokem snegu. Opazovali smo stopinje živali v snegu in ugibali, katera žival je tukaj hodila. Poskrbeli smo tudi za lačne ptičke okoli vrtca in šole in jim ponudili različna semena v ptičji krmilnici. Organizirali smo tudi popoldansko družinsko sankanje, vendar smo ga isti dan odpovedali zaradi premočnega sneženja. Na koncu bi se radi zahvalili Janezu Adamiču, atiju našega Jakoba, da nam je utrdil sankaško progo na hribu na koncu vasi in za brezplačno pluženje dovoza in parkirišča pred šolo. ■ 28 Naš kraj ■ marec 2018 Šestošolci in sedmošolci z besedo in fotografijo ponovno izrazili svoja domoljubna čustva Za letošnjo temo literarnega, likovnega in fotografskega natečaja je Družboslovno-naravoslovno društvo Naša zemlja izbralo geslo »Moja domovina - poznam tvojo kulturno dediščino?«. Ema Sevšek Izbrali smo kozolce. In nedavno ponatisnjeno narodopisno gradivo Toneta Ljubiča potrjuje, da je bila izbira prava, saj v 4. zvezku - Ljudska umetnost v Dobrepoljah - beremo: »Kozolec sam po svoji obliki je značilen za slovenske pokrajine. V Dobrepoljah skoraj ni kozolcev samcev, sami 'toplarji' se bahajo skonc vrtov in tu in tam kateri samček s 'pesam'. /.../ Novejša dela, zlasti ona mojstra Strnada, ki je izšolan strokovnjak, imajo tudi lepe motive /.../. A marsičesa se je naučil tudi pri mojstru Špičku iz Podpeči, ki se je 'izšolal samo doma, vso učenost in čut za skladnost sta vznikla iz rodnih tal'« (Tone Lju-bič). Učenci so v knjižnici poiskali gradivo o kozolcih, povprašali dedke, babice, starše, tete, strice, ali kaj vedo o njih in o dogajanjih, povezanih s kozolci. Usvojeno znanje so nadgradili s pristno otroško ustvarjalnostjo, s pristnimi domoljubnimi čustvi in s prefinjeno žlahtno slovensko besedo, šestošolki Frida Petelinšek in Marija Grandovec sta z originalnima motivoma pod mentorstvom priznanega mojstra fotogra- fije Tamina Petelinška ujeli v objektiva svoja domača kozolca. S slovesnim zaključkom literarnega, likovnega in fotografskega natečaja bomo okrog 8. junija počastili spomin na začetnika slovenskega knjižnega jezika in predanega Slovenca Primoža Trubarja. Prepričana sem, da bo otroška ustvarjalnost naših sodelujočih učencev prepričala ocenjevalno komisijo, in se že veselim srečanja na prireditvi, ki z domoljubnimi čustvi vsako leto orosi marsikatero oko. ■ Slovenski kozolec, naš kozolec Videti je kot neka stara gmota ob hišnih poslopjih. V resnici pa je veliko več. Je znak kulturne dediščine, nad čimer so turisti, ki pridejo v Slovenijo, naravnost očarani. Vedo, da je vse to veliko vredno, mnogi Slovenci pa se sploh ne zavedajo, kako dragoceno je vse to. Včasih so na kozolcih sušili pokošeno travo. Ta navada se je ohranila do danes. V kozolcih so po navadi shranjevali in še shranjujejo kmetijske stroje in druge pripomočke: plug, traktor, koso, kosilnico, srp . Marsikje še kot nekoč služi za proslavljanje pomembnih dogodkov. Ni mi tuja veličastna poroka pod kozolcem. Večkrat so se otroci igrali na njem, kar pa je bil tudi vzrok za različne poškodbe. Tudi za smrt. Nekoč, ko je bil moj dedek majhen, se je s prijatelji igral na kozolcu. Vsi so padli na kamenje, ki je bilo pod njim. Eden si je močno poškodoval glavo, drugi nogo, deda pa je bil v nezavesti. Zbudil se je z zlomljeno nogo. Svoj kozolec smo spremenili v prijeten prostor s pečjo. Notri imamo še veliko klopi z začetka novega veka. Late so se ohranile, ostalo pa je tako in tako zgnilo. Na sprednjem delu raste bršljan, kar je videti izredno lepo. Razdeljen je na dva dela. V sprednjem je prostor s kaminom za druženje. Nič koliko bralnih srečanj smo že tu imeli. In drugih kulturnih dogodkov. V zadnjem delu imajo svoje domovanje koze. Rada se pomešam mednje in se z njimi malo poigram. Nekje vmes ima dedek spoštljivo spravljene stroje. V moji družini ima kozolec posebno mesto. Včasih se v njem s knjigo skrijem pred vsemi težavami, ki se me hočejo polotiti. Zato je tako dragocen. Frida Petelinšek, 6. b foto: Frida Petelinšek, mentor: Tamino Petelinšek Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 29 Kozolec - stavbna kulturna dediščina Kozolec. Na prvi pogled prav nič zanimiva lesena stavba na koncu vrta. Velikokrat mislimo, da vemo vse o njej. Od tega, kaj dejansko je, pa do tega, da ni več za uporabo in je najbolje, da ga podremo. Pa vendar ... Slovenci bi morali biti na kozolce še posebej ponosni, saj jih je tu kar osemdeset odstotkov in je ravno zaradi tega Slovenija poznana kot zibelka kozolcev, saj v Sloveniji najdemo vse štiri vrste kozolcev, od prislonjenega ali stegnjenega do čisto pravega, značilnega toplarja. Ta je značilen za mojo rodno dolino - občino Dobrepolje - in tudi doma imamo enega. Poleg tega pa gre poudariti, da je ravno kozolec eden izmed prepoznavnih simbolov naše občine. Kozolec je bil vedno v središču kmečkega življenja, so ugotovili etnologi. Pa ne samo zaradi dela, kot so na primer sušenje koruze, spravilo sena in drugih poljskih pridelkov, temveč tudi zato, ker so se ljudje tam radi družili. To pa ni bilo pogosto, saj je bilo njihovo življenje precej naporno, vendar so kljub temu našli čas za prijatelje in za ljubezen do nečesa, kar so zgradili že njihovi predniki - kozolca. Mojemu dedu se je tako tam zgodilo kar nekaj prijetnih dogodkov. Vedno se rad spominja, kako se je s svojimi prijatelji na kozolcu igral razne preproste otroške igre. Pogosto so tam tudi ustvarjali čisto prave majcene mline na veter, ki so jim ob deževnih dneh na topli krušni peči krajšali čas. Iz tega sklepam, da je bil kozolec pomemben v življenju preprostih ljudi, dandanes pa kozolce izkoriščamo zgolj za nadstrešek, pod katerega parkiramo svoje avtomobile, in s tem na nek način blatimo ime nekdaj mogočne stavbe naših dedov. Kozolec so zaradi svoje zahtevnosti pri gradnji gradili kar celo leto. Pri tem so ljudem pomagali tudi vaščani. Da so postavili kozolec, kot ga poznamo sami, so morali najprej posekati drevesa, iz njih narediti tramove in deske in jih nato povezati skupaj z žeblji in natančnim zlaganjem. Raziskava potrdi, da so kozolci poleg svojih številnih prednosti tudi potresno zelo varne stavbe. Vedno, ko se nam bo porajalo vprašanje o tem, ali bi kozolec najraje kar podrli, pomislimo, kaj je in kaj še vedno pomeni našim prednikom, koliko truda in dela so vložili, da zdaj sploh stoji na našem vrtu. Še posebej pa se moramo zavedati, da je Slovenija dežela kozolcev, da je to naša stavbna kulturna dediščina, ki se je vsekakor ne bi smeli sramovati, temveč bi morali biti nanjo zares ponosni. Jaka Grandovec, 7. a Kozolec med kozolci Pred približno sto leti so izčrpane človeške roke zgradile večino kozolcev, ki še danes stojijo na slovenskih domačijah in predstavljajo steber slovenske ustvarjalnosti. Vtisnili so neizbrisen pečat slovenski pokrajini. Kažejo nam, kje smo doma in do kje se govori slovenski jezik. Kozolec so zgradili iz štirih lesenih stebrov, veliko lesenih lat, te so dali skozi stebre prečno, pokrili so ga s strešniki. Služil je za sušenje sena, koruze, fižola ... Ponekod ga za ta namen uporabljajo še danes, večji kmetje pa seno danes sušijo s pomočjo sušilne naprave ali pa seno balirajo, da nastane silaža. Kozolci so v preteklosti stali skoraj pred vsako hišo in na travnikih. Danes so pogosto zanemarjeni, ker se Slovenci premalo zavedamo, kako pomemben je bil za preživetje. Na kozolcih in pod kozolci pa je bilo življenje . Otroci so na njih zganjali vra-golije, se igrali pod njimi, jih občudovali in imeli za skrivališče. Radovedno sem med božičnimi prazniki prisluhnila stricu Janezu, atijevemu bratrancu, ki živi v Ljubljani in nas rad obišče. Ob pogledu na naš kozolec ob dvorišču mu je oživel spomin na vznemirljiv dogodek iz otroštva. Bilo je leta 1952. Star sem bil osem let. Poleti sem bil ves čas na počitnicah pri babici. Tako sta se eno od sobot poročila kar dva para. Ženina in nevesti ter svatje so se peljali na »kalajslnih« (zapravljivč-kih) na Videm k poroki. Nevesti in svatje so ljudem, ki so stali na cesti, metali bombone in cigare. Tudi jaz sem pobral nekaj bombonov ter cigaro; slednjo sem skril v žep. Bombone sem dal babici, o cigari pa ji nisem ničesar povedal. Dolgo sem razmišljal, kje bi se je lotil. Pozno popoldne se je ponudila priložnost. Babica je odšla v hlev pomolst kravi. Vzel sem iz kotla, kjer se je kuhala hrana za prašiče, palico z žerjavico na foto: Marija Grandovec, mentor: Tamino Petelinšek 30 Naš kraj ■ marec 2018 koncu. Z njo sem odšel pod kozolec. V kotu ob senu, ki je bilo v latah, sem prižgal cigaro. Ogorek sem odvrgel na ilovnata tla ter začel kaditi. Nekaj dimov sem kar dobro potegnil, nato pa nisem mogel dihati. Babica me je tedaj že klicala, da bi raznesel mleko v kanglicah k štirim hišam. Ker sem se ustrašil, sem cigaro vrgel na tla. Ko sem nesel mleko, se mi je začelo vrteti. Veliko mleka sem polil. Babica je videla, da sem bled, zato me je vprašala, kaj mi je. Rekel sem, da me boli želodec, in odšel spat v sobico pri »kašči« (shrambi). Babica mi je prinesla čaj ter zavohala, da smrdim po cigaretah. Vprašala me je, kje sem kadil. Priznal sem, da pod kozolcem. Babica je zavpila, da bo zagorel kozolec. V hipu sem ozdravel. Z dedkom in stricem so odšli s petrolejko iskat cigaro in ogorke. Oboje so ugasnjeno našli na zemlji. Nato so celo noč s škafi, napolnjenimi z vodo, sedeli in se tudi sprehajali okoli kozolca. Na srečo ni zagorelo. Zjutraj mi je dedek dal nekaj vzgojnih na rit, babica pa mi je pojasnila, zakaj se morajo vedno pod kozolcem pograbiti vse bilke sena. Nato sta zmolila še v zahvalo svetemu Florjanu, da je obvaroval kozolec pred požarom. Toliko so pomenili kozolci našim prednikom. Danes pa vedno bolj izgubljajo prvotni namen. Morda pa bi se dalo iz njih narediti zanimivo turistično ponudbo! V naši vasi imajo nekateri kozolci tablico Turistične zveze Slovenije. Sama sem že bila v gostilni pod kozolcem. V poletnem času bi jih lahko ponudili turistom za prenočišča. To bi bilo zanje posebno doživetje! Bodimo ponosni na kozolce - našo dediščino - in jih ne podirajmo. Marija Grandovec, 6. a Kozolec in mala deklica Kozolci Nekega dne se je majhna deklica sprehajala po polju in zagledala kozolec. Splezala je nanj in se na podstrešju kozolca igrala, da je skrivna agentka, ki raziskuje kozolce. Nekaj časa se je igrala, nato pa je ugotovila, kako lep je ta kozolec. Odšla je do svoje stare mame in jo vprašala, kako se naredi kozolec. Babica ji je povedala, da za gradnjo potrebujemo veliko lesa in malo betona za temelje. Pomembno je, da je les posekan in obdelan v času med veliko in malo mašo, ker je takrat v najboljšem stanju. Ogrodje kozolca zabetonirajo v temelje in vanj v predhodno izvrtane luknje vstavijo late. Spodnji del kozolca je tako narejen. Potem ogrodje zvežejo in nanj položijo deske za tla ali podstrešje, nanje spet vežejo les v križe. Po navadi na vsaki strani spet položijo deske. Postavijo ostrešje, tega na obeh straneh zaprejo z deskami, v katere zarežejo oblike, ki so običajne za ta okoliš. Motivi so večinoma različni križi, včasih je deteljica, kelih, srce ipd. Deske so tudi lepo obrezane. Strešniki so praviloma glineni in rdeče barve, čeprav vidimo tudi druge barve. Kozolec je tako narejen in pripravljen za svoj namen - služiti umnemu gospodarju. Še isti dan je deklica vprašala dedka, ali je graditi kozolec težko delo. Povedal ji je, da je zelo rad delal kozolce. Zgradil jih je šest in nobeden ni bil isti kot drugi. Dedek je pokazal deklici dve debeli knjigi o kozolcih. Skupaj sta pregledala slike in se ob njih dolgo v večer pogovarjala. Naslednji dan je knjigi pokazala svojim prijateljem. Odšli so do kozolca, brali in gledali knjigo ter iskali podrobnosti in značilnosti. Ko so prijatelji odšli domov, so svojim družinam razlagali, kaj novega so izvedeli o kozolcih. Deklica se je o kozolcih tako veliko naučila; včasih se je povzpela nanj in se tam tudi rada učila. O vsem tem je v svojih zrelih letih z veseljem pripovedovala svojim otrokom, ki so kozolce v podobni meri vzljubili in jih obnavljajo za prihodnje rodove. Če bo dočakala vnuke, bo pripovedovala tudi njim. Nikoli namreč ne vemo, ali nam ne bo v prihodnosti kozolec ponovno pomagal v takšni meri, kot je nekoč našim prednikom. Ula Prhaj, 6. a Kozolci so rjavi, iz lesa narejeni. Pod kozolec so včasih travo dali, da so pozimi kravi nastlali. Na kozolec lahko nasloniš svoj komolec. Na kozolec privežeš psa, da stara teta ne odnese ga. Na kozolcu je Jure enkrat bil, po senu rumeno tekočino zlil. Kozolec z lahkoto zagori, zato se na njem ne kadi. Danes je pod kozolcem delovni stroj, nikoli pa ni bil gnoj. Kozolcev je zdaj že dovolj, pa bom naredil lesen stol. Martin Kralj, 6. b Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 31 Kozolec pripoveduje Bilo je pred leti, ko so iz gozda pripeljali hrastov in dišeč smrekov les, iz katerega sem počasi rasel in se dvigal v vsej svoji lepoti proti nebu, da bi dosegel svoj namen. Stal sem tam na robu gozda sredi samotne kmetije s prijaznimi lastniki posesti. Moje delo je bilo, da sem prelepim nebesnim sončnim žarkom nastavljal travo, da se je posušila. Koruzne storže so obesili čez moje prelepe letve, dišeče kakor vosek, pozimi pa so me oblekli kot družinskega člana, da me ne bi zeblo. Otroci so se igrali v mojih kotičkih in enkrat bi me celo skoraj zažgali, če ne bi prišel kmet in jih ustavil. Toda kmalu so otroci odrasli, se poročili, starši so umrli in ostal sem sam samcat sredi samotne kmetije ob gozdu in nihče več se ni zmenil zame dolga leta. Poleti name ni nihče več obešal dišeče sveže trave, nihče se ni igral pod mojim okriljem in nihče več me pozimi ni oblekel. Tako so minila leta in leta in venomer me je zeblo. Nekega dne pa so kmetijo spremenili v gostilno in ljudje so me začeli občudovati in moj prelepi zgodo- vinski vonj jim je dišal. Spet sem zavohal vonj svežega lesa, ki so ga pripeljali, da bi me obnovili. Iz mene so naredili sicer sodobnejši kozolec in nisem več služil prvotnemu namenu, toda bilo mi je všeč, saj se danes otroci spet igrajo pri meni. Zgoraj so tako nastali prostori, iz katerih se razlega prečudovit otroški smeh. Četudi nisem več to kot prej in ne služim več shranjevanju trave, mi je tako všeč, saj se je v meni ponovno prebudilo življenje. Klara Šinkovec, 7. a Zlato priznanje na tekmovanju iz angleščine v 7. razredu Učenke 7. a razreda OŠ Dobrepolje, Klara Šinkovec, Gaja Svetec in Mija Hočevar, so na državnem tekmovanju iz angleščine osvojile zlato priznanje. Helena Erčulj, mentorica Tekmovanje za sedmošolce organizira Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia. Tekmovanje je potekalo na šolski in državni ravni. Tekmovalci sodelujejo tako, da svoje prispevke sestavijo v spletni aplikaciji »Voi-cethread«. Letošnja tema je bila MASTER CHEF RELAUNCHED. Učenke so tako postale članice »komisije oddaje Master Chef« in so v spletni aplikaciji Voicethre-ad predstavile in komentirale britanske jedi ter določile zmagovalno jed v duhu omenjenega resničnostnega šova. Učenke 7. a razreda so predstavile tri tipične britanske sladice, ki so jih doma tudi pripravile in poskusile. Vse skupaj so odlično predstavile tako z lastnimi fotografijami kot tudi pisnimi in posnetimi komentarji s pomočjo spletne aplikacije in določile zmagovalno sladico. Na šolskem tekmovanju so dosegle 94 % vseh točk in se tako uvrstile na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju izdelek pregleda državna tekmovalna komisija in tam so učenke dosegle 91 % točk in osvojile zlato priznanje. Njihov izdelek si lahko ogledate in poslušate na internetni povezavi: https:// voicethread.com/share /10243649/. Zlatim nagrajenkam iskreno čestitam in jim želim še veliko uspešnih in ustvarjalnih izzivov. ■ "Preteklost nam ne pripada več, kdo ve, ali prihodnost bo; edina pretanjena rezina časa, ki nam je dana in ki jo moramo napolniti z zasluženimi dejanji, je sedanji trenutek." Wilhelm Muhs 32 Naš kraj ■ marec 2018 Veliki uspehi naših učencev na tekmovanju v alpskem smučanju Letos je zima zelo bogata s snegom in dolgotrajna, zato se spodobi, da se pri pregledu športnega dogajanja javljamo tudi z alpskega smučanja. Tekmovanje se je odvijalo v stari dobri Kranjski Gori, ki je ponovno postregla z obilico dobre volje med smučarji. Alenka Leskovar Dogodek so ovekovečili izredno lepo vreme in odlični rezultati naših tekmovalcev. Smučarji so uživali na svežem zraku v sončnih žarkih, zato so imeli še več volje, da se zagrizeno, brez strahu spustijo navzdol po belih strminah, zagreto in divje, ampak z veliko mero preudarnosti. Smučanje namreč ne dopušča brezglavosti, zaletavanja in nepotrebnega tveganja. Tekmovalci so bili razporejeni v različne kategorije, v katerih so opravili eno vožnjo. Skupaj je nastopilo več kot 200 smučarjev iz Ljubljane, Novega mesta in širše okolice. ENEJ STRAH je bil naš adut, ki je upravičil in presegel naša pričakovanja, saj je postal veliki zmagovalec v svoji kategoriji, pobral je vse lovorike, ki jih je lahko osvojil. Okitil se je z dvema naslovoma, zasedel je 1. mesto na medobčinskem tekmovanju in 1. mesto na področnem tekmovanju. Je izreden smučar in tekmovalec, saj je dosegel najboljši čas med vsemi neka-tegoriziranimi tekmovalci. Pri tem moramo pojasniti, da v to kategorijo sodijo učenci, ki ne trenirajo oz. ne nastopajo na uradnih tekmovanjih. Lahko bi rekli, da je bil absolutni zmagovalec med učenci od 6. do 9. razreda. V borbi z zavoji med vratci je zable-stela in se vrhunsko odrezala KATARINA GRM, ki je zasedla 1. mesto na medobčinskem tekmovanju in nato še 2. mesto na področnem tekmovanju. Njen rezultat nas še toliko bolj veseli, saj se mnogi spomnite, da se ji je lansko leto po odlični vožnji odpela smučka in žalost je bila izjemna. To je pravi dokaz, da nas en poraz ne sme potreti, ampak se moramo truditi in vztrajati naprej, prišli bodo tudi rezultati. Dobro se je odrezal tudi MARK STRAH, ki je zasedel 2. mesto na medobčinskem tekmovanju, medtem ko se je na področnem tekmovanju uvrstil na 6. mesto. Vsi skupaj pa smo preživeli en čudovit dan v naravi, v pravem zimskem veselju. ■ Področno tekmovanje v namiznem tenisu Če smo v prejšnjem športnem prispevku zavili na sneg, je prav, da se oglasimo tudi s svojih dvoranskih športnih prizorišč, kjer se v mrzli zimi učenci borijo lepo na toplem, v kratkih majicah in hlačkah. V mislih imamo področno tekmovanje v namiznem tenisu, ki ga vsako leto pripravi OŠ Preserje. Alenka Leskovar Tekmovanje v namiznem tenisu, ki je eden od paradnih konjev naše šole na športnih tekmovanjih, se je odvijalo v februarju in smo se ga udeležili zelo množično, saj je našo šolo zastopalo kar 12 učenk in učencev. Zelo nas veselita takšna udeležba in takšno navdušenje naših tekmovalcev, predvsem pa dejstvo, da se ne ustrašijo tekmovanja. Tekmovanje jim ne prestavlja strahu, ampak izziv. Tekmovanje je vedno možnost za lastno napredovanje, četudi ne dosežeš navzven vidnega uspeha, kot so prva tri mesta, saj vendar vsi ne morejo biti na stopničkah. Že samo soočenje z boljšimi tekmovalci nam pomaga izboljšati samega sebe, izboljšati taktiko in tehniko. Bistveni pa so žar tekmovanja, pričakovanje in borbeni duh, ki tudi tokrat v OŠ Dobrepolje ni razočaral. Naši učenci pa se niso samo borili, ampak so si na koncu tudi res izborili vidna mesta. Tudi tokrat odlični rezultati niso izostali. Kar dvakrat se nam je uspe- lo povzpeti na zmagovalni oder, saj smo osvojili dve tretji mesti. KARIN BUTALA je osvojila 3. mesto med starejšimi deklicami, MAJA AŠIČ pa prav tako 3. mesto med mlajšimi deklicami. Ekipno smo se uvrstili na 4. mesto. Ekipna tekmovanja pogosto najbolje pokažejo sodelovanje in timskega duha. Najlepše je videti učence iz skupne ekipe, kako vzpodbujajo drug drugega k boljšemu rezultatu. Zaradi velikega števila nastopajočih Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 33 je tekmovanje kar dolgo trajalo, vendar učenci niso bili utrujeni, pač pa predvsem dobre volje in srečni. Mogoče je bil kdo jezen zaradi preveč napak in dobrega nasprotnika, ampak bo drugič bolje, so si dejali. Na koncu naj naštejemo še učence, ki so zastopali našo šolo: KARIN BUTALA, MAJA AŠIČ, JULIJA ADAMIČ, TJAŠA STRNAD, NATALIJA ERČULJ, MARK GRM, DANIJEL BREZO-VAR, ERIK AŠIČ, JAKA GRANDOVEC, NAL FINK, MARK SVETEC in NADJA ADAMIČ. ■ Proslava ob materinskem dnevu v PŠ Struge Materinskega dne brez Anne Marie Jarvis, ki je 12. maja 1907 priredila srečanje v spomin na svojo mamo, ne bi bilo. Leto pozneje se je namreč začela zavzemati za to, da bi drugo nedeljo v maju uradno posvetili vsem materam. Pred lokalno cerkvijo je potresla 500 belih nageljnov in svojo željo izrazila v pismih, ki jih je poslala največjim funkcionarjem tistega časa. Njena želja je bila uslišana, saj je 8. maja 1914 ameriški kongres drugo nedeljo v maju uradno potrdil kot materinski dan. Karmen Kljun in Mojca Pugelj Na naših tleh se je praznovanje materinskega dne pojavilo po prvi svetovni vojni. Sprva se ga je praznovalo tako kot v ZDA, 15. maja, pozneje se je praznovanje prestavilo na 25. marca. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je ponovno v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje. Pomladno okrašena avla, za kar se zahvaljujemo mentorici Svetlani Jaki-movski Rodic in učencem 9. razreda, je bila v sredo, 21. marca, polna obiskovalcev. Učenci in učitelji smo v sodelovanju z Občino Dobrepolje organizirali pester program. Vodja šole, Mojca Pugelj, je v uvodnem pozdravu zbrala mozaik misli o družini. Sledil je pester šolski program. Najprej so vse prisotne razveselili učenci od 1. do 5. razreda. Predstavili so se s plesom in s petjem. Naslov postavitve je bil Izak, Jakob, Abraham, mentorici sta bili Mojca Pugelj in Karmen Kljun. S harmoniko jih je spremljal Janez Ferkulj, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. S pesmico Dva majcena šopka smo pobožali srca svojih mamic in babic. Potem smo za nekaj veselih in poskočnih trenutkov oder prepustili fantom iz ansambla Popotniki. Svoj program smo nadaljevali z recitacijami učencev 1. razreda pod mentorstvom Cvetke Košir. Šolski pevski zbor se je pod mentorstvom Petre Jerič predstavil s pesmima Pedenjped in Sedem lisičic. Učenci glasbene šole, Mar- tina Struna, Mia Križan in Eva Pugelj, so suvereno zaigrali na prečno flavto, kitaro in kljunasto flavto. Hvala njihovim mentorjem. Kako se raztegne meh, pa sta nam pokazala Janez Ferkulj in Neža Pugelj. Otroci iz družine Ferkulj, Janez, Maks in Zala, so nas ganili do solz. Janez Ferkulj je ponovno raztegnil meh, Maks in Zala pa sta zapela pesem Tri planike. Sledil je nastop ene od desetih vasic naše fare, ki ima posrečene vaščane. Ta vasica 34 Naš kraj ■ marec 2018 je Paka. V duhu humorja so se predstavili taki, kot so. V veliko pomoč jim je bil naš župnik Marinko. Morda nas prihodnje leto v svet humorja popeljejo vaščani katere druge struške vasice. Za konec smo se spet prepustili glasbi svojih gostov. Iskrena hvala županu, Janezu Pavlinu, zdaj že za nekajletno sodelovanje. Skozi vse točke programa nas je pogumno vodila Neža Pugelj. Krajanom Strug smo pripravili pester program. Res smo majhna šola, a imamo veliko srce in v naš program je bilo vloženega veliko truda. Vsak dan se za šolskimi vrati zapiše nova zgodba in ena takih je bila tudi letošnja proslava. Ponosni smo, da ste bili del nje tudi vi, ki ste si vzeli čas in nas prišli pogledat, saj se trudimo za vas. ■ Člani PGD Zdenska vas v gosteh na občnem zboru PGD Vrhnika V soboto, 3. marca, se je 5 članov PGD Zdenska vas na povabilo PGD Vrhnika udeležilo njihovega občnega zbora. Mateja Lohkar, PGD Zdenska vas Gasilci PGD Vrhnika so ob velikem požaru v Kemisu, ki se je zgodil maja 2017, izgubili skoraj vso opremo in zaščitna sredstva. Zato smo navezali stik s svojim članom Albinom Vidrihom, ki živi na Vrhniki in je aktivni operativec v PGD Vrhnika. Nemudoma smo nabrali opremo in zaščitna sredstva, ki jih mi ne bi nujno pogrešali, in priskočili na pomoč vrhniškim gasilcem, da so bili z našo pomočjo zopet operativno društvo. Naša oprema jim je še kako prav prišla že naslednji dan, ko so imeli intervencijo - travniški požar. Veliko poškodovane opreme so že zamenjali, sredstva za nakup opreme so v celoti zagotovile okoliške občine. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika deluje od leta 1878. V GZ Vrhnika so vključene občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, v katerih skupaj deluje 16 prostovoljnih gasilskih društev. Tudi v njihovem društvu skrbijo za dobre med-generacijske odnose, dobro sodelujejo z občino in z drugimi PGD v GZ Vrhnika. Letos so dobili novo prostovoljno gasilsko društvo, kar si predsednik GZ Vrhnika šteje za velik podvig v gasilstvu. Tudi pri njih je bilo letos volilno leto. Za novega predsednika so izvolili Albina Vidriha, ki je tudi podporni član PGD Zdenska vas. Gasilska zveza Vrhnika in Občina Vrhnika sta se nam s plaketo zahvalili za pomoč v obliki opreme in zaščitnih sredstev po požaru v Kemisu, ker smo s tem dejanjem zagotovili, da je bilo PGD Vrhnika operativno. Na koncu občnega zbora smo si ogledali novo gasilsko vozilo GVC 16/25 na podvozju MB Atego 1530. Med PGD Zdenska vas in PGD Vrhnika se tudi v prihodnje obeta dobro sodelovanje. V službi ljudstva. Na pomoč! ■ Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 35 Priznanje Gasilski zvezi Dobrepolje ob dnevu civilne zaščite V četrtek, 1. 3. 2018, je potekala osrednja slovesnost ob dnevu civilne zaščite. Slovesnost je potekala na Brdu pri Kranju, kjer so bila med drugim podeljena priznanja nekaterim posameznikom in organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uroš Gačnik Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, prejemnikom priznanj in nagrad pa sta čestitala tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za obrambo Andreja Katič. Bronasti znak Civilne zaščite za pomoč pri reševanju in odpravi posledic vetroloma 2017 je tokrat prejela tudi Gasilska zveza Dobrepolje. Priznanje je prevzel predsednik GZ Dobrepolje. Priznanja za izjemno delo na področju zaščite in reševanja je letos prejelo 358 posameznikov oziroma organizacij, in sicer 217 bronastih, 77 srebrnih in 33 zlatih znakov, 30 plaket ter kipec Civilne zaščite. Na prireditvi je bilo podeljenih 45 priznanj, preostala pa so bila podeljena na 13 regijskih prireditvah na začetku marca. ■ Tretji gasilski kviz Spojka 16. 2. 2018 se je 32 ekip iz regij Ljubljana I, Ljubljana II, Gorenjska in Notranjska srečalo že na sedaj tradicionalnem 3. medregijskem kvizu Spojka. Prvo tekmovanje je bilo zasnovano na povezovanju regij Ljubljana I in Ljubljana II, sedaj pa je to povezovanje preraslo že na štiri regije. Uroš Gačnik, foto: Klemen Zibelnik, PGD Dvor Kot do sedaj je pripravljalno nalogo prevzela Marija Kunstelj z ekipo v povezavi z Andrejo Lenarčič, ki je bila tudi organizatorka in gostiteljica srečanja. Kviz se je odvijal v prelepo okrašeni dvorani gasilskega doma v Bevkah. Spojka je potekala v sproščenem, prijateljskem vzdušju z obilo tekmovalnega duha. Veselilo me je dejstvo, da so se nekateri člani ekip pomešali med druge ekipe in med tekmovanjem in druženjem tako kovali nova poznanstva. Tokrat sem se v vlogi tekmovalca preizkusil tudi sam in moram priznati, da je bilo zabavno, poučno ter veselo, ko smo člani ekipe stikali glave in razmišljali, reševali vprašanja, križanko, iskali skrite besede ... Ob razglasitvi rezultatov je bilo poskrbljeno tudi za praktične nagrade, ki jih je dobila vsaka sodelujoča ekipa. Na kvizu so bili prisotni trije predsedniki regij: Franc Bradeško, Vinko Keršmanc in Uroš Gačnik, ki so pohvalili tovrstno druženje in zaželeli vsem dobro počutje, obilo znanja ter sreče. Spojka je tokrat res opravičila svoje ime in tako spojila nove ljudi, ki so se po koncu tekmovanja zadržali v prijetnem druženju, pogovoru, izmenjavi izkušenj, idej ... Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali, da je bilo srečanje izvedeno na visoki ravni. Vsi, ki tokrat niste našli časa ali volje, da bi se udeležili Spojke, lepo vabljeni prihodnje leto. ■ 36 Naš kraj ■ marec 2018 Pogovor s čebelarjem g. Stanetom Godcem Na kratko smo g. Staneta Godca omenili že v prejšnji številki Našega kraja. Je eden najstarejših članov čebelarskega društva in hkrati član z najdaljšim stažem - neverjetnih 61 let. V pogovoru se je izkazal kot prava enciklopedija, posebej pa se mi je vtisnilo v spomin, kako zavzeto razlaga o čebelah in kako naju je skozi pogovor popeljal v neke druge čase. Je neverjetno pronicljiv, vitalen in kdo ve, če lahko del zaslug za to pripišemo čebelam, njihovi energiji in medu, katerega velik porabnik je. Ana Kaplan Novak in Robert Cimerman Vaše članstvo v ČD Dobrepolje traja že neverjetnih 61 let. Ste tudi eden najstarejših članov društva in imate bogate izkušnje na področju čebelarstva. Začniva na začetku vaše čebelarske poti -kako se je pravzaprav začela? Kdo vas je navdušil? Ste bili čebelar še pred včlanitvijo v društvo? Čebele sem imel od osmega leta, sosed, Erjavčev stric, je bil čebelar in za našo hišo so rastle tri velike hruške. Kadar so čebele rojile, so se vedno usedle na ta drevesa, zato me je stric prosil, če mu pomagam loviti roje. Kako so me po-pikale! Tako je bilo do 12. leta, nato pa mi je dal prvo družino v kranjiču (op. p.: najstarejši čebelji panj). Iz te družine sem naredil tri in sem jih dolgo imel. V tistih časih ni bilo sladkorja, kot ga poznamo danes, imeli smo »kangl cukr«, ki je prispel v 200-litrskih sodih, bil je kot kamen in so ga razbijali s kladivi, da je razpadel na kose. Sladkor je bil dragocen in čebel nismo mogli hraniti s sladkorjem (op. p.: roj je treba hraniti s sladkorjem, zlasti če ni paše). Imeli pa smo tepke, ki smo jih posušili in skuhali v vodi, s tem pa hranili čebele. In čebele so preživele. Primitivno, ampak učinkovito. Ko sem bil star 16 let, sem si kupil neke stare panje, od katerih ni bilo veliko koristi, saj so bili v slabem stanju. Nato mi je dal Erjavčev sosed tri panje, nekaj sem jih dokupil in imel sem 10 družin. Opravljali ste tudi funkcijo predsednika društva. Koliko let ste mu predsedovali in kaj štejete med svoje najpomembnejše dosežke? Ste opravljali še kakšno drugo funkcijo v društvu? Predsednik društva sem bil 20 let, med letoma 1990 in 2010, v tem času so ustanovili tudi občinsko čebelarsko zvezo med društvi Dobrepolje, Ivančna Gorica, Stična, Grosuplje in Krka. V Grosuplje sem hodil na sestanke, na Blatu so zgradili čebelarski dom. V društvu smo v tem času uredili blagajno, v kateri je moralo biti vedno nekaj denarja za potrebe društva. Mladim sem pomagal pri čebelarskih začetkih, eno leto sem podaril kar 18 rojev. Lani sem podaril tri. Me pa žalosti, da veliko čebelarjev zgublja družine, da jim čez zimo pomrejo. Včasih smo imeli v Dobrepolju tudi čebelarski krožek, mentor je bil pokojni Lojze Miklič, pomagal pa mu je Čadek. Podjetje Medex je podarilo štiri panje, čebelarji pa so vanje naselili čebele. Vendar so nevestni čebelarji za svoje potrebe iz panjev pobrali matice in družine so pomrle. Še v času predsedovanja sem dal upravnemu odboru društva pobudo, da bi zgradili društveni čebelnjak, vsak bi prispeval nekaj lesa in vložil nekaj dela, pa bi ga imeli. Žal ga še vedno nimamo, birokracija pa je vedno hujša. Še nečesa sem se spomnil: Jernejev stric, brat od Antona Klinca, je bil v odboru zadruge. Takrat je delovala Poslovna zveza Kočevje in je predlagal, da bi čebelarjem dali prostor za čebelnjak (op. p.: čebelnjaku pravi »čebelnik«) v Vrbovcu (op. p.: vas med Strugami in Kočevjem). Z našimi predniki (čebelarji Erjavčev stric, Frkulov stric iz Zdenske vasi, Čadek, Lojze, Mihlevc, Mišček iz Male vasi, Pepnik in Žukovec) smo zgradili zidan čebelnjak za 120 panjev, posadili smo kostanje in vozili čebele na pašo - s konji in vozom. Kasneje so v zadrugi kupili kamionček Fiat 615, bencinarja, in so čebele peljali v Vrbovec na pašo. Tik pred ciljem je voznik zapeljal v mokro travo, in ko je speljal, so trije panji padli s kamiončka. In od takrat naprej niso več vozili čebel na pašo v Vrbovec. Čebelnjak je sedaj uničen. Ko sem bil izvoljen za predsednika, so me prosili, da ponovno obudimo ta čebelnjak, vendar je bil vpisan v knjigah zadruge. V njem Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 37 so bile naseljene čebele nekega drugega čebelarja, ki jih ni hotel odstraniti. Takrat je kočevsko gospodarstvo zemljišča v Vr-bovcu razparceliralo za vikende in s tem tudi zemljišče, kjer je stal čebelnjak. Ponudili so nadomestno zemljišče, ki pa ni bilo ustrezno, pa tudi selitev čebelnjaka je bila nemogoča. Zdaj opravljam funkcijo praporščaka, 7 let je, odkar nisem več predsednik društva. Tehnologija čebelarjenja se ves čas spreminja. Kako bi vi opisali te spremembe, odkar čebelarite? Včasih smo imeli lesena točila. Bili so še časi Jugoslavije, lotil sem se točenja medu, točilo pa je puščalo. Moral sem prenehati, zapeljal sem se v Ljubljano in kupil novo točilo, na katero sem leto kasneje montiral še motorček. Leseno točilo je izdelal pokojni sosed, ki me je navdušil za čebele, to točilo je potovalo po celem Dobrepolju, orodje smo si posojali. Čebelariti sem začel v kranjičih, leta 1954 sem prešel na AŽ-panje (op. p.: panji, v katerih so okvirčki za satje). Okvirčke je izdeloval Erjavčev sosed. Vse uporabljene okvirčke smo prekuhali v svinjskem kotlu, ožičili in ponovno uporabili. Ni bilo denarja, da bi kupovali nove. Po prehodu na AŽ-panje deset let ni bilo dobre letine, niti kaplje medu in nobenega roja, tako da je Erjavčev stric, ki je imel več kot 30 družin, hotel kar odnehati. Nato pa je prišlo leto, ko je bilo medu ogromno. V petih dneh so prinesle 6 kg medu (op. p.: po panju). Bil je ravno čas košnje in nisem pravočasno stočil medu, sicer bi lahko točil dvakrat. Tudi paše med vasmi se zelo razlikujejo, v Zdenski vasi je medenje veliko boljše kot na Cesti, v Mali vasi je kar dobro, najbolj pa medi v Zagorici in Bruhanji vasi. Za Kompolje ne vem, so preveč oddaljene za hoditi peš. So pa v Kompoljah točili cvetlični, lipov in hojev med, pa v Zagorici tudi lipovega. Zaščitne opreme ni bilo nobene. Če me je čebela pičila v glavo, en teden nisem mogel odpreti očesa. Nekega leta smo spravljali seno pred dežjem, šel sem domov po voz, med potjo pa je veter v neko grmovje prinesel roj. Doma sem na voz naložil kranjiča, se vrnil, in ko sem hotel vanj ujeti čebele, so me napadle, jaz pa sem padel v nezavest. Ko sem se zbudil, so čebele še vedno lezle po meni. Po tem dogodku pa nisem imel nikoli več težav zaradi čebeljih pikov. Imel sem srečo, da se takrat nisem zadušil, očitno pa sem postal imun. Kot vemo, so se varoje v Sloveniji pojavile leta 1979 in kranjska sivka od takrat ne more več preživeti brez pomoči čebelarja, saj zajedavec prihaja iz Azije in mu naša čebela ni kos. Kako ste se takrat spoprijeli s to nadlogo, kako ste se čebelarji poučili o njej? Je bilo na začetku veliko izgub čebeljih družin? V tistih časih je podjetje Gorenje prodajalo pralne stroje na Kitajsko, in ker je šlo za blagovno menjavo, so Kitajci poplačali z medom, ki je z ladjo prispel v Črno goro. Med so prepeljali v skladišče, kamor so vdrle čebele in poleg medu s seboj odnesle še varoje. Predvidevali so, da se bo okuženost z varojami širila v radiju štirih kilometrov letno, vendar so tudi Dobrepoljci vozili čebele na pašo v Črno goro, in tako so že leta 1981 varoje prispele v Dobrepolje. Takrat sem veliko hodil k starejšim čebelarjem po informacije. Šel sem v Kompolje k Antonu Klincu, ki je bil zelo pameten in čebelar s srcem. Bil je začetek aprila 1982 in Anton mi pravi, da je ob vse čebele, panji so bili prazni. Varoje so najprej udarile v Kompoljah. Anton je želel od mene kupiti kakšno družino, vendar sem mu jih podaril. Naslednje leto sem pa jaz ostal brez vseh čebel pa tudi drugi čebelarji po Dobrepolju. Takrat mi je Anton vrnil uslugo in mi podaril eno družino, ki sem jo še v tistem letu namnožil na štiri družine. Naslednje leto sem na Vrhniki ku- pil še pet družin. Od takrat naprej ves čas ohranjam število družin med 24 in 25. Prvo zdravilo proti varojam je bil »ko-rač«, to je bil papir, »valovitka«, ki si jo zažgal. Vendar je bil to »Blažev žegen«. Nato se je pojavilo zdravilo dalmatinec, to je bila tekočina, ki prav tako ni učinkovala. Nato je Lojze Miklič pripeljal nekakšne smrekove letvice, ki so jih namočili v neko zdravilo, in to je učinkovalo. Takrat je skrb za zdravila že prevzela Čebelarska zveza Slovenije, tri vrste zdravil je bilo na voljo, izbral sem bayvarol. V tem času sem bil predsednik društva in sem vsakemu čebelarju odnesel zdravilo na dom. To zdravilo obstaja še danes, vendar ni več enako, varoje so postale odporne proti njemu. S koliko čebeljimi družinami čebe-larite, kakšen med pridobivate, pridobivate tudi druge čebelje pridelke? Če se ne motim, skrbite tudi za opuščeni čebelnjak v gozdu pri Predstrugah? Imam čebelnjak na Vodicah, 11 družin, doma imam 16 družin, pokojni Pre-lesnik pa mi je dal v varstvo svoj čebelnjak v Predstrugah. Ravno v petek sem bil tam in so tako lepo letele. Tri družine so naseljene v njem, prostora pa je za 24. Naredil sem še nov čebelnjak, kamor bom preselil čebele, in prevozni čebelnjak, da bom premestil čebele, kjer bo paša. Pridobivam samo med - kolikor jim vzamem, toliko moram nadomestiti s sladkorjem, da preživijo zimo. Drugih pridelkov čebelam ne jemljem, saj jih ne morem nadomestiti. 38 Naš kraj ■ marec 2018 Ste sami velik porabnik čebeljih pridelkov? Letno doma porabimo 60 do 80 kilogramov medu. Delo s čebelami je včasih tudi težko in ob točenju medu ni dovolj zgolj en par rok. Imate nasledstvo oz. pomočnike? Ste navdušili za čebelarstvo koga v svoji družini? Sin je alergičen na čebelji pik, čebelam se mora izogibati. Nimam nobenega čebelarskega naslednika, razen če se bosta zanje navdušila vnuka, Nik in Ula. Kadar točimo med, pridejo na pomoč obe hčeri in zet. Kaj pa vam pomenijo čebele in delo z njimi? Ste kdaj utrpeli tako velike izgube, da ste hoteli odnehati? Ne čebelarim zaradi profita, pridelkov ne tržim. Delo s čebelami mi je v veselje, čebele so za mojo dušo, imam jih rad s srcem, skrbim, da ohranjam enako število družin. Vse družine sem izgubil samo takrat, ko so se prvič pojavile varoje. Star pregovor pravi »sneg leži sto dni, čebele mori«. Sam sem dvakrat doživel, da je sneg ležal tako dolgo, da je žito zgnilo, čebele pa so preživele. Menite, da kmetje dovolj dosledno upoštevajo navodila za pravilno škropljenje, da s tem ne ogrožajo čebel? Zelo sem pozoren na škropljenje, kakšnega kmeta tudi opozorim, naj škropi zvečer. Žal vsi ne upoštevajo teh pravil. Čebelarska sezona se bo kmalu začela, zima je opravila svoje, kakšni so vaši čebelarski načrti za naslednjo sezono? Star sem 80 let, želim si, da bi društvo delovalo še naprej. Da bi mladi prevzeli odgovornost. Rad bi bil zdrav in želim si, da bi bili čebelarji med seboj prijatelji. Kako pa gledate na velik uspeh, ki ga je dosegla ČZS ob pomoči Vlade RS, da je Generalna skupščina OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel? Decembra sem bil na sprejemu pri predsedniku Pahorju, ki ga je priredil za slovenske čebelarke in čebelarje. Veliko nas je bilo, vendar čebele zaradi tega nimajo veliko koristi. Veliko denarja se nameni za čebelarstvo, vendar denar ne pride do čebelarjev. Hvala za pogovor in želimo vam uspešno čebelarsko sezono. ■ Med je več kot sladilo Sladkor s kemijskim imenom saharoza je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni proizvod ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Prim. Peter Kapš, dr. med. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, jo obdelajo, ji dodajo izločke svojih žlez, jo zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, proti-bakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano. Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa, in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsne-ga ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti frukto-zo in glukozo pa tudi disaharide, kot sta c7sWm tiM6Lif19«lViiAH.[]Viltti trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez. Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 39 ] A . A preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Ta je slajša od glukoze. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in izboljšanje zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju. Zavedati se moramo, da pri sladka-nju tekočin (čaja, kave ...) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi. Prim. Peter Kapš, dr. med., je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu Novo mesto, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, dodatno se je izobraževal tudi na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik in na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija), Čokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in zdravje. Čebelarsko društvo dobrepolje vabi vse, ki bi želeli kaj več izvedeti o življenju čebel in njihovi ogroženosti, na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 20. 4. 2018, ob 19. uri v Modri dvorani Jakličevega doma. Tokrat smo za vedoželjne pripravili ogled dokumentarnega filma Več kot med.1 Več kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni čebelji krizi, ki se ponaša z nekaterimi izmed najosupljivejših posnetkov čebel, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. Čebele so postale podobne delavkam za tekočim trakom. Več kot med ni običajen dokumentarec o naravi, ki bi švigal od enega kotička sveta do drugega v prizadevanju, da razvozla skrivnost nenadnega in drastičnega upada svetovne čebelje populacije ter da razkrije njegove uničujoče posledice za prehranjevalno verigo. Namesto tega si vzame čas in skuša težavo razumeti z zornega kota protagonistov zgodbe - čebelarjev in čebel. Ta posvetitev v osupljivi svet čebel, delo švicarskega filmarja Markusa Imhoofa, ki tudi sam pripada dolgemu rodu čebelarjev, nam pokaže, da celo idilično okolje Alp ne zagotavlja imunosti pred posledicami industrializacije čebelarstva. Na kocki je vsekakor veliko več kot med. Po ogledu filma sledi razprava o čebelah in njihovem pomenu za pridelavo hrane ter obstoj človeštva. Lepo vabljeni. 1 Festivali, nagrade: nemška filmska nagrada 2013 za najboljši dokumentarec, avstrijska filmska nagrada 2013 za najboljši zvok, švicarska filmska nagrada 2013 za najboljši dokumentarec in najboljšo glasbo, najboljši dokumentarec Santa Barbare 2013, bavarska filmska nagrada 2013 za najboljši dokumentarec, nagrada romy 2013 za najboljši dokumentarec in najboljšo produkcijo, nagrada občinstva Solothurner Filmtage 2013, Locarno 2012, Toronto 2012, IDFA 2012 in Festival dokumentarnega filma Ljubljana 2013. 40 Naš kraj ■ marec 2018 Začetek gobarske sezone - Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje Zima se še ni povsem poslovila, gobarji pa že brusimo pete, kako se bomo podali v bližnje gozdove in na nam znane skrivne kotičke, da pogledamo, ali so že začele rasti prve gobe letos. Gerta Gregorka, DGŠŠ Najbolj znana in ena prvih pomladanskih gob je marčna polževka, ki je ne nabirajo le gobarji, ampak jo rade izkopljejo in pojedo tudi divje živali. Raste od februarja do maja v iglastih, listnatih, najraje pa v mešanih gozdovih, pod listjem, posamezno ali v skupinah. Te ne moremo zamenjati z nobeno drugo gobo, ker v tem času ne raste nobena njej podobna goba, ne užitna ne strupena. Poznamo jo tudi pod domačimi imeni: marčnica, marčev-ka, podmahovka, velikonočnica, snežka. Čeprav je splošno znano, da spomladi ni posebej strupenih gob, pa le ni čisto tako. Prav med smrčki se skriva njim podobna, vendar strupena zamenjava, pomladanski hrček. Pomladanski hrček je dolgo veljal za užitno gobo, vendar pa so se občasno posamezniki zastrupili prav z njim. Danes vemo, da je surova goba smrtno nevarna, strup giromitrin, ki ga vsebuje, pa je močno hlapljiv, tako da lahko z vdihavanjem hlapov pri kuhanju nastopi smrt. Raste od februarja do maja v iglastih gozdovih, predvsem pod borovci, na golih tleh (najraje peščenih), ob štorih ali v travi. Za gobarje pri nabiranju smrčkov torej velja previdnost, če jih res dobro ne poznate, jih pustite v naravi. Ker je v Sloveniji gobarjenje zelo priljubljena oblika gozdne rekreacije, morda ne bo odveč, da na začetku gobarske sezone podamo nekaj koristnih nasvetov in pravil, ki jih moramo vsi upoštevati, ko se odpravimo v gozd. Obnašanje gobarjev, obiskovalcev gozdov določa več predpisov, in sicer: Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, Zakon o ohranjanju narave, Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv in Rdeči seznam gliv Slovenije. Pravi gobarji cenimo in spoštujemo naravo ter njene prebivalce in se temu primerno obnašamo: 1. Ne motimo živali v gozdu, hodimo tiho, ne kričimo in poslušamo le oglašanje ptic in šelestenje listja. 2. Ne odlagamo plastenk in podobnih predmetov v gozdu, saj gozd ni smetišče. 3. Ne uničujemo drevja in podrasti, ker s tem uničujemo pogoje za rast mi-koriznim gobam, ki živijo v sožitju z rastlinami in drevjem. Čuvajmo gozdove, saj so pljuča našega planeta. 4. Najpomembnejše za prave gobarje je, da ne brcamo, teptamo in uničujemo gob, ki jih ne poznamo. Za nami hodijo gobarji, ki te gobe poznajo in poberejo. Ne uničujmo najlepšega okrasa naših gozdov - gob. Za pravilno nabiranje gob mora imeti vsak gobar pravo opremo: 1. Pleteno košaro (predpisano z Uredbo o varstvu samoniklih gliv) ali podobno embalažo, ki mora biti zračna, da lahko trosi prosto padajo. Pravimo, da gobe sejemo. Trose pa raznašajo tudi živali in veter. 2. Nož (predpisan z Uredbo o varstvu samoniklih gliv), da lahko gobe očistimo na samem rastišču. 3. Palico za brskanje po listju in grmovju. 4. Oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Po gozdu nikoli ne hodimo v kratkih rokavih in kratkih hlačah, saj tvegamo, da se nas oprimejo majhni gozdni zajedavci - predvsem klopi, prenašalci zelo nevarnih obolenj. 5. Škornje ali visoki čevlje. 6. Kapo, ki nam obvaruje glavo. Pri nabiranju gob moramo biti še posebno previdni pri čisto mladih gobah, ki svojih značilnosti še niso povsem razvile. Ne smemo se zanašati na to, da pripadajo vse gobe, ki rastejo tesno ena ob drugi, eni in isti vrsti. Sredi užitnih gob lahko naletimo na posamezne primerke strupenih vrst. Če so gobe črvive ali so jih obžrli polži, to še ničesar ne pove o njihovi užitnosti za človeka; očitno je, da so za polže in insekte tudi najbolj strupene gobe neškodljive (prebavni trakt imajo drugače urejen kot ljudje). Nikoli ne nabiramo in jemo starih gob. Ne pozabimo, da v dežju mnoge gobe spremenijo svojo barvo in čvrstost. Pogosto postanejo temnejše in spolzke, robovi klobuka pa včasih prosoj- Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 41 ni. Močnejše deževje lahko izpere tudi nekatere od najpomembnejših znakov, kot na primer majhne bele krpice s klobuka rdeče mušnice in panterjeve mušnice. Prav tako lahko zaradi vremenskih vplivov ali polžev izgineta obroček na betu in lupina v dnišču. Zaradi tega moramo vedno upoštevati tudi druge značilnosti določene vrste gobe. Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi takšnih, ki jih ne prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi - pustimo jih nedotaknjene v naravi. Goba živi v gozdu v simbiozi z drevesnimi vrstami, je pa tudi hrana celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane čez podgobje. Zato je vsako uničevanje gob z vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost pa so tudi strupene gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce. Ne pretiravajte s količino. Posa- meznik lahko dnevno nabere največ 2 kg gob ali eno gobo, ki je lahko težja od 2 kg. Stran od zaščitenih gob! Prepovedano je nabiranje zavarovanih vrst gob, kot so knežja mušnica (karželj), kraljevi goban, vražji goban, žlahtni ded in še mnogi drugi. Gobe so v bistvu le kulinarični dodatek, ki jedi oplemenitijo, njihovo čezmerno in prepogosto uživanje pa je za zdravje lahko tudi škodljivo, saj so gobe precej težko prebavljiva hrana in jih ni priporočljivo dajati otrokom, mlajšim od 6 let. Če sumite, da ste se zastrupili z gobami, ne odlašajte, takoj v bolnišnico ali k svojemu zdravniku. Ne uživajte podarjenih gob, dokler niste prepričani o njihovi užitnosti (posvetujte se z determinatorjem - poznavalcem gob). Če pa ste se odločili, da si gobjo jed kljub nepoznavanju gob pripravite, je dobro, da kakšen primerek nepripravljene gobe shranite v hladilnik. Če pride do zastrupitve, jo vzemite s seboj k zdravniku, da lahko ugotovijo vrsto zastrupitve. Ob vseh teh nasvetih pa ne smemo nikoli pozabiti, nabirajmo in uživajmo le tiste gobe, ki jih zares dobro poznamo. Še veliko zanimivega o gobah, gobarjenju in zastrupitvah z gobami vam bomo povedali na predavanju, ki ga bomo organizirali v mesecu aprilu 2018 v Jakličevem domu na Vidmu. Pridružite se nam. ■ V A B I L O VABIMO VAS NA PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI, KI BO V MODRI DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA na VIDMU V ČETRTEK, 19. APRILA 2018, ob 18. uri, z naslovom: »Zaščitene vrste gob in gobe skozi letne čase«. Predava ga. VERONIKA TRATNIK - determinator samostojni svetovalec, članica Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje. VSTOP PROST - VABLJENI! DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOČEVJE IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam No, pa je minilo naše težko pričakovano letovanje. Teden je bil prečudovit, poln dogodkov, sprehodov ob obali in seveda plavanja. V času našega letovanja je v Delfinu letovalo kar 320 članov društev Pokrajinske zveze Črna na Koroškem. Pripravili so nam večer pesmi, recitacij in, kar je bilo najlepše, ples njihove folklorne skupine. Tudi letos nista manjkali tombola in gostja s kitaro, ga. Marjetka Popovska. Z njo je zapela vsa kavarna, kajti ona prepeva stare slovenske pesmi. V četrtek, 8. marca, so nas že pred zajtrkom prijetno presenetili natakarji in vsem ženam čestitali in podarili lep cvetlični aranžma. Zvečer pa smo si Dobrepoljci pripravili svoj 8. marec. Srečali smo se v mali kavarni, naročili pico in pijačo, Mirko je zaigral na svojo harmoniko, mi pa smo z njim zapeli. Tudi brez nageljčkov ni šlo, Milka in Vida sta jih podarili ženam in tudi našim »mučenikom«, ki so praznovali čez dva dni. Po vsem tem pa je nastopila še folklorna skupina iz Kopra. Praznovanje se je zavleklo tja do desete ure zvečer. Na cvetno nedeljo smo imeli občni zbor. Prisotni so lahko slišali, kaj in kako smo delovali v preteklem letu in kaj načrtujemo za leto 2018. Želim vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, veliko pirhov, šunke in potic. ■ 42 Naš kraj ■ marec 2018 Za prostovoljce Rdečega križa ne zmanjka dela December je bil za prostovoljke in prostovoljce Rdečega križa zelo delaven mesec. Pripravili so skromna darila in obiskali skoraj tisoč starejših, bolnih, invalidnih in osamljenih oseb doma ali v domovih za ostarele, Božičku za en dan pa so pomagali prinesti darila kar 250 otrokom našega območja. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Tri prostovoljke so se udeležile izobraževanja »Poskrbim zase« na Debelem rtiču. Rdeči križ se močno zaveda, kako zelo pomembni so prostovoljci, hrbtenica te organizacije, in kako zelo je potrebno, da imajo čim več različnega znanja in veščin zase ter za ljudi v stiskah, s katerimi se srečujejo. Poleg zanimivih predavanj so v skupinah izmenjevali izkušnje. Treba je širiti dobre, pozitivne izkušnje, saj te človeka osrečujejo, ga potrjujejo v njegovi koristnosti, da dobi nov zagon po neuspehih, odpravljajo se negativni vzorci ... Pogovarjali so se o različnih oblikah revščine pri nas in v svetu, o srečanju s smrtjo, kako je po vsaki težji situaciji, ko si nemočen, potreben razbremenilni pogovor z vodjo, strokovnjakom. Če ali ko smo preveč izčrpani, moramo znati reči ne in nas mora nekdo nadomestiti. Pomembno je, da si izmenjujemo dobre, koristne prakse, da živimo vrednote in načela prostovoljca, ker dejanja naredijo več kot besede. Konec decembra nam je podjetnik iz okolice Grosupljega podaril 2420 kg hrane in 509 kg higienskih artiklov v skupni vrednosti 3117,00 €. V novem trgovskem centru Lidl v Grosupljem je v decembru potekalo zbiranje hrane, ki so jo kupci darovali za ljudi v stiski. Zbrali so okrog 90 kg hrane v vrednosti pribl. 150,00 €. Podobno količino hrane smo preko Zavoda Dan odprtih src prejeli tudi iz Lidla v Vižmarjah v Ljubljani. Iskrena zahvala vsem darovalcem in podjetju Lidl za prizadevanje za ustvarjanje boljšega sveta! Podarjeno hrano in higienske artikle smo razdelili v januarju. V dvorani knjižnice Grosuplje smo 18. januarja pripravili sestanek s predstavniki vseh krajevnih organizacij RK Grosuplje. Pogovarjali smo se o opravljenem delu v preteklem letu in kako delo še izboljšati. Posredovali smo tudi navodila glede razdeljevanja pomoči, ki jo prejmemo iz ukrepa Evropske unije. Vabimo ljudi dobre volje, da se nam pridružijo kot prostovoljci pri našem humanitarnem delu. Za informacije pokličite 051 380 351. ■ LETOVANJE OTROK 2018 Za zdravstveno letovanje otrok in za kolonijo v letu 2018 imamo že narejeno rezervacijo na Debelem rtiču: • 9-dnevno letovanje: od 30. 6. do 9. 7. 2018, • 7-dnevno letovanje: od 30. 6. do 7. 7. 2018. Prijavnice in obrazce »Predlog zdravnika« bomo na svoji spletni strani objavili takoj, ko bomo prejeli pogodbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer kandidiramo na razpisu za organizatorje zdravstvenega letovanja. Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 43 Prinesli so pomlad Ko so najnižje temperature zime malo popustile, ko je sonce prebodlo megleno Dobrepoljsko dolino, so pognali prvi »cvetovi« ... Marinka Merzel Pognali so iz vrtca Ringaraja in prišli k nam na obisk. Otroci iz skupine Ježki so k nam prišli ustvarjat. Skupaj smo izdelovali preproste cvetke iz papirja. Spretne rokice otrok so gubale papir, ki je bil snežno bel, da izdelajo pomladanski zvonček. Stanovalci so pozorno spremljali, sledili gibom, in glej, nastal je zvonček. Za drugo mizo so rezali barvne cvetove vijolic, spominčic, vseh drobnih cvetk, ki jih že tako težko pričakujemo, da poženejo iz zemlje. Skupaj smo ustvarili štiri bujne šopke pomladnih zvončkov. Ti nam bodo krasili mize, dokler iz zemlje ne pokukajo zopet pravi zvončki. Nas je sonce na terasi lepo ogrelo, otroci pa so ogreli naša srca. Veseli smo bili, da smo lahko skupaj ustvarjali. Na koncu so nam otroci zapeli še tisto, ki jo vsi dobro znamo: Jaz pa grem na zeleno travco, trgat rož-ce za mojo mamco ... Hvala otrokom iz vrtca Ringaraja za lepo sodelovanje. Upam, da se kmalu spet vidimo. ■ GROŠ prinaša veselje Na dan žena, 8. marca, so očarljivi fantje iz ekipe Študentskega kluba GROŠ razveselili mimoidoče dame v Grosuplju in Ivančni Gorici, saj so jim voščili ob prazniku in jim poklonili vrtnice. Na ta dan so se odprle tudi prijave za tradicionalen socialno obarvan projekt »GROŠ-eve mamice in očki«, s katerim bomo tudi letos nekaj mladih študentskih družinic obdarovali s finančno pomočjo. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan. Urša Košak, ŠK GROŠ V soboto, 24. marca, smo se GROŠ-evci kot vsako leto odpravili v Planico, kjer smo na ekipni tekmi navijali za naše skakalce. Drugo soboto v aprilu pa se lahko z nami veselite ob skakanju v WOOP! trampolin parku. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas tudi na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK GROŠ, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ■ 44 Naš kraj ■ marec 2018 Naj ne bo nikoli pozabljeno - občni zbor članov OZVVS Grosuplje Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje člane iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, so se v petek, 9. 3. 2018, zbrali na svojem rednem letnem zboru. Franci Zorko Po slovenski himni, ki jo je zapela vokalna skupina Samorastnik, in opravljenem svečanem veteranskem dejanju je zbor začel svoje delo. Predsednik OZVVS Grosuplje Mirko Zupančič je v svojem poročilu navedel dosežke združenja ter se dotaknil tudi nekaterih težav, s katerimi se je združenje srečevalo v preteklem letu. Prisotne je spomnil, da je naslednji zbor v letu 2019 volilni. Pozval je vse člane, da se odzovejo povabilu za sodelovanje v vodstvenih organih združenja. V nadaljevanju so poročila o delu na različnih področjih podali vodje posameznih dejavnosti. Predstavljeno je bilo poročilo o izredno aktivnem delu pohodniške sekcije in o uspešnem delu na področju športa in rekreacije. Podano je bilo poročilo o pomembnih dejavnostih na področju informiranja članstva in širše javnosti o delu, stališčih in pogledih organizacije. Prisotni so bili seznanjeni s poročilom o odlično izvedenih strokovnih ekskurzijah in ogledih, med katerimi gre poudariti predvsem obisk Muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu in vojašnice Kamna Gorica v Grosuplju, kakor tudi o drugih dejavnostih združenja v preteklem letu. Po predstavitvi poročil za preteklo in programa dela za letošnje leto ter njihovi potrditvi so navzoče pozdravili predstavniki sosednjih območnih organizacij in policijske veteranske organizacije Sever, spregovoril pa jim je tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. V svojem nagovoru je med drugim opozoril na predlog spremembe Zakona o vojnih veteranih, ki je vložen v parlamentarni postopek. Opozoril je tudi na poizkus spremembe zakona, ki bi veteranom oz. njihovim organizacijam omogočil posest orožja. Prisotni so soglašali s stališčem predsednika Lipiča, da člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo pri izvrševanju svojega poslanstva ne potrebujemo orožja. Poglavitna naloga in dolžnost članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo sta predvsem širjenje in krepitev domoljubne zavesti ter negovanje izročila in spomina na slovensko osamosvojitev in osamosvojitveno vojno. Glavno vodilo pri tem pa je: »Naj ne bo nikoli pozabljeno.« Sledila je še podelitev stiliziranega te-traedra, ki ga je za večletno prizadevno delo v območnem združenju prejel Jože Marolt, ter srebrnih in bronastih plaket ZVVS, ki so jih iz rok predsednika Ladislava Lipiča prejeli: Jelka Janežič, Mirko Zupančič, Gregor Bregar, Jože Erjavec, Lojze Vrhovec in Franci Zorko. Po končanem uradnem delu so se »soborci v vojni in prijatelji v miru« zadržali v prijetnem druženju še pozno v večer. ■ "Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost." Winston Churchill "Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato torej nam sedanjost uhaja." Gustave Flaubert Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 45 Društvo za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja Grosuplje se predstavlja Društvo »Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB Grosuplje« pokriva območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Sedež društva je v Grosupljem in združuje čez 470 članov, ki delujejo v šestih krajevnih organizacijah. Franc Štibernik, predsednik ZB NOB Grosuplje V občini Dobrepolje je delovala tudi krajevna organizacija, katere delo želimo ponovno oživiti. Na območju občine Grosuplje delujeta dve krajevni organizaciji ZB, na območju občine Ivančna Gorica pa štiri KO. Sedež društva, ki bo letos proslavilo svojo 70-letnico delovanja, je v Grosupljem. Na začetku je bila to organizacija aktivnih udeležencev NOB, sedaj je to društvo, v katero se lahko včlani vsak, ki se je pripravljen boriti za ohranjanje vrednot NOB. Že ime društva pove, da je naše delo namenjeno predvsem naslednjim glavnim dejavnostim: 1. Ohranjanje tovariških vezi in skrb za ostarele in bolne člane. 2. Skrb za urejenost spominskih obeležij in urejenost okolja, kjer stoje. Člani s prostovoljnim delom skrbimo za 32 spominskih obeležij svoje kulturne dediščine iz časa NOB na območju občine Grosuplje, za 72 spominskih obeležij na območju občine Ivančna Gorica in za 18 obeležij na območju občine Dobrepolje. Naše prostovoljno delo zajema tudi večja vzdrževalna dela, čiščenje obeležij, obnovo črk, za kar bi sicer morale poskrbeti občine in krajevne skupnosti. 3. Zbiranje pričevanj in spominov iz časa NOB ter tiskanje knjig. V letu 2017 smo ponatisnili knjigo V navzkrižnem ognju, pri čemer nam je pomagala tudi Občina Dobrepolje. Vse imamo pripravljeno tudi za ponatis dopolnjene knjige o pomnikih NOB na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. 4. Priprava prireditev in pohodov v počastitev državnih praznikov in pomembnih dogodkov iz časa NOB. Program je objavljen na spletni strani društva. Naše prireditve so namenjene vsem občanom, z željo povezovanja in razumevanja težkih trenutkov, ko se je bilo treba upreti okupatorju. Imena do-brepoljskih domoljubov, ki so dali svoja življenja za ohranitev slovenstva, so zapisana na spominskih obeležjih. Člani ZB NOB skrbimo, da spomin na te pogumne borce za svobodo ne bo utonil v pozabo. Za obveščanje članstva in širše javnosti ima društvo svojo spletno stran. Vabimo vas, da si ogledate našo stran: http://www.zb-nob-grosuplje.si/. Tiste, ki uporabljate Facebook, vabimo, da postanete prijatelji naše strani: https://www.facebook.com/zb.nob. grosuplje/. Za včlanitev v društvo pošljite sporočilo na zbgrosuplje@siol.net ali se oglasite na sedežu društva na Adamičevi cesti 14 v Grosupljem vsako delovno sredo od 9. do 11. ure. Vse občane, ki se zavedajo pomena ohranjanja naše zgodovinske dediščine, vabimo, da se nam pridružite in postanete naši člani. Vabimo vas, da si rezervirate čas in se udeležite naših prireditev, ki si jih lahko ogledate na spletni strani društva. Čas je, da nas tragična zgodovina teh krajev opomni na trpljenje naših prednikov in mlade rodove poveže v skupno prizadevanje za preseganje medvojnih zamer in delitev, da se tragični dogodki ne bi nikoli več ponovili. ■ "Koliko časa pridobi tisti, ki se ne zmeni za to, kaj mislijo, govorijo in delajo drugi, temveč skrbi samo za to, če so njegova lastna dejanja pravična, blaga in dobra." Mark Avrelij "Obvladovanje trenutka je obvladovanje življenja." Marie von Ebner-Eschenbach 46 Naš kraj ■ marec 2018 Socialni demokrati smo pripravljeni Socialni demokrati smo 5. 3. 2018 v Ljubljani s posvetom z naslovom Samozavestna Slovenija začeli priprave na državnozborske volitve. Lahko se pohvalimo, da smo med prvimi strankami, ki so sestavile in oblikovale kandidatne liste za prihajajoče volitve. Javne objave kandidatov pričakujemo v naslednjih tednih. Urša Landis Izhodišče za vladni program socialnih demokratov za 2018-2026 se imenuje Samozavestna Slovenija z glavnim poudarkom na zmanjševanju družbene neenakosti. Poudarek je predvsem na področjih zdravstva, pravosodja in dela. Mag. Dejan Židan je opozoril na trend naraščajoče prekarnosti na trgu dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države. Socialni demokrati bomo posvete Samozavestna Slovenija nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih do državnozborskih volitev, na njih pa bomo skupaj z gosti odpirali vprašanja še na drugih področjih, kjer menimo, da lahko Slovenija napreduje, ob tem pa predstavljali tudi nekatere svoje rešitve. Socialni demokrati Grosuplje, Ivanč-na Gorica in Dobrepolje bomo v prihodnjih tednih predstavili volilni program in spremljajoče dogodke. Hkrati z velikim veseljem sporočamo, da je največjo podporo občinskih odborov in predstavnikov predsedstva stranke za dr-žavnozborske volitve dobila kandidatka Marina Koščak. Spremljajte nas na spletni strani www. socialnidemokrati.si ter na družbenih omrežjih Facebook in Twitter. ■ SOCIALNI . DEMOKRATI Občni zbor Občinskega odbora SLS Dobrepolje Člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke so se zbrali na rednem letnem občnem zboru v sredo, 21. februarja. Člani stranke, ki ima v občinskem svetu štiri svetnike, so razpravljali predvsem o prihodnosti, saj je leto 2018 dvojno volilno leto. Bojan Novak Prisotni so pozdravili uspešno gradnjo vrtca, saj je bil že skrajni čas, da se projekt realizira. Prav tako so člani občnega zbora pozdravili nameravano izgradnjo športne dvorane in napredek pri izgradnji industrijske cone. Občinski svetniki so ob pohvali napredka pri gradnji obeh nepogrešljivih novih objektov v sklopu šolskega centra poudarili profesionalni prispevek tajnika občinske uprave, mag. Ivana Kende. Svetniki občinskega sveta so pohvalili tudi okoljsko naravnanost in pridobljena sredstva iz Eko sklada (vrtec, športna dvorana). Prisotnim so dali tudi informacije glede preobremenjenosti dr. Mariča ter o napredku projektov Čistilna naprava Bruhanja vas in Suhokrajinski vodovod. Obširna razprava se je razvila o problematiki parkiranja pri šoli v času jutranje konice. Večina se je zavzemala za dodaten odkup zemlje in ureditev večjega števila parkirišč, še posebej po izgradnji športne dvorane. Beseda je tekla tudi o nedokončanih poteh ob železniški progi ter o prometni problematiki (ozka grla v Zdenski vasi, pri Krajčku, v Ponikvah in v Strugah). Člani so se strinjali, da je treba dokončati projekt komasacije, še posebej pa dokončati vse predvidene komasacijske poti. Po razpravi so prisotni potrdili naslednje sklepe za prihodnje obdobje: 1. Člani občega zbora podpiramo izgradnjo športne dvorane. 2. Začnejo naj se dejavnosti za nove komasacije v občini. 3. Občina Dobrepolje naj pristopi k reševanju ozkih prometnih grl v občini. 4. Nujno je urediti požarne poti v okolici šole in vrtca. 5. Uredijo in dokončajo naj se poti, ki so bile opredeljene v komasaciji Podgo-ra. Ob koncu je beseda stekla še o dogajanju na državnem političnem parketu. SLS do občnega zbora še ni imela kandidata za državnozborske volitve (iz volilnega okraja Grosuplje). Predsednik je pozval člane, naj pripravijo predloge za kandidate za občinski svet, zelo pa si želi, da bi imela SLS ponovno tudi kandidata za župana, saj je prepričan, da je pove- zovalna politika SLS na občinski ravni garancija za napredek cele občine. Po izčrpanem dnevnem redu sta sledila tradicionalna zakuska in sproščen prijateljski klepet. ■ SkiverHtiljudslu stranka Pred nami je največji krščanski praznik, velika noč. V tej noči je Jezus premagal smrt in vstal od mrtvih. Vstanimo tudi mi, veselimo se vstajenja, veselimo se življenja. Vse svoje skrbi prenesimo na Jezusa, saj je rekel: »Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, in jaz vas bom poživil!« Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje želimo prijetno in duhovno doživeto praznovanje velikonočnih praznikov! Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 47 Zveza športnih organizacij Dobrepolje začenja nov mandat z novim vodstvom zveza Sport n i h oega h izac i i DOBREPOLJE Na zadnji februarski dan je potekala redna skupščina Zveze športnih organizacij Dobrepolje. Poleg sprejema poročil za preteklo leto in načrtov za aktualno smo delegati potrdili tudi novo vodstvo. Bojan Novak Krovno občinsko športno organizacijo bo v naslednjih letih vodil Aleš Tegel, ki je dobil soglasno podporo delegatov. Jure Žnidaršič, ki je zvezo vodil pretekla štiri leta, je povzel delovanje organizacije, novemu predsedniku pa zaželel veliko energije in sreče pri vodenju. Soglasno podporo so sicer dobili tudi kandidati za preostala mesta. V letu 2017 je ZŠO Dobrepolje sode- lovala pri pripravi prenovljenega odloka o sofinanciranju letnega programa športa v naši občini. Skupaj s posameznimi društvi je izpeljala občinska prvenstva v futsalu, košarki, tenisu, teku in prsto-metu. Predstavniki ZŠO in športnih društev so se na pobudo Občine Dobrepolje udeležili tudi ogleda nekaterih športnih dvoran in izrazili mnenje o primernosti. Dejavnosti v letu 2018 bodo ostale podobne. Že v tej številki boste našli razpise nekaterih občinskih prvenstev. Obveščanje športne in druge javnosti bo še naprej potekalo preko spletne in Facebook strani ter preko občinskega glasila Naš kraj. Ob koncu v imenu ZŠO Dobrepolje vabimo vse športnike, podpornike športa in druge, da se v čim večjem številu udeležujete razpisanih občinskih tekmovanj. Namenjena so najširšemu krogu občanov. Zagotovo se bo nekaj našlo za vsakega. ■ Razpis odprtega rekreativnega občinskega prvenstva v futsalu za leto 2018 ZŠO Dobrepolje razpisuje odprto rekreativno prvenstvo občine Dobrepolje v futsalu za leto 2018. Tekmovanje šteje tudi kot občinsko prvenstvo. Aleš Tegel Tekmovanje bo predvidoma izpeljano v obliki dvokrožnega li-gaškega sistema. Podrobnejši sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Posamezna ekipa lahko prijavi do dvajset (20) igralcev, brez omejitev. Višina prijavnine bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Priznanja (pokale) prejmejo tri prvouvrščene ekipe, najbolj FAIR PLAY ekipa in najboljši strelec tekmovanja. Vse ekipe in posamezni igralci sodelujejo na tekmovanju na lastno odgovornost! Predvideni igralni dan je petek! Začetek tekmovanja je predviden za petek, 4. 5. 2018! Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na e-naslov organizatorja (zsodobrepolje@gmail.com) najkasneje do petka, 20. aprila 2018, končni seznam z igralci pa do petka, 27. aprila 2018. Prijavnico in več informacij o tekmovanju dobite na spletni strani in FB-profilu ZŠO Dobrepolje. Športni pozdrav! ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE V SODELOVANJU Z OBČINO DOBREPOLJE prireja 3. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE DOBREPOLJE V TENISU. Tekmovanje bo potekalo po pravilih teniške piramide. Tekmovanje se začne 1. 5. 2018 in traja do 30. 9. 2018. Tekmovalec, ki bo na koncu meseca septembra zasedel vrh piramide, si bo prislužil naslov prvaka teniške piramide. Po končanem tekmovanju v teniški piramidi se bo osem najvišje uvrščenih tekmovalcev iz občine Dobrepolje pomerilo še za naslov občinskega prvaka. Branilec lanskega naslova zmagovalca teniške piramide je Matej Strah, aktualni občinski prvak pa je Kristjan Petrušen. Sistem tekmovanja je popolnoma avtomatiziran ter podprt s prenovljeno spletno aplikacijo PYRA. Pravila tekmovanja so objavljena na spletni in Facebook strani ZŠO Dobrepolje. Pričakujemo zanimivo teniško sezono, z obilico dvobojev in prijetnega druženja ob teniških igriščih Zalipovca. Prijavo lahko oddate najkasneje do 20. 4. 2018 po elektronski pošti na naslov ales.tegel@mides.si ali na telefon 041 765 144. Vabljeni! ZŠO Dobrepolje in OO PYRA 48 Naš kraj ■ marec 2018 Ekipe Futsal kluba Dobrepolje tik pred koncem sezone nizajo uspehe Po lanski sezoni, ko se nobeni izmed ekip ni uspelo uvrstiti v zaključne boje (četrtfinale), so bila letos pričakovanja nekoliko višja. Selekciji U-13 in U-17 sta do oddaje prispevkov svojo sezono že zaključili, ekipo U-19 pa je čakala še povratna tekma četrtfinala. vec-Imeno. Prva polfinalna tekma je bila odigrana 18. marca v Velikih Laščah. Tekma je bila prava poslastica in hkrati triler. Gostje so pritisnili na dobrepoljska vrata, a odlično taktično pripravljeni in borbeni fantje so v prvem polčasu zdržali vse pritiske. Na krilih tega uspeha so odlično začeli drugi polčas in v treh minutah dosegli prav toliko zadetkov. Dvakrat je odlično zadel kapetan Žiga Andolšek, en zadetek pa je dodal še Primož Žni-daršič. Evforija žal ni trajala dolgo, saj je gostom kmalu uspelo znižati zaostanek, ob koncu pa v infarktni in napeti končnici celo izenačiti (3 : 3). Po zelo sporni sodniški odločitvi so gostje izenačili le 23 sekund pred koncem. Ob tem pa je rdeči karton prejel še Primož Žnidaršič, ki tako ni smel igrati na povratni tekmi. O tem boste seznanjeni v naslednji številki. Ekipa FK Dobovec-Imeno letos sploh še ni izgubila, le dvakrat pa je igrala neodločeno. Trenerski tandem sta sestavljala Dani Kaljevič in Miha Babič. Ekipa U-11, ki igra v netekmovalnem sistemu Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, je svoj predzadnji turnir odigrala 18. marca, zadnji pa bo na sporedu v nedeljo, 15. aprila, v Kočevju. Tudi letošnja sezona je pokazala, da je v Dobrepolju veliko odličnih igralcev Bojan Novak Najmlajša tekmovalna ekipa (do 13 let) je sezono sklenila z dvema visokima porazoma v četrtfinalu. Po rednem delu, v katerem so sodelovale ekipe zahodne konference, je ekipa v zelo izenačenem boju osvojila 4. mesto, kar je pomenilo, da se je v četrtfinalu pomerila z najboljšo ekipo na vzhodu - FC Hišo daril Ptuj. Ptuj-čani so na obeh tekmah dokazali svojo premoč, edini zadetek za našo ekipo na dveh tekmah pa je dosegel Luka Grm, ki je bil najboljši strelec skupinskega dela (zahod). V letošnji sezoni je dosegel kar 30 zadetkov. Ekipo je vodil trener Dani Kaljevič. Selekcija U-17, ki je nastopala pod vodstvom trenerja Romana Zabukovca, je prav tako osvojila 4. mesto po rednem delu (zahod). Enaka usoda jo je doletela tudi v četrtfinalu, kjer je morala priznati premoč prvouvrščeni ekipi na vzhodu, ekipi KMN Meteorplast iz Ljutomera. Prva tekma se je končala z rezultatom 6 : 1, druga pa s 5 : 3, obakrat v korist ekipe KMN Meteorplast. Ekipa je tako končala na 5.-8. mestu. Najboljši strelec ekipe je bil Nejc Gvozden, ki je v sezoni dosegel 16 zadetkov. Luka Fink jih je dodal 14, Matic Babič pa 13. Najstarejša selekcija, ekipa U-19, je po rednem delu prav tako osvojila 4. mesto. Za to mesto je tesno zmagala v odlični in odločilni tekmi proti neposrednemu tekmecu, ekipi Siliko Mkeršmanc z Vrhnike. Tekmo je odločil najboljši strelec rednega dela, Matevž Klinc, v 36. minuti. Tekmo si je ogledalo 100 gledalcev, kar je za razmere, kjer domače tekme igramo 10 kilometrov stran, odlično. Nagrada za osvojeno 4. mesto je bilo četrtfinale proti najboljši ekipi vzhoda in eni izmed favo-ritinj za naslov prvaka, ekipi FK Dobo- Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 49 futsala, žal pa so pogoji za trening slabi in vsako sezono ekipe zaradi manjšega števila treningov in treningov na manjšem igrišču nekoliko zaostanejo za konkurenco. Vsi v klubu stiskajo pesti, da se realizira projekt izgradnje športne dvorane, saj bi potem lahko pod enakimi pogoji tekmovali proti drugim ekipam. Po končani sezoni selekcije U-13 je trener Dani Kaljevič v kratkem pogovoru strnil vtise. Sezona U-13 je končana. Kako ste zadovoljni z njo? Tekmovalni del je resda končan, toda za nas se sezona pridno nadaljuje. Fantje so začeli razmišljati v igri, se boriti, predvsem pa verjeti, da se lahko kosajo z vsemi v državi. S tem sem zelo zadovoljen. V rednem delu je ekipa desetkrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in šestkrat izgubila. Ste bili s tem rezultatom zadovoljni? V rednem delu smo igrali po sistemu »toplo-hladno«, toda ne smemo pozabiti, da so fantje stari od 10 do 13 let. Skupina na zahodu, kjer smo tekmovali, je bila zelo izenačena, mi pa smo na koncu zasedli to »nehvaležno« 4. mesto, ki nam je dodelilo najmočnejšega nasprotnika. Osnovni cilj je bil preboj med 8 v državi, toda ta ekipa je bila zmožna priti tudi med 4 v državi. V delu na izločanje ste naleteli na ekipo s Ptuja. Bila je kar velika razlika, kajne? Čemu pripisujete to? Kot sem rekel, dobili smo nasprotnike, ki si jih ni želel nihče na zahodu. Ekipa Ptuja je zelo dobra, predvsem pa jo sestavljajo igralci, ki trenirajo tudi do petkrat na teden in imajo odlične pogoje za delo. Posledično so bolje pripravljeni in z nami niso imeli težav. Ko sta se tekmi bližali zaključku, so si priigrali veliko prednost v zadetkih. Menite, da ima ekipa ob nameravani izgradnji športne dvorane in povečanju obsega in kakovosti treningov potencial? Absolutno. Pa ne samo ta selekcija, vse ekipe in vse selekcije se bodo ob tako kakovostnih trenerjih razvile ter dosegale vrhunske rezultate. Futsal klub Dobre-polje je že zdaj fenomen v Sloveniji, kajti ni ga kluba s tako slabimi pogoji in v vrhu futsala pri mladih. ■ Futsal klub Dobrepolje na rednem občnem zboru dobil novo vodstvo 15. marca so se člani Futsal kluba Dobrepolje zbrali na rednem občnem zboru. Letos je bil ta volilni. Poleg predsednika so bili izvoljeni tudi vsi drugi organi društva. Novi predsednik je postal dozdajšnji sekretar kluba Jure Žnidaršič. Bojan Novak Jure Žnidaršič je na mestu predsednika nasledil Francija Žnidaršiča, ki je bil predsednik vse od ustanovitve leta 2010. Ta se je vsem zahvalil za odlično sodelovanje v preteklih letih, ko je klub dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo naslova državnih prvakov s selekcijo U-17 v sezoni 2015/2016. Navedel je še druga dva športna uspeha, in sicer 2. mesto v kategoriji do 15 let v sezoni 2010/2011 in 2. mesto v državi v kategoriji do 13 let v sezoni 2012/2013. Obenem je poudaril, da je v klub vključenih ogromno mladih fantov in da se veseli morebitne izgradnje nove dvorane, saj bi to dalo dodaten zagon klubu. Člani kluba so pregledali delovanje preteklega leta in razpravljali o načrtih za letošnje leto. Novi predsednik se je naprej zahvalil za zaupanje in staremu vodstvu za uspešno vodenje kluba v zadnjih osmih letih. Kakšnih večjih sprememb pri delovanju kluba ni pričakovati, je pa poudaril, da bo z izgradnjo nove športne dvorane klub končno prišel do primernih površin za trening in igranje domačih tekem. Po- hvalil je trenutno sezono, saj se je prvič zgodilo, da se je vsem trem selekcijam, ki tekmujejo na državni ravni (U-13, U-17 in U-19), uspelo uvrstiti med osem najboljših v Sloveniji. Za novo sezono pa je napovedal ponovno vzpostavitev članske ekipe in igranje v 2. SFL. Na splošno je bilo vzdušje med člani odlično, saj je Občina končno naredila prve resne korake proti izgradnji nove športne dvorane, ki jo v klubu nestrpno pričakujemo. ■ "Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje sadove." Charles Dickens "Nevihte so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni sončni dnevi. Brez bojev ni napredka; ga v preteklosti ni bilo in ga tudi v bodočnosti ne bo!" Ivan Tavčar 50 Naš kraj ■ marec 2018 Letno srečanje članov ŠD Dobrepolje je potekalo v petek, 23. februarja. V prijetnem vzdušju smo pregledali delovanje društva v letu 2017 in potrdili plan dela za leto 2018. Še naprej bo poudarek delovanja društva na ženski vadbi in širjenju rekreacije. Občni zbor ŠD Dobrepolje Bojan Novak ŠD Dobrepolje namreč pod sloganom Se gibam, smejim in zdravo živim širi zavest o pomenu rednega ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Dejstvo je namreč, da današnji življenjski slog v ospredje postavlja sedeči način življenja - števil- Ste centrirani? Dr. Janja Babič, pilates inštruktorica Naše telo bi lahko primerjali s podvozjem avtomobila. Sprednja os s sprednjimi pnevmatikami predstavlja ramena z ramenskim sklepom, zadnja os s pnevmatikami pa predstavlja medenico s kolčnimi sklepi. Obe osi avtomobila sta povezani preko osrednje gredi (se opro-ščam vsem avtomehanikom, če sem se izrazila malo po domače), ki pa jo predstavlja v našem telesu hrbtenica. Ta gred nosi vso težo avtomobila in prav tako se naša hrbtenica prilagaja sili gravitacije celega zgornjega dela telesa. Ko pnevmatike centriramo, se izognemo neenakomerni obrabi pnevmatik. Ko pa bi morali centrirati svoje telo, pa nam to ni ravno ne dejavnosti smo si olajšali z uporabo tehničnih pripomočkov. Če hočemo preprečiti bolezenska stanja, povezana s tovrstnim življenjskim slogom, moramo najti načine sproščanja in porabe odvečne energije. V ŠD Dobrepolje delujejo številne vadbene skupine, v katerih se rekreira več kot 200 vadečih občanov. blizu. Pojavi se vprašanje, ZAKAJ. Tako kot se bo pnevmatika na avtu obrabljala neenakomerno in bo sčasoma povzročila uničenje zgloba in vzmetenja na avtu, tako se zaradi izgube mišičnega ravnovesja začno obrabljati vaši sklepi, ki predstavljajo vzmeti vašega telesa. Če hočemo preprečiti prehitro obrabo, morajo biti tudi naši sklepi »centrirani«. Vsa neravnovesja, ki se pojavijo v sklepih (ramena, vrat, kolki, kolena in gležnji), vodijo do pojava akutnih bolečinskih stanj. Ko se pojavi bolečina, smo bili že prepozni, saj namesto da bi se osredotočili na vzdrževanje ravnovesja vseh mišičnih skupin z redno dejavnostjo, se raje predamo lagodnostim današnjega časa. Na čas, ko smo imeli priložnost, Tudi letos ohranjamo pestrost ponudbe, obenem pa bomo pripravili še nekaj športnih prireditev. Že petnajstič se bomo dobili na športnem dnevu v Bruhanji vasi, jeseni pa za ljubitelje teka pripravljamo osmi dobrepoljski tek, ki bo letos še nekoliko obogaten, saj smo ga prvič vključili v tekaško tekmovanje Teki Dolenjske. Pričakujemo, da bo skozi naše vasi teklo veliko novih tekačev, zato se teka še posebej veselimo. Za nami je s snegom bogato obdobje. Veliko smo se srečevali na progi za tek na smučeh. Na ta način smo popestrili zimski februar. V marcu pa so se že začela tekaška tekmovanja in naši člani so se udeležili teka Povežimo soline. Aktualne informacije o delovanju ŠD Dobrepolje lahko najdete na naši spletni in Facebook strani. ■ da preprečimo poškodbe, pojav bolečin, nas najpogosteje spomni kar sama bolečina ali pa celo poškodba. Ali kdaj pomislimo, da pnevmatik na avto ne bi centrirali? To se ne zgodi. Saj gre seveda za našo varnost. Ko to projiciramo na telo, pa se ne zmenimo za opozorila, ki nam jih daje telo. Skrb za svoje zdravje, ki je dejansko naše največje bogastvo, je kar hitro opuščena. Tudi kakovost in pravilnost gibanja se kmalu zaključita, saj smo prepogosto osredotočeni na kratkoročne cilje, na zunanjo podobo telesa. Zunanji videz telesa je pomemben, a še zdaleč ni najpomembnejši. Tisto, kar je pomembno, je vitalnost vašega telesa, ki ga lahko opišemo kot vez med centriranim ogrodjem telesa in delovanjem njegovih notra- Pomlad je pred vrati in kmalu bomo z mislimi pri menjavi pnevmatik, ko nam vulkanizerji pred namestitvijo na avto vestno centrirajo pnevmatike. Ta korak se zdi vsakomur povsem razumljiv in jasen. Neuravnoteženost pnevmatike povzroča vibracije, ki lahko povzročijo prezgodnjo in neenakomerno obrabo pnevmatik. Kaj pa vaše telo? Je centrirano? Vas ne skrbi obraba vašega telesa? Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 51 njih organov. Tako kot je vaš avto na vseh pomembnih delih podmazan z mastjo, tako je treba z gibanjem skrbeti, da redno mažemo tudi svoje sklepe, da z gibanjem omogočamo, da se celice v telesu obnavljajo in da notranji metabolizem, pljuča in srce, naš motor, delujejo brezhibno. V tej točki se bom vrnila na začetek, na centriranje našega telesa. Telo bo centrirano, ko bodo naši nosilni sklepi - ramena, kolki, kolena in gležnji - v stoječem stanju na isti navidezni navpičnici. Takrat je naša telesna drža navpično poravnana. Pravimo, da so naši sklepi »centrirani«. Verjetno ste pri sebi že opazili, da recimo eno roko bolj uporabljate kot drugo (npr. delo za računalnikom - drža miške), da pogosteje dvigujete eno nogo kot drugo (ko oblačimo hlače, vedno vstavimo v hlačnico isto začetno nogo), da imate občutek, kot da je ena noga krajša od druge. To so rutinski gibi, ki od naših nosilnih sklepov zahtevajo, da se vsak dan, leto za letom, 10 let prilagajajo in s tem tudi izgubijo svoje naravno ravnovesje. Si predstavljate svoj avto z okvarjeno sprednjo in zadnjo osjo? No, kaj kmalu bi obstali nekje ob cesti. Pri telesu pa se poruši ravnovesje leve in desne polovice, sklepi niso več v svoji nevtralni legi in posledice so kaj kmalu tu. Žal našega telesa ne moremo dati v centrirko, tako kot pnevmatike in platišča, in ga centrirati. Za dolgoročen uspeh je treba vložiti kar nekaj truda, dobre volje, trdega dela in časa. Z usmerjeno, ciljano vadbo lah- ko aktiviramo mišice, ki so »pozabile«, da morajo sodelovati pri zagotavljanju nevtralnega položaja nekega sklepa, in hkrati sprostimo tiste mišice, ki se naprezajo preveč in s tem vlečejo sklep iz nevtralnega položaja. Tako ustvarimo pogoje za dolgotrajen uspeh. Z vajami na osnovi sile gravitacije telesa lahko telesu povrnemo vsaj nekaj tistega, kar je izgubilo vsa ta leta - njegovo pravilno telesno držo. Z zavedanjem svojega telesa mu lahko povrnemo svežino. Čar vaj, kjer k več ravnovesja v telesu pomaga sila gravitacije, je ravno v njeni preprosti učinkovitosti. Na videz deluje, kot da se med vajo nič ne dogaja, da je res pasivna, a ni tako. Poskusite, ne bo vam žal. STATIČEN HRBET je vaja, s katero uravnotežimo trup, s katero več pridobimo, kot izgubimo in izkoriščamo silo težnosti sebi v prid. Vaja je krasna za vse, ki veliko sedite in imate povečano prsno krivino hrbtenice - kifozo (Slika 1, desno). Slika 1: Vaja statičen hrbet (levo); primer povečane prsne krivine (desno) Ležimo na tleh z nogami, na primer na stolu ali kavču, obe koleni sta simetrično pokrčeni (Slika 1). Med trupom in kolki ter v kolenih naj bo pravi kot. Položaj gležnjev, kolen, kolkov in ramen (nosilni sklepi) skupaj z gravitacijo deluje na trup tako, da tudi medenica zavzame obojestransko ravnovesen položaj. Ko se to zgodi, tudi mišice hrbta sodelujejo enakomerno obojestransko. Če čutite pritisk na eni strani bolj kot na drugi, poiščite obojestransko ravnovesje. Začutiti morate obojestransko enakomernost sile težnosti na mestih, kjer se medenica, hrbet, ramena in glava stikajo s podlago. Roke lahko počivajo ali na trebuhu ali pa jih z dlanmi navzgor položimo nekoliko stran od telesa. Zelo pomembno je, da se sprostimo in dihamo s prepono. Kadar dihamo s prepono, se bo naš trebuh pri vdihu vidno dvignil in pri izdihu vidno spustil. V tem položaju ostanemo 2 minuti. Sila težnosti bo poravnala naše kolke s tlemi, zaradi horizontalne obremenitve telesa med kolki in rameni pa bo prispevala tudi k raztegu prsne hrbtenice. Pa ne pozabite, da vaja postane učinkovita le, če jo izvajate redno. Čas položaja postopoma podaljšujte do 10 minut. SE GIBAM, SMEJIM IN ZDRAVO ŽIVIM! ■ Tekači ŠD Dobrepolje znova povezali soline Na precej turobno zadnjo zimsko nedeljo se nas je devet dobrepoljskih tekačev odpravilo na pot proti Primorski. Takoj ko se je začel odpirati pogled na morje, so posijali tudi prijetni sončni žarki in nam dali pravo motivacijo za naš prvi letošnji tek. Udeležili smo se 15. tradicionalnega teka Povežimo soline. Miha Kuplenk Začeli smo v Seči in se skupaj z drugimi 150 tekači podali po prijetni trasi do Strunjana. V cilju smo bili vsi presenečeni nad svojimi rezultati, a smo kaj kmalu ugotovili, da smo tekli po malenkost skrajšani progi. Kljub temu pa smo vsi dokazali, da smo odlično pripravljeni na novo tekaško sezono. Najboljši med nami je bil Jože Šuštar, ki je dosegel odlično 4. mesto. ■ 52 Naš kraj ■ marec 2018 RS TEAM ŠD KOMPOLJE - še petič zapored prvak zimske lige v malem nogometu V nedeljo, 18. 2. 2018, se je s tekmami 14. kroga končala zimska liga občine Grosuplje v malem nogometu. V tekmovanju je nastopalo 18 ekip iz občin Ljubljana, Velike Lašče, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. Ekipe so bile razdeljene v dve kakovostni skupini oz. ligi. Ekipa RS TEAM ŠD KOMPOLJE je nastopala v prvi ligi. Poleg naše ekipe sta v prvi ligi nastopali še dve dobrepoljski ekipi, in sicer ŠD Ponikve Bar Majolka in Outsider ŠD Struge. Janez Novak, ŠD Kompolje Ekipa RS Team je odlično začela tekmovanje in je bila na vrhu lestvice skozi celo sezono. Po končanem prvem delu tekmovanja sta v boju z realnimi možnostmi za osvojitev prvenstva ostali samo še dve ekipi: AS BOH ODVISNIKI PR'ATKU in RS TEAM ŠD KOMPOLJE. Slednja si je dva kroga pred koncem priigrala osem točk prednosti in s tem svoj peti zaporedni naslov prvaka zimske lige oziroma šesti naslov ekipe, ki nastopa pod okriljem ŠD Kompolje. Da je ekipa RS TEAM ŠD KOMPOLJE osvojila prvenstvo več kot prepričljivo, govori tudi dejstvo, da je prvenstvo končala brez izgubljene tekme - same zmage in en neodločen rezultat. Kot že rečeno, je prvo mesto osvojila ekipa RS TEAM ŠD KOMPOLJE, drugi so bili igralci ekipe AS BOH ODVISNIKI PR'ATKU, tretja pa ekipa ŠMD TURJAK FERVITAL. Najboljši strelec lige je bil, tako kot že nekaj let zapored, igralec RS TEAM-a Kristjan Čož, ki je dosegel 26 zadetkov. Ob tem uspehu je vodja ekipe, Rok Vi-dic, povedal: »Naredili smo nekaj, kar je težko ponovljivo. Bili smo prvaki zadnjih 5 let! Močne zahvale pa gredo zvestim soigralcem in hkrati dobrim prijateljem, saj se tudi igralski kader ekipe v vseh letih skoraj ni spremenil, kar ekipo povezuje znotraj in izven igrišča! Prihodnostje težko napovedati... Morda osvojimo še kakšen naslov, a pomembneje je, da ostanemo prijatelji, ki bomo tudi čez 20 let govorili o svojih dosežkih in prigodah na igrišču in izven igrišča.« Čestitamo! ■ Naj vas spomnimo, da bo tudi letos potekal veliki kolesarski maraton treh občin, ki ima tokrat prav posebno noto. Vabimo vas, da se nam pridružite na JUBILEJNEM 20. MARATONU TREH OBČIN, ki bo v nedeljo, 3. junija 2018, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti v Grosuplju. O predprijavah in podrobnostih vas obveščamo na internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton. Kolesarsko društvo Grosuplje v soorganizaciji Občine Grosuplje Naš kraj ■ marec 2018 Obvestila 53 »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« (Jn 6,40) ZAHVALA Ob nepričakovanem slovesu našega atija in dedija JANEZA MOHORIČA (7. 3. 1946-15. 2. 2018) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, kakor koli pomagali in stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, podarili sveče, cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji zemeljski poti. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici, in tistim, ki ste vztrajno molili za njegovo zdravje. Naj vam Bog obilno poplača. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju, da smo se lahko od njega, skupaj, tako lepo poslovili, ter pogrebnim storitvam Novak za tako občuteno organizacijo pogreba. Hvala lepa pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v vežici. Njegovi domači Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so dragi tvoji že doma. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka ALOJZIJA BOŠTJANČIČA (19. 2. 1931-21. 2. 2018) z Vidma se iskreno zahvaljujemo osebju doma Prizma Ponikve, zavodu sv. Terezije in vsem, ki ste ga obiskovali. Iskrena zahvala dr. Zdravku Mariču in Robiju. Zahvala g. župniku Francu Škulju za opravljen pogrebni obred, Danici Bambič za organizacijo pogreba, moškemu pevskemu zboru za lepo petje in trobentaču. Iskrena hvala Andreji in Angeli za pomoč in molitev v vežici. Vsi njegovi Ko se ti zdi, da se je svet zarotil proti tebi in da so te vsi ljudje zapustili, vztrajaj še naprej in delaj dobro. Tisti, ki jim nekaj pomeniš, se bodo vrnili. Prosim te le, da daš sebi, drugim in življenju nove možnosti, da se pokaže v najlepši luči. Podarjaj nasmehe, tople besede ... v zadovoljstvo vseh. Za človeka, ki je odprt, zna opazovati in občudovati, je vsak trenutek, vsaka malenkost čudež. Tukaj se tudi skriva bistvo mojega pozitivnega gledanja na svet: na življenje gledam kot na čudež, ki mi je podarjen, ki me razveseli in me uči to darovati naprej. Potrebujemo drug drugega, da naše veselje lahko razveseli še koga drugega, da naše težave postanejo manjše, ko jih del prevzamejo drugi, da nadaljujemo pot, tudi ko je težko. Tolikokrat slišimo, da naj imamo radi druge, življenje. A najprej se moramo sprejeti takšni, kot smo, biti ponosni nase, na svoje dobre lastnosti in darove, se spoštovati v svoji ranljivosti in majhnosti in se imeti radi. Nič ni narobe, če se potopiš. Narobe je, če ostaneš pod vodo. Ni problem, če obupaš in kloneš, samo dvigniti se moraš. ^_ Večer je. In nad tabo angel, ki ti govori pozitivne misli. Želi ti povedati za vse dobro, ki ga nosiš v sebi in te obdaja. Spodbuja te in te spoštuje. To je moj angel, ki ti je hvaležen in bdi nad teboj, da ne zaideš v temi, ki te občasno obdaja. Z vsem pozitivnim, ki ti ga je pripravljen dati, pa ti prinaša tudi lučko, da si z njo svetilnik tudi ti. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan _^ 54 Naš kraj ■ marec 2018 PRODAJA ŽITNIH IZDELKOV CENIK: AJDOVA MOKA............................................3€/kg PIRINA MOKA...............................................3€/kg BELA MOKA..................................................1€/kg POLNOZRNATA MOKA..........................1,5€/kg RŽENA MOKA...........................................1,5€/kg JEŠPRENJ....................................................1,5€/kg JOŽE ŠUŠTAR BRUHANJA VAS 28 1312 VIDEM-DOBREPOLJE 031 677 668 sustar.joze@gmail.com KMETIJSKE STORITVE: - žetev - baliranje - oranje - sejanje koruze - sejanje vseh vrst žit in trav - brananje njivskih površin Nudimo vam montažo naslednjih izdelkov iz inox materiala ali železa: notranje in zunanje ograje dvoriščna vrata na motorni pogon nadstreški stopnice protipožarna vrata in drugi kovinski izdelki Pri 100% plačilu avansa vam nudimo 5% popusta! http://www.dobrepolje.si/panorama/ PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEI tSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan •Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdorvlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditevokolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčnecene -100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). SEJEMSKI POPUST DO KONCA MARCA 2018 - PREVERITE AKCIJSKO PONUDBO! <3> PVC okna in vrata rolete, žaluzije, senčila, komarniki ALU okna in vrata notranje in zunanje police garažna vrata ^ montaža knauf sistemov Sedež podjetja Kompolje 68, 1312 Videm-Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja Javorškova 3, 1315 Velike Lašče Kontaktni podatki telefon: 01 510 55 30 fax: 01 510 55 31 mobile: 041 402 780 041 449 334 e-mail: info@priba-okna.si www.priba-okna.si Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si