i.   niiii.
slovenskih
Leto Vlil. — štev. 247
Sobota, 6. novembra 1943
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Obnova
Ko jmo pred nedavnim na lem me.lu skušali podali približni obračun o porami gospodarski ikodi tako Imenovanega osvo-bodilnega boja v Sloveniji, so bralci satrdno prKakovall, da bomo v kakem prihodnjem j sestavku pokazali na vzroke In krivce I slovenskega gospodarskega poloma zaradi komunistične revolucije. Nedvomno bi to bilo dosledno In ie bolj potrebno, kakor bi bil doslodon In potreben obraCun o duhovni In moralni ikodi, ki sta jo dve leti komunistične revolucije pustili v našem narodu, zlasti pa v slovenski mladini.
Toda Cas s svojo krvavo stisko Je moč-nejil od razumljivih potreb in močnejši kakor vsakdanja, urejena doslednost. Zaradi tega je treba ti sicer vainl poglavji preskoCiti ter naCeti tisto, ki je to uro za Slovence najbolj pereCe — namreC poglavje o obnovi.
Razdejanje samo kliCe po obnovi, ie bolj pa jo zahteva najpreprostejia skrb, do katere iivljenje v svojem najbolj ialostnom razdobju priiene človeka: skrb za obstanek.
Slovenski narod je po zaslugi »osvobodilnega boja« In njegovih izdajalskih voditeljev pritiran do tega, ie za posameznika najialostnejiega razdobja v iivljenju. Ves narod Ima danes ial eno samo skrb: tisto za goli, recimo iivalski, obstanek.
Vsa naia deiela stoji zdaj, ob prvih začetkih zime, prod lakoto in pomanjkanjem, kakor si ga Ljubljana, za katero — tega naj ne pozabi — skrbi danes uvidevnost nemških oblasti, niti misliti ne more. Kakine so zunanje oblike toga pomanjkanja In stiske, no bomo naitovnll. Kdor Je pošten In kolikor toliko dobre vpije, ve, da se bo te stiske — vsaj v najkrutejših oblikah In naj-daljnoseinejših posledicah — moči Izogniti samo s takojšnjim in temeljitim delom za obnovo razdejane Slovenije.
Ta obnova, njen začetek In njena Izvedba sta odvisna od političnih, od moralnih In od tvarnih pogojev, ki morajo biti vsi izpolnjeni, če hočemo preprečiti sicer neizogibni popolni polom slovenskega naroda.
Politične pogoje ustvarja prav te dni nemška vojska z njej lastno temoljitostjo In načrtnostjo. Da je njen nastop postal nujen — In to z vsemi splošnimi posledicami, ki jih vojni nastopi prinašajo — Je nov dokaz, kakšni so resnični nagibi In pravi dljl voditeljev slovenskega komunizma In koliko je vredna nacionalna krinka njihovega dela. »Ne gre več za uničenje fašizmov, gre za tl-•to poslednjo resničnost sveta: za oblast in Posest,« je zapisal Edvard Kocbek in s tem PeuedAl vse. Da bi prišli on in njegovi do oblasti In posesti. Je bila potrebna revolucija in je bilo potrebno še zdaj, ko je za slovenski komunizem Igra odločena, spremeniti slovensko zemljo v bojišče.
Drugi del političnih pogojev, to je zagotovitev varnosti In rednega poslovanja oblasti, ja naloga slovenskega domobranstva, to je nas samih. Vprašanje domobranstva je po svojem bistvu vprašanje našo obnove. Hišo bo moči zidati le. če bo zidarja varoval pred tolovajem vojak, In sicer slovenski vojak. Tudi o tem, da je zaradi obnove nujna totalna In nagla rešitev lega vprašanja, ni treba razpravljati. Preprosti slovenski človek, ki je od vsega, kar je imel, pogosto celo od svojcev in rodbine, rešil samo svojo glavo, je nujnost tega vprašanja sam prav razumel in zgrabil za puško takoj, ko jo je kje zagledal.
Moralni pogoj za obnovo je naša pripravljenost, ki mora biti popolna, brezpogojna, brez ozirov. In požrtvovalna. Narekovati jo mora zavest, da gre za nas vse in za bodočnost nas vseh, ne morda le za hišo mojega soseda In za obstanek ljudi, ki nam niso niti e sedmem kolenu v sorodu. Brez obnovljc. deiele bo prej ali sloj poginila Ljubljana, vsa, tudi gospodarstvontška In de-narniška.
Tvarne pogoje za obnovo bi lahko označili z besedami: material, denar, delovna sila, organizacija.
Glede prvega, v glavnom drugega In delno četrtoga stojimo praznih rok in moremo računati sa...a na velikodušnost In uvidevnost velike Nemčije, ki nam je v dveh mesecih jasno pok-izala, kakšno stališče je vodi pri njeni politiki do Slovencev v tej pokrajini In na Primorskem. Res je pa, da paglavcu Miklavie - ne ponuja, temveč se mu oddolži kv.	s	šibo.
V	kolikor sta začetok in izvedba obnove odvisna od naših motnosti In moči, je potrebno najprej, da zberemo skromna, tvarna In denarna sredstva, ki so nam v tej obubožani deželi na razpolago, ter skušamo zdaj člmprej izvesti organizacijo priprav in načrtov z ljudmi, ki jih imamo In ki so za tako naglo ter načrtno delo sposobni. Ne delajmo si utvar, da Je takih vodstvenih ljudi kaj dosti. Delo za obnovo ni uradniška služba; običajna birokracija bi utegnita po-stati njegova smrt in zbiranje osebja zanj se ne sme izvajati po načelu dnevnic, kakor smo bili tega vajeni v preteklem In polpreteklem režimu.
Za začetek In izvedbo obnove se nam zdi nujno potrebna ureditev osrednje ustanove, ki bo delo vodila. Recimo, da bi se ta ustanova Imenovala »Urad za obnovo Slovenije«.
Urad bi moral biti docela avtonomna ustanova,	podrejena	In	odgovorna	samo In
naravnost	deželnemu	predsedniku,	ne kaki
sedanji birokratski tehnični ustanovi. To je bistven pogoj za naglo, uspešno ter sedanjim našim razmeram In sodobnim delovnim načinom ustrezajoče delo.
Urad za obnovo Slovenije naj vodi ravnatelj, ki ga Imenuje deželni predsednik. Na to mesto spada človek z Idejami, mož stvarnih pogledov in naglih	odločitev;	človek s
•ocialnim	čutom, ki	ni	obremenjen z biro-
kratsko protoklostjo. Ravnatelj sl tehnično In Upravno osebje izbira sam po načelih, ki mu jih narekuje njegova naloga in njegovo spoznanje.
Prošnja	in	opomin za
zahvalno nedeljo
Ko Je žetev končana ln so pridelki zemlje pospravljeni, sc na zahvalno nedeljo Bogu zahvaljujemo za te tvarne dobrote, »ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež ln rodovitno čase, nam dajal brano In naSa srea napolnjeval z vesoljem« (Apd 14, 17).
Tudi	letos se	mu	zahvalimo v nedeljo,
7.	novembra. Zahvalimo pa tako, kakor je bilo ln	je še navada	pri vseh narodih, ki
v	Boga	verujejo,	da	v priznanje ln hva-
ležnost Bogu Stvarniku, ki Je dal sadežem zemlje uspešno In bogato rast, nekaj od pridelkov darujejo. Tudi ml storimo tako. Kako paT Bogu darujemo, kar damo svojemu bližnjemu, ki je v potrebi In stiski. »Kar ste storili kateremu Izmed teh mojih najmanjših bratov, sto meni storili« (Mt.
25,	4«).
Letos je med nam| Izredno veliko revežev, ki so v silni stiski, In se brez pomoči bližnjih ne bodo mogli preživljati. Priskočite, dragi verniki, na pomoč! Darujte rndl In obilno pri zbirkah, ki se bodo na zahvalno nedeljo pobiralo v vseh cerkvah pri božjih službah.
Z veseljem In s hvaležnostjo darujte škofijski dobrodelni pisarni, ki bo v zahvalnem tednu pobirala ln sprejemala darove v denarju In blagu za premnoge družine v mestu In na deželi, ki se obračajo nanjo za pomoč.
Z dobrodelnostjo In miloščino boste postali vredni novega božjega blagoslova, ki ho spremljal vašo delo ln vaša polja, da bodo rodila dovolj kruha za vse, ln da ga boste z vero v Boga In z ljubeznijo do bližnjega smeli uživati v miru ln varnosti.
Bog povrni vsem vse. kar bodo dnro. val) za svojega potrebnega sobrata ln so-sestro.
V	Ljubljani, dne 28. oktobra 1843.
t GREGORIJ ROŽMAN, škof ljubljanski.
»Zastava slave« na vojaSnlcl slovenskih domobrancev T Ljubljani. Neomadeževana po krvavem znamenju OF nas bo vodila ▼ boju proti najstrašnejšemu, edinemu sovražniku naše sedanjosti ln naše bodočnosti — komunizmu
I	(	(Foto	J.	Hafner)
■p vi ■ ■ ■■	>	ir v ■ !#■■
Težki boji pri hercu m Kijevu
Brezuspešni sovjetski napadi na naša mostišča na spodnjem Dnjepru - Številni sovražni tanki uničeni - Ogorčene borbe na južnoitalijanskem bojišču
FOhrerjev glavni stan, 5. novembra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na obeh straneh K e r č a se nadaljujejo ob sovražnih mostiščih hudi boji. Vojna mornarica Je tamkaj potopila topnlčarko ln dve
bojih in zaradi zadetkov protiletalskega topništva je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 1< sovjetskih letal.
Na Južnoitalijanskem bojišču so se pričeli siloviti boji z več sovražnimi dl-
Izkrcevalni ladji, poškodovala pa je hitri j vizijami, ki so začele napadati na obeh stra-
čoln ln več lzkrcevalnih čolnov. Pri neuspeš nlh sovražnih napadih proti severnim dohodom na Krimski polotok Je bilo včeraj znova uničenih več sovjetskih oklepnikov. . Pri uspešnem protlnapudu se Je po svojem junaštvu posebno odlikovala neka romunska oklepna četa.
Ob spodnjem Dnjepru so Sovjeti naša mostišča zaman napadali. Manjše sile, ki so prekoračile reko, so bile uničene. Zaradi junaškega odpora naših čet so se v Dnjeprovem kolenu močni sovražnikovi prodorni poskusi južno in Jugozahodno od DnJepropetrovska Izjalovili, po lastnih protinapadih je bil začasno napredujoči sovražnik vržen nazaj. Pri tem Je bilo na nekem odseku izmerf 40 napadajočih sovjetskih oklepnikov uničenih 23. pri Kijevu ln severno od njega so Sovjeti nadaljevali s svojimi z oklepniki podprtimi napadi ter dosegli nekatere vdore. Tam so v teku hudi boji. Težki boji so se nadaljevali tudi na nepreglednem ozemlju Jugozahodno od Velikih Lukov, kjer je bilo uničenih 32 sovjetskih oklepnikov.
Zaradi posega lovskih In rušilnih letalskih Jat so se ponesrečili poskusi sovražnih letalcev, napasti neko našo ladijsko spremljavo v Ledenem morju. V letalskih
neh V o 11 u r n a. Na vzhodnem odseku Je imel sovražnik pri novih neuspešnih napa-
dih občutne Izgube. V zadnjih dneh Je bilo na tem odseku uničenih preko 30 sovražnih oklepnikov.
Naša obalna obramba je onemogočila sovražne izkrcevalne poskuse na področju pri Istenlju in pri Pescari ter Je pri tem potopila sovražhi hitri čoln.
Šibkejše angleške bombnlške Jate so v pretekli noči priletele nad dansko primorje ter nad zahodno Nemčijo. Bombe so povzročile škodo na poslopjih. Devet bombnikov je bilo sestreljenih.
Nemška bojna letala so napadla v noči na s. november cilje na področju mesta Londona.
člani »plenuma« Osvobodilne Fronte
Ljubljana, 6. novembra.
»Sklepi, dokumenti In govori« Zbora odposlancev slovenskega naroda — komunističnega parlamenta, — zvezek I. (založba in redakcija Izvršilnega	odbora OF), Izdan v	j
začetku oktobra, prinaša poleg govorov tudi celotni seznam članov Vrhovnega Plenuma Osvobodilne Fronte, izvoljenega na prvi seji tega rdečega parlamenta. Po uradnih podatkih torej so v tem plenumu naslednji:
Ahlin Pepca, delavka; Ambrožič Miroslav, komandant »zapadne operativne cone glavnega štaba Slovenije«, Avbelj Viktor, namestnik politkomisarja »štaba	Slovenije«, general Av-
ilč Jakob, Babič Vlado, nameščenec; dr.
Baebler Aleš; Becele Franc, kmet; Belušček Tone, delavec; Bevk	France, pisatelj; Bračič	!	Je«;	Kralj	3ože,
Miroslav, komandant	»divizije«; dr. Brecelj	Končina	Milan,
Marijan; dr. Brilej Joško, politkomisar »divizije«; Briški Jaka, delavec; dr. černej Darko, odvetnik; Černe Franc, delavec; Dekval Ciril,
učitelj; Dvojmoč Tone, kmet; Fajdiga Janez, trgovec; Fajfar Tone, delavec; Hribar Janez, kmet in politkomisar »divizije«; Houbok Edo, učitelj; Ivančič Marija, kmetica; Jakac Božidar, slikar; Jeras Josip, profesor; Jerman Franc, gledališki Igralec; Jevc Janez, delavec; Jordan Feliks, strokovnlčar; Jordan Marija, šivilja; Kačar Janez; delavec; Kardelj Edvard, publicist; Kavčič Stane, delavec; Kidrič Boris, publicist; Kidrič Zdenkp, nameščenka; Kimovec Franc, učitelj; Klančar Tone, kmet; Klarič Jože, trgovec; Klopčič Mile, pesnik; Knez Silas, rudar; Kocbek Edvard, profesor; Kocbek Jože, učitelj; Kopitar Jože, delavec; Kovačič Slavko, čevljar; Kotar Janez, trg. pomočnik; Kraigher Boris, politkomisar »glavnega štaba Slovenl-kmot; Kramarič Anton, kmet; študent; Krivic Vlado, dipl.
jurist; Krmelj Maks, kmet; dr. Kržišnik Anton, predsednik upravnega sodišča; Kvedar Dušan, politkomisar »zapadne operativne cone glav-
nega štaba Slovenije«; Kodrlš Franc, kmet; Lampret Jože, župnik; Lepin Danijel, železničar; Leskošek Franc, kovinar; Lubej France, učitelj; dr. Lunaček Pavel, primarij; Maček Ivan, delavec; Maček Polde, delavec; Majcen Sandi, gostilničar; Majcen Tončka, delavka; Malešič Matija, tehnik; Marovec Jože, delavec; dr. Mikuž Metod, duhovnik; Mlakar Lojze, krnel; Nemec Vojko, agronom; Novak Franjo, trgovec; dr. Novak Ivan, zdravnik; Novak Ivan, čevljar; Novak Peregrin, trgovec; dr. Obračunč Rudolf, zdravnik; Ocepek Angola, delavka; Osolnik Bogdan, javni delavec; Ostrovrhar Blaž, komandant bataljona; Pavšič Bor Matej, pesnik; Pavšič Štefan, komandant bataljona; Penca Jože, študent; dr. Pesnik Anton; Pirih Franc, kmet; Pirjevec Dušan, študent; Polak Bojan, študent; Polič Zoran, drž. pravobranilec; Popit Franc, dijak; Rozman Stane, komandant »glavnega štaba Slovenije«; delavec; Poplvoda Poro, načelnik štaba »divizije«; Repič Viktor, bančni uradnik; Rupona Mara, učiteljica; Rupena Zora, učiteljica; Rus Jože, sodnik; Semič Stane — Daki, komandant »brigade«, delavec; Inž. Setnec Dušan, univerzitetni profesor; Sluga Jože, delavec; Stanovnik Janez, študent; dr. Stante Jernej; Storar Viktor, delavec; Stritar Bogdana, operna pevka; Svetek France, delavec in strokovni funkcionar; Stante Peter, delavoc; Sentjurc Lidija, profesorica; Škerlj Franc, duhovnik; Škrabe Matija, delavec; Škrinjar 2an, kmet; Šlander Mica, delavka; dr. Snuderl Maks; Tanackovlč Rajko, komandant »korpusa«; Taufer Franc, invalid-partizan, delavec; Tomšič Mira, profesorica; Trobiš Stefan, učitelj; Turner Edmund, učitelj; dr. Vasič Ivan; Vidmar Josip, dramaturg in literarni kritik; dr. Vavpetič Lado; dr. Viher Josip, profesor; dr. Vilfan Jože; Vipotnik Albin, rudar; Vrhovec Lojze, vodja odseka v »glavnem štabu Slovenije«; Ziherl Boris, publicist; Inž. Žagar Pavle; Železnik Tine, delavec.
Delegacija slovenskih komunistov za AVNOJ (Antlfaštstičko Veče narodne osvoboditve Jugoslavije) Je naslednja: »general« Avšlč Jakob, dr. Baebler Aleš, Becele Franc, Bevk France, dr. Brecelj Marijan, Fajfar Tone, Hribar Janez, Ivančič Marija, Jakac Božidar, Jeras Josip, Kardelj Edvard, Kavčič Stane, Kidrič Boris, Kocbek Edvard, Kraigher Boris, Krmelj Maks, dr. Kržišnik Ant., Leskošek France, dr. Lunaček Pavel, Maček Ivan, Majcen Sandi; dr. Mikuž Metod, Nemec Vojko, Novak Ivan, Polič Zoran, Rozman Stane, Rupena Mara, Rus Jože, Semič Stane-Dakl, Inž. Serncc Dušan, Svetek France, dr. Snuderl Maks, Stante Peter, Šlander Mica, Škerlj Franc, dr. Vavpetič Vlado, Vidmar Josip, dr. Vilfan Jože, Vipotnik Albin.
Tamu uradu mora biti na razpolago «as material, potreben za obnovo. In vsa domača dolovna sila. Da so prepreči vsaka ipoku-lacija s stavbenimi potrebič'naml: z opeko, cementom, stavbnim železom In lesom, naj se takoj, že pred ustanovitvijo urada, vse to blago da pod zaporo. To tudi zaradi tega, da se prepreči nakup samo Imovltejšim.
Domačo delovno silo lahko urad po lastni uvidevnosti obvezno mobilizira In Jo razdeljuje po zahtevah najnujnejše potrebe, smotrnosti in po načrtih za obnovo. Pri mobilizaciji Ima urad popolno svobodo, da lahko dodeljuje k ročnim delom vsakogar, ki jo za to telesno sposoben, brez ozira na dosedanje poklicno udejstvovanje ali pripravo. Danes potrebuje slovenski narod rok, ne tlsočev uradniških kandidatov, ki jih dobavljajo naše šole a vseučiliščem vred. Ta moment je tudi vzgojen: razumnik, ki bo na lastnih žuljih okusil, kako se postavlja hiša, most ali železnica, ne bo nikdar več Iz gorke pisarne dajal navodil, da je treba vse uničiti. Naj Iz komunističnega gesla: »Rušil Razdlrajl Rdeči pionirji, v tomelje, oboke bombe, ekrazltl« vzame, okusi In uros-iničl drugi del: »lutri — rdeči Inženirji — novi svet graditi« Novi svet za tiste, ki so Jih
taki pionirji In taki Inženirji razdejalll
Denarna sredstva za obnovo dobiva urad lz javnih virov, ki bodo doma zaradi padle davčne moči In spričo ogromnih Izdatkov za Javni aparat kaj skromni, ter Iz virov, ki sl jih mora dobiti sam.
Tl viri bi bili:
1. Posojila, In slser prostovoljna do določene višine dohodkov, ter obvezna za dohodke nad to višino. Odstotek teh obveznih posojil določi za zasebnike In denarne ustanove urad za obnova, ki naj pri tem upošteva, koliko so prizadeti zasebniki In ustanove prej žrtvovali od imetja, pridobljenega Iz ljudskega dela, za ljudstvo ter njegove socialne In kulturne potrebe.
2. Zasega Imetja vsem, ki so prostovoljno tli med komunisto ali so njihovo delo v znatni meri podpirali v blagu ali denarju. Rdeča revolucija v Sloveniji je bila organizirana In oborožena ne s prispevki proletarcev, temveč z milijoni tistih pokvarjenih kapitalistov, ki so po načelu nesolidne trgovine hoteli Igrati na vse karte, seveda zmeraj proti ljudstvu. Kdo so to bili, ne bo tetko ugotoviti, komunisti so sami pustili povsod dosti podpornltkih seznamov. Pri tem
ne sme urad poznati nobenih ozirov In usmiljenja, upoštevati sme samo silo, ki Je bila komu storjena, da se je moral odkupiti.
Nepremično Imetje teh ljudi naj se uporabi za ljudske potrebe: hiše za bivališča brezdomcev, zemljišča za obdelovanje in za zastonjska stavbišča tistim, ki sta Jih prizadeli revolucija In represalije po nedolžnem. Na deželi na| to imetje zasetejo občine In ga uporabijo za potrebe svoje soseske.
I Posredno naj urad pomaga pri dobivanju ! denarnih sredstev a tem, da prisili denarne , zavode dajati žrtvam revolucije in vojne — ; ki nudijo kritje — posojila po najnižjih obro-' stih ali tudi brez njih. Pri tem je treba posebno upoštevati zavarovalnice, ki škode po revoluciji ali vojski dve leti sploh niso Izplačevale. Naj se denar, ki jim ga je plačalo ljudstvo, vsaj dalno In začasno vrne tja, od koder Je prišel in kjer je danes najbolj potrebenl Žrtve danes morajo biti, zlasti tam, kjer so lahko In kjer jih morda še ni bllol Obnovo mora urad na vsoh področjih: stavbenem, urbanističnem, hlgijenskem Izvajati načrtno. Sil za to bo dovolj, vzgledi
1 SO nam na razpolago drugje. (Naj sl naši | arhitekti, posebno tisti, ki so delali dve leti načrta za rdeče bone in podobno, ogledajo
n. pr. nemške načrte za sodobno kmečko vas.)
Pod pristojnost urada za obnovo naj pride te ena nujna naloga: obdelava zemlje prihodnjo pomlad, zlasti setev jarega žita zaradi velikega Izpadka ozimlne. Od temeljita rešitve tega vprašanja Je odvisna prehrana prihodnjega lota, če nočemo lakote, ki jo bomo pozimi In spomladi čutili, podaljšati v prihodnjo jesen.
Vsak prestopek uslužbencev urada za obnovo naj se kaznuje najstrože, vsaka korupcija pa s smrtjo.
Napisali smo te misli spet zaradi tega, Poudarjam, da so to misli, ki se zdi, da so ker je to vprašanje nujno In neodložljivo, danes blizu slehernomu, povprečno pametnemu In pottonomu človeku.
Ne moremo obravnavati v tem sestavku podrobnosti In tehničnih načrtov. Ne zato, ker bi se zdolo, da nismo poklicani — poklican je danes vsakdo, kdor Ima vsaj drobec pametne misli — temveč, ker je naloga tiska, da na pereča vprašanja, ki jih marsikdo hoče videti, opozarja ter tako Izpolnjuje svojo nalogo do naroda, do družbo in do resnice.
Pisma
nam in vam
Pod tetri naslovom bomo v našem listu priobčevali glasove is kroga naših naročnikov in prijateljev. Teh pisem smo že prej dobivali dosti, pa jih iz ved razlogov, v glavnem zaradi po-manjkanja prostora, nismo mogli objavljali, dasi so za Ust tn za javnost zanimiva in včasih tudi dragocena. Po eni strani so izraz teženj in težav, ki 'ih čuti družina, zbrana okoli Usta, po drugi strani pa vtrbujejo pogosto presenetljivo pametne ter koristne misli in predloge
Pogoj, da bomo ta pisma, ki so poslana listu — nam —, namenjena pa javnosti — vam — objavljali, je ta, da morajo v primerni obliki obravnavati kakršno koli vprašanje, ki se Uče ne posameznika, trtfiveg širšega kroga ali sloja našega ljudstva ter njegovih duhovnih, političnih, gospodarskih, socialnih in moralnih, velikih ali majhnih problemov.
Spoštovani gospod uredniki
Kakor povsod na svetu tako imamo tudi pri nas ustanovo, ki sredi vihre pod znakom rdečega križa skuša lajšati človeško gorje. Taka važna ustanova, ki jo priznavajo Vfi narodi — rasen menda boljševikov — stoji kakor svetilnik ob morju človeške betde in nesreče ter skuša nesebično celiti duhovne in telesne rane sprtega človeštva.
Tudi pri nas imamo tako ustanovo in v naših Ustih se je ,Slovenski rdeči križi s svojim posredovanjem oglašal skoraj dan za dnem,
Ni dvoma, da je posebno v zadnjih dveh letih opravljal za slovenski narod zelo važno delo.
Samo to se mi hudo Surino zdi. da se ztttavenski rdeči križ .zlasti zadnje tedne tako marljivo zavzema za internirance. Dog Je nriča, kakšno Je bilo trpljenje nekaterih i m. mirancev na ltabu, v Gonnarsu, v Arez-zu in ftenicciju. Pa tudi sam sem priča, ker sem bil /S mesecev v Gonnarsu. Vem pa tudi, koliko je bilo med resnično nedolžnimi interniranci zagrizenih in strupenih komunistov, is ust katerih je venomer samo vrela grožnja, kako bodo ■'pozneje ,klali. in tpokali*, medtem ko so njihovi sorodniki zlasti v Ljubljani prošnjarili zanje in dokazovali njihovo .absolutno. nedolžnost.
Za tako reševanje — ki ga jaz Kot pre. pridan protikomunist nisem bil deležen — se je zavzel seveda tudi tSlovenski rdeči križ*. Jasno je, da se je pri svojem samaritanskem opravilu zavzemal za vse.
Toda, gospod urednik, čudno se ml pa vendarle zdi, da se zdaj tako vneto poteguje za .premnoge internirance, ki komaj, čakajo, kako bi nas doma tosvobodilic ter. ravno tSlovenskemu rdečemu križu. dali še več skrbi, s tem da bi Se naprej ,klali. in »pokaži«. jt/dejčl križt se mara zavzenjalj za človeško gorje, ne pa za človeško zlobo in. /im-' dobijo.
To je IJiko bolj čudno, ker imamo, .fte-i sreče in bede zaradi komunističnih zločincev doma dovolj dela, da bi ga komaj zmoglo deset tSlovenskih rdečih križev. V Se naše podeželsko ljudstvo zaradi komunističnih zverin ječi po gozdovih in okrog požganih slamnatih streh ter neitevllnih grobov. Torej: čemu tolikšna skrb za nekatere izgub. Ijence, ki jih gloda samo ena želja, kako bi Se povečali naše gorje po slovenskih tleh, ko tisoči in tisoči naših nesrečnih kmetov, za katere je Ljubljana vedno imela tako malo srca, vpije po pomoč zaradi duhovnih in telesnih ran, ki So jim jih prizadejali taki narodni iZgbbljeMc.il> Naloga tlldcčega križat je, lajšati trpljenje žrtvam vojske in revolucije, ne pa njunim krivcem.
S tem pismom sem Vas hotel samo opozoriti, gospod urednik, da bi pazili, da ne bi kaa senca padla celo na tSlovenski rdeči krlžt.	Vaš	prijatelj.
Novo mesto v kratki zarji rdeče svobode
Vragi tSlovenski domtl
tStar sem 51 let in kadim že od svojega 52. leta naprej, torej le celih Si tel. 'Bival sem vse svojd življenje v Ljubljani. Katnlm-Ijivo je. da vsa ta dolga leta nisem kupoval Cigaret v eni in isti trafiki. Prvič le zato ne, ker sem se večkrat selil iz enega v drugi konec mesta in sem zato moral seveda tudi svoje trafikante izmenjati, drugič pa zalo ne, ker človek, ki kadi in ki ga pač dnevni opravki lenejo zdaj sem. zdaj tja. kupi ci. garete pač tam, kjer mu jih zmanjka. Ce sem zadnjo pokadil v Mostah, nisem šel kupoval novih šele na Viču ali narobe. Ce ste tudi sam kadilec, boste to še bolje lahko razumeli.
A zakaj vam vse to pripovedujemt Zatrdno vam he bi, če bi bilo tudi še danes 8 tobakarijo tako, kakor jo bilb recimo pred nekaj meseci. Saj veste, kako Je danes s cigaretami, oziroma z njihovim kupovanjem in prodajanjem. Gotovo si tudi vsaj nekoliko predstavljale težave, s katerimi se morajo danes boriti strastni kadilci. Vojna človeka ne odvadi kajenja. Hehet bi celo, da fda) Se huje kadim — seveda če cigarete dobimo — kakor pa sem prej. Živci, saj veste. In ker kadim, je tudi danes redno moja vsakodnevna pol v traiflco. Zdaj pa pride tisto, kar sem vam hotel prav za prav po. vedatl: Naj s« oglasim v trafiki na lem ali na drugem koncu mesta, ali v sredini kje, povsod imam isto smolo, če se smem tako skromno izraziti. Povsod mi pravijo — pa naj stoji za prodajalno mizico gospodična ali gospa ali mlad pobič, ati pa invglij iz prejšnje vojne —, da. povsod mi pravijo ari da je tobak razprodan, ali pa ga ne morem pri njih dobili, ker da nisem stalni odjemalec, stalna stranka. In tako tekam sem In tja, dokler kje ne staknem vsaj nekaj lJrava., da z njimi za silo pomirim svoje živce.	,
Iles, vsak dan moram hoditi na lov za clgotetami po mestu, ker ja tista trafika, ki je mojemu domu najbližja, in kjer sem prej vsaj po navadi kupi cul cigaret, zdaj komaj nekaj ur na teden odprla. In tudi če ne zamudim te prilike, ne dobim tam več ko le za liro ali -» tedaj če ni kake druge stranke in trafikanta posebno lepo pogledam — kvečjemu za dve liri. to se pravi osem sTtra-vat. Le do osmih cigaret na teden in še fDrq-rat po vrhu naj l/i torej imel pravico! Kaj mlatite, oziroma, ali mar tudi vi verjamete,
Novo mesto, 6. nov.
Vse tisto, ki So danes nočejo in nočejo videti, kako ogromno škodo jo prlznrfejat slovenski žemlji krvavi rdeči »ples v maskah«, bi rad vsaj za nekaj trenutkov povabil v Novo mesto, da bi se sami na lnst-ne oči prepričali, da bo res moralo biti So enkrat »novo«, preden bodo vsaj delno zaceljeno rane, ki »o mn jih v nekaj dneh nadvse sproščene svobode vsekali njegovi »osvoboditelji«. Tam bi tl ljudje morda le uvidoli, kako resničen je pregovor, ki pravi, da »Hog tistega, ki ga hoče najhuje kaznovati, udari e slepoto«. Morda bi potem le spoznali, da je bilo Novo mesto in vsa njegova bližnja in daljna okolica v resnici ogoljufano za vso tiste dobrote, kt so jih bili proj obljubili za takrat, ko bo »osvobodilni boj* končan.
Kako slovesno je Badoglijeva armada položila orožje in se potem So tesneje privila v objem rdečih slovenskih »brigad«, da bi tudi še v zadnjem trenutku čimveč prispevala k splošnemu Iztrebljenju poštenega slovenskega ljudstva, in kaj Je potem v tem prisrčnem objemu počenjala, že davno ne bi bilo treba več popisovati, če ne bi bilo vsepovsod toliko gluhih ušes m toliko butcev, ki šo vedno no znajo tudi sami kaj misliti, oziroma ki so v svoji zločinski trmi trdno prepričani, da se nebesa za slovenski narod odpirajo samo v Moskvi In da jo zato edino od tam treba pričakovati dokončnega vstajenja.
Štirinajst dni Je poteklo v četrtek, kar jo tudi Novo mesto izgnbilo zlato rdečo svobodo, ki bo, čeprav jo bila tako kratka, ostala v neizbrisnem spominn sedaujomu rodu, dokler bo živ. No bo namreč mogoče kar tako naglo pozabiti neš Otih »potrebnih« žrtev, ne kar tako naglo pozidati številnih poslopij. ki so ob tistem silnem navdušenju I zgrmela na kup, in ne vsega drugega voli* | kega gorja, lsi so ga nad vso slovensko zemljo priklicali njeni rdeči rabff.
Dan »svobode* so ti tolovaji in z njimi vred tudi drugi, ki so mogli biti tako zaslepljeni, da niti ob najbolj kričečih zločinih niso spregledali, nadvse »svečano« proslavili tudi v Novem mestu. Zarajall so ko obsedeni, v trenutku pozabili na vse, kar jo bilo, ter dajali v vseh mogočih obllknh, tudi krvavih, duška »voji nedopovedljivi sreči.
Prvo — ropanje
Prvo, čosar se je komunistična druhal lotila tudi v Novem mestu. Je bilo seveda ropanje. Pa niso morda izropali na primer lo LjudBke posojilnice in Mestne hranilnice, temveč so se zapodili tudi po zasebnih hišah, po trgovinah in sploh vsepovsod, kjer so si obetali kaj plena. Upirati so Jim ni upal nihče, če pa se jim je le količkaj poskušal, so mu kaj brž dopovedali kar s samokresom, kdo je gospodar v hiši. Kar od kraja pih seveda niso smeli pobijati, ker bt b\la tv preplaha reklama ZRnje. Hoteli pa So tia vsak način ustvariti videz, kako hočejo prinesti v mesto Io pravico/fn rod. Nameščence, ki jih niso morda imeli šo od proj na piki, *o obdržali po uradih ter jim tudi določili redno plačo. Tistim, ki imajo družine, so namenili — če so jim tudi dali, ne vem — po 600 lir, neporočenim pa po 200 lir. Res Je moralo to biti sila veliko, če so komunistični veljaki v isti sapi zatrjevali, da italijanski denar tako ni kaj prida vreden in da bo v kratkem izgubil še tisto veljavo, kar je je doslej imel. Nasprotno pa so za gotovljali, da je vrednost njihovih bonov zlasti v zadnjih dnoh silno narasla..
1’oskrbeli »o seveda takoj po evojem prihodu tudi za to, da izglnojo s svojih službenih most vsi tisti, ki so se bili s čemer kolt kdaj zamerili komunističnim nazorom. Tako je mod številnimi drugimi moral izginiti dotedanji gimnazijski ravnatelj prot. Ivan Doleneo, ki so ga novi vodltoljl nadomestili z nekim Mrharjem, pač vrodnim svojega imena.
Popisovanje, ki bo ostalo še
marsikomu lz novomeške okolice zatrdno št
dolgo ostalo v spominu.
Čevlji št. 45
dolgo
v spominu
Ker Je novomeško in okoliško prebivalstvo, kolikor ga Jo bilo še pri zdravi pameti, spoznalo, kam pelje ta nova svoboda, svoboda ropanja in plenjenja, so hoteli na hitro roko poskriti vsaj del svojega -premoženja. Začeli so klati tudi živino, kor so vo-doll, da pod novimi mesarji ne bo dolgo v hlevu. A že jih je prehitel komunistični za-J kon, ki je med drugim določal, da jo pod smrtno kaznijo prepovedano, da bi kdo doma zaklal kakšno žival. Vse da mora ostati na svojem mestu, nedotaknjeno, ter počakati na popis. A ta popis je potem potekal tako. da So so sleer res znčell oglašati po Ivišali zastopniki novih oblasti, toda ti so knr na svojo roko pobrali prašiče, živino lz hlevov In druge dobrote, vse pa seveda »pošteno« plačali z boni, ki da Je njihova vrednost čc-Ualjo večja. Tudi to »popisovanje« živine bo
Začele se deževati obljube: Samo še ma-
lo	potrpite, kmalu bo vsega v izobilju. Vse jo že na poti in vsak hip ho tu. Svojim na pol bosim vojakom, k| so bili ž« do grla sitt »osvobodilnih« bojev, so na primer rekli, da bodo dobili člstp nove čevlje, a ker jth le predolgo ni biloj so se brž izgovorili, da so jim zavezniki poslali samo prevelike številke, same Čevlje števitka 45. Kadili hoste najfinejše angleške cigareto, so jim vzbujali skomine, a ker tudi teh ni bilo, so morali 'vojaki preganjati še naprej svoj glad z »Drnvami«, pa še teh je kaj kmalu zmanjkalo. Spet drugi Je udaril po Angležih in Amerikanclh: »f'e bodo Angleži in Amerl-kanel tako počasni, bodo Sovjeti v štirinajstih dneh ta In potem bo za vse poskrbljeno.*
Čeprav so Novomeščanl pač lahko vedeli, da Jim ti razcapani tolovaji no bodo prinesli blagostanja, ker še sami nimajo niti najpotrebnejšega, so jim vendar vse vneto verjeli. Lahko so tudi vodeli, da bi se zunaj pač vsak lepo zahvalil za takšne zaveznike. Sveto so verovali, in niti na misol jim ni prišlo, da bi bilo vsaj v tako važnih trenutkih dobro tudj z lastno glavp nekoliko misliti. Predvsem pa so komunistični banditi zabičevall ljudem — in ti so jim soveda spet pritrjevali —, da je treba »tisto Izdajalsko belogardistično sodrgo iztrebiti«.
»Saj smo bili vendar vedno z Italijani
Da pa bi ljudi prepričali o svojem velikem »poslanstvu« In jim v čim svečanejšl obliki dopovedali, kakšni so njihovi »svetli vzori«, «o takoj po svojem prihodu v Novo mesto začeli prirejati »mitinge«, na katerih so nastopali najvplivnejši njihovi veljaki, kakor Kidrič, Kocbek lu drugi. Kako pa so v resnici čutili z ljudmi, pa nnjzgovorneje pričajo pogajanja, ki so jih imeli z Bado-glijevcl na sami diviziji, in ki je pri njih Imel med drugimi JSolo veliko besedo tudi sodnik okrožnega sddišča Savel. V zvezi s tem je tudi dokaj značilna izjava, ki jo je dala gospa Polhova. Javno je izpovedala tole: »Saj smo bili vedno z Italijani. Kaj s® vendar tl belogardistični Izdajalci mislili, da so se Jim postavili po robu. O vseh Italijanskih vojaških nastopih smo bili vedno vnaprej obveščeni po Cernttlju, ter smo dobivali od njega tndl orožje, v Semiču na primer kar tri vagone.*
In kar tako za -zabavo tudi niso fllmnll belogardistov ob svojem prihodu v Novo mesto. Za silno vnžen s0 morali' imeti ta posel, ker ga drugače gotovo ne bi opravljal kar sam minister Kocbek.
Volitve v krajevni sovjet
.	. Posebno p.oglavjo. sp,, tudi prve »svobodno«
volitve v Novem moViu, volitve v tistih nepozabljenih dneh, ko jo živela dolenjska sovjetska republika. Ililo so to volitvo v krn-jevnt sovjet, v katerega -sta prišla med drugimi tudi Plcck Jurij ter dr. Stkrl iz Gotne vnsl. Takoj so se ti »sovjotnikl« pojavili na oesti ter s pnšknmi in snmokresi začeli deliti pravteo in zastopati ljudsko težnje. Tudi ženski svet je •dobil •svojo zastopnico oziroma »delegattnjo slovanskega ženstva« v oso-bi slovite JHcek Duše. Volitve samo »o bile ha jo na Grmu. Posebnih priprnv zanje ni bilo, pač pa so potem, ko so bilo pri kraju, ljudem enostavno oznanili, da so volitvo končane in da so bili »Izvoljeni sami prrfvl zastopniki ljudstva«.
»Narod, ne verjemi, da bi kdaj prišli Nemci!«
Kako zlato svobodo so Dolenjci uživali pod komunističnimi gospodarji, dokazuje tudi prepoved, da ljudje ne smejo potovati Iz kraja v kraj. Treba jo bilo že vnaprej preprečiti, da bi se ljudjo mod seboj kaj pomenkovali, ali morda celo zabavljali čez novi red. Najbrž so ti lopovi’ že sami slutili, kako so bo vse to njihovo početje končalo. Drugače gotov® ne bi bili izdajali letakov, knkršon jo bil na primer tisti, ki sta ga raznašala dvn oborožena tolovaja, in sicer vprnv tedaj, ko . 80 Nemci že prodirali od St. Petra proti Novemu mestu. Nn tem letaku je bilo zapisano: »Narod, ne nasedaj belogardistični Izdajalski propagandi. Ne ver-Jem), da hi prišli kdaj v pokrajino Nemci, znkaj tvoj sin partizan stoji zvesto na straži za svoje osvobojeno ozemlje ter bo ponesel svobodo še naprej na ostalo, Sc ncosvohojeno slovensko ozemljo, Zasedli smo Sevnico, ogrožamo Radeče, napadamo Zidani most...« Silua vojska, kajl Niti volcslle ne Izdajajo tako dločnili in odrezavih vojnih poročil, kakor velesila OF...
A da bo konec njihovih nebes in kraljevanja tako nagel, najbrž niso pričakovali
niti komunistični vodltoljl in poveljniki
sami. Tako nepričakovan je bil sunek nemške vojske proti Novemu mestu iu še marsikje drugod tudi, da je banditsko stražo zasačil šo na njenem mostu in jo na mestu tudi pokončal. Da pa so voditelji le nekoliko računali, da njihova vlada ne bo preveč dolgotrajna, dokazuje dejstvo, dn so imoli vse pripravljeno, dn poženo v zrak Knndij-skt most. Toda tudi Za to ni bilo časa...
»Ti, tovariš Čerin!«
Potem bo koga morda zanimalo še, kako je bilo pod rdočo oblastjo s tovarištvom in enakostjo. Bes, daleč je šlo to njihovo tovarištvo, tako daleč, da je nekdo v pismu, ki ga je poslal novomeškemu proštu, imenoval tega častitljivega moža kar s »Ti, tovariš Čerini«.
In enakosti Najbolje so kaže v kuhinji: za rajo so kuhali v umazanih Kotli h. poveljnikom, ki so brž zasedli vse nnjlepše vile, pa so pripravljale jedi '-»urjene kuharice. Svinjska počonka je morala biti pri njih na mizi, če lo kaj. Kako so se mastili, dokazuje pritožba neke kuhr-lce, ki je kuhala za osem poveljnikov: »Tako ne morem več kuhati. Z osmimi kilogrami mesa za osem ljudi na dan ne morem shajati. Zalito vam ga najmanj 16 kg.« ^
»Tovariš komandant, tako ne bomo smeli več«
Svojo obsodbo komunističnemu početju je izrekol tudi nek preprost ‘vaščan, ki je bil sicer hud komunist, a mu je bilo vsega tega rdečega rajn le že malo preveč. Dejal je svojemu poveljniku: »Tovariš komandant, tako ne bomo smeli več. Malo bomo le morali prenehati, šli samo ropamo In uničujemo, kdo pa nam Im vse to spet nazaj naredili* In komandant mu je takoj zamašil nsta s tem, da ga jo označil za belogardista ter .drugim svojim krvnikom naročil, da je na takšne treba še prav posebno paziti.
Sedanja slika Novega mesta, ki so mu jo dali rdeči rablji, je pač zadosti poučna zn vsakogar, tudi za tiste, ki ie vedno tiščijo roko čez oči In nočejo videti, kam je Slovensko ljudstvo prignala njegova edin-stvonn slepota. Po mestu začudeno strme vate podrte hiše, ljudje preplašeni in tudi prestradnni stikajo, kje bi dobili kuj za pod zob, kje hi staknili za otroke kapljico mleka, kje košček mesa, ki so se prej komunistični požeruhi iz njega kar norca delali po novomeških vilah. A vsega tega zdnj ni, ali pa bore malo, dokaj premalo v primeri s tistim, kfir so jim obljubljali. Živina jo
šla s tistimi, ki so jim tudi Novomoščani prej — morda upajo vanje tudi še zdaj — tako navdušeno »sekundirali«, čoprav so jih prišli »osvobodit« tudi hrnuo iu strehe. Najbrž pa zdaj le ni več toliko Lamutov, toliko tistih *• let starih dedcev, ki so s tolikšnim	ognjem šli	v boj za boljševlški	red.
ga tudi	Izvnjevail,	a nazadnje na	žalost	spo-
znali, da so se borili le za svojo beračijo. Zdaj se že počasi vračajo tudi takšni, kakor Je tisti Pucelj Stane, ki morda misli, da jo pozabljeno, kar je počenjal. NI pozabljeno, večno bo stalo zapisano v srcih poštenjakov, da je bil stari partijec ln da je tudi on sokriv- novomeškega gorja. Najbrž zdaj tudi ni več ženle, kakor Je bila tista, ki je zabavljala	celo čez	ljubljanskega	škofa,	češ
kako sl	je vendar	upal nastopiti	proti	tako
»zglednemu ln vzornemu duhovniku«, kakor je Mikuž. Da, spoznanje prihaja, tllio ln naskrivaj le prihaja, čeprav Je za marsikoga že malo pozno.
Usoda dolenjske železnice
Se o dolenjski železniški progi vam moram nekaj povedati, o tisti progi, ki je naso nekdanjnlepo Dolenjsko vezala z Ljubljano. I)a, nekoč Jo jo vezala, zdaj ne. Tudi njo, kakor vse drugo, Je zadela neizprosna roka slovenskega komunista. Le dva, tri dni so pod rdečimi banditi vozili vlaki PO njej. Potem je bilo konec. Odnesli so tračnice, odnesli železniške pragove ter razgrebll celo prod z železntškrga nasipa. Strokovnjaki pravijo, da dolenjska železniška proga najmanj šest mesecev ne ho obnovljena, tndl če bi že takoj zdaj začeli z delom. Ko so jo razdirali, so rekli: »Imamo naročilo od zaveznikov, dn nnlčlmo vse proge ln postaje.« Čudno, dn so Selo pred svojo smrtjo začeli izpolnjevati zavezniška naročila. Včasih so se bili zadovoljevali le a streljanjem na potniške vlade.
Baebler: »Človek ima poseben užitek .«
Povsod, kjer jo hodila ta rdeča druhal. so ostale za njo le razvaline, pogorišča, prazni hlevi in prazne kašče. Grebi slovenskih Izkoreninjencev pa kričijo Iz razdejanih slovenskih vasi. Sv. Križ, Moravče, (atež. TlhagoJ. Preska, Ilrczovo, docela požgana St. Janž ln Svinjsko ter še mnogo drugih krajev priča, kako je bilo v letu Gospodovem 1343 na našem Dolenjskem.
Na zborovanju v Prečni, kamor se je bil pripeljal z hadoglijevšklm letalom, pa jo Bncbler govoril: »Človek Ima posebni užitek, ko sc vozi po osvobojenem ozemljil...«
KONJ IN NJEGOVA VLOGA V PREHRANI LJUBLJANE
Tako-le pred 70 leti so store BleJvveisove »Novice« objavile med drobnimi vestmi člančič, posnet po članku nekega nemškega publicista, in navajate razloge, zakaj je tudi konjsko meso laUk-O uporabno za. hrano. »Novic«« ho pripomnite, dn jo bito zau/ivanjc konjskega ‘meša nekdaj zabranjeno v razliko od Judov, toda sedaj so padle mnoge ovire, ki spet dovoljujejo za-nživonjc konjskega mesa. Tn in tam so sc pi-javili v ljubljanskih listih že Članki o konjskem mesu, pa tudi Ljubljančani so se začeli zanimati zanj. že pred prvo svetovno vojno so ▼ mestni klavnici zaklali po kakega. lepega kopitarja, toda konjsko me*c se ni moglo dobro vpeljati po raznih gostilnah iz najrazličnejših predsodkov »n ozirov.
V	Ljubljani je »prva posloval in obratoval samo en konjski mesar, ki je za'ogal ljudi s tem mesom, največkrat pa ga je uporabljal za klobase. Ko je bila leta 1881. ustanpvljoua in Sezidana skupna klavnica, je bilo omogočeno strožje zdravstveno nadzorstvo nad zaklano živino: govedom, prašiči, drobnico in naposled nad konji. Poprej so ljubljanski mesarji govedo, vole, krave in teleta klali ob Ljubljnniei v bližini prisilne delavnice. PrcŠičc pa so klali kur doma na dvoriščih.
Mod prvo vojno se je povečal konzum konjskega mesa. Obratovati sta začela že dva mesarja, ki sta imela dobre posle, zdaj pa so v Ljubljani trije konjski mesarji, ki skrbe, da dobi prebivalstvo ob torkih, sredah in mogoč« še ob četrtkih konjsko meso. Tretji mesar se je naselil v mostnh. Vsi imajo primerno dobre posle.
Zanimivi so nekateri statistični podatki, zbrani nn mestni klavnici o zakolu konj. Ti podatki segajo od leta (919 naprej. Kažejo prav zanimivo in poučno sliko. Konzum konjskega mesa je v tesni zvezi z gospodarskimi prilikami in zlasti z visokimi Cenami govejemu mesti. V letih, ko so sc cene govejemu mesu zelo dvigale in so dosegale vsote, ki jih socialno Šibkejši sloji niso mogli zmagovati, da bi si privošči'i vsak dan meso, je postajal konzum mnogo cenejšega konjskega mesa večji in je padal, ko so cene govejemu mc«u padalc in bile nizke.
7načiIno je, da je bilo leta 1929 v mestni klavnici zaklanih 712 konj, nato pa fc zakol začel podati. Od leta 1933, ko je nehala velika gospodarska kriza, jc konzum konjskega mesa
da no zaloge tobaka v Ljubljani ie tako zelo poilcT Prepričan sem, da io ne more biti res, za j z mo vendar zadnje dni zeptembra vsi lahko brali v časopisih ne samo, po kakšnem vrstnem redu bodo v bodoče trafikanti dobivali tobak, temveč tudi, da so za prihodnji mesce, t. j. za oktober, določene za vsakega prodajalca iste količine tobačnih izdelkov kakor ta prejšnji mesec. Za november ni bilo nikjer rečeno, da bi bile kakšne spremembe. In če jih ni bilo, je moralo vendar ostati vse pri starem, torej tako, kakor jo bilo oktobra ,
A navzlic temu sem konca septembra lahko dobil vsak dan tistih deset cigaret, kolikor sem jih pokadil na dan, zdaj pa celo pri tistem trafikantu, ki bi me pač od vseh najbolj upravičeno lahko štel med svoje stalne odjemalce, samo osem »Drava* za ves teden, in io to seveda, če pridem popje v tistih nekaj urah, v katerih ima trafikant svoj okenček odprt, in ko čez tisti okenček ne visi rdeča tablica z napisom »Tobak raz-prodan*, ali — kakor je bila pri tisti hišici prej navada — »Pridem takojtz.
In ker nisem verjel, da bi trafike zrtaj dobivale tako malo tobaka, sem skušal pač ugotoviti, kam pa dajo, če pa nimajo naprodaj. 1\ri sc mi je posvetilo: črna borza, spet ta presneta črna borza, ki se brez nje še vojna najbrž nc bi tnopla končati. Kakor
da bi bil tudi tobak samo zato, na sl peščica ljudji kuje »kapital*. iz nje pat pa naj bo ta kapital nepošten dobiček, ki pa ima trafikant sam, ali pa »zaslužek*, ki si pa d*lajo vsemogoči prekupčevalci tobaka celo tetki, ki sami sploh nikoli kadil niso, pač pa pa zdaj po trafikah pbd roko kupujejo za dražji denar, ustvarijo tako splošno stisko zanj, in pa potem lahko odlično zamenjavajo za drugo, danes še prav posebno dragoceno blago, kakor za živila (sladkor, olje, mast itd.), pa naj bo to v Ljubljani sami ali * a iui deiČjA. Po naši mali Veliki Ljubljani gte ie kar glas: za tobak zunaj dobiš vse. T6 se z drugimi besedami pravi, da dobi Vse tisti, ki dobi tobak. In tobaka dobi kolikor hočš le oni, ki ima po trafikah znance, ali ki ga preplača.
So pa še druge vrste kupovalcl tobaka. Mislim, da bi ie še najbolje označil z bOstUo čmrlji. Neko žensko, ki jo iuiii drugače poznam in vem, da ni nikoli kadila, sem sam videl, kako je obarala trafiko za trafiko, kakor čmrlj roie po travniku. V etiko usnjati torbico je imela obešeno čez roko ter hitela od trafike do trafike. Sicer je povsed dobita ln po nekaj cigaret, a ko je b>lo dopoldne okrog, je bila njena torbica ie precej težka Tudi ta je bila ndjbrz stišala. ali pa se celo sama ic prepričata, da sc zunaj za tobak Vse dobi...
Ker sem državni uradnik, nisem nikoli -imet toliko denarja — zdaj pa imam za takš• ne namene še manj — da bi pa lahko nalu- j gal v tobak, to se pravi v tobačne zaloge. Zato se moram zdaj pač zadovoljiti s tistimi j nekaj cigaretami, kolikor jih Vsak dan no- ! bim v znani ati pa v neznani trafiki. Zadovoljen pa sem vsekako, če. jih nalovim za sproti. Morate pa mi pritrditi vsaj to, da ni prav, če cigarete odnašajo s trga nekadilci | za svoje črnoborzijanske namene, medtem ko je za »malega« človeka skoro ves teden ofte. šena na vratih ali na linici pred trafiko tista rdeča tablica, ki ie od daleč kriči, da tobaka ni,
Le to sem vam hotel povedati, gospod urednik, zdaj pa sami presodite, ali imam prav, ali ne. Mislim pač, da imam. Po pravici pa še povem, da bi najraje vldol, če bi bil tndl tobak na nakaznice, kakor je drugod po svetu, zakaj njegovo prodajanje bi bilo potem zatrdno dokaj bolj pošteno, kakor pa je bilo doslej, vsaj zadnje čase — čeprav se 'bo tu pa tam kak črni »Ščurek«, še vedno pasel tudi po trafikah. Nakaznice tudi za tobak, da! Sem namreč eden izmed tistih, ki so mennja, da nakaznice, pa naj bodo za iivila ali za kaj drugega niso nekako vojnp zlo ali celo kazen, temveč človekoljubna iznajdba, ki pomaga vsem, zlasti pa še »malim,
začel podati. Za meso in mesne izdelke je bilo po podatkih mestne klavnice leta 1933 zaklanih 103 konj, naslednje leto 91, leta (935 nič za gornje namene, pač pa »o jih za druge namene zaklali m, v letu HTW> jc bilo zaklanih bO, na-1 slednje leto p« 9n konj. Leta 1938 jc bilo klanih 149, leta 1939 pa 121 konj. Od leta 1940 pa se je zakol konj zelo dvignil ter je znašal leta 1940 kar 305 glav, naslednje leto celo ~f)5 in lani 245 konj.* Kukor zatrjujejo, bo letos število zaklanih konj tudi primerno vieliko.
Tako nam statistika o zakolu konj kaže go-spodarsko-soeialno sliko, kako Ljubljana uporablja konja za hranivo. V Ljubljani imArno sedaj le eno sam« gostilno, kr še več let pripravlja razne mesne jedi izključno iz konjskega jnesa, v Prečni ulirt, nasproti mestne kopeli. Gostilna je dostikrat bila tako natrpano, dn ni mogla vseh gostov zadovoljiti in jc zahtevala, da so gostje morali celo jedilni pribor prinesti s seboj.
lajšati vojno stisko in ga Ščiti pred ode-ruhi.t	n'	jb
Dragi gospod urednik!
Da Vam povem odkritosrčno/ Val list imam rad zaradi tistega, zaradi Česar ga drugi ne morejo — dasi ga radovedno bero. Zaradi tega namreč, ker radi dregnete prav tja, kamor je potrebno, dasi sc potem oglasi s te ali one strani krik. To je znamenje, da je napaka, ki ste jo pokazali, resnična in krivci pravi. Kdor ni kriv, molči/ če je pameten, kajne ?
Pa ne mislite, da bom po tem uvodu prišel s kakimi neznanskimi problemi. Gre za nekaj čisto neznatnega, vsakdanjega, toda danes je že tako, da nas vsakdanjost žuli bolj kakor vekotrajni problemi.
Stanujem namreč nekje daleč ob Dunajski cesti. Do urada imam dobre tri četrt ure hoje. Edini pripomoček, s katerim sem do-zdaj lahho Šparal Čevlje in čas, je bil Magistrov avtobus. S prvim novembrotn je ta nehal voziti, in sicer iz »tehničnih razlogov«, kakor je na kratko naznanil lastnik. Kakšni so ti tehnični razlogi, ni povedal, dasi bi radi vedeli, ali nima oglja, ali pa bi rad zvišal ceno, kakor jo je tramvaj.
Dejstvo je, da je zaradi teh »tehničnih razlogov« ves severni del Ljubljane, med svetokriško in šišensko tramvajsko progo, brez vsakega prometnega pripomočka tn da je na tisoče prebivalcev, ki so prav tako meščani kakor tisti, ki se vozijo s tramvajem, prisiljeni trgati čevlje in zapravljali čas, ker je pač tisto podjetje, ki je po pogodbi dolžno vzdrževati promet po Dunajski cesti, vožnje na lepem ustavilo.
Dejstvo je, da svoje čase severni del mesta ni dobil tramvaja, ki bi bil tu bolj potreben kakor na pokopališče, zaradi tega, ker je zasebno podjetje imelo pogodbo z mestom za to progo Ce so tedaj koristi velikega dela mesta žrtvovali koristim zasebnega podjetja, naj mestna oblast poskrbi, da bo podjetnik, ki je toliko let vozil, skrbel z*1 koristi prebivalstva tudi zdaj, ko je to najbolj potrebno. Avtobusna proga proti Ježici ima tak značaj in take naloge kakor javno-prometne naprave. Zato ne gre, da bi P°d' jetnik vožnjo ustavil, kadar se mn zdt Cc gre pa samo za zvišanje voznine, noj ugotovi, koliko je ta zahteva upravičena utemeljena. Samo sklicevanje na tramvaj te zahteve Še ne opravičuje. Ce ni moči doseči sporazuma, naj pač mesto poskrbi za promet na tej progi.
Prosim, dregnite malo v to reč, ki nas Jleiigrajce in Posavce prav zares in dejansko žulit	Paš naročnik.
Zakaj sem postal »izdajalec"
Tja, lcjer -visi slovenska zastava brez peterokrakega madeža na sredi, tja, kjer so se zbrali vsi, ki so se odločili biti boj do zadnjega, da jih ne požre komunistični	moloh,	tja,	kjer	so
se zbrali vsi >izdajalcic, ki jih komunistična osvobodilna druhal videla	že »likvidirane«	in
bi jih »likvidirala«, če bi	takrat	ob	razpadu
Badoglijeve vojske verjela njihovim besedam ter jim planila v naročje	— tja	6em	šel,	da
bi videl tiste, ki so »izdali« svoj narod.
Zanimalo me je pa le, kako in zakaj so postali ti ljudje, ki so doma pustili vse: hišo družine, polja in gozdove, postali »izdajalci«
Kako in zakaj uaj bo izdajalec tisti, šele petnajstletni fantek, ki se podi po hodniku in, ker je še premlad, riba tla?
Kako iu zakaj naj bi bil »izdajalec« tale mož, ki ga ne vidim v obraz, ker govori z nekim drugim? Vidim pa njegove bele lase.
Zakaj bi se spraševal? Ker je Ljubljana verjela tolikim drugim topoglavostim, zukaj ne bi verjela še tej?
In sem vprašal*
»Hej ti taml
Zakaj si postal »izdajalec«
*akaj si prijel za orožje, zakaj se nisi dal odgnati v komunistično klavnico in pobiti kakor vol, da bi danes trohnel v neznanem breznu, ali slabo pokrit z dračjem v g(v&du, kakor toliko tvojih tovarišev in znancev? Ali no veš, da se moraš dati zaklati, Če ne misliš tako, kakor mislijo komunisti? Povej mi, zakaj si postal »izdajalec?« In začel je praviti:
»Zakaj? Ker mi ni ostalo drugega, če sem hotel živeti. Saj povem lahko na kratko: kr. grenadirji so mi požgali žago in mi vzeli avtomobil. Zukaj, ne vem. Mislil sem, da mi bodo prizanesli vsaj komunisti. A ti so mi uničili domačijo, kar je je še ostalo. Zakaj, ne vem. Rekli so, da nas hočejo osvoboditi. Potem sem moral v zapor. Zakaj, ne vem. Ko sem se vrn‘| domov, sem videl, da nas bodo vse pobili eni ali drugi. Zakaj, nisem vedel in tudi danes ne vem. Ce smo hoteli ostati živi, smo se morali braniti na eno in na drugo stran. Vzel sem puško kakor drugi, ki so bili na istem ko jaz, preselili smo se drugam in sc branili. Doživel sera hudega za troje življenj, izgubil vse. Edino kar sem dobil, so tri krogle, ki jih nosim od 14. septembra zjutraj. Ne vem, ali so badoglievske, ali so rdeče, vem samo, da sem jih dobil v znamenju osvobojenja, ko sem hotel braniti svoje otroke in sebe pred tistim, čemur smo do tedaj ušli.
Bilo je pa takole:
»Bilo je tik pred vojno, ko je hodil okrog neki dedec in govoril o enakosti. Rekel je tudi, da bomo samo osem ur delali, da bodo ženske lahko pohajale, in da bomo sploh vsi enaki. Vprašali smo ga, kako da bomo delali samo osem ur. Odgovoril je, da je drugje tudi tako. Kdo da bo kuhal in gospodinji], če bodo ženske okrog hodile? Vsi,	kadar boste	prišli	domov.
Sicer pa da bo že koko. Nihče ga ni razumel in vedel, kaj hoče. Ko je vezal takšne otrobe m glavo.
Kmalu po padcu Jugoslavije bo se začeli
oglašati ljudje, ki so govorili, da bodo osvo-bo lili vse- Ti 'Judje ,0 govorili, da so »četniki«. Začeli so Šariti ponoči po vasi in spraševali. ali pridejo kaj Italijani.
V	začotku so bili	pohlevni	in so	prosili,
pozneje so zahtevali in nazadnje so že sami jemali. Kdor se je upiral, je bil »izdajalec«, je bit proti nj'm in >nj'h°'i stvari«.
Nekoč sem bil	na	io*‘- in	n'imo	pridejo
Štirje taki oboroženi »četniki«. Rekli so mi, naj jih peljem domov	in	jim dam	kaj jesti. Sli
smo in doma so mi začeli pripovedovati, da smo vsi eno. da so tudi profesorji .n m.lijonarji
*	njimi, da bodo uničili kapital in razdelili, kdor ima kaj več. Zdaj »e mi je že malo po-svctilo, kako si oni zamišljajo svobodo. Rekel sem jim, da kapital pač mora biti v taki ali laki obliki. Oni pa da ne. Vsi da moramo imeti enako. Zabavljali so tudi čez aprovizac.jo in jekli zakaj ljudje jemljejo od Lahov in zakaj tako z njimi sodelujejo. Na vprašanje, kako naj ti ljudje živijo, so rekli .da bodo že oni preskrbeli. Toda kako, mi ni šlo v glavo, ker so sami prosili in jemnli. Ko sem jim re c , da iz tega ne bo nič in da je bolje, če gre< o domov delat, so mi zagrozili, naj pazim, kaj govorim. Začel sem se skrivati, ker sem se bol.
Nekoč sem zopet sedel na žagi. Mimo pridejo ees. vojaki. Vprašali so me, ali sem videl iti mimo dva oboroženo komunista. Ker ju nisem videl, nisem mogel reči da. Toda niso si dali dopovedati. Dejali so, da z njimi držim in da nisem nič boljši od njih. Žago so zažgali, mene pa vzeli in zaprli. Tako se je začelo.
Ko so ti »četniki« ubili najbolj po5tenega domačina, smo dodobra spoznali, kdo so in kaj hočejo. Sledili so novi umori, in prišla je tista ofenziva, od katere smo imeli vsi škodo. Ve-deli smo, da je takšno osvobojevanje noro, ker bo vse uničeno. Ko so komunisti še naprej po-bijuli ljudi in ropali, smo uvideli, da se moramo braniti, če hočemo ohraniti še tisto, kar je ostalo. Prijeli smo za puške in se postavili po robu, sicer bi nas bili pobili drugi.
Tako sem tedaj postal »izdajalcc« in z menoj vred Se dvesto drugih iz naše in bližnjih ▼asi. Ko so Badoglijcvci srečno končali vojno, §e je izkazalo, da smo imeli prav.
Vso tisto skrito ljubezen med njimi in komunisti je krvavo poskusila naša vas ob razpadu Bailoglijevcev in komunisti, ki so slepili ljudstvo z medsebojno »borbo« so tudi pri nas stopili skupaj. Kralj častniki in vojaki, ki ■o prej namenoma streljali mimo komunistov v vseh bojih, so sedaj namenoma streljali po nas in naših ljudeh. Vozili so tanke in streljali t topovi na našo postojanko, ob kateri so si komunisti leto in pol lomili zobe. Držali smo se, dokler ,e je dalo, potem smo pa sklenili vdati se. Nekaj zaradi topov nekaj pa zato, ker so nekateri Sc verjeli v komunistično besedo, ljubezen in bratstvo. Toda komunisti so naredi-
li	po razbojniško: fante so vtaknili med svoje za v prvo črto in jih določili za strelno hrano, poveljnike in druge vidnejšo ljudi so odpeljali proti Kočevju. Kaj je z njimi ne vem, prepričan pa sem, da komur se ne bo posrečilo niti ne bo ostal živ. Ljudi so oropali in izpraznili vse tudi občino. Pobrali so denar iz hranilnice in posojilnice ter hkratu zatrjevali, da je ta dena rzanič.
Med obleganjem naše postojanke sem bil ranjen. Dobil sem v prsi tri krogle. In sera ležal nekaj dni skrit doma, dokler niso prišli komunisti in mi ukazali, d« naj se odpravim >n grem z njimi. Takoj sem vedel, da moja (lava ni vredna piškavega oreha več. Prosil
sem, naj me malo obvežejo pa so rekli, da
nimajo s čim. Obvezali da me bodo v glavni bolnišnici. Vedel sem, da tam obvezuje »matilda« in kogar ona enkrat obveže, ne potrebuje nobene obveze več, tako močno ga zadrgne.
Ker sem hotel živeti...
Naložili so me na avtomobil in odpeljali proti večeru. Tam smo prenočevali in prosil sem bil, ali bi šel lahko leč pod kozolec, kjer je že ležalo vse križem komunistov. Bil sem slab in komaj sem sc držal po koncu. Toda moja želja po življenju in videti še enkrat dom in družino je bila močnejša od vseh slabosti. Glava mi je gorela od misli, kako bi jo popihal. Kljub trem ranam v prsih sem se splazil izpod kozolca, se skril za vrtno mejo in ko se je stražar na križišču obrnil, sem smuknil do žice in se splazil srečno ven. Prehodil sera vse notranjske gozdove, se ustavljal pri znancih in srečno prišel v Ljubljano. Tu sem ležal pet tednov v bolnišnici, a kmalu bom dober in komaj čakam, da bom mogel nazaj.
Vem, da nam očitajo sodelovanje, toda jaz
se na to požvižgam.
Povejte mi, koliko Ljubljančanov je pustilo službo in so ostali rajši doma, kakor da bi živeli od okupatorjevega denarja? Ali ti niso sodelovali? Sodelovali so vsi, ki so živeli. Zakaj so potem trgovci kupovali od Italijanov in Italijanom prodajali? Zakaj so obrtniki za svoje delo jemali denar od Italijanov in zakaj so od njih sploh jemali delo? Zakaj so Ljubljančani jemali od Italijanov živež? To je drugo, morali so živeti, boste rekli. Seveda so morali Živeti, in jaz to razumem, toda Če so tako delali, so tudi sodelovali. Tudi mi smo hoteli živeti in imeli smo to pravico. Kdo torej je tako čist, da bi nam mogel očitati sodelovanje?
Takih nas je na tisoče!
če sem zaradi tega »izdajalec«, povem, da nas je takih na tisoče in tisoče, če ne vsi, kar nas je Slovencev še živih. In komaj čakamo, da dobimo spet puško, pa bomo vsi, kar nas je, šli pisat račune pravim izdajalcem, a topot zares!«
Lojze pripoveduje ...
Č# bi vam hotel vpe povedati, kaj sem v tem času doživel, bi lahko sedela vse popoldne ( in bi bilo še premalo, mi je rekel Lojze, ’ doma iz Žlebiča. Mlad, postaven fant je malo pomislil in začel:
»Moj sosed rac je večkrat opozoril, da naj se pazim, ker sem komunistom hudo v želodcu. Zakaj nisem vedel, ker takrat v Žlebiču ni Še nihče nič organiziral proti razbojniškemu početju komunistov, vsaj da bi jo* vedel ne. i
Neko nedeljo sem šel k maši, kar me na cesti ustavijo štirje komunisti. Stoj, kdo si in kam greš? Daj legitimacijol Dal sera jo in komaj jo je pogledal, se je že zarežal in vzkliknil: Si Že pravi tiček! Kar z nami boš j šel, saj ravno tebe iščemo. Odpeljali so me na Veliko goro. Tam so me v gozdu privezali za hrast. Na mestu je bilo še kakih štirideset komunistov. Nekdo je izvlekel iz žepa zamazan papir in povedal, da je to moja obsodba. Obsodili da so me v ne vem kakšnem imenu že, obsodili na smrt, ker ustanavljam Belo gardo, o kateri Še nikoli nisem slišal in da sem jih izdajal kod hodijo in kje taborijo. Vse to sem izvedel šele sedaj, ker dotlej sem komuniste videl samo dvakrat.
Nekaj komunistov je odšlo v bližnjo vas, kjer so v imenu svobode olajšali ljudi za živež in tudi vina so prinesli. Začela se je gostija in tu pa tam je kdo vstal, pa ne morda, da bi mi ponudil košček klobase ali kruha, ali pa kozarec vina ampak da mi je primazal klofuto. Ker drugega ni kazalo sem pač potrpel in se poskušal odvezati. Posrečilo se mi je malo razvozljati vezi. Kadar je kak komuni'! prišel pogledat če vezi še držijo, sem jih zopet zategnil. Ko se mi je zdelo, da so že vsi dovolj v predpustnem veselju, sem razrahljnne vezi raztegnil, hitro potegnil roke ven in jo popihal. Seveda nisem šel domov, ampak »era hodil drugam spat.
Kmalu nato so komunist izačeli ropati In moriti ljudi. Vsak, ki je hotel je spoznal, kako si predstavljajo svobdoo. Toda ni bilo časa organizirati kaj proti, ker so vmes posegli Italijani.
V	začetku meseca junija so Italijani pobrali vse moške, ker so komunisti vrgli ▼ zrak
železnico. Zaprli so tudi mene in nas odpeljali
v Ribnico. Pa pride neka badoglijevska burttba in začne izbirati. Izbral nas je osem. Odpeljali so nas v neko barako, kjer je bilo vse krvavo po tleh. Imel sera občutek, da sem v mesnici. Bogve koliko nesrečnežev je pred nami tu zdihovalo in se potilo v krvavem potu. Štiri so odpeljali in ustrelili, ostale štiri so nas pa odpeljali naprej in smo Šli na Rab. Tam sem bil pet mesecev. Stradal sem in gledal, kako so umirali možje, fantje, žene in otroci. Srečno sem tudi to prestal in se vrnil domov, kjer smo začeli organizirati tisto, o čemer sem pred petimi meseci zvedel od komunistov.
Ko smo si malo opomogli od stradanja in smo začutili zopet trdnost v rokah in nogah, smo prijeli za puške.
Takale je moja zgodba in podobna je zgodba vsakega od nas. Prijel sera za puško zato kakor drugi: da sem se branil in ohranil. Kdo je’ kriv smrti tolikih naših ljudi, ki so umrli žalostne smrti v tujini? Meni se zdi, da tisti, ki so s svojim zločinskim delom pošiljali
nale ljudi ▼ internacijo. Kaj je pomenilo to, če vlak ni vozil dve uri? Toliko in toliko ljudi je odšlo v internacijo in od teh je toliko in toliko ostalo za vedno doli. Izdajalski Bado-glievci so dobro vedeli, kaj so delali in bi lahko kaj storili, pa niso hoteli, ker jim je to kazalo. Kaj je torej kazalo drugega kakor prijate za puške in se upreti »svobodi« in umiranju v internaciji, Kaj se boš s komunistom pogovarjal drugače kakor s puško. Briga me, kaj kdo misli. Kdor je poskušal inter-I nacijo, če ni nič storil, kdor je tam videl umi-! ranje, kdor je v strohu prečul doma noči in ! čakal, kdaj bo potrkalo na okno, kdor je ‘ privezan v gozdu gledal režeče se obraze, ki so obetali smrt, kdor je bil že z eno nogo na onem svetu, ta že ve, zakaj je prijel za puško in kako jo je treba rabiti. Kdor ni nič poskusil, naj se kar naprej cedi od usmiljenja. Po vsem tem, kar sem prestal zaradi teh ljudi, vem, da se ne bom cedil od usmiljenja in da bom povrnil tistim to, kar so zaslužili.«
Najprej brat...
Fant, ki mi je pripovedoval naslednjo zgodbo, jo je pripovedoval tako mirno, da se mi je zdelo, da ne bo povedal kaj posebnega. Toda bolj ko mi je pripovedoval bolj sem razumel njegovo mirnost. Kadar pripoveduješ svojo bolečino in odkrivaš skelečo rano, to delaš mirno, ker je že sam dogodek tako žalosten, da ne potrebuje nobene spremljave. Pripovedoval je bolečino mladega, hudo preizkušenega človeka; pripovedoval je bolečino in trdo preizkušeno življenje mnogih drugih, ki so doživeli podobne zgodbe. Takole je bilo:
»Doma sem iz Zapotoka pri Sodražici. Imel sem očeta, mater, dva brata in tri sestre. Mene ni bilo doma, delal sem na Gorenjskem, če bi bil pa takrat doma, bi vam najbrž seduj ne prjpovedoval tega.
Moj brat je zgodaj organiziral boj proti komunističnim razbojnikom. Organiziral ga je takrat, ko je Osvobodilna fronta morila na debelo, ko je bila na višku, ko si je malokdo upal samo pomisliti na to, da bi se uprl. Možje, otroci in žene so padali, politični komisarji so ljudi posiljevali s svojim evangelijem, drhal je neomejeno kradla i« delila pravico po svojih zakonih. Brat je zbral nekaj fantov, da bi se uprli nasilju. Toda našel se je nekdo, ki je to organizacijo izdal. Ker je bil brat spre* ten in nevaren nasprotnik, so se ga komunisti sklenili znebiti ali pridobiti. Maja meseca lansko leto so prišli k nam in zahtevali od brata puško. Sprva je ni hotel dati in je rekel, da puške nima. Začeli so g« tako pretepati, da so se jim začeli lomiti koli v rokah, dokler jim ni dal puške. Ljudje »o se izkazali za sočutne vaščane in sosede ter so vneto ploskali. Rad bi vedel, če še sedaj ploskajo.
Totem so ga odpeljali v gozd in ga tara zasliševali. Ker je bil sposoben človek, so g« najprej skušali pridobiti. Rekli so, da če pristopi h komunistom, se mu ne bo nič zgodilo. Seveda je odklonil. Kako naj bi sedaj delal tisto, kar je prej obsojal? Ker se ni dal omečiti, so ga ustrelili. Dobil je strel v čelo. Za njegovo smrt smo zvedeli dva dni pozneje.
Uboga mati ni mogla verjeti, da so ji ubili sina in je vedno spraševala samo, zakaj so ga ubili. Oče je molče prenašal žalost.
Toda s tem še ni bjlo opravljeno. Od konca maja, pa do konca avgusta lansko leto — torej ▼ treh mesecih, so komunisti prišli še šestkrat
in hišo popolnoma izropali. Komaj so si doma malo opomogli, so že spet prišli. Nič ni ušlo njihovim rokam. Medtem so okoli vedno govorili, da če se ne bodo poboljšali, bodo vse pobili. Domači so mislili, da jih samo strašijo.
Potem oče in mati...
26.	avgusta ponoči se je zopet priklatila komunistična drhal in vdrla v hišo. Mati, ki ni mogla pozabiti, da so ji ubili sina, se je prestrašila in začela klicati na pomoč. Eden od komunistov — bil je domačin — jo je udaril, ubogo staro ženo s puškinim kopitom tako po glavi, da se je sesedla in padla v nezavest. Na materiuo kričanje je prihitel še oče in takoj videl, kaj je. Komunisti so mu ukazali, naj skliče vso družino. Srce mu je stisnila zla slutnja in ni si obetal nič dobrega. Ko je bila družina zbrana, so jih postavili v vrsto po starosti. Komandant je imel ostro pridigo in jih zmerjal z belogardističnimi svinjami. Oče je že mislil, da bo ostalo samo pri zmerjanju
in pri poduku. Toda komandant je dalje rekel, da ima nalog
pobrati vso družino
ker se niso nič poboljšali. Mati je zajokala in objela hčerke, —• moje sestre, oče je molčal, pa ni mogel nič pomagati. Bili so vsi pripravljeni na smrt. Nekateri komunisti so začeli prositi komandanta, naj ubijejo samo nekatere, druge pa pustijo, ker se bodo gotovo poboljšali. ko bodo dobili dober nauk in zgled.
Začela so se pogajanja med njimi, začelo se je mešetariti za življenja, kakor se mešetari za kravo ali vola. Pogodili so se tako, da morata oče in moja mati umreti, ni bila dosti smrt mojega brata.
Najprej so odpeljali očeta. Ubogi mož je molil na poslednji poti in priporočal sebe in vso družino Bogu. Odpeljali so ga v k'et. Za njira so odpeljali skrušeno in izčrpano mater, ki je ječala od strahu in bolečine, da bo morala zapustiti hčere same na svetu. V kleti fo potem oba ubili. Bilo je klanje, kakor ga pozna samo komunistični zločinski evangelij. Ubili so ju tako, da so jima z bajoneti
razsekali glavo
Brat je slučajno ležal zgoraj v kamri. Ko je videl za kaj gre, se je skril na podstrešju in ga razbojniki niso mogli najti. Iskali »o ga in preklinjali: Bil je doma, kam neki se je hudič skrili Tudi njega bi bilo treba skrajšati vsaj za eno glavo. Sestre so zaprli še z nekaterimi drugimi vaščani v drugo klet.
Tako sem izgubil poleg brata Se svoje starše. Izgubil sem jih tako, kakor si nikdar v življenju	nisem	mislil. Mislil	sem,	da jima
bom zatisnil oči na postelji v hiši, mislil sem. da bo stala ob njuni smrti zbrana vsa družina in se skupaj poslavljala od njiju.
Zakoj sem torej prijel za puško, zakaj sem torej postal izdajalec? Zato, ker še slišim hre-ščanje kosti, ko so komunisti pobijali moje starše; ker	vedno	vidim pred	seboj ovenelo
roko dobre	matere, a katero me je	majhnega
božala in prekrižala, preden sem »el spat;
' ker v sanjah noč za nočjo gledam blede, okrvavljene obraze; ker slišim očetovo poslednjo molitev; ker slišim bratov glas iz groba, ki mi govori:	brat,	ne odnehaj,	pot	je samo
naprejl
O, le naj mnogi hinavsko zavijajo oči in vzdihujejo: brat mori brata, le naj kličejo usmiljenje nad sabo. Komu so bili moji bratje, komu so se moji smilili? Ti me bodo odslej vodili in nihče drugil
Ne verjameš?
Te so zgodbe teh »izdajalcev«, ki so prijali za orožje, zgodbe drugih »izdajalcev« so več ali manj podobne.
Tako so delali z našimi ljudmi tisti, ki so narod osvobojevali. In ti, ki si se hote poneumil in verjel komunistični propagandi ter jemal njene zločine za »osvobodilno« delo, seveda ne boš verjel Nočeš verjeti, da so komunisti res tako delali. Nihče te ne sili verjeti. Ostani neumen, dokler se le da! Tudi to je linija, tudi to je doslednost. Samo ne govori potem, ko pride huda ura in ko bo tudi tvoja koža prišla v stroj, kakor so prišle kože mnogih drugih, o zapeljanosti in podobno. Le lovi naprej trnek komunistične propagande, ki je nanj natikala dolgočasno vabo: vojske bo ie* dva meseca konee, le verjemi »legendarnemu«
Kaj pravijo drugi
»Družinski tedniki z dne 4. novembra piše pod naslovom »Prekletstvo zla« med drugim naslednjo;
Iz roda v rod se iz zla le zlo plodi. • a
Tragedija Jugoslavije je potrdila resničnost teh pesnikovih besed. Da ao beograjske vlade s slovenskimi in hrvatskimi ministri vred manj zlega storile — prevelika svoboda ni bilo najmanjše med zlj — bi bili aprila 19». ne doživeli tako žalostnega razsula Tragedija Slovenije je drugo potrdilo: da nas niso krmarji domovine učili tako malikovalskega češčenja vladajočih strank in tako slepega sovraštva do vsakogar, kdor nt njihovih misli, bi Slovenci danes ne stali na robu prepada.
Bazvoj narodov gre neizprosno svoj« prirodno pot. Zrele, civilizirane narode vodi pri njihovem ravnanju najzrelejše v človeku, t. j. njegov razum. Francozi In Belgijci bo temu dokaz, Nizozemci in Cehi: okupacija jim je Sele dala priložnost, da dokažejo svojo veličino. Nezrelim narodom je glavno vodilo najprimitivnejše v človeku, t. J. impulz srca: njih pot je tlakovana * mrliči. Morala je priti okupacija, da smo Slovenci spoznali, kam spadamo, da smo izprovideli, kako tenka je naša civilizacijska prevleka. Zakaj narod, ki vidi v bratomornem boju višek svoje zgodovine, je velik le v majhnosti.
Elementarna sla po krvi — pri enem • pridevkom herojstva, pri drugem zločina — celo v civiliziranem človeku Se zmerom živi. Dobro hi bilo za nas vse, če bi se zavedeli: ie discipliniranosti nasprotnikov našega komunizma se imamo zahvaliti, da se zver ▼ človeku Se ni zdramila na obeh straneh. Gorje nam, če zadivja tudi na tej etranl barikadi Gorje Slovencem, če bo revolucijo šele protirevolucija zadušilat
Odveč so vse grožnje, vse prigovarjanje zaman: ta boj se le tedaj ne bo izboje. val do katastrofalnega konca, če boste vi. ki veljate za smetano naroda, v poslednjem trenutku opustili svoj nerazumljivi molk ln « tehtnostjo svoje avtoritete pozvali Ljubljano k pameti. Danes ponovno apeliramo na vas: vaša beseda, združena z našo, j« edina, ki more zaustaviti moralni razkroj našega meščanstva in preprečiti katastrofo, če boste še nadalje molčali, vas bo tisto, kar bo po sedanji preizkušnji od naroda ostalo, neusmiljeno klicalo na odgovor kot glavne sokrivce svojega gorja. PriSli smo v nevarno bližino trenutka, ko bi utegnilo zavladati geslo »oko za oko, zob za zob«. Ml si tega geela nismo Izmislili; nismo njega glasniki, le opozarjamo nanj kot svarllcl ob dvanajsti uri.
*
V	»Jutrus z dne 4. XI. piSe Janko Jan« kovič pod naslovom »Naše poslanstvo«;
Krinke padajo z obrazov in žlvljenjsk* vloge se porazdeljujejo.
Samo dve vlogi obstajata danes, samo dva izhoda. Kdor misli, da obstaja Se tretji izhod, nekaka erednja, kompromisna pot, se bridko moti; čutil bo na lastni kožil
Slovenska nacionalna omladina je izbra* la svoje pravo mesto v tej odločitvi, saj drugega tudi storiti ni megla, kajti na eni strani je nacionalna, na drugi internaeio* nalna fronta, na ent strani slovenski narod, na drugi strani pa zmes vseh mogočih na. rodnosti, združenih z enim samim namenom: žrtvovati elovenskl narod do iztrebljenja za dosego svetovne revolucije.
In to žrtvovanje se že z brutalno točnostjo Izvaja mnogo mesecev in danes naj bi zavzelo najšlrSl obseg in doseglo avojo končno fazo: iztrebljenje s'.oven9tva.
Nekaj stotlsoč Slovencev mora nadomestiti vse ono, kar niso storili 40 milijpnskl francoski narod, 8 milijonski češki narod, belgijski, holandski, danski, norveški narod in še mnogi drugi. Žrtvovali naj bi sa vsi, vsi do zadnjega naj bi padli za »revolucijo«.
Toda slovenski narod noče umreti! Saj Se niti prav zaživel ni.
Zato smo mi nacionalisti zagrabili za orožje, zato izvršujemo danes svojo nacionalno dolžnost, svoje nacionalno poslanstvo.
In nihče, nihče nas ne sme pri tem ovirati. In tudi purgarska Ljubljana ne, ki j« danes pozabila na svojo vlogo, ki jo kot prestolnica slovenstva Ima, in ki pljuje ln tepta vse one svetinje, ki so nam nacionalistom svete. To so tiste svetinje, na katere je včasih Ljubljana prisegala.
In vi, gospodje »čistih, neomadeževanih« rok, ki se prikrito smejete, v dnu srca vaa pa že zebe. pomnite, da je tudi vaša aodba že pisana.
In Se en nasvet vam dajemo pravočasno: jezik za zobe in čakajte na svojo usodol
Pomnite: koraka nacionalno omladlne n* more nihče zaustaviti. Pot je težka, a cilj je velik in jasen: osvoboditi slovenski narod internacionalne roparske bande, kjer koli se pojavlja, bodisi v Sumi na terenu ali pa v pragozdu mesta. In tako osvobojen narod zediniti ▼ enotnem, mogočnem slovenskfln narodnem gibanju in ga tako duhovno In telesno ozdravljenega povesti lepši bodočnosti nasproti.
žrtvovanju komunističnih voditeljev, ki prejemajo denar zato, da dajejo pobijati naš narod za svoje koristi in verjemi še to, da te bodo zapustili ter pustili poginiti o prvi nevarni priliki! Le verjemi jim, da moramo biti ravno Slovenci tisti ki naj sc dajemo pobijati za druge! Le verjemi vsem tem, ki jim je revolucija kupčija, ljudje pa blago!
Ali si	že kaj pomislil, da se	nam zaradi
naše politične lahkovernosti lahko zgodi, da bomo v povojnem fiolitičnem muzeja imeli prazen oddelek in se bomo jokali nad svojo nezrelostjo, nad vero v nekaj velikega, kar naj bi	objelo	in odrešilo ves svet?
Ali si kdaj pomislil, da se lahko zgodi, da bo klicar v tem povojnem muzeju zaklical kakor nekdaj celjskim grofom: dane, Slovenci ia nikdar veČ! Toda ne bo prelomil grba, ampak propagandni trnk, na katerega so komunisti nataknili vabo neumnosti, ker ni ga naroda, ki bi bil tako naiven, da bi take neumnosti Se kdaj potreboval.
Ali si kaj pomislil, da bi utegnil zgodovinar napisati: izginili, ker so mislili, da je boj za svobodo cirkuški vrtiljak,	izginHi,	ker
so	verjeli	v romantično junaštvo,	izginili,	ker
so njihovi voditelji videli v gozdu »tako bogato in romantično življenje«, knkor je napisal sedanji komunistični minister Smer: La verjemi mu, saj js bil že včasih minister!
A oni se smejejo... Domovina razdejana po revolneljl (n represalijah, ljudstvo uničeno, pravi In edin! Izdajale! Slovencev, rdeča gospoda lz Izvršnega odbora Osvobodilne fronte In vrhovnega poveljstva komunističnih tolp pa se smeje, smeje... Kako se ne bi? Slovenski narod bega sestradan In gol li ognja r ogenj, tovariši ln tovarišice pa so lepo oblečeni In rejeni, siti mesa ln ljubezni, da laže sprejemajo zgodovinske sklepe o žrtvovanju lastnih brigad, o pokolju talcev, o lopSl bodoč-nostl... Drug) od desne v prvi vrsti, v črni obleki ln stoječ, Je Aleksej B a e h 1 e r, najbolj krvavi človek t vodstvu OP ln KPS. nad njim prav na vrhu slike pa Edvard Kocbek, rdeči »kristjan, ln oznanjevalec novega človeka. Ostale sl oglejte sami la dožeulte, kdo ao. Slllka je posneta ob ueU seji pred podzemskim skrivališčem v Kočevskem Boga
Začetek, razvoj in polom Osvobodilne fronte med primorskimi Slovenci
Od „beguncev“ v ovčjih oblačilih leta 1942 do podrtin v jeseni 1943
Znloigra, tl Jo jo morala zaradi komunistično zaroto proti slovenskemu narodu doživeti in bridko okusiti tudi Goriška a Krasom, je novo grenko poglavje naše zgodovine, krut nauk za ljudstvo, ki mu je krvava izkušnja odprla oči, pa nov opomin vsem tistim lagodnikom, ki so netili, podpirali, zagovarjali in hvalili »osvobodilno« delo. Premnogi nočejo še spregledati, nočejo skesano priznati krivdo in nočejo javno obsoditi početja, ki so ga zagrešili, ko so kot nagrajeni »vodniki« in preroki poli slavo bojeviti mladini in njenim nnganjačem tor z avtoritativno bosodo podili trume mladih ljudi v gozdove, v zločinsko tolpe in smrt in v pogin slovenskomu narodu. Goriška s Krasom je nov mejnik na žalostni poti slovenske komunistične revolucijo in nov opomin vsem Slovencem, ki vpijo po maščevanju in kaznovanju tistih, ki so botrovali komunistom — hudičevi sodrgi. Zato je prav, da v okviru našega boja proti komunizmu podamo pregled o usodnem delu Osvobodilne Fronto na Primorskem.
OF neti razdor
Slovensko prebivalstvo na Goriškem in Tla Krasu je do leta 1942. živelo v popolnem miru in so ni ukvarjalo e politiko. Vsi so se čutili Slovonee, niso se voč opredeljevali po starih strankarskih merilih, le svetovnonazorska naziranja so ljudi ločevala v dve vrsti, ki pa med seboj nista križali mečov.
Lansko spomlad so se v primorske kruje od drugod pri tepli komunistični propagandisti, ki so se zavijali v ovčje kožuhe ter jadikovaje dopovedovali ljudstvu, da so begunci, ki jim vojna onemogoča obstanek doma. Začeli so zvabljati ljudstvo v svojo mreže z vsomi mogočimi gosli: s komunističnim, protifašističnim, pa končno tudi z iredentističnim programom. Komunisti so nastopali pod krinko »osvobodilne fronto slovonskega naroda«, njeni tolovaji pa pod imenom »partizani«. Ljudje so čutili do teh na videz nedolijpih beguncev usmiljenje in jim pomagali s hrano in podporo, če so le mogli ali imeli.
Tla zn rušilno propagando so bila ugod-OF je vrgla med nepoučeno ljudstvo geslo o narodni osvoboditvi, sprva brez jugoslovanskega okvirja, pozneje pa je propagando prekrojila na jugoslovansko kopito. Takoj je začela širiti komunistično nauke, a broz protiverske osti. Obljubljala Je vse mogoče sooialne preosnove in ljudem obotula zlate gradove.
Organizacija, vaŠkiSi odborov
Takoj je OF začela spretno orgnnizirnli tajne odbore po vaseh, začela vabiti v gozd vojaške obveznike, leto pozneje pa je začela ljudi tudi nasilno mobilizirati. Prostovoljcev je bilo na Primorskem malo, komaj nekaj stotin, pa še tisti zato, da bi se ognili vojaški službi v prepričanju, da bo vojske kmalu koneo. Letos spomladi so banditi vo-liko mladih ljudi nasilno mobilizirali, toda večina Jih je kmalu pobognila na domove.
lijudstvo je bilo oprezno
Cesto se je dogodilo, da so komunizmu naklonjeni ljudje ali celo priznani komunisti rajši odšli k vojakom kakor v gozd da ne bi svojcev izpostavljali preganjanjem.
Banditi so medtem izvedli nekaj nepo roombnih atentatov nn prometne in vojaško cilje ali vojaško patrole in s tem izzvali odgovor oblasti: sledile so aretacije, zaplemba Imetja ali internacija družin moških, ki so šli v gozd, nekaj požigov, vpoklic letnikov 1901 do 1927 pod orožje in končno tudi odprava vseh dopustov za vojake, ki so bili iz naših krajev doma.
Badoglijevci na delu
Po vseh občinah in manjših krajih so se naselile številno vojaške ediniee in spomladi letos je bila vsa dežela preplavljena z vojaki in orožniki vseh zvrsti. Te posadko so dolale le manjša krajevna čiščenja, pa brez pravega uspeha. Počasi se je med Italijani snmitftl utrdilo propričanje, da ima vse to rajsbobnano čistilno delo docela drugačen namen. Badoglijevska klika je imela krempljih ves višji častniški zbor in Je načrtno sabotirala vse ukrepe, ki so ostali na pnpirju, hkratu pa jo zadrževala svoje di vizije v teh krajih, da jim ne bi bilo treba iti na fronte. Tudi na Primorskem je bilo znano, da so hadoglijevski čnstnlki stalno dobavljali tolovajem orožje in da so prav ti častniki opravljali zanje tudi vohunsko službo. Pri tej nečedni igri je imela precejšnjo vlogo italijanska komunistična stranka, ki je imela tesne zvezo s KPS in je precej globoko prodrla med badoglijevsko orož ništvo in vojsko, zlasti pa v planinsko di vizijo »Julija«, ki jo bita pred svojim odhodom v Rusijo in po povratku od tam nastanjena precej časa v Posočju. Ta divizija jo bila močno okužena.
Propaganda ne izbira sredstev
Ko je po mobilizaciji 27 letnikov ostalo le malo moških na domovih, se jo komuni stična propaganda vrgla na ženske in jo imela pri njih večji uspeh, kakor bi bil človek pričakoval spričo trdih udarcev, ki jih je ljudstvo prejelo zavoljo zdražbarske-ga in zločinskega dela banditov. Mladina pa je bila sploh tam, kamor jo je kdo povle kel: danos so dekleta plesala in se vlačila z badogtiJevškimi karabinjerji, Jutri pa so šivalo čepice za bandite in so udeleževale tolovajskih sestankov. Zinorom hujši je postajni razkroj ljudstva: brat Jo vstal proti bratu, sestra proti sestri, hči proti očetu
in sin proti materi... Ljudstvo se je vedno bolj zaklepalo v molk.
Krivda emigrantskih voditeljev
Žalostne usode slovenskega ljudstva na Primorskem v zadnjih dvajsetih letih so v veliki meri krivi tako imenovani voditelji. No mislimo s tem tistih duhovnikov in redkih razumnikov, ki so s svojim ljudstvom delili vse križe in težave ter trpljenje tudi za ceno preganjanja in za cono obrekovanja, da so izdajalci, ker so zastopali načelo, da ljudstvo, če je že na to zemljo priklenjeno, mora živeti in da je treba izkoristiti slohorno priliko, ki mu življonje na vseh področjih lahko olajšuje.
Mislimo pri tem nr voditelje v emigraciji kjer koli. 8 temi je bilo primorsko slovensko ljudstvo vse čase po prvi veliki vojni naravnost usodno obilno blagoslovljeno. Ti so nastopali »kot zastopniki in prvaki zasužnjonega naroda«, kakor so govorili. V si so od tega svojega poslanstva tudi dobro živeli od različnih fondov v Beogradu n drugod. Njihova skrb je bila samo ena: da bi položaj nnšega ljudstva v drugi državi ostal tak, da bi njim omogočal voditeljski in s tem seveda tvarnl obstanek tor brezskrbno življenje.
Zato so s svojimi nastopi skušali onemogočiti vsak poskus, celo vsak moddržavni sporazum, ki bi prinesel položaju naše narodne manjšine v Italiji olajšanje. Omenjamo pri tem samo njihov nastop 1. 1937. ob tako imenovanih Beograjskih sporazumih med Stojadinovičevo vlado in Italijo.
To poglavje iz politične zgodovine primorskih Slovencev je prežalostno, da bi ga obravnavali zdaj. Dotaknili smo se ga samo toliko, v kolikor so nekateri »voditelji« sokrivi tudi usodo, ki je Primorsko zadela zaradi dela »Osvobodilne fronte«.
Drži namreč, da bi na Primorskem na-vzlio vsej agitaciji ne bila mogla nastati taka miselna in načelna zmeda, če ne bi bilo od take strani, od zunaj, prišlo koneo 1942 navodilo: »Vsi v Osvobodilno fronto. Rusija bo imela besedo in vpliv do Jadranskega morja. Primorski Slovenci ne smejo svojega časa zamuditi. Ne gre za komunizem, temveč Za slovanstvo!«
šlo je seveda le za »voditelje«, ki eo hoteli v novem položaju spet enkrat priti na svoj račun, kajpada na škodo ljudstva kakor vedno. Računali so na politično zaostalost in zbeganost, ki sta bili veliki. Isti nagib: strah, da ne bi zamudili vlaka — ki jo gnal v gozd osivele korltarje — a la Sorneo — ter v plonum OF še celo vrsto drugih veličastnih »glav«, je pognal na plan tudi zunaj živeče emigrantske prvake. Če je pri tem igral vlogo tudi kak bolj ali manj rdeči denar, no vemo, a bi spričo premočrtnosti in pretoklosti toh mož bilo nič neverjetno.
A kdor zapovedi ni maral poslušati, je bil izobčen — kakor že tolikokrat poprej.
Izrržkl
Ljudje, ki so bili od 1. 1923. vse prej kakor Slovenci in jim ljudstvo kot veternja-kom ni nič zaupalo, so v največji mori prihajali na površje v tajnih odborih OF. — Ljudstvo jo bilo zmedeno. Namesto da bi so odvrnilo od zlikovcev, so je še naprej oprijemalo teh lažnivih prerokov in kar pozabljalo na njihovo preteklost Vsa so drga, ki ji je bila domovina in narod le lastni trebuh, so je v slutnji, da bo komunizem prodrl, hitro preselila iz prejšnjega tabora in se prelevila v najbolj bobneče narodnjake. Hinavščina je zmagovala. Naj večji blatileo in zaničevalce vseh poštenih narodnih borcev je Žel vsesplošno' odobra vanjo. Človeka se je polaščal vtis, da je ljudstvo tiste svojo duhovnike, ki so 24 let delili z njim vse dobro in zlo, vso gmotno revščino in Btisko In so edini držali naše narodne postojanke, na lepem zavrglo kot izžeto limone.
Povsod so se pojavljali strahovi z »belo gardo«. Kdor je dvomil ali si celo drznil reči kako trezno ln pametno, je bil obsojen, in v veliko vaseh so padle žrtve »izdajalci«. Pretkana zločinska propaganda Je mnogim ljudem zmešala pojme, jim zaslepila oči in zameglila razsodnost, da so danes zmajevali z glavami ln odklanjali vse of-arsko, jutri pa spet prihajali nn sestan ke in vse požirali kakor najčistejšo dušno hrano...
Izjudstvo tava v megli
Na splošno večina ljudstva ni nasedla zvenečim krilaticam in ni rada tulila z OF. Slutila je blaznost tega počotja, čeprav eo banditi in njihovi privrženci stalno dopo vedovali, da bo vojne kmnlu konec. Toda propaganda je bila krčevita in vztrajna in kdor se ji je postavil po robu, so mu zagrozili s smrtjo. Banditi so ljudi strašili krvavo »belo gardo«, v katero so prištevali prav vse svoje nasprotnike, zlasti duhov ščino, ki Je skoraj edina klicala ljudi k pameti. Protipropagando je bilo malo, kajti slehernik se jo bal smrti in groženj.
Smeli bi reči, da je letošnjo spomlad kvečjemu tretjina primorskoga ljudstva kazala znake o naklonjenosti do OF, pravih navdušencev pa je bilo komaj 10 odstotkov in Se ti so nasedli mamljivim zagotovilom, da bodo dolili... Vso ostalo je ostalo kolikor toliko trezno, a je pasivno zmajevalo z glavo nad blaznim počotjem komunistične partijo, ki je z roko v roki z italijansko komunistično partijo kalila vode in lovila ribe.
.,. ker ni bilo vodnlkOT.
Slovenskega Tazumništva Je bilo na Primorskem bore malo. Bilo Je le nekaj zdravnikov, odvetnikov, publicistov, uradnikov
(od katerih je bila večina premeščena v notranjost Italijo) ter duhovščina. Razumništvo se politično sploh ni udejstvovalo. Le daobci teh ljudi so nasedli of-arski propagandi. Večji del duhovščine pa so je odločno postavil proti komunizmu.
Duhovščina se je hudo trudila, da bi Zavrla komunizem, pa ni imela nikjer zadosti močne opore. Tisti duhovniki, ki so javno nastopili proti kugi, so dobivali grozilna pisma. Trije eo bili obsojeni na smrt in so ) si z begom rešili življenje. Ljudje so se april vase in se bali odločnega boja proti komunizmu, bodisi iz strahu za življenje, ali pa iz vrojenega kompromisarstva, kor se jih je prijela tista bolezen, ki je’ je bilo tudi pri nas dovolj. Videli so v OF nekaj dobrega in zaradi toga mirno gledali na razvoj dogodkov ter nasodali podatkom svojih političnih prijateljev od zunaj, kjer je bila celo skupina tako imenovanih »katoliških« veljakov, kakor dr. Brecelj, za sodelovanje z OF ln je zmedla promnogote-rega človeka.
Zarota izdajalcev
V	slovenski OF so sodeli tudi zastopniki italijanske komunistične etranke posebno mešanih krajih kakor v Gorici, Trstu, Tržiču in istrskih mestih. Ti italijanski komunisti so bili določeni, da bodo v »osvobojeni« Sloveniji provzell zastopstvo koristi italijanske narodne manjšine. OF je pripovedovala, da bo osvobojena Trimorska priključena kaki drugi podonavski, srednjeevropski ali balkanski sovjetski republiki. Mnogo se je govorilo tudi o tajnih pogodbah In dogovorih med proslullm Titom ln italijanskimi komunisti v Trstu.
Za zatiranje podtalne propagande Je bil decembra lani ustanovljen v Trstu poseben oddelek kvesture, pod Imenom Ispottorato Speziale di Polizla per la Vonezla Glulln. Ta oddelek Je delal odločno, a površno ln je spravil za zapahe več nedolžnih kakor krivih.
Represalije oblasti so rodile dvojni učinek: nekateri so se odvrnili od OF, ko so spoznali, kam je privedlo vse početje, drugi pa so iz razdraženosti še bolj zasovražili oblast.
Tako je bila zorana nova ledina za podtalno propagando, ki Je priliko kajpak izkoristila in podvojila svoje napore. Prebivalstvo ni maralo OF in Jo je naskrivaj preklinjalo, izhoda iz stisko pa ni našlo. Banditi so mnogo ljudi e grožnjami ostra-šill, nato pa prisilili k sodelovanju, toda h kakšnemu: prisilili so jih k najbolj nevarnemu poslu: k pobiranju prispevkov. — Tako so se noželjenlh ljudi znebili, ker so jih kompromitirali. | L ,
Stiska in jok
Pekel, ki so ga rdeči banditi priklicali nad Primorsko, je ljudi strašno udaril. — Udarec Je padnl za udarcem, trpljenje se Je kopičilo in žrtve so padale na vse strani. Ljudstvo je ječalo, kor se Jo znašlo med dvema ognjema. Solze so se množile, živci so popuščali in ljudje so začeli isknti edino utehe v veri. Začele so so procesijo na Sveto goro Junija letos.
To je dokaz, do je trpljenje odprlo ljn-dom oči in so se odvrnili od rdečih zločin« 7. Spregledali so tudi zaradi protiversko propagande OF, ki se je začela jasno kazati letošnjo spomlad,, zaradi laži in goro-stnsnih obljub o koncu vojne, ki bi bo morala končati že desetkrat med letom, zni ’1 represalij in tudi zaradi šfbke, pa vendar slišne nasprotno propagando.
Na deželo pride najlmjše pforje
8.	soptembro so Je usoda krvavo poigrala s primorskim ljudstvom. Jladoglijevci, ki so po 28. juliju v imenu reda in pravice preganjali ljudstvo ln so so že del J časa bratili z banditi, so popustili vnjctl in ljudi izročili komunistom. Badoglijeva vojska je
odvrgla orožje, vojaštvo je začelo pobirati šila in kopita in brezglavo drveti proti domu.
Ljudstvo je za pobeglimi vojaki pobiralo orožje in vojaško blago in ostalo prepuščeno samo sebi. Postalo je lahek plen zarotnikov, ki so prežali na ta ugodni trenutek iz bližnjih gozdov. Male banditske skupine, ki niso štole več kakor 500 mož v vsej Julijski Benečiji, so pridrvele iz skrivališč in začele oboroževati svoje zaupnike in sodelavce, ki so bili organizirani že poprej.
Nastala je tako Imenovana »narodna zaščita , ki so vanjo prisilili vse moško. Banditi so nemudoma razglasili splošno mobilizacijo za vse moške od 18. do 45. leta.
S E.iretno in goljufivo propagando so tolovaji ljudstvo prepričevali, da je vojne ko-noc in da je zdaj udarila ura svobode in trenutek za dosego vseh političnih in kulturnih pravic in izpolnitev vooh socialnih zahtev. Mobilizacija se Je več ali manj posrečila, ker se jo ljudstvo »nnšlo srodl zmedo in ni lmolo od nikoder nobene zaščite, tudi če bi se že hotelo postnviti banditskim poveljem po robu. Neprestano je odmevala grožnja s smrtjo vsakomur, kdor | bi le z mezincem mignil proti tolovajem. 1 Postave OF so poznale samo eno kazon — J smrtno.
-	Ljudje so zlomljeni ubogali. Kaj pn naj bi bil storil ubog, nouk kmet. ki je bil sredi hribovja na milost in nemilost prepuščen tolovajem in je imel izbirati samo med pokorščino ln smrtjo. Ako bi iz tolovajskih vrst pobegnil, bi kazen dolotola vso njegovo družino. Banditi so poskrbeli za žive zglede in so pobili precej ljudi. Na Goriškem so umorili enega duhovnika, v Istri pa dva, civilistov kdo ve koliko. Da ljudje niso šli radi in prostovoljno, je bil dokaz v tem, da eo se kmalu mnogi vrnili, drugi pa so komaj čakali prilike, da bi se vrnili na domove. V gozdu so spoznali, kako drugačen je bil rdeči nauk ln propaganda in kakšna Je prava podoba ljudi, ki so prej obljubljali nebesa, ko so pa lahko zavihteli bič oblasti, so poznali lo slepo pokorščino in nobenih ugovorov nli pravice. — Premnogoterl je že v nekaj dneh videl, kaj pomeni rdeča zvezda na slovenski zastavi, s katero so banditi toliko šifrill in z njo mamili ljudi. Ljudje so prišli do spoznanja, da se bore za vse drugo, lo za tisto ne, kar Jim je bilo obljubljeno.
Postali so vojaki rdeče vojske, morali so vzklikati Stalinu in poslušati dolga predavanja rdečih politkomisarjev, ki so jim vtepali komunistični nauk in jih navduševali za komunistično stranko. Morda je bilo mod njimi le nekaj stotin takšnih, ki so vodeli, da so že od začotkn ne bore za svojo narodno tribnrvnioo, temveč za rdečo zvezdo. Tri očiščevalnih nastopih so se nemški častniki čudili, da so v žepih ujetnikov našli poleg srpa in kladiva tudi verska znamenja, podobice, svetinjice, molke in pa molitvenike. Prav to nam zgovorno pripoveduje, kako pretkani so bili zvodniki in kako so znali izkoriščati ljudsko nepoučenost. Povrh je bilo ljudstvo tudi brez oblasti in so Je hočeš nočeš podredilo tisti, ki se je prva polotila vodstva.
No uk o ljudstvo so palmili v nesrečo
Po devetem septembru ljudje niso vedoli ničesar o položaju v svetu. Časopisja ni bilo, radijske aparate so oblasti že pred loti pobrale, vse prometne zveze so bile pretrgane in ljudje so so pač morali zadovoljiti z izmišljotinami, ki so prihajale iz tolovajskih propagandnih kuhinj.
Na vsa usta so banditi pripovedovali, da so angleško ladje pred Trstom, da so rtiske čete v Beogradu, da se je nemška vojska sesedla in da je vsa Evropa v pla1 menih In razsulu. Vsak trezen ln umesten ugovor jo preglušll teror.
Tako je predsednik izvršnega odbora OJ za Julijsko Benečijo, dr. Joža Vilfan, izjavil v Rihemherku: »Kdor bi trosil govorice, da je nemška vojska še močna in da je
Naročajte Slovenski dom!
'm
K
naša akcija prezgodnja, ta je belogardist ltž izdajalec in ga bom dal takoj prijeti.«
Drugi so zatrjevali: »Vojne je sodaj koneo, vaš kraj je osvobojen. Vsi puške v roke, da obvarujemo prometna sredstva in svoje Imetje pred bežečim nasprotnikom. Trst bo kmalu naš, zajeli smo veliko število nemških tankov (1) in letal (I)*. — Dr. Vilfan Joža je v Rihemberku dejal tudi še tole: »Tistih petnajst Nomcev bomo pospravili za malico.«
Zlodej si je strgal krinko
Vse je govorilo, da je vojnih strnhot zdaj konec in kdor tega ni verjel, so mu zagrozili, da bo likvidiran. Ljudstvo je moralo Po sili verjeti in drvoti za zločinci v pustolovščino, ki se je končala krvavo.
»Se nekaj dni, pa bo vsega trpljenja in hudega konecl« In tedaj so volkovi slekli ovčjo kožuhe in potegnili krinke z obrazov. Povedali so na glas, da Je napočila ura osvobojenia za narod, ura svobode zn delavca in kmeta, ki ga ne bo več tiščal kapitalistični jarem, prišel je trenutek za uničenje vere in Cerkve, za pobitje vseh kapitalistov in izdajalcev, in tako dalje. Ljudje so zijali, ker so bili spet ugoljufani, pa ni zaleglo nič, ker so bili že v banditskih kleščah. Moralo je priti »tistih petnajst Nemcev, ki jih bomo pospravili za južino«, da so z enim samim silovitim sunkom razpihnli tolovajsko sodrgo In na cn udarec izpodnesll temelje vsoj komunistični propagandi. S tem jo pa uad deželo znova
Kadivjala vojna vihra
ki Je udarila največ zapeljance in jih Iz-treznila, modtem ko so zločinci in zvodniki odnesli pote in svojo »vojsko« prepustili usodi. Prvo je, kakor zmeraj, pobegnilo razbojniško poveljstvo z Baeblerjem na čelu. 25. septembra je nemška vojska udarila kot strela z jasnega neba in v nekaj urah so ostali od vse »zmage« in »svobode« le klipi odvrženega orožja, veliko podrtij in trume razočaranih in zaskrbljenih obrazov fantov in mož, ki so morali v »vojsko« in izpiti novo kupo pelina, da so se obogatili za novo izkušnjo.
Tolovajska vojska se je razblinila v nič. Poveljstva n) bilo v usodni uri nikjer. — Zbegano ljudstvo je tavalo in begalo, dokler ni spet našlo svojih domov. Ostalo je mnogo mrličev in veliko ranjencev, ki so jih tolovaji mirne duše prepustili usodi. Kot priče turobnih dni so ostale podrtije in pogorišča, solze in strah, bolečina in srd zapeljanih.
Kdo na Goriškem danes ne ve, komu je treba naprtiti odgovornost za vse to narodno gorjet Ljudje, kakor so dr. Vilfan, France Bevk, Baebler in podobni, so odnesli kožo in v skrivališču kujejo novo zaroto proti lastnemu narodu, (tl ga hočejo žrtvovati zn to, da bi uspela svetovna revolucija, smrtna nasprotnica malih narodov in grobarka zlasti našega malega naroda.
Edina pot kvišku k
Prekruto je bilo spoznanje, ki ni šlo mimo našega ljudstva na Primorskem. — Vsakdo ve, da more srečo iskati le v svoji grudi in domu in oh svetinjah, ki Jih je naš narod zmerom negoval in jim je bil zvest. Danes Primorska ne mara zn nobene »osvoboditelje« in krvavo »svobodo«, hoče miru in reda, rodne oblasti in varstva svojega jezika In vere. Hoče oblast, ki bo pravična in odločna in bo zatirala sleherno podtalno rovarjenje mednarodnih zločincev in zaščitila življenje slehernika, ki noče biti rob ali robot v boljševiškl norišnici.
Ljudje žele, da bi tudi nn Goriškem začeli organizirati slovensko domobransko vojsko, kajti primorski fantje se ne bodo hranili služiti pod svojo zastavo. Potrebno ho očistiti deželo kužnih klic, ki se imenujejo »terencl«: to so botri vsega gorja in zločinski pomagači, ki so sl utiral) pot v sleherno slovensko, tudi primorsko vas. — Ako bo ta svojat odstranjena, bodo ljudje svobodneje zadihali. Se danes se dogaja, da tcrenci vohunijo še dalje in ovajajo ljudi ter so pripravljajo vnovič na to, da bi jo svojim sovaščanom ponovno krvavo
zagodli.
Pod vodstvom domobranske vojske bi se lahko takoj začela obnova porušenih naselij In prometnih sredstev, ccstn in mostov |n se uravnavale poti, po katerih so življenje zopet lahko vrne v svoje običajno kolesnice.
Primorec Je sednj za skušnjo bogatejši In se svojega spoznanja ne sramuje, čeprav se mu milo stori, ako se spomni na ceno, ki jo je moral plačati kot ukovlno za ta dragoceni nauk. Bog daj, da bi ta nauk zadostoval za vselej I	.	t	j
Propagandni letak o rdečih zvcreliT Ne, temveč lastna podoba slovenskih J,rasnoar-nicjcev, priobčena v »Slovenskem poročevalcu« z dne 29. septembra 1943, št. 2». Pošast-noje, kakor so se sami, bi Jih ne mogel upodobiti nihče, kakor vidimo
Če hočeš kaditi — daj 10 ! frankov za zimsko pomoč!
V	Franclji Je tobak na karte. A vsak, kdor hoče uživati sladkosti »sladke trav’ce«, mora tudi nekaj žrtvovati, kakor zdaj bero-mo v tujih listih. Kdor hoče dobiti tobačno nakaznico, mora plačati svoj prispevek za zimsko pomoč. Ker jo v Franciji vplsnnih nad 12,900 000 kadilcev, računajo, da bodo tako nabrali za francosko zimsko pomoč okoli 129 milijonov frankov, zakaj vsak kadilec, ki hoče dobiti tobačno nakaznico, mora plačati 10 frankov za zimsko pomoč.
Zabavni »poljski kralj« 1
Pred nekim angleškim sodiščem so imeli te dni precej zabavno razpravo. Na zatožni klopi se je znašel zaradi kršitve predplso* o zatemnitvi grof Vladislav Potawskij, ki vztrajno zatrjuje, da je zakoniti dedič poljske krone, torej »kralj Vladislav«. Pred sodnikom se je Votnwsklj pojavil v temno-rjav| žametasti oblokl, škrlatno rdečih nogavicah, rdečih sandalah in volnenih rokavicah. Mož nosi dolge in za vratom s sponko spete lase. Prod njim jo na zatožni klopi ležal v zeleni nožnici njegov težki meč. — Med vso razpravo Je grof govoril samo poljsko. Ko pa jo sodišče izreklo sodbo, e katero ga je obsodilo na dva meseca zapora, Je PotanrskiJ v gladki angleščini dejal, ® ne more priznati »teh prekletih angle ' postav in odredb«, ki da poljskoga raU pač nič ne brigajo.
Sovraštvo proti novemu notranjemu ml. nlstru je še zraslo zaradi velikonočnih do. godkov leta IflOH, ko je v Klllnjevu prišlo do hudih pogromov proti Judom.
Judje, ki bo v ifrevrutnišk) organizaciji Imeli prvo besedo, so zarndi tega v Kusi ji in po vsej Evropi zagnali hudo agitacijo proti Plehveju In proti ruski vladi. Z razpoloženjem, Ig je zaradi tega zavladalo po ruskih socialističnih In drugih krogih, so se sklenili okoristiti socialni revolucionarji, ki Plehveju niso mogli odpustiti, da Je dal zapreti Ccršunija — po zaslugi Azcva seveda.
Azcv se je odločil, da ho atentat nn notranjega ministra pripravil sani ln sam. vodil njegovo	Izvedbo. Pravilno	je	ugoto-
vil, da umor tako osovraženega človeka nudi dosti koristi, a ni skoraj nič nevaren. Koristil bi zlasti »bojnemu odseku«, ki je zaradi aretacije Gcršunija izgubil dosti pomena, zdaj pa lil njegov ugled ln moč v javnosti spet zelo -/.rasla — ln s tem bi v stranki zrasel	tudi ugled	in vpliv	Evna
Aseva.
Azev seveda ni nič govoril, na kakSne osebne koristi	računa pri	vsem	tem.	Drži
pa, da je te koristi natanko pretehtal. Morda Je pri tem odločal še drug razlog, ki se na prvi pogled zdi neverjeten.
Lahko namreč, da je Azev v začetku leta 19KI sodil, da bi utegnila v Itusljl revolucija zmagati nad siinml reda. Položaj Je bil tak, da je do tega sklepa lahko prišel tudi tako malo sanjarskl in tako zelo računarski človek, kakor Jo bil Azcv. Vrli tega je zdaj Imel v rokah znatne sklade ln denarje »bojnega odseka« ln Je morda ugotovil, da bi kot poklicni revolucionar, ki hi delal samo na eno stran, utegnil zaslužiti dokaj več, kakor pa Je služil kot skrivni agent	Ohrane.
Strategija.
Atentat nn Plehveja Jo bil mojstrovina Evna Azcva.
Poznamo pesnike, ki slave umor kot umetnino. MI ne mislimo tako slnvltl Iz. dajalske umetnosti Evna Azcva, prisiljeni pa smo občudovati spretnost, s katero je možak znal pripravljati nastope »bojnega odseka«, hkrati pa prepričevati policijo, da se inu o vsem tem niti ne sanja.
Premišljenost In načrtnost, s katero je urejal svoje delo za ta umor, je nenavadna. Ves čas se je gibal samo ob robu pod. J ročja, na katerem so potekale priprave. Na j področje samo Jo stopil le za trenutek ln tudi to samo tedaj, kadar Je bil trdno pre. j prlčan, da mu to nc bo moglo niti najmanj škodovati.
Pa vendar Je bil njegov vpliv na tovariše tolikšen, da so Izgubljali ves pogum ln so hoteli načrtu odpovedati, če je Azev samo za kak kratek dan Izginil in ga ni bilo med njimi.
Nekega dne Je Azcv, kakor pripoveduje Savlnkov v svojih spominih, dejal:
»Cas Je, da odpotuJpš v Rusijo. Odidi Iz Ženeve In tvoj tovariš tudi. Ustavita so v kakem malem incstu ln sc zavarujta, da vaju ne bodo nadzorovali!«
Ravlnkov jo naslednji dan odpotoval v ■ Frelburg. štirinajst dni zatem je prišel tja še Azev In mu Je tedaj prvič razložil nn. črt za umor Plehveja, ni mu pa ničesar povedal o tem, kako jo sestavljen »bojni odsek«.
»Ta načrt,« pripoveduje Savlnkov, »jo bil Izredno preprost. Bil Je pa Izključno delo Azcva samega. Prav zaradi tega, ker je bil tako preprost, smo imeli prednost pred policijo.«
Ko Jo Azev nehal z razlago, je dejal:
»Ce nas ne bo kdo Izdal, bo Plehve ubit!«
Savlnkov pripoveduje daljei
»Iz Frelburga Je nekdo Izmed našlli to. Varlšev Sel v Rusijo, In sicer v incsto Aleksandrovo. S sabo Je nosil dinamit. Jaz sem bil brez potnega lista In lil ga bil moral dobiti v Krakovu. Potoval scni tja čez Ilcrlln. kler sem se znova dolili z Azevlm ln Kaljnievlni. Tn Je bil tedaj vprav prišel Iz Rusije.
Sedeli smo vsi trije v neki kavarni nn Lelpzlgcrstrasse. Kaljajev Je zelo vneto ln goreče govoril o terorističnem delovanju ln o svojem namenu, da bi sodeloval pri atentatu na Plehveja. Pripovedoval Je tudi, da
G. Pe vsn eri
Militi Umm
10
mn je duševno nemogoče, da bi se prijel kakega mirnega In rednega dela.
Azcv ga Je poslušal malomarno. Ko Je oni nehal, jo mirno dejal:
»Zdaj ne potrebujemo nikogar. Pojdite v Ženevo. Morda bomo pozneje poklicali tudi vas.«
Kaljajev Je odšel ves obupan. Vprašal sem Azeva:
»Ali vam ne ngajat«
Azev Je nekaj časa premišljeval, potem Je odgovoril:
»No. Tako Je smošcnl... Ali ga vi dobro poznate?«
Kaljajev me Je čakal na cesti. 1111 Je razburjen In razdražen. Prijel sem ga pod pazduho In ga vprašal:
»Kaj tl Je, Janek? Tl ni všeč, kajt«
Kakor prej Azev tako zdaj tudi Kaljajev ni takoj odgovoril. Ocz čas Je rekel:
»Ne... A veš, da ga nisem razumel? Morda ga ne bom nikoli razumel...«
Savlnkov Je pozneje zvedel, kako Je »bojni odsek« sestavljen. Razen Azeva In njega so bili člani Se: Mihael Gotz. Nikolaj llllnov, AleksIJ Pokotllov, Maksimilijan Schweltzcr, Jožer Mazejevskl, Jegor Sazo. nov ter Ignacij Mazejevskl.
Gotz In Azcv sta v »bojnem odseku« osrednji cdbor revolucionarne stranke.
Gotz Je bil vedno bolan, llolezen Je bil nalezel po raznih ječah. Prebival Je v Ste. novi. ki je bila tudi uradni sedež »Odseka«.
Nikolaj llllnov In Pokotllov sta lilla študenta nn vseučilišču v Kijevu. Pokoli, lov Je januarja 1 SOI Sel v Petrograd, da hi nlill ministra Bogoljepova, toda ga Je pri tem prehitel Karpovlč, pa Je moral bežati v tujino.
Sclnveltzer Je lili sin majhnega bančnika Iz Siuolenska. študiral Je v Moskvi, bil izgnan v Irkutsk, pa Je tudi 011 ušel.
Jegor Sazonov Je lili sin trgovca. Študiral je v Ufi ln v Moskvi, lili tudi Izgnan v Irkutsk, a je pobegnil.
Vsi so bili mludl, hkrati pa so se laliko postavljali s preteklostjo, Iti Je bila polna žrtev In dokazov zvestobe do prevratniške stranke. V teroristične vrste so prišli po različnih poteh ln so o nasilništvu Imeli pogosto tako svojevrstne In osebne zamisli, da lil se lilil nn vsakem drugem področju zaradi njih morali ločiti. Tu so sc pa čutili združene po isti zagrizeni In neomajni veri v teroristično delo, o katerem so vsi sodili, da je za zmago revolucije neogibno potrebno.
»Revolucionarni socialist brez bombe ni revolucionarni socialist.« Jo oznanjal K«, ljajev, ki Je bil pred kratkim prišel v »odsek«.
Samo tak poznavnlec ljudi In človeške duševnosti, kakor Je lili Azcv, Je mogel svoje sodelavce tako posrečeno izbirati ter Iz te prve peščice narediti poslušno, zanesljivo I11 popolno orodje.
Ilil je vztrajen, odločen ln brezobziren organizator in se pri Izbiri ljudi, ki naj bi bili prišli v »bojni odsek«, ni zadovoljeval saino z vrlinami, ki Iz človeka delajo dobrega vojaka prostaka. Te vrline so navdušenje, vera I11 čut za red. Poleg tega je hotel biti tudi gotov, da Imajo njegovi pomočnik! tiste lastnosti, ki so teroristu zlasti neogibno potrebne: bojevitost, požrtvovalnost, vzajemnost, popolna molčečnost in prcvejanost.
Ko Je bil prepričan, da so njegovi tovariši res taki. Je začel biti do njih zelo zaupljiv. Neprenehoma se Je zanimal zanje, jim dajal nasvet« ter storil vse, da bi jih navezal nase.
Eden Izmed razlogov za ugled, ki ga Je užival Azcv, Je bila naravnost nerazumljiva skrbnost, s katero jo preučeval In pripravljal svoje udarec, odločnost, katero Je kazal v dvomljivih in težavnih prilikah, ter spretnost, s katero je znal obrniti v svojo korist zmote ln slabosti drugih.
Ncku uradna listina pravi o njem takole:
»V očeh voditeljev stranke je Azev postal človek, ki ga ni moči nadomestiti; člo-
vek, ki je edini sposoben v resnici vzbujati s svojimi dejanji »trah ... Njegovi odnošnji 1 voditelji strank« so bili nekaka množična hipnoza, ki jo je znal doseči s trditvijo, da je teroristični I10J I11 nasilje ne le nekaj potrebnega, temveč da mora v vsem delu stranke prevladovati.«
Kar se tiče sredstev v tem nasllnlškcm boju je Azev določil, da se morajo »bojevniki« pri vseli svojih korakih In vseh svojih nastopili držati nekaterih temeljnih načel, ki so potrebna za varnost »bojnega od-seka« I11 za srečen Izid dejanj, katera Je ta pripravljal.
Zahteval je, dn morajo nasilniki upo. rahljati najmodernejše In najpopolnejše orožje In Je bombo na splošno nadomestil s samokresom. To Je zatrdno bila ena naj. važnejših novosti, ki jih je Azev uvedel v morilsko tehniko.
V	začetku novembra Je Savlnkov odpo. toval v Rusijo z nalogo, da bo po AzevlJ«. vili navodilih pripravil atentat na Plehve. ja. Načrt Je lili tale:
Najprej Je bilo treba orcdltl nadzorstveno službo okoli mlhlstra, da bi točno ugotovili, kdaj liodl zdoma, kam gre, po kateri poti, kakšno Je vozilo, s katerim se pelje, In zlasti, kakšnn Je policijska služba med njegovimi premikanji ter kako po. sluje.
Za to nalogo Je bilo treba Imeti ljudi, ki bi se že zaradi svojega zunanjega opravila lahko male« svobodneje gibali, ne da lil lili 1 vzbujali pozornost na cestah ln v Javnih prostorih.
Ko Je Savlnkov prišel r Petrograd, se Je ustavil v hotelu »I)u Nord« I11 šel potem liltro Iskat enega Izmed bratov^Ma-zcjevskili, ki lil ga morala po dogovoru vsak dan ob določeni url čakati na cesti.
Eden Izmed Mazcjcvsklh Je bil zaradi tega postal prodajalec listov In cigaret, drugi pa sl je kupil konja In kočijo ter lili za kočijaža.
, Savlnkovu se je liri posrečilo, da Ja Je dolili ter se pomenil s njima.
Pripovedovala sta, da ss morata boriti z najrazličnejšimi težavami. Te so izvirale nekaj iz strogih določil mestne polletje, nekaj pa lz tega, ker Jc politična policija imela okoli ministra Plehveja spleteno go. sto nadzorstveno mrežo.
Vendar sta navzlic vsem težavam le nabrala nekaj prcccj važnih novic.
Plelive Je stanoval v palači policijskega oddelka. Enkrat na teden Je liodll k carju v Zimsko palačo, v Carskoje selo ali v Pc. terhof. NI se vozil vedno po Isti poti.
Ker so potrebovali novih In natančnejših podatkov ter poročil. Je Savlnkov ojačil nadzorstvo okoli ministra ter potem ča. kal. kdaj bo prišel Azev.
A dnevi so tekil, denar Je Sel h koncu, Azcva pa ni bilo od nikoder. Tudi ni dul glasu o selil. Savlnkov« Je vse to precej vznemirjalo, slasti še, ker tudi njegov pot. ni list ni bil v redu.
Z Azevlm sta so bila domenila, na] se. če I10 potrebno, obrne na nekega časnikarja v Petrogradu, a tudi ta mu ni vedel nič povedati ln nič pomagati.
Nekega dne Je odpotoval v Vilno, da b! videl, kako Je z dinamitom. Ko se Je vrnil v prestolnico, se Je UBtavIl v hotelu »De la Ilussle«.
Naslednje	Jutro ga	Je	obiskal neznan
človek, po videzu zamazan ln slabo oblečen Jud, ki ga je pozdruvll z besedami:
»Dober dan, gospod Semaško!«
Potem Jo	pristavil,	da	Je	Iz Vilne In
da gn Je prišel prosit, nnj lil sodeloval pri liidustrljsko.rinančnem listu, čigar lastnik ln ravnatelj da je.
Savlnkov Je videl, da neznanec vc za njegovo Izmišljeno Ime	ln	zu	njegovo pot
v	Vilno. Illl	Je prepričan,	da	to ne more
biti nihče drugi kakor kak preoblečen po. llclst.
Odgovoril Je Judu, (ln on, Ravlnkov, ni pisatelj, temveč trgovski zastopnik, ter gn Jc odslovil. ____
Ko j« čez nekaj čnsa odšel Iz hotela, Je Juda zagledal na cesti. Poklical je voz, Jud Je storil prav tako.
Zdaj J« razumel, da ga zasledujejo In polotil se ga js strah. Spustil se je v lieg ter na vsaki ulici menjaval voze. Zvečer je otivestll o teni tovariša, ki Je prodajal Ust«, ter brez potnega lista lai brez kovče. gov odpotoval v Kijev.
Tam se Je oglasil pri zastopniku osred. njega odbora stranke, ki ga je vzel pod streho, ga spremljal do mejo ter mu po. niagal čez njo.
Nekaj dni potem Je Savlnkov dopotoval v Ženevo, kjer Je ('ernovu pripovedoval o svoji čudni dogodivščini. Od Cernova Je zvedel, da Je Azov odpotoval v Rusijo. Cernov inu je tudi svetoval, naj se obrne na Gotza, ki Je tiste dni bil v Nici.
Gotz mu je na njegovo pripovedovanje odvrnil tole:
»Valentin —«, to Je bilo eno Izmed Izmišljenih Imen Evna Azeva — »ni mogel odpotovati prej, ker je moral poskrbeti za dinamit In za njegov prevoz. Ce niste dobili njegovih pisem, je vaša krivda, ker ste dali napačen naslov. Svetujem vaui, da greste takoj na vlak ln za Azevlm!«
Gotz mu Je dal denarja, nekaj naslovov ln mu sporočil tudi geslo. Silil ga je, da mora odpotovati takoj. Ko lil se vrnil v Peterburg, naj nadaljuje z delom, katero Je začel seveda še po Azevljevlh navodilih.
Zvedel J* tudi,	da Klinov	sploh ni	šel
v	Rusijo, da čaka	Schvveltzer	v Rigl,	Po-
kotllov pa v Moskvi z dinamitom. Sazonov Je bil v Tveru, kjer se jo učil za kočijaža.
Zahteval Je dovoljenje, da lil smel odpeljati s sabo tudi Kaljajcva. To so mu tudi dovolili. Vrnil se Je v Ženevo lu ne. kaj dni potem z	njim vred	odpotoval v
Berlin.
Tam sta sl dala potrditi potne liste — Savinkov Jc Imel angleškega — potem pa sta krenila v Moskvo.
Tja Sta prišla	vsak po bvoJI poti	ter
se ustavila vsak v drugem gostišču. Do. bila sta se samo na redke čase ter vedno le zvečer.
O	Azevn pa ni bilo ne sledu, ne tiru, ne glasu...
Spodletel poskns.
Zadnje mesece Jc Azev imel toliko posla In skrbi z »bojnim odsekom«, da je precej zanemaril Ratajeva ter skrivno sredi, šče carske politične polletje v Parizu. Vse poletje ni poročal tja ničesar drugega kakor nekaj meglenih novic o Rusih, bivajočih v tujini.
Septembra pa se Je začel spet oglašati. Ko so njegovi tovariši odpotovali v Rusijo, je šel sam v Pariz ter tam poiskal svojega neposrednega predstojnika Ratajeva.	..
Z Ratajevim Je Imel dolg pogovor. Kazal mu J; kar največjo vnemo, mu dal nekaj poročil o socialnih revolucionarjih, toda skrbno se Je varoval, da bi mu lili zbudil kaj suma o tem, da pripravlja atentat na Plehveja. 6e več. Ko je videl, da jc Ratajev dobre volje In da Je do njega zc. lo zaupljiv, ga je skušal pripraviti do tega, da bi on povedal, če policija kaj voha. To se mu je tudi posrečilo.
Ratajev mu Je dejal, da Je policija *Vc. dela, da Je neki Jegor Sazonov odpotoval v Itusljo, da bi poskusil ubiti Plehveja. Azev Je odgovoril, da o tej zadevi ničesar ne ve, da Sazonovn tudi ne pozna, da pa bo skušal zvedeti kaj o njem od brata, katerega pozna.
Pristavil je še, dn se po njegovem s te strani atentata ni trelia bati. Pripovedoval mil Je, da pripravlja atentat na Plehveja neka druga nasllntška skupina, katero je on, Azev, odkril prav pred kratkim, vodi Jo pa znana teroristka Serartna Kličoglu.
Taka skupina Je res bila. Ločila se je od socialnih revolucionarjev v Saratovu ln Je mislila delovati samostojno ln brez Aso-
va, čigar Imenovanja za poglavarja »boj. noga odseka« se Je odločno uplrnln.
Jasno je, da Azev česa takega ni mogel preboleti, In čisto razumljivo, da se jc hotel te skupine čimprej Iznebiti ter se maščevati nad nevurnliul tekmeci s tem, da jih je ovadil policiji . ..
Toda pri tem jc imel še drug namen.
Policija že nekaj časa ni lilla nič kaj prav zadovoljila z njim. Treba sl J« bilo torej Izguliljeuo naklonjenost spet pridobiti. Ovadba o načrtih skupine, ki Jo je vodila KllčoglnJeva, bi bila Izboren dokaz, da bi z njim kroge v Ohrani, zlasti pa zelo nezaupljivega policijskega načelnika Lopublna, prepričal o tem, kako važno Je zn oblasti sodelovanja In da misli z njim resno.
Prt tem bi mu nihče ne mogel pomagati bolje kakor Ratajev, ki jc Imel dalje časa kakor drugi priliko spremljali njegovo delovanje.
Zaradi tega Jc govoril Itatajevu jasneje ln obširneje kakor po navadi. Ko Je videl, da tega stvar zelo zanima, mu je predlagal, da lil šla skupaj v Petrograd, kjer bi iuii brž laliko postregel s drugimi važnimi novleami.
Tudi ltatajev je bil v nemilosti pri svojih višjih. Poslali so ga v tujino, da bi se ga znebili, ('etudi so upoštevali njegovo tehnično znanje, vendar niso njego. vini obvestilom pripisovali posebne važno, sli. To se Je zlasti Jasno pokazalo v zad. njih časih.
Zaradi tega je bilo tudi za Ratajeva važno, da sl spet pridobi nekdanji ugled lu ojači lastni položaj s kako policijsko mojstrovino. Azev mu je nudil priliko, zato je njegov predlog sprejel.
Nekako sredi Januarja 1!MM sta Ratajev In Azev dopotovala v Petrograd. Kličoglu. Jevo so t»koj postavili pod nadzorstvo In jo Je ves čas. dokler s« ne bi z njo sešel Azev, zasledoval poseben strainlk.
Azcv Je dejal, da Je pripravljen snltl se s teroristko, toda samo pod pogojem, da je ne bodo prijeli takoj potem, ko bi z njo govoril on. Predlog so sprejeli.
Azev In ženska sta sc dobila. Razodela mu Je med pogovorni svoj načrt za atentat.
Zdaj Je bilo treba delati zares!
Toda čeprav sta bila Ratajev In Azev prevejana računarja, vendar nista upoštevala vseh možnih posledic, ki lil jih utegnila roditi njuna dejanja. Tudi v poli. cljsklh krogih jc namreč Igra osebnih ko. rlstl In strasti vplivala na različne korake ln nastope.
Ko Je načelnik Obrane v Petrogradu, Kremcnskl, zvedel, kaj pripravlja Kllčog-lujeva. Jc liotcl prehiteti vse druge In selil zagotoviti zaslugo za to pomembno od. kritje. Pri prvi priliki je dal torej žensko prijeti, ne da lil se bil kaj oziral na ob. ljube, ki so jih bili dali Azevu.
NI čuda, da je po takem porazn tildi Ratajev začel uporabljati načtn, katerega se Je posluževal Azcv prt obveščanju poli. rije. Tudi on je zdaj sporočal svojim višjim samo tisto, kar se mu je zdelo primerno I11 koristno. Jeza, da mu jc grd tekmec Izpred nosa odnesel velik uspeh, ter zavist sta med njim In med Azevlm ustvarila vzajemnost, ki je zaradi dvojnega življenja tega poslednjega morala biti nevarna ga državo.
Koneo Januarja je Azev odpotoval ▼ Moskvo. Ko je srečal Savlnkova, ga je hn-do karal, zakaj se je odstranil Iz Petro, grada. Na Snvlnkovljeva opravičevanja Je
odgovoril:
»VaSa dolžnost Jc bila, da bi me vse. kakor čakali ter še naprej nadzorovali Plehveja. Ali ste storili tako?«
Savlnkov mu Je pravil, kje Jc zadeva zdaj In kakšne uspehe je doseglo nadzor, stvo, ki so ga uredili okoli ministra.
Azev. ki s« Je delal kar se da razdra. {enega, Je dejal:
»To Je vse premalo. Vrnite se takoj ir Petrogradu
Potem se je pomiril In dal Savlnkovn nova navodila. Zablčaval mu Je, da se mo-rnjo kar se da skrbno držati pravil zarot, niškega dela. Vsakdo od zarotnikov mora živeti snm zase, ne dn hi knj rnčnnal na druge In na njlhovn delo, vsakdo mora Izpolniti nalogo, ki mn jc lilla dana.
Gospod obišče starčka
Iz najnoveišega zvezka »Slovenčeve knjižnice«
Slivnifikn legenda.
Ko sta Kristus in sveti Peter še hodiln po naši domovini, sta prišla nekoč z ravnega polja na sončno pogorje nad današnjo Slivnico. Hodila sta že dolgo po prelepem Slivniškem pogorju ter iskala kočo, kjer bi se vsa trudna in lačna mogla odpočiti in kaj prigrizniti. 1 a prideta po strmem hribčku do samotne kočico.
»Nikjer ni nikogar,« opazi sveti Peter.
Kristus pa mu veli:
>Le potrkaj in odprlo se ti bo.«
In res, sveti Peter jc storil, kakor mu je Ukazal njegov Gospod.
Zdajci se škripajoč odpro vrata in na pragu pe prikaže preplašen starček in ju vpjraša: j	>Kaj	pa želita, popotnika?«
1	»Malo prigrizka in malo počitka,«	mu	od-
jrme sveti Peter.
»Kdo pa sta?« je vprašal starček.
Sveti	Peter tedaj z roko pokaže	na	Go-
spoda in starčku pove, kdo du sta.
Starček se ju v božjem strahu zelo razve* teli, ju povabi v svojo skromno hiško ter jima ponudi klop ob peči, da si malo odpočijeta.
»Sta gotovo trudna in zdelana.« ju nagovori skromni	starček, ko je videl, kako težko	sta
sedla na klop ter prijetno vzdihnila, kot bi jima bilo odleglo.
»Trudna in lačna sva, h n do lačna,« mn pri-fcna sveti Peter. »Inmš morda kaj za pod zob in kakšno pijačo?«
Starček je bil zdaj silno v zadregi, kako bi božjima romarjema postregel z južino, saj je lo predobro vedel, da ni niti koščka kruha pri hiši niti požirka hruševea ali jabolčnika, kuj šele bučka zlate framske starine.
»Hudo je pri hiši, če ni kruha. — Z ženko
imava le za velike praznike. To sc pravi, Velik praznik jc tudi danes, ko sta k nama |>rišl^ .vidva j	toda	ničesar nimam Jgii
hiši. Tudi pijače ne, le Inko, kot nam jo jc ljubi Rog dal: čisto in bistro studenčnico.«
Sveti Peter se je sitno in nejevoljno namrdnil, medtem ko je bil Gospod zadovoljen:
»Pa prinesi bučo vode.«
Starček odkrevsa v zakajeno kuhinjo, kjer je njegova ženka pravkar bila zakurila krušno peč. 1 edaj ji starček ves razburjen pove, da sla ju prišla obiskat na svojfcin potovanju sama bo/, ja romarja, Kristus in sveti Peter, ki tla sta silno ločim in žejna.
»Križ božji,« «<• je zavzela stfirka. »Niti skorjice kruha nimava. — Veš kaj? Kuro bom zaklala, čeprav je edina pri hiši, in jima jo vrgla v pisker.«
Možfek je bil s tem seveda sporazumen in že sta začela loviti staro kokoš, ki je čepela pod pečnim koinenom. Toda kokoš Sc jima je zmuznila iz okornih tok, skočila iz črne ku-hinjice v lopo in »d tatn v hišico ter pribe-.žAla naravnost It Gospodovim nogam, kjer se jc hotela skriti.
»Zaklala jo bom, da vama bom lahko skuhalo kaj boljšega za večerjo. Za naju bodo le ajdovi žganci,« je dejala starka v silni zadregi.
Gospod pa poboža njuno kokoš, rekoč:
»Ce pa je tako, nhj le ostane živa. — fte mnogo jajc vama bo nanesla. Midva pa bova tudi z ajdovimi žganci prav zadovoljna. K žganku Se požirek studenčnice, pa bo.«
»Ko bi bilo vsa) kislo mleko 8 smetano,« jo zahrepenel Sveti Peter. »Sam ajdov žganek ne gre tako lahko po grlu navzdol, Če ni kaj mokrega za njim.«
: J Jhtl.U
»Soj bo voda,« ga tolaži Kristus.
Starka spodi zdaj svojo edino kuro iz lnškc ter gre kuhat ajdove žgance, možek pa vzume lončeno bučo ter gre k studencu po vodo.
»Tako siromaštvo^« je godrnjal sveti^Pctcr.
»A sta zadovoljna in srečna,« ga zavrne Gospod.
Molče sta sedela ter prisluškovala ognju, kako je pnuketul in plapolal v peči tor kuhal večerjo njima in ubogima starčkoma.
Sveti Peter je le stežka pričakoval skromno večerjo, ki jo je starka postuvilu na javorovo mizo v kotu med okencema. Starček pa je pristavil vrč mrzle vode blstrJce ter gostu povabil k skromni vc^čcrjiei.
Sedli so okrog mize; Gospod v kotu, sveti Peter pri oknu, nasproti njima pa starčka. Tc-duj j« možek zaprosil:
»Pa molit« vi, Gospod.«
In Gospod je sklenil svoji roki. ju nato razklenil ter ju blagoslovljnje pridržal nad skledo ajdovih žgancev in vrčem hladne studenčnice, nato pa molil.
»Rog vama požegnaj!« sta voščila gostoljubna starčka.
»Tudi vama!« se je zahvalil Gospod.
In vzeli go lesene žlice ter začeli jesti. V skledi so so ajdovi žganci kur tresli in sc svetili od domače zabele, da je po hiški silno prijetno zadišalo. Ko so pobrali /e vse zabeljene žgunke z rdečimi ocvirki, je domučica segla po bučo in zalila nezabeljene žgunke do robu sklede.,«	1
»Micka nimava, tudi pijače jnbločnice ne!« sc je opravičevala. Ko pa je zajela žlico vode ptudenčnicc *ujo gotcgnila yasc, je okusila, d^
nima ▼ ustih vode, temveč dobro, sladko mleko. S hvaležnim pogledom se je Gospodu zahvalila,
starček pa je slastno jedel.
In večerjali- so: ajdove žgance, polite s sladkim	mlekom. Željno so vsi zajemali, toda
v	skledi	je	bilo žgancev	vedno	enako; prav
tako je bilo t mlekom. Navečcrjali so sc in še je skleda ostala skoraj polna.
»To	pa	shranil Bosta	imela	lahko še ata
nekajkrat za večerjo in poldnič!« veli Gospod gostoljubni starki . . . Nato vstane s svojim svetim tovarišem, se poslovi od gostoljubnih starčkov in ju vpraša:
»Koliko pa vama dolgujeva za večerjo?«
»Ka^o?« se jc začudila starka. »Saj sta bila vendar najina	gosta.«
»In	tako	skromno sva	vaju	pogostila,« je
dostavil starček. »Nič, nič.«
Gospod pa ju hvaležno pogleda, končno jima ponudi:
»Pa sl zaželita nekaj in jaz vama željo uslišim.«
Starčka sta se presenečeno spogledala, nato se prijela za roke kot mlada nevesta in Ženin, stopila pred Gospodu in gn prosilu:
»če si res	smeva nekaj zaželeti, potem	te
prosiva, da bi	umrla oba isto	uro	in isti	dan.
Nič drugega st	več ne želiva.«
Gospod ju je ganjeno potrepljal po ramenu in jima prikimal; ker pa so mu po licu prisolzile biserne kapljice, jih je ulovil v dlan in oba starčka z božjimi solzami poškropil:
»Rodita blagoslovljeno!«
Tn Gftspod ter njegov sveti tovariš sta odšla od saihofne koČke ▼ črni gozd, kjer sta legla na zelen mah in trdno zaspala.
čez nekaj let se je pri gostoljubnih starčkih' oglusilu bo/ja poslanka, bela žena s koso in Ju vzela ...
Slivničani so ju pokopali v skupen grob; iz njune gomile pa sta pognali dve drevesi,
lipa in lipovec, ter se s cvetočimi vejami objemali, kadar jc z neba na njiju padalo - poučno zlato in zvezdno (srebru^,
Če dandanes ležeš pod ti dve lipi, tl šumeče veje pripovedujejo slivniško legendo o Go* spodovem obisku prt dveh starčkih..,
Tam pa, kjer je nekoč stala siromašna kočka obtth starčkov, se dandanes beli lepa ccrkvica,
(Jože Tomažič — risbe Jože Beranek.)
Pet rodov na isti sliki
No zgodi se tako redkokdaj, da bi prastara mati doživela rojstvo svojega pravnuka. Slino redko pa živi hkrati kar pet rodov. Nek nizozemski Časopis je te dni prinesel sliko neke stare družine iz zahodna Frizije, sliko, na kateri sedi prababica ▼ krogu svojih hflera, vnukinj, pravnukinj in pra-pravnukinje, ki je zdaj stara sedem mesecev. 1’rnbabica se je z vsoml temi svojimi sorodniki dala slikati za svoj 92. rojstni dan.. Slavljenka Ima 11 porojenih Sinov ln h8era, ki se jim je rodilo skupaj 64 otrok, tem pa skupno 137. To je paS trdna korenina, ki je Nizozemska nanjo pač lahko po* posna*
Stran 8.
»SLOVENSKI DOM«, efne 6. novatnKra 1945.
šter. 9fti
Med knjigami in pisatelji
Ivan Pregelj pripoveduje...
»Služiti domovini v umetnosti kot svečenik...«
•	• «
Samoti vdan in zvest do sivih let
svoj sl vtrpim magnifieat. Sem siv
in čist, od solz umit in v upih — živ.
Pregelj: Romantika.
»Gospod Ivan, naj veliki slavljenec. Šestdeset let, bogatih in sočno zrelih je za Vami. Plemenit grozd Vaše Jeseni. Jubilej slovenske književnosti! Povejte mi kaj o sebi...« Skoraj v somračju meglenega dopoldneva sediva v njegovi sobi v »rdeči« hiši. Pod oknom Ljubljanica, tja naprej za meglo Šmarna gora, še dlje Sorško polje. Bog ve, kaj počne Simon iz Praš? Je spet zašlo pastlrče med »otroke enajstih stoletij«, med »seme tisočerih gomil?« Sliši pesnika iz Vrbe, doume njegov bridko-sladkl klic »za domovino, za edino«... In Bogovec, se še pčja v blodnjah in prividih? In še dlje, za hribi: sladka Tolminska. Sv. Lucija, kjer se Je pisatelj rodil. Trpka deželica Stefana Golje, Božjih mejnikov, Plebanusa Joanne-sa, prvolečnika Muznika, nerodnega »kajfe-ža« magistra Antona. Med vsemi pa še Otroci sonea. Oživela usoda od nekdaj in sedaj ... Toplo Je ob peči. Gledam na skromno, starinsko pisalno mizieo. Tu so nastala skoraj vsa Pregljeva dela. Velika in skoro čudovita pot. V tišini te ali druge sobe miza, papir in pero. Pa ti nenadoma ožive podobe in liki, rodi se misel. Pa razcvete cvet človeške umetnosti v pesmi in prozi, spoznane postanejo nepoznane stvari. Tako se kuje tudi usoda sveta ... Po stenah visi nekaj podob, tihožitja pisateljevega sina slikarja Marija. Na stojalu v kamen vklesana glava hčerke Lije. Knjige, rože, križ in lučka pred njim. Tiho sediva v tem tihem kotu. Zunaj pa je svet. Je jesen s krvjo in solzami, z grobovi. Apokaliptični jezdeci vihrajo čez polja, na hišnih pragih posedeva smrt. Blodnje. Kakor da so vstale iz nekaterih Pregljevih likov in se razrasle v ogromne dimenzije. Pa tudi upanja cveto. Gledam na križ in lučko pred njim..
Kaj naj vam povem?
Pisatelj upira vame svoje Jasne, globoke oči. Saj res, kaj Je moči povedati, da ne bi zvenelo samo kot suha, biografska dejstva. Velik umetnik more dati svoje inter-vjuve samo v svojih delih. Vse drugo Je le priložnostno ln zanj nevažno. Ce hočeš poznati Preglja, vedeti kaj o njem, ga moraš samo brati. Saj je ves v svoji hknjtgah. Sam Je zapisal: Imej me iz knjige ln ne vprašaj, kaj pravi moj telesni obraz! Pa sva vendar začela pomenek. Kako ga je župnik Fabijan, pravi Tolminec, poslal v šole, da se Je nabral bukovske modrosti, študiral slavistiko In germanistiko ter postal profesor in doktor. Po prvih službenih testih na Primorskem Je prišel v Kranj, kjer so nastala njegova najboljša dela, In nato (1924) v Ljubljano. Pesniti Je začel že navsezgodaj, postal Je sotrudnik primorskih listov ln prešel v Ljubljanski zvon. 1910 Je Izdal svojo edino pesniško zbirko Romantika, 1912 pa napisal v Idriji svoj prvi večji tekst Mlado Bredo, ki Je sedaj izšla v novem ponatisu pri Slovenčevi knjižnici za njegov jubilej.
»In vaša takratna duhovna srečanja z drugimi pisatelji? Katere ste posebno cenili?«
»Od domačih sem »požiral« Meška ln Cankarja. Od tujih prav posebno Lennaua in Gfitheja. Kasneje so prišli na vrsto Francozi, ln ko sem se med vojsko naučil ruščine, Rusi. Bral pa sem seveda, in zmerom berem, veliko. Priznati pa moram, da nisem kakšnega posebnega vpliva od nikogar sprejel.
»Vaša znanja z domačimi pisatelji?«
»Poznal sem Jih veliko. Gregorčiča sem prevajal v nemščino (Adrlakldnge), nekajkrat sem bil skupaj s Cankarjem. Sicer pa sem vedno živel bolj sam zase.«
»Zmerom se mi Je zdela napačna trditev, da ste nekak zavesten nadaljevalec Mahničevih idej o katoliški književnosti. Kaj menite sami?«
»Imate doeela prav. Mahnič ml Je pač dal pobudo. Toda katolištvo Je bilo v meni ln svoj pisateljski poklic sem doumel sam ln po svoje.«
»Rad hi vedel, kje ste si nabrali toliko našega starega Jezikovnega in zgodovinskega materiala, starinskega občutja ln stila, ki Je velika formalna posebnost vaših del?«
»Največ takrat, ko sem pisal disertacijo o našem baročnem pridigarju p. Rogeriju Ljubljančanu in sem moral predelati kopo starih latinskih in slovenskih tekstov. Za zgodovinsko snov pa ml Je dajal pobude Simon.Rutar s svojo zgodovino Tolminske.«
»Ali boste hudi, če vprašam — kar Je po svoje sila zanimivo, katere svoje stvari najbolj eenite? Nekatere so ob izidu zbudile precej hrupa. Tako nova Je bila problematika, ki ste Jo načeli.«
»Sedaj skoraj ne bi znal več povedati. Vendar so ml tri posebno pri sreu: Pleba-nus, Azazel, Peter Markovič. Skoraj ob vsakem tvojem zrelem delu pa so se duhovi razburjali. Posebno ob Azazelu, Domu matere Seraflne in Plebanusu, ki Je prišel v Gorici celo na škofijski index.«
»Prevodi vaših del v tuje Jezike?«
»V hrvaščini so izšli v petih prevodih Božji mejniki ln tudi Smrt sv. Cirila. V češčini (prev. Vyblral) otroci sonea ln Ple-banus Joannes. V nemščino sta me prevajala Glonar ln NovyJeva, v angleščino ba-ronesa Zmajlč. Tudi na Slovaškem Je izšlo nekaj stvari. Pen-klub Je predlagal, da se v francoščino prevede Plebanus.
»Ljudska knjigama bo nadaljevala vaše Izbrane spise. Katere stvari boste dali? Pišete kaj novega?«
»Izbranih spisov bo še pet zvezkov. Tako 'Azazel, Plebanus, Peter Markovič, Božji mejniki, Ljubljanski študentje ln še nekaj krajše proze. Morda tudi književne študije ln kritike. Pisal pa ne bom več. Kvečjemu morda svoje »pregfjevske« spomine.«(
»Kako gledate in vrednotite sodobno slovensko knjigo?«
»Berem skoraj vse, kar Izide. Je precej močnih talentov. Da bi jih vrednotil, pa ne znam več. Zdi se ml, da sem novim knjižnim pojavom precej odmaknjen. Živim zase.«
Se govoriva v prijetni toploti, čeprav Je pomenek, namenjen javnosti, končan. Nekaj Pregljevih .psebnih spominov se prepleta med moje besede o srečanju in doživljanju nje-
kateliškl pisatelj. Poudarjam katoliški pisatelj, ne morda katoličan-plsatelj. Kajti navzlic avsem našim nedavnim sporom, ki so izzveneli v ohlapno maksimo, da katoliške književnosti ni in da ni mogoča, danes postavljamo načelo, da prav taka književnost Je. In to ne morda samo v pojmovni razpredelnici, marveč dejansko in resnično. Pri nas Je temu dokaz Pregelj, četudi je on prav za prav šele začetek poti. Seveda pa je ni tam, kjer manjka za to resnično umetniških oblikovalcev. Kajti pisanje s plehko nabožnimi motivi ali z vzgojno tendenco,
, ? r -
M
I I v
Predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik Izkazuje pisatelju Ivanu Preglju čaat za šestdesetletnico
(Foto J. Hafner
govih knjig. Tihi, nežni drobei, ki jih vsi tako skrbno varujemo iz svoje mladosti. Dragoceni utrinki poznanstva z umetninami. Ivan Pregelj! Tako močno so njegova dela odjeknila pred leti v povojnem rodu, da je bilo podobno samo še Cankarju. Saj sta bila oba, Cankar in Pregelj, postala celo pojma: »cankarjanstvo« in »pregelj anstvo«. Danes
ki ne ve za inspiracijo in globino, ne borne šteli za katoliško književnost oziroma leposlovje. Vem, za Pregljem ni mogoče, ker se ga ne da posnemati — kakor ne Cankarja. Velik umetnik Je samosvoj pojav. Kdor ga oponaša, dela omledne kopije, »mrtvorojenč-ke«. Slovenska katoliška književnost bo morala naprej. V sodobno problematiko. Začeti,
: wy«jHHFi i.fjpjpjii
Idrijca In Soča •• stekata pri Sveti LnclJI, rojstnem kraju pisatelja Ivana Preglja
smo že odmaknjeni takemu pojmovnemu oboževanju, kakor tudi sporu za in proti. Danes stojita ta dva največja zastopnika slovenske proze — resda bolj lirične ko epič-ne, ki Jo še čakamo! — v očiščeni obliki pred nami. Kot umetnika, pevca naše zemlje in usode. Cankar — in tudi Pregelj. Saj radi priznamo, da je v njegovih stvaritvah veliko prisiljene narejenostl in »bukovske« navlake, ki se Je lepila nanj, ko se je vzpenjal na vrhunce prave, večne umetnosti. Toda vse to odpade in pred nami vstanejo njegove velike stvaritve: Plebanus, Azazel, Bogovee, nekatere prelepe krajše stvari, Stefan Golja, Tolminci, Muznik in še kaj. In ostane dejstvo, da Je Pregelj naš prvi
kjer Je Pregelj končal. Vnesti v umetnost tudi najrealnejše silo katolištva: milost, kar pri Preglju še pogrešamo. Tisto Milost, ki posega ne le v naš duhovni, marveč tudi v snovni svet in zunanjo ureditev človeštva.
Pregelj katoliški pisatelj! Pregelj slovenski pisatelj. Ta celo pred prvim. Saj ni nihče pred njim v leposlovju tako globoko do umel bistva naše zemlje in usode v tako veliki, časovno neomejeni duhovni perspektivi. Lahko bi dejal, da Je iz ležeče črte potegnil navpično, da je statik* pokazal v njeni rasti ln vzponu. In nič zato. če se dejanje njegovih zgodb odigrava v preteklosti. Kajti Pregelj te preteklosti ne oživlja v go-| lem zgodovinskem okviru, marveč Jo podo-
Novosti v ljubljanskem gledališču
Drama: Kavarnica (C. Goldoni)
življa iz duha in krvi naših rodov, rodov, katerih dediščina ln človeška usoda je tudi v nas. Nekam po krivici so mu vzdeli ime baročni pisatelj. Baročni kvečjemu v izrazu. Duhovna problematika, ki jo podaja, in življenjsko razgledišče pa sta prav tako lastni gotiki ln renesansi ln nam. Odklon zornega kota je v teh primerih mnogo manjši, kot se nam zdi. Kakor Cankarja za novoromantika, lahko tudi Preglja opredelimo za barokista, kakor še za marsikaj drugega, povedali pa smo s tem toliko, ko nič. Cernu se ne bi uprli šablonskim predalčkom? Drži samo eno: Pregelj Je umetnik! Kot sloven-
ski katoliški pisatelj največji. Veliki glasnilf naše zemlje, njene borbe ln duhovne rastil Po teh, do kraja seveda neizpeljanih mi* slih, ki so mi vstajale v Pregljevi »delavni* ci«, mi Je prišlo v spomin, kar je sam napi. sal v 8. zv. Izbranih spisov, kar tako lepo označi In odkriva skrivnost njegove umetnosti: »Ce Je naši duhovnosti kje preroje* nje, možno Je le... iz osebnega trpljenja..« Iskanje za prvotnim od vekov v nas, pa naravi, Bogu ln vsem našem etosu pa j* dolžnost nas vseh, ki hočemo po Bogu y . umetnosti služiti domovini kot svečeniki.«
|	Severin	Sall
Igralec odgovarja kritiku
Po treh resnih igrah smo dobili za Vse svete v*selo. lzhrali so starega odrskega znanca Goldonija, preosnovatelja italijanske eemmedie deirarte, ki je s svojimi spretnimi odrskimi stvaritvami osvojil svetovne odre, hkrati pa je priljubljen in zaželen iudi na noših nepoklicnih in podeželskih sporedih (Sluga dveh gospodov, Stric ihta, Gostilničarko, Lažnivec, Zdraha na vasi, itd.). Sam je v nvodu k svoji »Kavarnici« zapisal: »Ta veseloigra ima tako splošne poteze, da bodo povsod, kjer koli jo bodo uprizorili, mislili, da je napisana po iain živečih originalih. Tako bo dobil med drugimi Obrekljivec povsod svojo podlago in še to bom moral požreti — čeprav nedolžen — da me bodo dolžili, češ da sem ga budobno posnel.« In res so Goldonijeve osebe splošno človeške, verjetne in, kor zdi se nam, tudi resnične. Seveda se mu vseskozi še vidi nekdaj tako bujna commedia delTarte. Goldoni ne obdeluje oseb iz njih samih, marveč iz irenutne domislice, ki mu pripomore do smešnih zapletevf in iz večnosinoga namena dramatikov, da bi človeku podržali ogledalo. V dve sto letih sla so slog in tehnika seveda precej spremenila, dejstvo pa je. da nam še danes iz Goldonijevih boljših del sije resnična nadarjenost in prirojena odrska oblikovalna moč.
»Kavarnica« je ena izmed najboljših Goldonijevih komedij. Zaslovela je ne samo v domovini. ampak tudi v tujini, saj so jo prevedli v španščino, romunščino, moderno grščino, angleščino, nemščino in ruščino. Njena odlika je predvsem v tem, da se dokaj srečno otresa šablonskih kolesnic eommedie delTarte. To je občutil žo Goldoni, ker je sam zamenjal prvotne ustaljene osebe z literarnimi ter tako komedijo približal svoji »Gostilničarki«. Ostalo pa mu je
še tipično reševanje zastavljenega problema z vsemi pridigarskimi vložki ler moralnimi nauki, ki se nam v današnjem času zde še najbolj literarno odmaknjeni in prisiljeni. Današnji dramatik mora res Se prav tako očiščevati in današnji komediograf še prav lake sproščevati, vendar je sodobnik tako tenkoslnšen za moraliziranje, da ga prenese samo v daeela nezaznavni in neprisiljeni obliki.
Tudi šablonski potek veseloigre današnjega človeka nekolike moti, kajti preveč smo razvajeni z duhovito zapletenimi komedijami. Po drugi strani pa sloni precej Goldonijevih del še na nujnosti improvizacije — stresanja izpod pazduhe. In prav ta vrsta igranja je danes najbolj tuja. Današnji igralec je preveč nlesnjen in vezan, današnji gledalec pa prerazvajen in prezahteven. Tako je v sami osnovi improvizacija silno tvegana ter j« zmore le najduhovitejši igralec, ali pa mu mora komediograf nuditi oporo z zadosti napeto in sodobno razgibano snovjo.
Goldonijeva »Kavarnica« ima tak sodoben — to se pravi večen — problem, problem čelju-stača, obrekljivca, problem ustvarjanja javnega mnenja bodisi pravičnega ali krivičnega. Iz ravno poudarjanje te struno je razgibalo tudi današnjega gledalca, ravno zaradi namigovanja v to smer se je pri nas komedija lahko zakoreninila kljub siceršnji praznini in nesodobnosti. In prav to moram pohvalno zapisati v dobra režiserju Jožetu Koviča. Druga prednost naše uprizoritve je bila ta, da so sodelovali res prvovrstni igralci in niso dali, kakor se prerado dogaja, za manjvredno igro — manjvredne igralce. Tak« s« res dosegli zavidljiv uspeh. Tudi operetne domislice in vložki, živo spominjajoči na nekdanjo eommedio delTarte, so bili dokaj rnzgihani in tudi užitni, kar ni tako sama oh sohi umljivo.
N« ocene, ki jih o raznih umetniških, zlasli glednlišikh delih priobčuje naš list, dobivamo pogosto od prizadetih umetnikov ali izvajalcev odgovore. Teh načelno ne priobčujemo, ker so po večini izraz osebne užaljenosti ali pa mišljenja, da nismo pri tem ali onem delu upoštovall truda, napora, dobro volje itd., temveč samo končni rezultat: knjigo, vprlzorltev, izvedbo. Mislimo, da je stališče, ki upošteva končni rezultat in podobo umetnostnega dela, edino pravilno, saj tudi pri ocenjevanju zidarjevega mojstrstva gledamo vedno le postavljeno hišo in njene uspelost, ne pa trud in dobro voljo, česar jo lahko še toliko, pa je delo vendarle ponesrečeno.
Danes bomo pri enem takem odgovoru narodili izjemo in ga priobčili, da pokažemo, na kakšni ravni se večina teh odgovorov giblje in kakšnih očitkov so polni. Odgovor je poslal dramski igratee in režiser g. Edvard Gregorin na našo oeeno »Potopljenega sveta«.
Da bode bralci lahko nepristransko presodili greh kritika ter upravičenost igralčeve jeze. bomo iz ocene priobčil, tiste odstavke, ki se tičejo g. Gregorina. Oceni pravi:
»Prav je, da se je ljubljansko gledališče spomnilo te drame in nam jo po kratkem razdobju spet oživilo. Hudo pa je. da j« tako rekoč ostalo samo pri odločitvi, samo pri sklepu, ker pot do izvedbe je dolga in težavna. Hudo je, pravim, da se vodstvo pri izbiri ln določanju zasedbe ni oziralo na vse to. Hudo je, da je moral glavno vlogo in hkrati režiserja prevzeti en sam, kar jo le redkokrat dobro.
Gregorin si je a skrbnim pripravljanjem premnogih del iz katoliške dramske literature pridobil že dovolj zaslug in priznanj, to pot pa je pod težo zastnvljene si naloge nekako trpel. Namesto da bi pokazal Pavla Velnarja res kot nenavadno bistroumnega, razumsko ustaljenoga, toda čustvenega inte-ligenta, ki zna s svojo jasno in pronikljivo ru!sl!jo pričarati v hesado celo najdrobnejše od tolike svoje dol« In svojih notranjih bojev, mu je oetal zgolj telesno in zunanje rozgtlan in teatraKčo-z. miselno ln rnzutn-sko pa površen, v pogovorj šibak, v vedenju neredko vsakdanji in v glasu prozaičen. Od Velnarja je odvisen uspeh »Potopljenega sveta«. Z njim stoji, z njim tudi pade. Kajti Cajnkarjev dialog je kljub odmaknjeni in netvarnl snovi tako živ in razgiban, tako močan in dramatski, da je v vsej naši literaturi malo takih del. Je pa seveda marsikje prav ob prepadu in ena sama nepravilna niansa v glasu, en sam nerazumljiv poudarek lahko doseže nasprotno, kar je hotel dramatik. To je bilo pri naši uprizoritvi nekajkrat boleče občutiti ▼ drugem dejanju.
Na sploh je treba reči, da je bil Gregorinov Velnar vse preveč trpen, neodločen, miselno in psihološko nedognan, v prvem dejanju pa kar do kraja zgrešen. Namesto ponotranjenosti se je igralec vse prepogosto zatekel k zunanjosti (tresenje, brisanje čela itd.) Tudi v izgovarjavi ni bil posebno zgleden (široki e v trpčl, živčl; polglasnik • v vačasih, vgprašanje; u v žiuljenje; 1 v izdajalca i. p.), želeti bi bilo, da bi igralcev ne preobremenjevali, kajti po čez mero sijajnem Millerju v »Kovarstvu in ljubezni« el kar težko zamišljam, da je oblikoval Velnarja isti igralec.«
•
G. Edvard Gregorin pa na to oeeno odgovarja takole:
»Da napišem po Vašem načinu:
Da, hudo je, če je človek zmožen tolike hudobije in nesramnosti, kakor jo večinoma izpričujejo Vašo ocene mojih vlog in mojega gledališkega udejstvovanja.
Hude j«, ker *te v »Vestniku Prosvetne zveze« napisali • moji pasijonski drami »V času ebiskanja« in o »Očenašu«, poleg drugih neumnosti, da jima primanjkuje katoliškega duhal Pa ** morda zato .g -on, ker ete »drom propagirali Vaše stvari, igrali pa se raje moje? Morda ste kot — Moder Janko modrejšl od Škofijskega ordinariata, ki je vsa moja dela odobril in jim dal svoj »Imprimatur«!
Hudo je, ker nam ne morete odpreti oči
—	nam, šibkim in površnim oblikovalcem, ter nam e svojo psihološko mislijo in iz prave ljubezni do bližnjega — pomagati.
Hudo je, ker razodenete šele poteih, ko eme mi že pogrešili, svoje edino pravo in edine pravilno gledanje, in še to navadno ponižno skriti pod svojo skromno oznako — -om-. Pa ne. da ne morda sramujete dati svojemu »globokoumju« svoj pečati
Glejte, naša imena vedno korajžno napišete v Vaši obsodbi, ki jo potom tisočerih izvodov raztrobentate v javnost.
In vedite:	prave, strokovno umetniške
ecenš ec ne bojimo in ne sramujemo. Ce nam včasih res kaj spodleti — Bog pomagaj! Odklanjamo pa netaktne gobezdnnje, hudobije, sadizem, krivice. Ne dovolime, da bi nas nepoklicani ljudje e svojim načltanim učenjaštvom in modrljanstvom, ali podžgani pe drugih — javno smešili, sramotili, poniževali in v nič devali to, za kar ml vestno
Vse te je pripomoglo »Kavarnici«, da je kljub manjši literarni višini ia vrednosti na ljubljanskem odru bolj uspela kakor leto pred njo »Mi-randolina« istega avtorja, dokaz, kaj vse premorejo igralci, če se rea potrudijo ia zavzamejo.
—om—
živimo in se pošteno trudimo — in kar J* naš krub! Take škodljivce — uničevalce bi morali kaznovati! Razumete, -om.?
Da, hudo je. če hoče biti kritik tleti, komur Bog ni dal tistega izrednega, pravega, finega daru, ki je nujno potreben, č* hoče prav presojati celo armado izbranih, šolanih, poklicnih ljudi, ki tudi kaj znajo in razumejo!
Hudo je, modri mož, ker gledate, pa n* vidite, da predstave »Potopljenega sveta« nismo stresli iz rokava, marveč,, da smo vs* temljito pretehtali in dognial — stvarneje, kakor Vi to razumete!
Mi no besedičmo. Ml povemo vse e svo« jim delom! Kdor nas razume, prav — drag nam je. Svojega prepričanja pa ne vsiljujemo nikomur, kakor ga vsiljujete Vi, če i da je Vaše gledanje na stvar edino pra« vilno.
Kaj če sedaj jaz ocenim Vaše »globoko« um je« ter Vam povem, da je za nič, da Vaa pošteni ljudje obsojajo in da te a svojina modrijanstvom hudo ponižujete!
Res, Janko Moder, hudo je, ker dokazu« jete, da gledate na odrske stvaritve s pred« aodkom, zagrizeno, nestrokovno, diletantsko in šablonsko okostenelo! (Tako ste se blatni« rali tudi z oceno »drja. Kirna« ln »Pasijo« na«.) Vaše trenutno razpoloženje in temperament Vas ženeta, da dvigate enkrat vs* v višave (in sicer z malo besedami) in drugič, da vse treščit* ob tla (z mnogimi b*« sodami)!
Predpogoj kritika pa je temeljito stro« kovno znanje, globoka človečnost in mirna presoja — pri kateri gre predvsem za način izražanja ln za ljubezen do ustvarjalcev.
Da, Janko Moder, hudo Je, če je človek vase zaverovan prenapetež in vsevedni kri« tikavz, k) ob vsaki priliki spusti svoje glo« boko mnenje v svet, ki je željan senzacij.
In res, hudo je, da sem doživel najveš nerazumevanja, ponižanja ln krivic prav g Vaše strani!
Kar nadaljujte! Napišite, kakor hočete!
Moder Janko j« to rekel — bo že res!
Edvard Gregorin.«
Sodbe e tem vprašanju si bralcem po feH dveh slogovnih primerih ne bd težko ustvariti, tudi če dela r gledališču morda niso videli.
Goethejev oče v Ljubljani
Oče velikega nemškega pesnika Goetheji Johann Caspar Goethe se je bil rodil 31. julija 1910 v Frankfurtu ob Meni. Po dokončanih ju* ridičnih študijah je imoviti mož po tedajnem običaju mnogo potoval po Franciji, Italiji in Holandiji. Hotel je razširiti »voje znanje.
Nas zanima potovanje ▼ Italijo. O tem go* vori avtobiografski roman »Dichtung und Wnhr-heitc njegovega sina Johanna Wolfganga Goetheja. Pravi, da je oče veliko časa porabil, da je sestavil v italijanščini svoj potopis po Italiji. Sestavljal ga je z veliko natančnostjo ia primeruo počasnostjo. Veliki sin nič kaj laskavo ne govori o očetu. Pri sestavi je staremu Goetheju pomagal prijazen učitelj italijan*' -ga jezika v Frankfurtu, po imenu Giovanazzi.
Ta potopis z naslovom >Viaggio per 1*1 talim fatto nell‘anno 1740 cd in 42 Lettere deseritto da Johann Gašper Goethe«, je ohranjen in obsega 1069 strani kvartnega formata. Obširno pisanje, kakor vidimo, in ne pretirana opazka o počasnosti, saj je 1. 1763., ko je bilo delo dokončano, mladi 14 letni sinko že pesnikova!« Spis je v znanem Goethe-Schillerjevem arhiva v Weimarju in je menda po večini ie neprU občen.
Ker je pisatelja vodila pot od Gradca prekti Ljubljane in Gorice ▼ Benetke, gotovo vsebuje tudi več pripomb o slovenskih deželah. Objavljeno in za ta članek porabljeno pismo istega pisatelja, pa je naslovljeno na grofa Friderika Henrika pl. Seckendorfa, feldmaršala v Gradcu. Pismo je bilo pisano in odposlano iz Palmado (Benečija) 20. I. 1940.
V pismu beremo pritožbe o mrazu, katerega je naš potnik prestajal v poštni kočiji na potu od Gradca v Ljubljano. (Laibach, dozdaj neznan nemški naziv za Ljubljano, ki se pa popolnoma vjema z zemljevidom Huberta Jail* lota:	»LTtaliec	s	podnaslovom	»prachtvollo
Kupferstichkarte aus diesem Jahre 1690 mit der Stadt Ragusa und der Rcpublique de Ragusac),
V pismu dalje beremo, da je premraženi potnik nekaj ur po prihodu ▼ Ljubljano odšel; da se pokloni pl. Hohenwarthu, ki ga je pri* jazno sprejel. Obiskal je tudi vojnega komisarja	Vogela ln	S.	Rheidta ter	jima	sporočil
pozdrave graških znancev.
V	Ljubljani	se	ni dobro počutil,	saj takratno stisnjeno	mesto res ni	moglo	nuditi
razvajenemu tujcu ničesar. Svari vsakogar, naj 1 se ogiblje gostilne »Pri črnem konjičku«, kjer je naš potnik bil očitno nezadovoljen ter je že četrti dan o polnoči odrinil proti Goriei ter naprej v Benetke in Rim.
Njegov velik	sin ja	skoro	46	let	pozneje
po drugi poti potoval v	večno	mesto,	o kate-
rem je slišal pripovedovati toliko lepega ž« Goethe poznal poleg Srbov in Bolgarov tudi kot deček v očetovi hiši. Bolj znano kakor to pa je dejstvo, da je pesnik in znanstvenik Slovence, katere	omenja	v zvezi a	srbskimi
narodnimi pesmimi. Možno je, da je poznal i* očetovega pripovedovanja tudi Ljubljano. 8I|J •menja trgovsko	zaledje	Trsta	v	svojem ro-
manu >Wilhem Meisters Wandcrjahre«*
S. S. VAN D I N E :
mam
i. FOflr.AV.re.
2 a 1 o i g r a.
Sobota, I. avg. ob 23.45.
2alostni in strahotni zločin, znan pod Imenom »Skrivnostni zmaj« bo zame vedno združen s spominom na eno najbolj vročih poletij, kar sem jih kdaj preživel v Ncw Yorku. Philo Vanče, ki še davno ni mislil, da bi pri tem zločinu utegnila nastopati kakšna nadnaravna sila in ki je zato to vprašaje znal rešiti na čisto stvarni podlagt, je imel za tisti avgust v načrta, <ja za nekaj časa odpotuje na Norve*Sko, kjer se jo na mera vi malo pozabavati z ribolovom. A nekaj ga je uščipnilo, da je nenadno sklenil opustiti svoj načrt in ostali v Ameriki. Od 'kar so pod vplivom povojnih časov novi ameriški bogataši pogosto začeli obiskovati obmorska kopališča v Franciji in Italiji, je
da prekašn vsako običajno človeško prekanjenost v tom, da zavede policijo in preiskovalce v mračen, neresnični svet zlih dahov in praznovernosti, v svet, poln temnih spominov in pravljičnih strahov. V preprostih verstvih je vedno nastopal zmaj In je v pripadnikih takšnih ver vzbujal čar skrivnostnih in strahotnih vraž In tu, sredi Nevr Yorka in v polnem teku dvajsetega stoletja se je policija vrgla na razvozijavanje zlo čina, ki je znova ohudil vse nejasne pravljice iz davnih, pozabljenih časov, ko so praznoverni ljudje Se verovali v zlobne pošasti in njihova strašna maščevanja nad ljudmi. Celo narednika Ernesta Ileatha z newyorškega osrednjega policijskega nrada. ki je bil izkušen in uravnovešen možakar, so osupnile skrivnostne in nerazumljive okoliščine tega zločina. V začetku preiskave, ko še ni bilo jasno, če v tem primeru sploh
Idi tudi Vanče opustil svojo vsakoletno na- j Kre z|0f}n> je narednik zaslutil tajne in
vndo, da bi poletje prebil kje oh Sredozcm- j	stvari,	ki	so	bile	krona	vsega	do-
skem morju in se je bil raje odločil za lov 'ha losose in postrvi v norveških vodah. Vprav meseca julija tistega leta pa so jo v njorn spet zbudilo zanimanje zn Menandrove odlomke, ki so jih bili našli v Egiptu v prvih letih sedanjega stoletja, in spet se jih jo lotil, da bi jih do kraja prevedel.
Še enkrat jo bil torej Vanče prisiljen odložiti to svoje delo, ki ga Je tako zelo mikalo. Odložiti ga Je moral zaradi enega najbolj zagonetnih zločinov, ki je imel kdaj z njimi opravka. Žrtvoval je izgubljene Menandrove komedije na ljubo nadvse zamota-hi uganki »Skrivnostnega zmaja«.
Od vseh zločinov, ki sera jih doslej popisoval, ni bil nobeden tako privlačen, tako skrivnosten in na videz tako tuj vsaki do-sledni misli kakor vprav »Zmajev zločin*, ploščadi novega Vaneejevega stanovanja na Bil je to zločin, čigar zamisel se je zdela, ' East Streettu št. 38, In večer smo zabili v
godka. Ni bil strah tisto, zaradi česar je on kot prvi začel preiskovati ta žalostni dogodek, saj ne bi bilo prav nič čudnega, če na »Zmajev zločin« policija nikdar niti pozorna ne bi postala. Zelo verjetno bi bili ta zločin čisto po uradniško vpisali in spravili v arhiv newyorške policije kakor kakšno drugo »Izginotje«, pristavili nekaj običajnih pripomb in »o pri tem morda še brezčutno nasmehnili. Narednik TTenth Je bil prvi policist, ki se je pojavil na kraja zločina, čeprav tedaj še ni vedel, da je bil zločin storjen. In vprav on je bil tisti, ki se je pomišljal in jecljaje izražal »voj strah pred Markhnmom in Vancejein.
Bilo je okrog polnoči 11. avgnsta. Mark-ham je bil večerjal z Vancejein in menoj na
Iz knjige vesoljnega stvarstva
Povprečen človek ,ima precej nejasne jp.ojme o tem, do kod je znanost na svojih dokaj različnih poljih udejstvovanja doslej že prodrla. Naravnost redki pa ao ljudje, ki bi iulolt pred seboj vsaj približno točilo sliko o zadnjih, čeprav morda niti ne naj-važnojših ugotovitvah gledo razmer na zemlji v njoj, v njenem ozračju in nad njim,
v vsemirju.
Kjo jo meja, ki so do njo doslej ze Jlodrli s svojimi znapstvenim _ »orožjem« mjoujaki, od katerih so nekateri skoraj vse življenj«* In delo. .posvetili . reševanju - težkih ugank, ki jih jo Stčaruik zastavil razum« nemu človeku v vsakem koščku svojega stvarstva, na zemlji, v njej in v neskončnem svetovnem prostoru okrog nje! Gotovo je, da te meje še daleč niso dokončno, zakaj tožko si jo misliti, da bi znanost, ki je zlasti v zadnjih stolutjih ln celo desetletjih naredila tako mogočen korak naprej, no-ttadno obstala, in kljub tomu, da si jo zgradila že tako trdno tomeljo in na njih tako sijajno stavbo, naenkrat no mogla nikamor ve«. So vedno odpirajo novo poti, vodno-znova so človeku kar nehote zastavljajo nova vprašanja, in njegov duh ne bo miren dokler ne najde rešitve zadnjemu. To ae pravi, da nikoli ne bo miren, zakaj tudi a še tako presenetljivimi ugotovitvami ne bo zadovoljen in bo stikal in brskal še Uuprcj«
Predlanskim Je poteklo 300 let, odkar j« v Areetriju umrl veliki zvezdoslovec Uulilco Galilei. Obletnico so dostojno proslavili ne samo z velikimi zunanjimi pit* reditvami in slavnostmi, temveč tudi s tehtnimi znanstvenimi deli, posvečenimi spominu na tega slovitega moža iz davnega 17-stoletja. Ob tej priliki je izšla tudi knjiga, v kateri piseo skuša čim točneje označiti tiste mejo, ki jo do njih prodrla znanost od časov, ko je živel Galileo Galilei, pa do današnjih dni, obenem pa daje primernega Poudarka delu, ki so ga številni učenjaki na tom polju do danes spravili ln z njim ovekovečili svoja imena.
Zvezdoslovje —: »kraljica znanosti«
Pomudili so bomo najprej na polju zvo-zdoslovja ter si oglodali, kaj je bilo od tistih časov, ko jo Galileo izumil daljnogled, po njem imenovano »Galilejevo kukalo«, na ' tem polju narojenega. Kdor se jo kdaj bavil s temi vprašanji, ve, da jo zvezdoslovjo res nekam posebno vzvišena znauost, ki
bistrim umom, uspehov, ki ga jo k njim venomer gnal njegov nemirui, nikdar povsem zadovoljni duh, ki so jo tu pa tam, včasih morda za trenutek, ustavil iu mulo poveselil nad kakšno svojo novo zmago, pa se mu je potem brž spet zahotelo naprej, vedno naprej.
Od tedaj, ko so Iznašli daljnogled, pa do danes je bil doseže-n ogromen napredek vprav na polju zvezdoslovja, ki ga imenujejo tudi »kraljico znanosti«, saj nas je ta znanstvena panoga edina popeljala z zemeljsko oblo, ki na njej živimo in se- poharno, daleč v noizhiernb Vesoljstvo. In prav zato jo Se toliko potrebnejo, da si vse to uspehe vsaj na kratko pokličemo v spomin in jih na pregleden način prikažemo obenem uspehi, ki jih je na drugih znanstvenih področjih dosegol bistri človeški razum.
Takšno pregledne slike si želimo toliko bolj, ker si le z njo lahko ustvarimo pravilen pojem o sedanjem stanju znanosti in njenem pomenu za duhovno ln telesno člo vekovo življenje, pa tudi zato, ker si bo potem vsak lahko ustvaril svojo sodb0 hodočom razvoju te znanstveno panogo. — Lahko bo pretehtal in spoznal korist ali škodo, ki jo ho Fo njegovem mnenju človeštvo utegnilo Imeti od njenega ruzvoja.
Kaj imamo od znanstvenega raziskavanja — korist ali škodo
Noknter! vidijo v znanstvenih razlska-vnnjih za Človeka nekaj dobrega, drug} pa spot snmo slahe strani. Prvi zato poje neutolažljivo željo, da bi so znanost čimbolj obogatila z vedno, novimi odkritji, drugi pa bi vnetim znanstvenikom najrnjo nataknili brzdo no samo zato, da no bi ničesar novega več ugotovili, temveč celo, da bi se spet pogreznili nazaj v nevednost starodav- j ni h časov. K sreči imajo prvi brez dvoma precejšnjo večino.
Znanstvenik, ves zatopljen v svoje delo, jo kakor planinec, ki mu jo edina misel in želja, kako bi Čimprej prižel na vrh gore, da bi potem lahko začel naskakovati dru-ffo, pri tem pa so nikdar no ustraSi težav., ki bi * njimi utegnil imeti opravka na svoji poti. Tisti, ki živo znnaj znanstvenega sveta, začetniki na tem polju ali pa neuki ljudje od časa do časa kdaj gledajo na nova odkritja bodisi z občudovnjem, bodisi z nezaupanjem, strahom ali pa vsaj brezbrižnostjo. Navadno lo malokaj razumejo o vsem tem, oziroma si sploh no prizadevajo.
razgovoru o vseh mogočih, stvareh. Kar ne-kak občutek otožnosti nas je prevzemal, in.
brž so se ga bili malo preveč nasrkali. Vsi
so se podali proti jezeru ter se slekli.«
/Trenutek, gospod narednik,« ga je ustavil Vanče, .le bil morda slučajno tudi Le-land natreskan?«
»Xe, on ni bil,« je odkimal narednik. »Bil je najbolj miren med vsomr. A nekaj čudnega je Te bilo na njem. Bilo jefc videti, da mu je zelo odleglo, ko sem prišel. Prijer me je pod roko in mi dejal, naj dooro gledam. Seveda sem ga vpraSal, kaj s tem misli, toda tedaj mi je nekam zbegano c»d-govoTil in mi začel razlagati, da 30 se pred davnim časom tam v bližini pripetite edin-
čim bolj pozna je bila ura. tem daljši so po- g^vene stvari in da se je ono noč zgodilo stajali premori. Vzdušje je slednjič postalo | morda nekaj neobičajnega . ..« vročo in naravnost zadušljivo. Listje n« drc-
Vosoljnega stvarstva. Morda nobena druga Panoga znanosti ni dala v tako kratki dobi človeku toliko novih odkritij iu dosegla tolikšnega napredka kakor prav zvezdoslovjo. Podala nam jo dokaj izpopolnjeno sliko 0 Ustroju in sestavi vesoljstva. In ta napredek jo še toliko pomembnejši, v kolikor jo t* tesni povezanosti z drugimi vedami, kakor na primor z matematiko, liziko in kotni jo, da ne govorimo o .njegovem vplivu ha tisto področje človekovega udejstvovanja, ki Jo onstran meja stroge znanosti, na Praktično polje.
Z neba so horap potem počasi »spustili« ha zemljo, sl mimogrede nekoliko natančno-3o ogledali ozračje, ki jo obdaja, potem pa ®tbpili na trdna zemeljska tla, podrobno Preinotrili razmere v zemeljski notranjosti, ®o za trenutek ustavili pri skrivnostnih pojavih zemeljskega magnetizma ln privlačno »Ue nnše zemlje ter inorda mimogrede še Pri {em drugem, kar bi so utegnilo zdeti Pomembno za dopolnitev celotno slike do-"adanjih uspehov na tem polju. Najbrž tu-^t no bo odveč in nezanimivo, če povemo še Jaj tudi ri tem, kako je človek osvajal zom-j°> kako jc na in v njej iskal vodno novih *aklad0v ln novih vrst energije, ki se jo
-	  .	,|	j	»	'"•“Uiuu	BI n 11! U11 II1» JU KiUUCVUjG
Povzdigujo človeškega ^dulia k veličastnosti I da bl kaJ ra7,nmel, Za(o Be zKodl> da vfa
»Ih v nebo Povzdigujejo knkšne nove ugotovitve, drugič Rpet niti no razglabljajo no o njih, ati pa celo z zaničevanjem in prezirom gledajo nanje, kakor so pač pri volji in pri pameti, oziroma kakršne so pač njihove duševno sposobnosti. Morda bodo te vrstico spreobrnile tisto, ki so še vedno v
°vek z njo toliko okoristil. Vso lo pa bo 1 kratek pregled uspehov, ki jih jo dosegel °vok v zadnjih treh 6toleljih a svojim
vesih, ki so rasla spodaj na dvorišču, se je zdelo negibno, kaor na kakšnih kulisah. Več ur je prsj tudi deževalo in jo prenehalo šele okrog desetih. Plovek je dobil vtis, kakor da sc. je potegnila čez vse mesto težka zavesa, ki je zadrževala vsak piš. Vprav tisti hip, ko nam je Vanee v drago natočil v kozarce penečega se vina, se je pri vratih na ploščadi pojavil njegov hišnik Currie s prenosljivim telefonom v rokah.
»Gospod Markham, nujen razgovor«, je sporočil. »Telefon sem vara prinesel kar sem. Kliče vas narednik Heatb, gospod.«
Markbam je suhoparno in nekoliko začudeno pogledal, že je prikimal in prijel v roko slušalko. Razgovor z narednikom je bil kratek. Ko je slušalko odložil, se mu je obraz, zmračil.
»Neverjetno,« je pripomnil. »Nehaj takšnega, da se naredniku res tar čudim. Ves zaskrbljen j« nad nečem. Razi bi govoril z menoj. Ni mi hotel povedati, v čem je stvar, in nisem ga hotel preveč izpraševati, naj mi vendar pove, zn kaj gre. Pri meni doma so mu povedali, da sera tu. -. Ni mi bil všeč način njegovega govorjenja iu dejal eem mu, da lahko pride »etn. Upam, da te no vznemirjam, Vanče.«
»Kaj Se, vse prej ko tol; je odvrnil Vanče in se še udobneje zleknil v pleten naslonjač. »2e nekaj mesecev nisem videl tega vrlega narednika... Currie,« je poklical svojega hišnika, »prinesi whiskyja. V kratkem pride narednik Heath.« Potom pa so je obrnil k Markhamu in dejal: »Upam, da ne bo kaj hujšega ... Morda je tale vročina kaj vplivala na narednika.«
Markham, ki Je bil Se vedno zamišljen, je stresel z glavo.	1
»Mora biti kaj drugega, kakor pa vročina, da je Heath tako zbegan,« Je odvrnil in pri tom skomizguil z rameni. »V kratkem bomo zvedeli, kaj Je.«
Cez kakšnih dvajset minut jo narednik prispel. Zavil je naravnost proti nam ter si z ogromnim robcem brisal čelo. Precej zbegano nas je pozdravil, nato pa se vrgel zviška na stol poleg mize In je prišel do sape, šale ko je naredil debet požirek starega whiskyja. ki mu ga je ponudil, Vanče.
»Prihajam naravnost Iz Tgjvooda, gospod načelnik,« je pojasntl Markiram«. »Nekdo je izginil, in da vam po praviet povem, ne gre mi to nikakor v račun. Vsa »var b« mi zdi nekaj posebnega, svojevrstnega.«
Markham ga je resno pogledal.
»Je morda na vsej tej »kvari kaj tako uenavadn-egat«	' tr	' '
: »Ne, ničesar.« — Videti Je-hilo, kakor da je naredniku kdo prepovedal kaj praviti. »Vprav to je ttata vražja plat tega dejanja. Vse je kakor običajno, vse v redu, prav nič posebnega... pa vendar ...«
Pri teh besedah se je zamislil ln nastavil kozarco k ustnicam. Vanceju je šlo na ameb.
»Bojim se, Markham,« se je oglasil, »da se je naredniku začelo blesti.«
Heath je v hipu odložil kozarec.
»Ce hočeto reči, gospod Vauce, da pri tej zadevi izgubljam glavo, lihato pač pravi« je dejal in potisnil spodnjo ustnico naprej.
Vancejev obraz je postal šaljiv.
»Pri kukšni zaderi, gospod naredniki«
Heath se je posmobnii in ga jezno ošinil z očmi.
»Saj hočem pravkar to povedati, lahko pa se smejete, kolikor vam je drago... Poslušajte me, gospod načelnik,« Be je potem obrnil k Markhamu. »N«>coj okrog tri četrt na enajst je nekdo klical po telefonu oddelek za nmore. Nekdo, ki mi je dejal, da se pišo Leland, mi je sporoči), da se jo na starem Staramovem posestva pri Inivoodu odigral žalosten dogodek in da bi bilo zelo potrebno, če pridem tja.«
Kraj kakor nalašč za zločin,« ga je ustavil Vanče zamišljeno. »To je ena najstarejših stavb v mestu. Stoji že okrog sto let. Za današnjo čase ni več primerna, presneto pripravna za zločine. Res uživa že kar pravljični sloves zaradi nekih zelo čudnih zgodb.«
Heath je pozorno pogledal Vanceja.
»Slutil sem to, gospod. Prav takšen vtis sem dobil, ko sem prišel tja... Naj že bo tako ali tako, vprašal sem tistega Lelanda kaj se je vendar zgodilo Ih zakaj me je poklical. Baje je nekdo, po imehu Monta gue, skočil v jezerce, ki je na tistem po-sostvu, a ven ga ni bilo več.«
»Je bilo fo morda Zmajevo jozerce,« je vprašat Vanče, vstal in si vzel iz žopa cigareto znamke »Rčgie*.,
»Točno!« je pritrdil Heath. »Prvikrat sem slišal zanj nocoj. Odgovoril sem Le-landu, da ta stvar ne spada v moje področje, a on je vztrajal pri Bvojem ln jo dejal, da bi bilo bolje zadevo takoj raziskati ter no Izgubljati časa. Izrazil so je nekam tako čudno, da me jo kar presunilo. Govoril je dobro angleščino. Nobenega tiljega naglasa
»Zdi se mi, da vem, kaj je pri tem mislil,« je pripomnil Vanče nehrižno. »O tem okraju krožijo številno čudne in nenavadne pravljice, bajke in babje čenče, kakršne so doma pri Indijancih in ljudeh, ki so na nizki stopnji omike.«
Vancejevi pripombi Heath ni pripisoval posebne važnosti in je nadaljeval:
»Ko je družba prišla k jezercu, je tisti Montague stopil na odskočno desko in se v krasnem skoku pognal v vodo. A ni se več prikazal na površje.«
»Kako morejo biti drugi prepričani, da je v jezeru našel smrti« je vprašal Markiram. »Moralo je hiti po nalivu precej temno. Oblačno je zdaj.«
»Jezerce je bilo močno razsvetljeno,« je pojasnil Heath. »Tja so prinesli colo kopico reflektorjev.«
»2e razumem, le naprej.« Markham je nestrpno odpil nekaj vina iz kozarca. »No, ia kaj se	je	potem	zgodilo?«
Heath	jo	bil v	zadregi.
»Nič,« je odvrnil. »Za njim so posknkali v vodo še drugi, da bi ga rešili, tn so vse poskusili,	da	bi ga	našli, a čez	kakšnih	deset minut	so	so morali vrniti	na	breg.	Zdi
se, da jim j« bil Leland rekel, da je bolje, če gredo nazaj v hišo in da bo že on ohve. stil policijo. Tako je potem res klical na Oddelek za umore in tako se je zvedelo za dogodek.«
»Čudno j*, da je io storil.« se je oglasil Markham. »Saj tega dogodka vendar niso mogli imrti za zločin.«
»Seveda je čudno,« jo pritrdit Heatb. »Toda jaz sem ugotovil cel kup nenavadnih stvari.«
»Kaj poveste!« se je začudil Vančo in puhnil dim iz ust.
»Ta romantična hiša starega New Torka je zdaj na tem, da eelo prekosi svoj sloves. In khj ste slednjič ugotovili tako čudnega, gospod naredniki«
lleath je spet prišel v mučno zadrego.
»Takoj r začetku smo opazili, da jo Stamm tudi sam pijan In pri njem je bil zdravnik, ki ga je skuša! spot spraviti k sebi... Mlada Stammova sestra, lepo dekle kakšnih petindvajsetih let. Je dobil« živčni napad in s* je od časa do časa onesveščala. Drugi — štirje ali pet jih je bilo — so sl na tisoč načinov prizadevali, kdo bo dobro-srčnejši z njo... Medtem je oni Leland, ki so se mu oči svetile kakor kakšnemu sokolu in se je na njegovem zagorelem obrazu poigraval izraz zadovoljstva, stal ob strani ttr »a delal, kakor da ve še mnogo več, kakor p* Je povedal. Potem je Ml tam še nek glavni hišnik, ki se je gibal kakor kakšen dhh. brez najmanjšega šuma...«
»Da, da, prav tako,« Je pritrdil Vanče v šali. »Vse je moralo biti nekam čudno ne navadno... In veter je ječal mrl drevjem, nekje v daljavi se je oglašala sova. s podstrešja se je slišalo, kakor da kdo trga železno omrežje, vrata so škripala in tu pa tam se je slišalo tudi štrbunkanje v vodo, ni res, gospod naredniki... E, zvrnite še en kozarec tegale vrhiskyja. Res je vse to hudo učinkovalo na vas,« se je pozabaval Vanče in kadil svojo cigareto, a Iz njegovih na pol odprtih oči je žarel oster pogled, ki je razodeval, da se Vančo za stvar le zanima. Nek poseben odtenek v njegovem gla. su pa mi jc dal raznmett, da Jemlje narednikove besede dosti bolj resno, kakot pa bl se utegnilo zdeti po njegovem vedenju.
Pričakoval sem, da se bo narednik Taz-jezll nad Vancojovo posmehljivostjo, toda stresel je z glavo in ohranil mirno kri.
»Odlično ste mo razumeli, gospod Vančo! Vse io bilo neobičajno. Nenavadna vzdušje, 14 rekel.«
- i ni bilo v njegovih besedah, eelo fo se mi dvothih glede tega ali onega, da no bodo | je	da	nB	morc	b|tl	niti	kak	Amerl-
več neverni r^0I^a^1*	i	kanec. Vprašal som ga, zakaj me je klical
Co«*to so zgodi tu« , a ro kdo spraSujo, j prav on, čeprav bo je tista stvar pripetila čemu služi to ali ono raziskovanje in čemu j na	stammovom	posestvu; odgovoril pa	ml
se znanstvenik vendar s tolikšno vnemo	je.	da	je	star	prijatelj Stammovo družino
prizadeva, da hi rnzvozljal kakšn„ novo , da je sam na lastne oči gledal žalo'gro. uganko. V mnogih primerih sledi odgovor j jjckel j„ tudi, da je bil Stamm v takšnem takoj, ker se brž pokaže dejanska korist, I položaju, da ni mogel telefonirati, in da se ki jo ima človek od tega odkritja bodisi v ' povečanju splošnega blagostanja, ali pa v tem, da je človek našel take novo poti, ki nanje nikdar prej niti pomislil ni, kaj šele, da hi jih hil ubral. V drugih primorih — tudi če odgovor na kakšno znanstveno vprašanje ni tak, kakor bi si ga želeli, saj vendar znanstveno raziskovanjo ni morda kakšno običajno vsakdanje opravilo — pa se največkrat za tem znanstvenim raziskovanjem skriva nekaj, kar bo prav gotovo tudi vzklilo in obrodilo svoje sadove, ki morda no bodo nič manj pomembni in koristni, pa čeprav spadajo na polje duhovnih vrednot.
Dalje.
Markham j« postajal vedno bolj nemiren in nestrpen.
»Ta dogodek me nič kaj posebno ne preseneča, go.pod narednik,« je ugovarjal. »Človek pač skoči v jezero, udari z glavo ol) dno in ntonc. Niste nam povedali nič takšnega, česar si ne b: mogli razložiti na najbolj navaden način. Tudi ni nič tako čudnega, če se ga kdo naleze. In po takšne vrste žalolgri ni treba imeti ženske, ki je dobila živčni napad, za kakšno redko zverino. Potem jc tudi čisto naravno, če so si drugi člani te odprave zaželeli po takšnem dogodku oditi. Kar zadeva Lelanda, bi utegnil biti on vprav eden izmed tistih, ki radi dramatizirajo dogodke, ki so v roRnici čisto preprosti. Končno pa ste vedno zatrjevali, da so vam hišniki zoprni. Naj si razlagamo ta dogodek tako ali tako, ne daje nam pravice, da bi uvajali kakšen drugačen postopek, kakor pa jo običaj Gotovo, da oddelek za umore ni pristojen, da bi to stvae reševal. Domnevo, da gre za zločin, izključuje tehten pomislek, da je Montague izginil. Vprav on .sam je bil tisti, ki jo svetoval, naj bi se Sli malo kopat v jezero. Tak na-svet je v noči, kakršna je tale tudi čisto razumljiv. Človek bi njegovo potopitev in dejstvo, da se potem ni več prikazal na površje, kaj lahko irnel za dokaz, da gre v tem primeru za zločinsko dejanje.«
Heath je privzdignil ramo in si prižgal dolgo cigaro.
»Več ko enkrat sem imel opravka s takšnimi stvarmi,« je trdovratno vztrajal, »a to, kar se je zdaj pripetilo pri Stammovih, ni običajno.«
Markham je sttsnll ustnice in zamišljeno gledal narednika.
»Pa je res to vse, kar vas je tako osupnilo!« je vprašal čez nekaj časa.
Heath »prva ni ničesar odgovoril. Oči-vidno mn je nekaj drugega blodilo po glavi, ln zazdelo »e mi je, da premišlja, ali naj res odgovori ali ne. A nenadoma se je potem presedel na svojem stolu in si naglo vzel cigaro iz ust.
»Ta riba mi ni všeč!« je vzkliknil slabe volje.
»Ribal« jc ponovil Markham začudeno. »Kakšna ribal«
Heath je ves zamišljen molčal in sl v zadregi ogledoval oba konca svoje cigare.
»Mislim, da na to vprašanje lahko odgovorim, Markham,« je posegel vmes Vanče. »Rudolf Staram jo eden najboljših poznavalcev rib v Ameriki. lina najčudovite.išo zbirko tropskih rib, svojevrstnih in malo znanih, ti se mu jih je posrečilo ohraniti v svojem vzrejevaližču. 2o dvajset let je to njegova posebna strast. Vselej se udeleži znanstvenih odprav v pokrajino ob Amazonki, v Siam, Indijo, Faraguay, Brazilijo ln na Bermude. Prav tako je že večkrat potoval po Kitajskem ter je raziskal tudi Orineoo. Prihližno pred letom dni »o časopisi obširno pisali o njegovem potovanja od Liberije do Konga.«
»Čudovite	živalce	so	to.« je	pripomnil
Heath. »Zde	se kakor	kakšne	pritlikave
morsko pošasti.«
»Tudi po obliki in barvi so nekaj sijajnega,« jo pripomnil Vanče s kratkim nasmehom.
»Pa to še	ni vse,«	jo	odvrnil	Heath. ne
da bi so bil	zmenil	za	Vnncejevo olepše-
vanje. »Talo Stamm ima tudi kuščarico in majhne aligatorje.«
»In verjetno tudi želve, žabe !n kačo.«
(Dalje.)
BERITE
»SLOVENSKI DOM«
Nova zlata žiia
V venezuelski pokrajini Bolivar jo pred nedavnim skupina rudarjev odkrila v zemlji močno zlato žilo. Zdaj jo v tem novem rudniku zaposlenih šo malo rudarjev, a že ti nakopljejo na dan za 20.000 botivarjev zlata. Rnzumijivo je, da jo zaradi odkritja tega novega zlatega rudnika po deželi završalo. Fravijo, da je doslej prihitelo na ta srečni kraj že nad dva tisoč ljudi, ki hi bili seveda vsi radi deložui tega zemeljskega blagoslova.
In fižolč
M. S č ip al e c
Zgodbica iz bodočih dni
je zato on za trenutek ukvarjal s te za devo ... Drugega nisem mogel zvedeti. Presenetil pa jo način, kako se jo la Človek izražal.«
»Razumem,« je pomrmrnl Markham. »No, in tako ste se podali na kraj dogodka, nel«
»Da,« je prikimal Heath. »Poklical sem IIonnesseya, Burkeja in Snitkina ter sem z njimi vred sčdol v avtomobil.«
»No, in kaj ste ugotovili?«
»Ničesar nisem ugotovil, gospod,« je jezno odvrnil Heath. »Le to vem, kar ml je bil tisti človek povedal po telefonu. Na posestvu bo so zbrali prijatelji in eden od
povabljencev, neki Montague, jo predlagal, j vreden.
i. Naj- I
Gospod 2norca je stopil pred hišo. V žepu je stisnil na nek gumb in te so se pričela premikati kolesa na strojčku, ki ga je imel pritrjenega namesto čevljev. Nekoliko je povečal brzino in toliko, da na trimostju ni podrl sodelavca v patentnem uradu in svojega dobrega znanca Bolho. Vedno več znancev je srečaval po Prešernovi ulici, zato Je pritisnil na gumb v levem žepu In v tistem hipa mu je klobuk priletel v roko.
Zlata doba je nastopila našemu milemu narodn. Vse se je spremenilo, vse jo divjalo z blazno brzino. Uradi so delali z vso naglico, o kateri se pred pol stoletjem nihče niti sanjati ni upal. Ce je imel kdo sedaj kakšen opravek pri občini ali kod drugod, mu ni bilo treba čakhti, kakor so baje morali pred petdesetimi leti. Bliskovito je bilo vse urejeno. Toda navadno sploh ni nihče čakal pred okenci, ampak je rajši poslal po takih poteh svojega robota. Vsaka družina je namreč imela vsaj po dva takšna železna človeka. Zjutraj je gospodar govoril v nek strojček In ukazoval robotu, kam mora vse iti. Kmalu zatem Jo že začela delovati v robotu gramofonska plošča, ki je sprejela gospodarjev glas. Brž so mu dali r posa. mezne predale pisma, ki bi Jih naj raznesel, bančne čeke, položnice in druge papirje. Potem je gospodar še naravnat robotovo uro, do kdaj mora na primer priti nazaj, in spustili so ga ns pot
2ivljenjo je bilo zanimivo. Literati so živeti kakor bogovi. Knjig seveda nihče ni pisal.' Narekovali so jih na plošče, robot! so jih raznašali po hišah, in kjer so hoteli, »o lahko kar iz robotovega trebuha poslušali in se mogli prepričati, če je novi roman kaj
naj bi se vsi šli kopat v tisto jezerce.
Gospod 2norca je "imel tiste dni mnogo
posla. Bil jo vojni dobavljaš In taka stvar da človeku res dela preko glave. Prav tiste dni je njegova tovarna na. Borju izgotovila deset milijonov železnih vojakov in jih pošiljala v tuje države. Naša mila dežela jo bila obvarovana vojnih stiabot. Na vse štiri, konce naše domovine so namreč postavili velikanske električne aparate, ki so spuščali v zrak nevidne smrtne žarkd. Tako je bil a teh žarkov zgrajen neviden zid prav do neba. 2arki so razbijali atome in vsako letalo, kt Je skušalo preleteti to ozemlje, se je v hipu ustavilo ob tej nevidni oviri !n se zrušilo.
Torej tn gospod Znorca Je imel tudi mnogo skrbi. Kakor vsak vojni dohavljač se je bal, da bi njegovi železni vojaki bili preveč popotni, kajti tako bi se mogla vojska prehitro končati. Zato je vedno znova dopolnjeval svoje patente in jih ponujal zdaj eni zdaj drugi državi. Zadnji medel je bil naravnost občudovanja vreden. Roboti — vojaki — so imeli poleg orožja v notranjosti še dve vrsti gumbov. Na prvem je hilo napisano: junaštvo, na drugem: napad, na tretjem izpad, na četrtem: umik, in tako dalje. Vse te vojake so brezžično povezali z vojaškim glavnim stanom. Generali so zapovedovali, membrane v železnih telesih so sc tresle in zahtevani gumbi so sc udajali. Kakor nekoč v pradavnini, so se roboti pobijali, ljudje pa so lepo sedeli v mehkih naslanjačih in poslušali robote, ki so oddajali vojna poročila.
Sioer pa je življenje mirno polekalo dalje. Celo po šolah so se študentje še vedno zafr.kovali z učenjem. Re~. je, da bi mogli vsi dijaki ostati doma, da hi poslušali predava-
m
Nadtiljevanjo na strani S
'V*'
■nn.i-nf.i
U U v n t vrata, kt vodijo v Peking. — V> tartarskih časih Je tu stal mestni
sedla, seve.
Stara Kitajska na novi poti
NoS od 7. do 8. decembra 1941 bo ostala po- . vele tsc druge na svetu. Stari Egipt, Kaldeja, membna ra novejšo zgodovino vsega azijskega Asirija, Babilonska, Medija, Perzija, Judeja, prostora: tedaj so mlade japonske sile, ki so jih Atene in Rim — vsi ti so šli po isti poti: vzpon, dušile samopašne bogataške nasprotnice, udarile razcvet, razpad in propad. Kitajska pa, ki je v na plan ter po neverjetno uspešnih vojaških po- j vsem tem prednica, pa je ostala verna sama hodih po džunglah in zasneženih gorah, po sebi do današnjega dne. Ko so sc faraoni mu-ogromnih morskih razdaljah in močvirjih vze'e čili s svojimi piramidami, je Kitajska že imela zatiralcem azijskega prostora dobro utrjene po- urejeno državno upravo in visoko omiko, ki postojanke druga za drugo. Nastop japonskih čet I slej ni bog ve kako napredovala, a tudi naza-
je bil tak, da je moral zbuditi iskreno občudovanje pri prijateljih, pri nasprotnikih pa nepopisen strah.
To je bila doba velikih vojaških uspehov, ki je vsemu svetu dokazala nenavadno življenjsko silo ter žilavost mladega japonskega naroda in zlasti oddaljeni Evropi odkrila, da stoji tudi
dovala ne.
To pa seveda dokazuje, da je taka omika sama po sebi, pa tudi v primeri z drugimi kulturami neznansko ukoreninjena in življenjsko močna, sicer ne bi bila mogla kljubovati vsem zgodovinskim viharjem celih štirideset stoletij, šolska modrost je, da vzpone omike merimo
obrambni zid, od katerega je ostala le Se ta trdnjava. Pokrita je z zelenim steklom ln je 33 m visoka, da bi dobri duhovi, lcl letajo okrog v višini 35 m, na njej lahko počili. V ospredju je a krožnim obzldkom zavarovan vodnjak, kjer črpajo vodo za
Škropljenje prašnih cest
v zagonetnem azijskem prostoru* bojevnik, ki mn je res mar, da prinese red v teptani, izmučeni ia kaotični azijski svet.
Ta doba nujnih vojaških nastopov se je kmalu zaključila z osvojitvijo obširnih azijskih ozemelj in otočij. Japonska se je tedaj lotila drU-ge, še važnejše naloge, da namreč zastavi vse sile, da bi * se prebudila prava narodna zavest razkrojenih in zasužnjenih azijskih ljudstev, jih zganila k skupnim naporom in prizadevanjem za blagor vseh ter se postavila na stražo za razcvet omike in gospodarstva pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki.
Vojaškim odločitvam v vzhodni Aziji je Japonska zlasti v poslednjem času pridružila svoje preskušeno in globoko pretehtano politično hotenje, ki gre za pomirjenjem in za obnovo osvojenega prostora. Japonska je že našla pravo politično razmerje s Tajsko, prebudila iz sna zapuščene kolonije Indokine, dala nevtralnost Filipinom in krepko podprla narodno kitajsko vlado, ki * ^iaj bi uredila tisočletno in fciVHhJftk silah docela razdrapano >deželo zmajev«.
Zgled za nove politične smernice je Jdponski dala Nemčija, ki je s svojim bojem proti angleški lažikulturi in proti komunistični nekulturi med evropskimi narodi pretmdila zavestno spoznanje, da gre zdaj za življenje celo Evrope. Potem ko je v letih notranje preureditve nemško politično vodstvo dalo Nemčiji prvič jasno in globoko nemško zavest, je tudi v drugih evropskih narodih skušalo 'predramiti evropsko zavest, to pa bolj nujno, čim bolj se je bližala nevarnost z rdečega vzhoda. Nemčija je pogosto jasno izpovedala, da je njena nsoda usoda cele Evrope, tako da bo tijen boj prinesel vsestransko samostojnost in možnost razvoja v vseh smereh ne samo Nemčiji, marveč Vsem narodom, ki delijo z njo isto osnovno usodo.
Japonska politika je torej šla vzporedno nemški; po osvojitvi, ki je bila potrebna zaradi slepega nerazumevanja, v vzhodni Aziji pa še zaradi suženjskih razmer, v katere so zunanje sile pahnile cele predele, je prišla pofniritev in prebudit/sv k lastni ter »kupni zavesti; ko pa bo padel poslednji strel, bomo videli celotno obnovitev v novem in pravičnejšem svetovnem okolju.
Od vseh političnih dejanj, ki so se zdela Japonski potrebna zaradi smotrnega razvoja v tako razcepljenem vzhodnoazijskem prostoru, je nedvomno največje to, da z vsemi sredstvi skuša ravno staro Kitajsko postaviti na noge. Kitajska je domala celina sama zase in njena prenova bi bila za vso Azijo neizmerne važnosti in koristi; dokaz, da je Japonska svojo politično vlogo na pravem koncu zagrabila.
Kitajska je ena najstarejših kulturnih držav,
« v  nitannva en nrP71.
po tvornih napredkih. Pa tudi glede tega gre Kitajski prvo mesto: iznašla je tisk, magnetno iglo, strelivo, svilo, lončeno robo in porcelan. Toda zgodovinske listine še danes dokazujejo, da je tudi že imela urejene javne uprave, obrtne in organizacijske ustanove ter občinsko samoupravo. Dolga stoletja je potem krvavela zaradi notranjih razprtij, v novejših časih pa zlasti zaradi pohlepnih anglosaških sil, ki so jo glodale na vseh koncih in krajih. Vse to pa je bilo mogoče le zaradi tega, ker je stara Kitajska izgubila zavest, da je njena politična in gospodarska važnost zagotovljena le v živi narodni zavesti, ki bi bila hkrati spoznanje harmoničnega ravnovesja čistih azijskih sil. v
njih letih na Kitajsko vtihotapil še rdeči bič sovjetskega komunizma.
Sprva so se komunisti zasidrali v pokrajinah južno od Jangccja. Pozneje pa so se raz’ezli po reki navzgor v pokrajine Hupe, Nganhvej, Ho-nan in Kiangsi, tako da so razdiralno in prevratno delo Širili po nekako 800.000 kv. kilometrov obširnem okemlju, kjer je živelo približno 90 milijonov ljudi. Kakor je Kominterna po vseh ugodnih evropskih središčih ustanavljala svoje žariščne celice, tako je po natanko premišljenih metodah skušala zastrupiti tudi Kitajsko. Nan-kinška vlada se -je zaman trudila, ker se pokrajine tudi sicer niso marale pokoravati njenim uredbam. Moskva pa je medtem marljivo urila mlade kitajske dijake na »Kitajskem delavskem vseučilišču« ter na »Stalinovem vseučilišču za delavce na vzhodu« in vsako leto pošiljala na Daljni vzhod po 800 prepričanih in zagrizenih komunistov.
Spričo takih nevarnosti pa Japonska ni mogla držati križem rok. Celo Lord Lytton je tedaj priznal, da je bil japonski vojaški nastop v toliko raztrgani Kitajski gotovo upravičen. Japonska je bila do dna prepričana, da mora za obrambo vsega azijskega prostora spraviti Kitajsko do tosnega sodelovanja ter z njenimi narodnimi močmi ustanoviti pravo »Panafcijo«. Razmere so bile naposled že tako nujne, da je morala Japonska za varstvo lastnega obstoja na-I stopati z vsemi silami, ki jih je leta in leta | skrbno gojila in krepila. To je tudi storila z J znanim uspehom, ki je bil v resnici tolikšen,
! da je tistim, ki življenjske moči mladega ja-1 ponskega naroda niso do temelja poznali, morala zastati sapa.
Toda japonski vojaški nastop na Kitajskem ni bil samemu sebi namen, kakor tudi Nemčija v Evropi ni iskala sebičnih ciljev, marveč je hotela ustvariti Evropo, v kateri bi vendarle zar vladala življenjska pravica vseh narodov in v tem ravnovesju razvila tudi vse svoje zmožnosti. Taki narodni harmoniji pa je vsa leta in z vsemi prikritimi in javnimi pripomočki nasprotoval ravno mednarodni komunizem in zato je bil boj na življenje in smrt z njim neogiben.
Japonska novejša politika je že rodila znatne uspehe. Ni dvoma, da bo ravno po njeni zaslugi stara Kitajska po tej vojni spet krepko zaživela — v novem zaupanju, v novi edinosti in z razvitim zaledjem, če bi smeli reči, da je vojna kateri državni blagor, potem bo gotovo za Kir tajsko samo, čeprav je morala pretrpeti že dosti grozot. Kitajska je našla feniksovo pot, kako se iz pepela dvigneš v srečnejšo bodočnost. Čim bolj bo spoznala politično smer ve* like azijske sosede, tem prej bo tudi sprevidela, da je njena rešitev le v pravem prizadevanju edinega cilja, ki ga Japonska zasleduje z vso močjo in odločnostjo: v ustvaritvi novega obličja vsega vzhodnoazijskega prostora.
Že na prvi pogled spoznaš, da je tu »vseučilišče«, kjer se jeziki brusijo: kakor povsod na vzhodu, tako je tudi tu nakup ln prodaja vedno y zvezi s premetenostjo ln sleparstvom. To pr ne zmanJSuJe vrednosti — zlasti na Kitajskem ne — robe, kakor Jo vidimo razstavljeno v prodajalnlcl blizu svetlSča Lung Pu. Socialni urad v Pekingu je sicer prepovedal sleherno barantanje, toda stara navada je železna srajca. Med dragocenimi porcelanastimi, bronastimi ln zlatimi Izdelki fine kitajske umetne obrti vldiS na prvi polici zgoraj dva zrezljana okvira z vdelanimi okraski iz jantarja, ki so posebno značilni za llSp kitajskih domov
SvetlSfie najvlfijega božanstva. — V »nebeSkem svetlfiču« je takle oltar, kjer je kakor v tabernaklju spravljen dragocen ki nosi Stirl zlate kitajsko ln črke, oznanjajoč ime naj-božanstva :»Sang Tl, vladar vesoljstva«. Stari Kitajci so verovali v enega boga, danes pa častijo celo trumo božanstev, največ budističnih in taoističnih
To zavest pa ji danes vceplja Japonska, ki se dobro zaveda, da bi popoln razkroj Kitajske primnmil v vzhodnoazijski prostor tudi njej ne varne jastrebe. Polog angleških, francoskih in ameriških trgovcev, ki so po kitajskih pristaniščih postavljali svoje carinarnice ter pripravljali nni nrikritf»mu političnemu nasilju, se je v zad-
UdSOk i n n m o n n c * o »* i » » j » n v » M	-	     *
rožahodn0 od Pekinga. Dve stoletji pred Kristusom Je ve* sto tiso« delavcev gradilo U 2M< km dolgi branik — torej ▼ razdalji od Ljubljane pa do Gibraltarja! — da bi kitajsko omiko varovali pred vdorom tartarov ln barbarov. V zidu Je na skoraj vsakih 35 m »grajen ogledni stolp, kjer so bili čuvarji no« ln dan na straži pred
sovražnimi napadi
(Nadaljevanje s strani ?)
nja preko radia in gledali na tolevizijska platna, toda storži so zahtevali, da Sole ostanejo, kakor so bile, kajti kdo bo prenašal hrup ln razbijanje, ki bi ga otroci doma počenjali. In tako je ostalo vse pri starem. Zjutraj »o Študentje oddrdaii na tekočih Čevljih in tik pred osmo zavozili v razred.
Vsekakor pa se je tudi v njihovem življenju marsikaj spremenilo. Vedno »o kaj tuhtali ln marsikaj tudi koristnega iztuh. tali. Gospod Zjaoroa mlajši, ki ni bil nihče drugi kakor prvi, najstarejši ln obenem edini sin gospoda Znorce, ki bi ga lahko Imenovali tudi »gospod Znorca st.«, je bil eden takih tičev, ki so vedno kaj novega vrgli v dijaški svet.
Tako je njegova zadnja novost dvignila cele kupe prahu. Bo# ve, kako se mu je posrečilo, da je sestavil nove leče. Bile so menda v obliki prizme, ki je bila polna malih zbrušenih ploskvic. Iznašel je potem še nek prah, ki ga je bilo treba posipati na leče, In vsakdo, ki je nosil naočnike s takimi lečami, je mogel videti tudi okrog oglov. Sprva je bila vsa stvar tajna. Niti profesorji niso’ vedeli ničesar, edino, kar jim je bilo čudno,'je bilo to, da so skoraj vsi učenci nenadoma pisali naloge odlično. Malo začudeni so bili tudi nad dejstvom, da se je . število »naočarcev« že v tednu dni tako po- j večalo. Toda fantje so lepo molčali, to lepo lastnost so namreč odnesli kljub tehničnemu napredku že od prednikov in skozi čudežne naočniko gledali krog ogla pod klop.
Pa Be je seveda našel bedak, med študenti je pač vodno tako, ki ni mogel molčati ln je take naočnike nekoč pokazal ženi nekega profesorja. Na, ta /evček — profesor namreč — ni slutil nič hudoga in je lepo mirno še nadalje pravil ženi, večer za ve. čerom, da mora k nujni seji ln k raznim posvetovanjem. Nekega lepega dne se je res dobelo začudil, ko ga je žena ob prihodu nahrulila in mu točno opisala pot, po kateri je hodil in v katerih koncih kavarn je sedel. Vselej, kadar je namreč stopil Iz hiše, si je nataknila žena naočnike ia kar i doma sledila možu.
Stvar se je brž raznesla med profesorji (še hitreje seveda med njihovimi soprogami) in brž se je odpravila na pot deputacija profesorskega *bora k našim študentom. Pokazali so jim deiakosežne posledice, ki bi jih ta izum mogel imeti. Študentje so bili kakor vedno uvidevni in že dan nato so o teh naočnikih govorili samo še kot o pretoklosti.
Sicer pa je bila mladina solidna. Lomili go ga seveda So vedno in policija jih kljub svojim tehničnim pripomočkom ni mogla kar tako prijeti. Obojim je namroč vsak nov izum pripomogel k izpopolnjevanju. Edino svoje premlkalne strojčke na nogah so Imeli naravnane vedno tako, da so že v prvem trenutku mogli zdrveti z brzino vsaj 332 m t na sekundo, tako da nikdar niso slišali gla-I sov mamic, ki so jim kaj naročevale, kajti j njihov glas je šel v vsemlrje z brzino komaj 331 metrov na sekundo.
Ljudje so bili zadovoljni In skoraj da niso vedeli, česa bi si še poželeli. Postali pa ! so velike lenobe, kajti niti jedli niso več sami. Vse je prihajalo prednje na tekočih ; trakih in majhni žerjavi so jim nosili hrano v usta in v želodec, na katerega jo pritiskal od dveh strani umeten poganjač mišlo in pospeSeval prebavo.
Silen dolgčas je vladal po vsej deželi. Časopisi, ki »o izhajali le bolj iz pletete do nekdanjih nosilcev kulture kakor pa iz potrebe, so prinašali le nezanimiva pisanja
»Bronasta krava« naj varuje kitajske pokrajine pred poplavami. V bližini Pekinga imamo posebno lep primer take »priprošnjice«. V ozadju znameniti most iz
marmorja a 17 loki.
Našlo se je nekaj starih ljudi, vedno se najdejo ljudje, ki žive za svojo dobo, in ti so pisarili, češ da je Rousseau imel prav in da civilizacijo res ne prinaša človeku nič do. broga in da ga soino kvari. Prodrli seveda niso,. kajti svet teče dalje ... Ljudje so sila malo umirali in maloštevilni učenjaki so' pobijali Malthusa. Celo slovnična vprašanja so popolnoma prenehala, saj nihče več ni skoraj govoril. Kar je kdo mislil storiti, je na kratko napisal, pritisnil na gumb ln stvar je šla dalje. Bil je torej silen dolgčas, ki bi se bogve kako dolgo še vlekel, če se no bi v družini našega znanca gospoda Znorce, bolj natančno: gospoda Znorce st., vojnega dobavitelja in častnega člana ljubljanskega mesta, dogodila nesroča.
Nekega dne je bila prav vsa družina Znorčevlh zbrana pri večerji. Tekoči trak je prinašal okrog mize izbrana jedila, večinoma tableto z vitamini. Močna električna luč, ki je visela prav nad mizo, je sijala na jedoče.
Oo si je kdo čosa poželel, jo samo pogledal na umetno zrcalce, ki je nosilo ime jodi, ln svetloba, ki je žarela iz žarnice, se je odbila od jedčevih oči na stekelce. Pod tem je bil za spremembo toplote občutljiv aparat, malenkostno se je zaradi očesnih žarkov segrel, toda bilo je že dovolj, da je stekelce pognalo žorjava, ki je začel prinašati zaželeno jed v usta.
Bill so prav sredi večerje. Godba je prijetno igrala. Na programu je bila ravno narodna glasba na boben, ki je bil edino glasbilo, in lopo je odmevalo po sobi. Gospod Znorca st. je bil utrujen, zato je ukazal robotu, naj prltisno na električni vzvod. Zaradi toka je nastal krog velikanske tuljave v zidu močan magnetlčnl tok, ki je potisnil iz zidu lepo posteljo. Vse bi se zgodilo kakor po navadi, če ne bi tedaj milostljiva gospa Znorca na čudežon način nekod našla dvoje fižolčkov.
Oči BO se ji od veselja zasvetile nad tako zanimivostjo. Nerodno ju je prijela mod svoje mastne prste, ki že dolgo niso bili navajeni prijemati. Pričela se je sme' jati in pripovedovati, kako bo se kot otroci s temi bunkicami, zdi so ji, da so jim pravili fižoliek. rodi igrali in si jih tlačili v nos.
Z veliko muko sl je res enega tudi sedaj stlačila v nosnico in kazala to zanimivost tudi svojemu vnuku. Toda joj! Ko ga je hotela izbezati, je pokazal fižolček krepko voljo, da ostane v tem čudnem bivališču.
Gospa je začela tuliti, kar pa fižolčka ni prav nič ganilo in nekam začudeno je gledal na okoli stoječe radovedne obraze. Gospa je rdela v obraz, gospod je postajal nemiren, vnuček se je začel jokati. Edino fižolček je ostal miren, kakor da se njega sploh ta zadeva ne tiče.
Posostnica fižola v nosu je pričela kri. čati, da se bo zadušila in hip nato so že odšli iz hiše gospoda Znorce, vojnega dobavitelja itd. itd.... v vsemirje kllol na pomoč. .
Kar skozi okno bo prlfrčall trije najbolj znani zdravniki, stopili krog gospe in se pričeli posvetovati. Vsak je hotel po svoje in roboti lij žerjavi bo premetavali ubogo gospo, masirali nos, pihali skozi usta, dajali injekcije za razširitev nosu — vse brez uspeha! Najmlajši zdravnik je dejal, da ve za sredstvo, toda bilo bi bržkone premočno ln bi gospa ne vzdržala. Gospa je dejala, da bo vzdržala vse, samo naj ji reče, da je tako moderno. (Saj nosi eelo čevlje • petimi podplati, pa ne bi česa drugega vzdržala!) Vse bo protrpela, samo da se reži tega nesram-
nega ... kako se že pravi ... da, da ... fižolčka. Toda ko ji je zdravnik dojal, da misli zvrtati v fižolček luknjo, v njo na-tretstl smodnika ln potem vse Skupaj z vži-galno vrvico pognati v zrak, je skoraj obupala. Koboti so se potili, žerjavi bo Be premikali s tako brzino, da so jim novi roboti,, morali .proti vlivati .trojnega olja med ra*"1 grole osi, da ni preveč škripalo.
Poklicali bo nove zdravnike — vse zaman! Gospa je pihala, da bi fižolček odletol, pa ni nič pomagalo . Gloj todaj rešitelja. Mali smrkavec vnuk Nejče je dejal, da zato babica ne bq spravila fižolčka iz nosa s pihanjem, ker gre vsa sapa skozi drugo nosnico. Zato predlaga, da d& babieo še v dru. go nosnico fižolček, pa bo ta šel ven. Babica je od Breče skoraj zavriskalo ln že je levi robot stisnil gospe še drugi fižol v nos.
In res se je izkazala nova misel za sijajno. Gospa se je napihnila, deBni fižol je sfrčal z gnezda in kakor mrtev obležal na mizi. Zdravniki so »1 že važno kimali, toda joj! Kaj vse to. ko pa sedaj levi fižolček ni hotel na svetlo. Dolgo so premišljevali ln so slednjič po analogičnem sklepanju prišli do tega, da bodo poskusili obratno. In res, sedaj pa je levi sfrčsl ven, toda zopet desnega niso mogli spraviti nikamor. Tak« so ponavljali celo uro, češ da se bosta fižolčka enkrat že naveličala, ln oba skočila v »vet.
Toda namesto njiju »ta se naveličali nosnici, ki sta pričeli otekati, tako da sta nazadnje oba fižolčka ostala v čudnem stročju. Gospa Znorčeva je dobila čuden izraz na lica in se pričela potiti. Kar -teklo 5e od nje, tako da je moral levi robot neprenehoma otirati z brisačo potoke potu in je to dolnl s tako naglico, da »e je tudi Bam spotil in da je njega drug robot moral sproti sušiti, tega tretji in tako do ubogega vajenca robota, ki je bil zadnji in od katerega je kar lilo, tako da bo morali brž odpreti črpalke, ki bo črpale vodo v zrak in jo že med potjo spreminjale v paro.
Nosnici sta bili pač zaprti in prav tako tudi zdravniške glave. Rešitve ni bilo In ni bilo. Pa je zopet priskočil na pomoč mali Nejče s predlogom, naj babici zaprejo usta. Zrak bo nekje moral ven in ker, vsaj zdi se mu tako, da so ga v šoli učili (otroci namreč sedaj že s tretjim letom hodijo ▼ šolo), da se ne da dihati skozi ušesa, bo pač moral skozi no«, pa bo! Babica ga jo s hvaležnim pogledom objela, kajti da bi ga z rokami, ni imela več moči in tisti hip je že žerjav prinesel kup obližev in roboti so pri-čoll z njimi gospe lepiti usta.
Takih napetih trenutkov že dolgo ni bilo v družini Znorčevih, kar jo Isto kakor — T družini gospoda Znorce, vojnega dobavitelj* in koristnega člana človeške družbe. Če n»’ pišem vojnega dobavitelja, ml ni treba obe-nem napisati starejšega, kajti bralec tok9 ve, da je mlajši bil še študent.
Gospe bo se lica burno napihovala, u*t* nlci sta drhteli, fižolčka pa sta hotela i°" kazati, da je treba vzdržati do konca.
Se nekaj trenutkov in gospa je — člo?®* bi skoraj dejal, navada je namreč železo* srajca — izdihnila svojo dušo, toda to J* nemogoče, ker prvič izdihniti ni mogla, 10 drugič tudi dušo ne, kajti v svetu napredt* pomeni duša kvečjomu še del kolesa.
Torej kratko In malo: gospa je zapust,!* solzno dolino.
Mali Nejče je brž pomislil, da bo K3 šoli enkrat le pravilno naučlil, da nam' človek ne more dihati skozi ušesa.
Da, da!
Zaradi fižolčka.
Sehriltleiter - »rednik: Mirko Javornik / Herausgeber - izdajatelj: in*. Jože