kronika 72 � 2024 2 | 311–328 � doc. dr., muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor, Slovenija, tina.varl@museum-mb.si 1.01 izvirni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/kronika.72.2.07 cc by-SA VALENTINA bEVc VARL� Slikarska dela Eduarda Linda iz zbirke nekdanjega Muzejskega društva v Mariboru IZVLEČEK Prispevek se osredotoča na izvor, čas nastanka in vsebino slikarskih del mariborskega slikarja nemškega rodu Eduarda Linda (1827–1904), ki jih je pridobilo Muzejsko društvo Maribor (Museumsverein Marburg) od ustanovitve društva leta 1902 do leta 1923. Glavni pisni vir za interpretacijo omenjenih Lindovih slikarskih del, ki jih danes hrani Pokrajinski muzej Maribor, je inventarna knjiga Muzejskega društva v Mariboru (Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg), ki je bila v uporabi v obravnavanem obdobju. S pomočjo informacij iz inventarne knjige, preučevanja ohranjenih slikarskih del, pisnih virov in pregleda mariborskih matičnih knjig je mogoče obravnavana Lindova slikarska dela povezati s konkretnimi ljudmi – prebivalkami in prebivalci Maribora v drugi polovici 19. stoletja – ter z njihovim položajem v družbi. KLJUČNE BESEDE slikar Eduard Lind, slikarstvo, meščanski portret, 19. stoletje, Pokrajinski muzej Maribor, muzejske zbirke ABSTRACT PAINTINGS BY EDUARD LIND FROM THE COLLECTION OF THE FORMER MUSEUM SOCIETY IN MARIBOR The article focuses on the origin, date, and content of the works produced by Eduard Lind (1827–1904), a Maribor-based painter of German descent, that the Museum Society Maribor (Museumsverein Marburg) acquired from the time of its founding in 1902 and until 1923. The main written source for the interpretation of the above-mentioned paintings, which are currently kept in the Maribor Regional Museum, is the inventory book of the Museum Society in Maribor (Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg), which was used during the period under discussion. The information collected from the inventory book, the study of preserved paintings, written sources, and the survey of Maribor’s civil registers have made it possible for us to establish a link between the discussed Lind’s works and concrete people that is, male and female inhabitants of Maribor in the second half of the nineteenth century and their status in society. KEY WORDS painter Eduard Lind, painting, bourgeois portraiture, nineteenth century, Maribor Regional Museum, museum collections 312 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru UVOD Današnji Maribor, nekoč z nemškim imenom poimenovan Marburg, je leta 1846 dobil železni- ško povezavo z Dunajem, saj je skozi Maribor stekla Južna železnica, ki je leta 1857 Dunaj po- vezala s Trstom. Železniška povezava je v mesto pritegnila nove naseljence ter močno spodbudi- la razvoj obrti in industrije.1 Drugo polovico 19. stoletja je zaznamoval tudi nagel kulturni razcvet mesta, v katerem so delovala številna dobrodel- na, športna, olepševalna, glasbena, bralna in gle- dališka društva. V mestu je prevladovalo nemško prebivalstvo, ki je imelo v rokah pretežen del ka- pitala, Slovenci, ki so bili v manjšini, pa so se v drugi polovici 19. stoletja začeli narodnostno pre- bujati.2 Na začetku 20. stoletja sta bili v Mariboru ustanovljeni tudi nemško orientirano Muzejsko društvo (Museumsverein Marburg) in slovensko orientirano Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko, ki sta zbirali premično kulturno dedi- ščino in zasnovali prve muzejske zbirke.3 EDUARD LIND, SLIKAR DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA V MARIBORU Na začetku druge polovice 19. stoletja, na- tančneje, konec leta 1855, se je v Maribor priselil slikar Eduard Lind. Po rodu je bil iz Hamburga, kjer se je leta 1827 rodil dimnikarju Christianu Petru Lindu in Engel Catharini Elisabeth, rojeni Bluhme, ki je bila doma iz Altone. Njegovo polno ime je bilo Johann Carl Eduard Lind. Iz pisnih vi- rov, ohranjenih v Pokrajinskem arhivu Maribor, izvemo, da je leta 1846 v Hamburgu opravil tri- letno pomočniško dobo, leta 1850 in leta 1854 pa se je podal v tujino, o čemer pričata domovinsko potrdilo in potna listina.4 V Pokrajinskem arhivu Maribor so ohranjene tri Lindove skicirne mape.5 Na podlagi nekaterih datiranih skic, risb in akvarelov v dveh skicir- nih mapah razberemo, da se je Lind v začetku petdesetih let 19. stoletja zadrževal v Dresdnu in okolici, na območju severno in jugozahodno od Dunaja, na območju Mürzzuschlaga, Salzburga, Gradca in Podsrede, nato pa se je vrnil v Ham- burg. Datirane skice, risbe in akvareli v skicirnih mapah so nastali med letoma 1850 in 1853. V tem času je Lind očitno vzpostavil pomembne stike v Gradcu, saj je v potni listini, izdani v Hamburgu leta 1854, natančno opredeljeno, da se bo podal proti Gradcu, Italiji, Franciji in naprej. Na istem 1 Ciglenečki, Urbanistična podoba, str. 531–555. 2 Hartman, Čitalnice, str. 169–186. 3 Oman, Ob šestdesetletnici, str. 9–17. 4 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 125–130. 5 SI PAM/1523, a. š. 1, tri skicirne mape. dokumentu je tudi zaznamek, da je 3. decembra 1855 zapustil Gradec in se namenil proti Mari- boru.6 Lind je v Mariboru živel vse do smrti leta 1904. Dejavno se je vključil v evangeličansko skupnost, ki je že leta 1860 odkupila zemljišče za bodočo evangeličansko cerkev, ki je bila nato zgrajena leta 1869. Zanjo je Lind naslikal oltarno sliko kri- žanega Odrešenika, ki še danes visi v omenjeni cerkvi. Oltarna slika je nastala že leta 1865, ko je bila nameščena v oltar začasne evangeličanske cerkve, urejene v nekdanji cerkvi celestink, leta 1869 pa so jo prenesli v novo cerkev na takratni Lutherstrasse (današnji Trubarjevi ulici 1). Lind je bil tudi sicer dejaven v evangeličanski skup- nosti, saj se v 70. in 80. letih 19. stoletja večkrat omenja kot član prezbiterija. Tudi v devetdesetih letih se je udeleževal srečanj skupnosti, vendar le še kot član.7 Lind je v drugi polovici 19. stoletja izdelal šte- vilne portrete, pa tudi druga likovna dela, tako za zasebne naročnike kot za različne cerkve v Mariboru in okolici, mestno občino Maribor in Mestno hranilnico Maribor. Umrl je v 77. letu sta- rosti, 12. februarja 1904, na svojem domu na Kai- serstrasse 4 (današnja Krekova ulica) v Mariboru zaradi srčne kapi. V zadnjih letih življenja naj ne bi mogel več slikati, saj mu je zaradi krvne okuž- be ohromela desna roka. Umrl je neporočen, brez otrok in v popolni revščini, stroške pogreba pa je pokrila evangeličanska skupnost. Pokopali so ga 14. februarja 1904 na evangeličanskem delu tak- ratnega mestnega pokopališča ob Strossmayerje- vi ulici, ki je bilo kasneje ukinjeno. V mrliški knji- gi, smrtovnici in nekaterih drugih pisnih virih je označen kot akademski slikar, česar pa zaenkrat še ni bilo mogoče dokazati.8 SLIKARSKA DELA EDUARDA LINDA, KI JIH JE MUZEJSKO DRUŠTVO V MARIBORU PRIDOBILO DO LETA 1923 Zbirka slikarstva Pokrajinskega muzeja Mari- bor šteje več kot tisoč slikarskih del iz različnih obdobij. Približno polovica del je nastala v 19. sto- letju, vendar med njimi prevladujejo dela nezna- nih slikarjev. Med avtorsko identificiranimi deli druge polovice 19. stoletja zavzemajo osrednje mesto dela Eduarda Linda, ki so v današnjo zbir- ko prišla na različne načine. Ob tem moramo po- udariti, da je dokumentacija o izvoru muzejskih predmetov mestoma nedosledna, saj so v muzeju v več kot 120 letih obstoja, ki sta ga pretresli dve 6 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 131–134. 7 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 135–137. 8 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 138, 139. 313 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru svetovni vojni in nemiren čas po njiju, vodili več različnih inventarnih knjig.9 Pričujoči prispevek se osredotoča na slikarska dela Eduarda Linda, ki jih je pridobilo Muzejsko društvo Maribor, eden od treh predhodnikov današnjega Pokrajinskega muzeja Maribor, ustanovljeno leta 1902. Leta 1919 so zbirko Muzejskega društva združili z zbirko Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko (ustanovljeno leta 1903), leta 1924 pa jima je bila priključena še zbirka Lavantinskega škofijskega muzeja (ustanovljenega leta 1896).10 Glavni vir za interpretacijo Lindovih slikarskih del, ki jih je pridobilo Muzejsko društvo, je inventarna knjiga omenjenega društva (Grundbuch des Museums-Ve- reines in Marburg), ki jo hrani Pokrajinski muzej Maribor. Vanjo so pridobitve društva vpisovali od 13. septembra 1902 do 29. decembra 1922, od leta 1923 pa so pridobitve Muzejskega in Zgodo- vinskega društva vpisovali v inventarno knjigo Zgodovinskega društva.11 Podatki v inventarni knjigi Muzejskega društva so dokaj dosledni, saj prinašajo datum prejema gradiva, ime in priimek donatorja oziroma prodajalca ter informacije o predmetu, ki pa so razmeroma skope. Lindova dela je v času med svetovnima vojnama pridobi- lo tudi Zgodovinsko društvo, v današnjo zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor pa so prišla tudi med drugo svetovno vojno in po njej. Muzejsko društvo v Mariboru je kmalu po ustanovitvi leta 1902 aktivno pristopilo k zbira- nju muzejskega gradiva, o čemer pričajo oglasi v časniku Marburger Zeitung.12 V oglasih so pozivali tudi k doniranju slikarskih del. Franc Kovačič je leta 1928 v članku o nastanku in razvoju mari- borskega muzeja v Časopisu za zgodovino in naro- dopisje zapisal, da je »v posebno zaslugo … šteti (muzejskemu) društvu, da se je že 1903 na predlog dr. Mallya obrnilo na slikarje, rojene Mariborža- 9 O začetkih zbiranja slikarskih del v Mariboru in okolici glej: Bevc Varl, Izvor, str. 71–81. Poleg aktualne inventarne knjige, ki jo je začel voditi dr. Sergej Vrišer, so muzejske pridobitve pred tem vpisovali še v t. i. Baševo inventarno knjigo, ki jo je po drugi svetovni vojni vpeljal Franjo Baš. Pred tem sta svoji inventarni knjigi imeli tudi Muzejsko društvo v Mariboru in Zgodovinsko društvo za sloven- sko Štajersko. 10 Bevc Varl, Izvor, str. 71, 75, 77, 78. Gl. tudi Oman, Ob šestdesetletnici, str. 9–17. Inventarni knjigi Muzejskega društva Maribor (Grundbuch des Museum-Vereines in Mar- burg) in Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko (Glavni zapisnik muzeja zgodovinskega društva v Mariboru, 1904–19.) hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. 11 V inventarno knjigo Zgodovinskega društva so vpisa- na tudi druga Lindova dela, med njimi monumentalni portreti mariborskih županov in zaslužnih meščanov, pridobljeni v letih 1931–32, ki niso predmet tega prispev- ka (gl. Vidmar, Mariborski rotovž; Vidmar, Porträts, str. 203–230). 12 Godina-Golija, Muzejsko društvo, str. 407. ne, a živeče v tujini, da naj bi društvu poklonili za muzej kako sliko. Tako je res društvo dobilo nekaj slik, oziroma kopij in fotografij slikarja Lin- da, Moserja, Hackla in drugih.«13 Pa vendar v in- ventarni knjigi Muzejskega društva ne zasledimo zabeležene nobene Lindove donacije katerega izmed njegovih slikarskih del. Po Lindovi smrti leta 1904 je Muzejsko društvo v Mariboru pridobilo skupino predmetov, listin in likovnih del iz njegove zapuščine, ki so vpisani v inventarno knjigo Muzejskega društva. Kasne- je so jih del predali v Pokrajinski arhiv Maribor, del pa je ostal v muzejski zbirki. Med predmeti iz Lindove zapuščine se ne omenja njegova oseb- na beležnica, ki jo danes hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Beležnica tudi nima inventarne številke Muzejskega društva, ima pa ovalni žig s slovenskim napisom »Muzejsko društvo v Mari- boru«, kar daje slutiti, da so jo v zbirko dejansko prevzeli po prvi svetovni vojni, saj je Muzejsko društvo do takrat uporabljalo žig z nemškim na- pisom. V skupno knjigo Zgodovinskega in Mu- zejskega društva po letu 1923 prav tako ni zave- dena. Seveda pa je omenjena Lindova beležnica, v kateri so navedena njegova dela, izdelana med letoma 1861 in 1890, prvovrsten pisni vir, ki nam omogoča primerjavo podatkov o Lindovih delih z vpisi v inventarno knjigo Muzejskega društva, pa tudi primerjavo pisnih omemb z ohranjenimi slikarskimi deli v današnji muzejski zbirki. Veduta Maribora, koPija Po VotiVNi sliki IZ RUŠ (1680), 1877 Prvo Lindovo delo je bilo v inventarno knjigo Muzejskega društva vpisano 18. julija 1903. Gre za veduto starega Maribora, kopijo po votivni sliki iz Ruš iz leta 1680,14 ki je v zbirko prišla iz mari- borskega magistrata.15 (slika 1) Slika ima na hrbtni strani zapis, da je bilo delo kopirano leta 1877 po originalu v župniji Ruše.16 Sklepamo, da je opom- 13 Kovačič, Postanek in razvoj, str. 260. 14 Originalna votivna slika mariborskih meščanov z upo- dobitvijo Maribora z juga je delo neznanega slikarja in jo hranijo v Župnijskem uradu Ruše. Zaobljubljena je bila leta 1680, vendar darovana romarski cerkvi Imena Mari- jinega v Rušah šele leta 1682 (Curk in Premzl, Mariborske vedute, str. 36). V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hranijo tudi kopijo po istem delu, ki jo je izdelal Anton Gvajc, Stari Maribor, kopija po votivni sliki iz Ruš, o. pl., inv. št. N. 66, v. 39 cm, š. 100 cm, 1928. 15 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, inv. št. 326, str. 15. 16 Zapis na hrbtni strani slike: »Dieses Bild wurde im Jahre 1877 nach dem in M. Rast in Pfarhofe aufbewahrten Original copiert. Dasselbe trägt folgende Inschrift: O du Allergnaden- reicheste Jungfrau mein, Verbirg unss florintovuecherischen under Schutzmandtel dein, Damit wir von den abscheichli- chen Feuer, der pestilanz, vnd vnsern feinden werdten bleibe 314 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru bo zapisal sam Lind. Omenjena veduta je vpisana tudi v Baševo inventarno knjigo, kjer so zabeleže- ne informacije s hrbtne strani slike, in v aktualno inventarno knjigo.17 Lindova Veduta Maribora je bila razstavljena na prvi razstavi Pokrajinskega muzeja Maribor v mariborskem gradu leta 1938.18 Zapis v Lindovi osebni beležnici potrjuje, da je Lind sliko resnično kopiral leta 1877. Za izde- lavo je potreboval 22 dni. Z delom je zaključil 1. julija 1877, plačilo v višini 50 goldinarjev pa je 15. julija prejel od občine Maribor (Gemeinde Mar- burg). Sliko je v beležnici opisal kot: Kopija po sliki v Rušah, Maribor v letu 1680, za občino Maribor.19 Zelo podobna veduta Maribora je kot stenska slika naslikana pod stensko nišo, v kateri je kip Marije z mrtvim Kristusom v cerkvi sv. Barbare na Kalvariji v Mariboru. (slika 2) Avtorja te vedu- te ne poznamo, kar dopušča domnevo, da je tudi to veduto naslikal Lind, oziroma je bila naslikana po Lindovi kopiji ruške slike. V Lindovi beležnici unverletzt 16, M:F:A:F, 80.« (»Ta slika je bila narejena leta 1877 po izvirniku, ki ga hranijo v župnišču v Rušah. Ima tale napis: O premilostljiva in čista Devica, zaščiti nas, ki smo se k Tebi zatekli, pod tvoj plašč, da bomo ostali nepoškodovani od priskutnega ognja, kuge in sovražnikov. 16, M:F:A:F, 80. Citirano po: Curk in Premzl, Mariborske vedute, str. 170). 17 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Maribor v letu 1680, kopija po votivni sliki iz Ruš, o. pl., inv. št. N. 918 (Baševa inv. št. 5062), v. 39,5 cm, š. 81,5 cm, 1877. 18 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru, št. 9, str. 3. 19 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 43: Für die Gemeinde Marburg eine Copie nach dem in M. Rast befindlichen Bild Marburg 1680 darstellend, v. 39,5 cm, š. 81,7 cm, 1877. Mere slike, navedene v beležnici, ustrezajo meram ohranjene- ga dela. ne zasledimo zapisa, da bi Lind veduto Maribo- ra naslikal v cerkvi na Kalvariji. Vpis iz leta 1870 sicer priča o tem, da je za cerkev opravil »Anbe- malung der Figuren am Kalvarienberg«, za kar so Slika 1: Eduard Lind, Veduta Maribora, kopija po votivni sliki iz Ruš (1680), o. pl., 1877 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). Slika 2: Notranjost cerkve sv. Barbare na Kalvariji z naslikano veduto Maribora, 2022 (foto: Valentina Bevc Varl). 315 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru stroški materiala znašali 70 goldinarjev. Morda se zapis nanaša na osvežitev dveh stenskih slik in naslikane oltarne arhitekture v cerkvi, ki jih je leta 1815 naslikal Andrea Wassermueth. Morda je Lind sočasno z obnovo figur naslikal tudi veduto Maribora. Dejstvo je, da sta si veduta v Pokrajin- skem muzeju Maribor in tista v cerkvici na Kal- variji izjemno podobni. Če Lind vedute Maribora na Kalvariji ni naslikal sočasno z obnovo figur, bi bilo verjetno, da je veduta nastala po letu 1890, ko se vpisi v Lindovi beležnici končajo. Pod veduto je napis v latinščini s kronogramom, iz katerega razberemo, da je bila cerkev obnovljena tudi leta 1991.20 PredMeti, PridobljeNi iz zaPuščiNe EDUARDA LINDA LETA 1904 Kmalu po Lindovi smrti leta 1904 je Muzejsko društvo v Mariboru od neznanega prodajalca za 30 kron odkupilo skupino predmetov iz Lindove zapuščine.21 Med njimi so bili Lindovo pomočni- ško pismo,22 tri skicirne mape23 in dve skici na pa- pirju,24 ki so zdaj v Pokrajinskem arhivu Maribor. Nadalje je med odkupljenimi predmeti zabele- 20 »HIC ILLVSTRES CIVES LABORE SVO SOLLICITE PVLCHRE RENO / VAVERVNT ECCLESIAM« / »Tukaj so imenitni meščani s svojim naporom skrbno obnovili cerkev«. Za prevod besedila iz latinščine in interpretaci- jo kronograma se iskreno zahvaljujem izr. prof. dr. Alešu Mavru. 21 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1056 do 1094, str. 46, 47. 22 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1084, str. 46. 23 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1085–1087, str. 46. 24 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1078, 1079, str. 46. ženih 22 oljnih skic,25 slika Kristusa (Christusbild), slika dečka (Knabenbild), slika knezoškofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika (Bild des Furstbischofs I. M. Stepischnig in Marburg), portret (Portrait),26 dva pečatnika (2 Siegelstöcke), slikarsko stojalo (Staffe- lei), slikarska paleta (Palette), grafika z upodobi- tvijo Maribora iz 18. stoletja (Holzdruck, Marburg im 18. Jahrhundert), fotografija knezoškofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika (Lichtbild des Fürstbi- schofs I. M. Stepischnig in Marburg) in fotografija praznika štajerskih pevskih zborov, ki je potekal v Mariboru 6. in 7. septembra 1868 (Lichtbild der Sängerhalle 1868 in Marburg).27 Sočasno je Ferdi- nand Ferlinz Muzejskemu društvu poklonil še Lindov pečatnik,28 ki ga hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor, Adalbert Reichmayer pa Lindov krstni in potni list,29 ki sta v Pokrajinskem arhivu Maribor. Muzejsko društvo je iz Lindove zapušči- ne aprila 1904 pridobilo še portret (Portrait zum Nachlasse des Malers Lind).30 Lindova slikarska dela in predmete, vpisane v inventarno knjigo Muzejskega društva, v današnji zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor le deloma prepoznamo.31 V okviru pričujočega prispevka nas zanimajo predvsem omenjene oljne skice in 25 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1056 do 1077, str. 46, 47. 26 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1080 do 1083, str. 46. 27 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1088 do 1094, str. 47. 28 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1054, str. 46. 29 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1104, 1105, str. 46. 30 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1133, str. 49. 31 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 139, 140. Slika 3: Eduard Lind, Skica ženske glave, o. pl., druga polovica 19. stoletja (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 316 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru druga slikarska dela. Od 22 omenjenih oljnih skic je ena v Pokrajinskem arhivu Maribor, v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor pa od preostalih 21 prepoznamo le tri. Gre za skice na manjših ko- sih platna, ki prikazujejo dva ženska in en moški portret.32 Skice imajo na hrbtni strani tudi Baševe inventarne številke, vendar v Baševo inventarno knjigo niso vpisane. V aktualni (Vrišerjevi) inven- tarni knjigi je zabeleženo, da gre za dela Eduarda Linda. Prva Skica ženske glave33 prikazuje portret ženske srednjih let s kratkimi lasmi, uhani in ogrlico. Na spodnjem robu je viden rob črne ob- leke, ki razkriva del ramen. Ozadje portretne ski- ce v modro-sivi barvi je polkrožno zaključeno in prehaja v neposlikan del platna. Zdi se, da je bilo platno na spodnjem delu odrezano in ponovno uporabljeno, saj se skica konča v njegovem živem robu. (slika 3) Druga skica, ki je v muzejski dokumentaciji prav tako zavedena kot Skica ženske glave,34 čeprav daje bolj vtis, da gre za upodobitev moškega, je naslikana v profilu ter prikazuje le obraz in del 32 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 1450, N. 1451, N. 1452. 33 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Skica ženske glave, o. pl., inv. št. N. 1450 (Baševa inv. št. 13716), v. 24 cm, š. 23 cm. 34 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Skica ženske glave, o. pl., inv. št. N. 1451 (Ba- ševa inv. št. 13715), v. 22 cm, š. 19,3 cm. vratu. Obdaja jo s svinčnikom načrtana mreža, ki je slikarju omogočala določitev pravih proporcev in priča o načinu njegovega pristopa k izvedbi portreta. (slika 4) Tudi Skica moške glave35 je nedokončana in prikazuje modrookega mlajšega moškega s krat- kimi lasmi, počesanimi na prečo, in rahlo zavi- hanimi brki. Natančno izdelan je le obraz, ki ga v zgornjem delu obdaja sivo ozadje, v spodnjem pa neposlikan pas nakazuje položaj vratu in ra- men. Tudi v tem primeru lahko sklepamo, da je bilo platno na desni strani odrezano in ponovno uporabljeno. (slika 5) V inventarni knjigi Muzejskega društva nave- dena Lindova slika Kristusa je istovetna s sliko Križanega v današnji zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor,36 kar dokazuje na hrbtni strani platna pritrjena inventarna številka Muzejskega društva. V Baševi inventarni knjigi je delo sicer navedeno, vendar brez podatka o avtorstvu, kar velja tudi za 35 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Skica moške glave, o. pl., inv. št. N. 1452 (Ba- ševa inv. št. 13717), v. 30 cm, š. 19 cm. 36 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Križani, o. na lepenko, inv. št. N. 1445 (Ba- ševa inv. št. 13340), v. 56,3 cm, š. 40 cm, druga polovica 19. stoletja. Slika 4: Eduard Lind, Skica ženske glave, o. pl., druga polovica 19. stoletja (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). Slika 5: Eduard Lind, Skica moške glave, o. pl., druga polovica 19. stoletja (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 317 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru aktualno inventarno knjigo. Križani je tudi v tem primeru naslikan na platno manjšega formata brez okvirja, ki je mestoma poškodovano. Kris- tus je upodobljen na preprostem križu, ki ima na zgornjem kraku naslikan bel prazen listič. Sko- zenj je skozi platno narejena luknjica in nape- ljana vrvica, zavezana v zanko, ki je najverjetneje služila za obešanje. Križani je postavljen pred ku- liso oblakov, ki se na levi zgornji strani trgajo in omogočajo pogled proti sinjemu nebu. Ali je ohranjena slika Križanega služila kot skica za večjo oltarno sliko, na podlagi ohranje- nih del in pisnih virov ne moremo sklepati. Edina znana Lindova podoba Križanega je ohranjena v evangeličanski cerkvi v Mariboru37 in je nekoč služila kot oltarna slika, danes pa je obešena na zahodni zid cerkve. Gre za delo velikega formata, ki ga je Lind naslikal leta 1865 za evangeličansko skupnost v Mariboru, in sicer za začasno cerkev v Gospejni ulici v Mariboru, posvečeno 24. maja 1865.38 V novozgrajeno evangeličansko cerkev na današnji Trubarjevi ulici so Lindovo sliko leta 1869 le prenesli. Lind je evangeličanski skupnosti zaračunal le 50 goldinarjev za povračilo nasta- lih stroškov, delo pa opravil brezplačno. Oltarna slika Križanega je bila gotova 20. maja 1865.39 Z obravnavano sliko Križanega jo, kar se preproste kompozicije tiče, do določene mere sicer lahko primerjamo, vendar sta deli v številnih elementih različni. Križani iz evangeličanske cerkve v Ma- riboru je naslikan mnogo kvalitetnejše, z izde- lanimi anatomskimi podrobnostmi in določeno milino v izrazu obraza mrtvega Odrešenika, med- tem ko je Križani iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor mnogo bolj shematski, poteze čopiča pa grobe. Podobi sta si v položaju rok podobni, v upodobitvi dlani in stopal pa različni. Obe deli imata na podoben način ovito ruto okoli ledve- nega dela Križanega, vendar ne enako, kar velja tudi za obrazne poteze Križanega. Nekdanja ol- tarna slika je postavljena v odprto pokrajino, v kateri se v daljavi riše arhitekturna kulisa, delo malega formata iz muzejske zbirke pa zgolj pred kopico oblakov. Deli sicer kažeta skupno maniro, vendar ohranjenega Križanja iz muzejske zbirke ne moremo opredeliti kot skico za oltarno sliko iz evangeličanske cerkve v Mariboru. Iz Lindove beležnice izvemo, da je upodobitve s sakralno tematiko slikal tudi za zasebne naroč- nike. Motiv »Križanega« je za zasebnike naslikal trikrat – 1. marca 1874 za gospoda Pichlerja, za kar 37 Eduard Lind, Križani, o. pl., 1865, Evangeličanska cerkev Maribor. 38 Bevc Varl, Življenjska pot, str. 136, 137, sl. 13; Zajšek, »Biti Nemec«, str. 35. 39 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 16. je porabil sedem dni in prejel plačilo 40 goldinar- jev, format dela pa ni zabeležen.40 Leta 1885 sta v njegovi beležnici navedeni deli »Kristus na kri- žu«, izdelani za »direktorja Rescha«41 in za Josefa Kodello,42 ki jima je Lind zaračunal 70 oziroma 80 goldinarjev. Obe križanji sta bili večjega formata, o čemer priča tudi njuna višja cena v primerjavi s Križanim za gospoda Pichlerja. Omenjenih treh Križanj žal ne poznamo. Sliko Podoba dečka, navedeno v inventarni knjigi Muzejskega društva, v aktualni inventarni knjigi muzeja prepoznamo, vpisana pa je tudi v Baševo inventarno knjigo, kjer je pripisano, da gre za mladostno delo Eduarda Linda.43 (slika 7) Deček je prikazan v polprofilu in je oblečen v 40 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 37. Plačilo je prejel 25. aprila 1874. 41 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 53. Delo je bilo visoko 87 cm in široko 62 cm; njegova izdelava je trajala 33 dni, zanj pa je prejel plačilo 70 goldinarjev. 42 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 54. Delo je bilo visoko 73,8 cm in široko 58 cm; njegova izdelava je trajala 65 dni, zanj pa je prejel plačilo 80 goldinarjev. 43 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Podoba dečka, o. na lepenko, inv. št. N. 1439 (Baševa inv. št. 5130), v. 45 cm, š. 38 cm, druga polovica 19. stoletja. Slika 6: Eduard Lind, Križani, o. pl., druga polovica 19. stoletja (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 318 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru modro delovno haljo. Slika je v zgornjem desnem kotu močno poškodovana in nima okvirja. Portret dečka je bil leta 1938 razstavljen na prvi razstavi Pokrajinskega muzeja Maribor v mariborskem gradu. V razstavnem katalogu je portretu pripi- san čas nastanka leta 1870.44 Med slikarskimi deli, odkupljenimi takoj po Lindovi smrti, je bil tudi portret lavantinskega knezoškofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika. V muzejski zbirki sta inventarizirana dva Stepišni- kova portreta različnih formatov, ki sta delo Edu- arda Linda.45 (sliki 8, 9) Sklepamo, da je iz Lindo- ve zapuščine v zbirko prišel manjši (v. 36 cm, š. 26 cm) od njiju, ki je zelo verjetno služil kot ski- ca za večjega, saj sta deli kompozicijsko in v po- drobnostih identični, z izjemo naprsnega križa, ki na manjši sliki manjka, medtem ko je dvojna verižica naslikana. Upodobljenec je na obeh de- lih naslikan na enak način. Škof je prikazan do kolen, sedeč v naslonjaču, v rahlem zasuku. Odet je v škofovski talar, čipkasti roket s floralnim mo- tivom in hermelinasto moceto z repki, razporeje- nimi v dveh vrstah, izpod katere se vidi bel ovrat- 44 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru, št. 710, str. 54. 45 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik, o. pl., inv. št. N. 1336 (Baševa inv. št. 13293), v. 36 cm, š. 26 cm, po letu 1862; PMM, Eduard Lind, Knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik, o. pl., inv. št. N. 1524 (Baševa inv. št. 4914), v. 138 cm, š. 100 cm, po letu 1862. nik, ob rokah in za hrbtom pa vlečka. Na glavi ima vijoličast solideo. Okoli vratu nosi natančno naslikan pektoral z vloženimi rubini na dvojni zlati verižici z zglobi v obliki drobnih križcev.46 Na desnici nosi škofovski prstan z vloženim vijo- ličnim kamnom v filigranskem zlatem okroglem okvirju. Z levico drži biret. Portret manjšega formata je naslikan mnogo skromneje, še posebej obrazne poteze. V Lindovo beležnico ni vpisan, kar nam ponovno daje izho- dišče za domnevo, da ga je uporabljal kot predlo- go in se je po njegovi smrti znašel med predmeti iz njegove zapuščine. Portret manjšega formata je vpisan v Baševo inventarno knjigo, vendar brez podatka o avtorju. Stepišnikov portret velikega formata (v. 138 cm, š. 100 cm) je bil po podatkih v inventarni knjigi Zgodovinskega društva prido- bljen šele v času med svetovnima vojnama, leta 1931. Vpisan je tudi v Baševo inventarno knjigo, kjer je zabeleženo, da gre za delo Eduarda Linda. Muzejsko društvo naj bi ga pridobilo pred letom 46 Pektoral je leto pred smrtjo prejel Anton Martin Slom- šek. Namenjen je bil lavantinskim škofom (Lavrič, Por- tretna galerija, str. 76). Slika 7: Eduard Lind, Podoba dečka, okoli leta 1870 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). Slika 8: Eduard Lind, Portret knezoškofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika, o. pl., po letu 1862 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 319 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru 1914, vendar v njegovo inventarno knjigo ni vpi- sano. Portret Jakoba Maksimilijana Stepišnika identičnih mer je zabeležen tudi v Lindovi oseb- ni beležnici, na podlagi česar sklepamo, da gre za portret velikega formata, ki je danes v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Naročnik ni pri- pisan, prav tako ne izvemo, koliko dni je Lind po- treboval za njegovo izdelavo. Delo je bilo gotovo 24. julija 1865, plačilo v znesku 180 goldinarjev pa je Lind prejel 3. avgusta 1865.47 Zelo verjetno se zdi, da se je Lind pri zasnovi in izvedbi Stepišnikovega (velikega) portreta zgle- doval po portretu, ki ga je leta 1864 za knezoškofa Stepišnika izdelal slikar August Prinzhofer (1817– 1885) in ga hranijo v Nadškofiji Maribor. Portret je bil končan oktobra 1864, avtor pa je zanj zaraču- nal 200 goldinarjev.48 Prinzhofer se je leta 1861 z Dunaja, kjer se je ukvarjal predvsem s portretno litografijo, preselil v Gradec in se posvetil portre- tiranju v tehniki olje na platnu. Veljal je za enega najboljših portretistov svojega časa.49 Stepišnika je naslikal sedečega v naslanjaču, v enakih škofov- skih oblačilih, kot jih vidimo na Lindovem por- 47 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 17. 48 Lavrič, Portretna galerija, str. 74, 75. 49 Lavrič, Portretna galerija, str. 74. tretu in skici, le da škof pri Prinzhoferju biret drži v desnici, pri Lindu pa v levici. Natančna datacija izdelave portreta v Lindovi beležnici dokazuje, da se je Lind zgledoval po Prinzhoferju in ne obrat- no. Kljub temu pa zelo podobna cena obeh del priča o tem, da so bila tudi Lindova dela cenjena in so za cenami portretov, izdelanih v kulturnem središču v Gradcu, le malo zaostajala. Lind je portret knezoškofa Stepišnika po po- datkih v beležnici naslikal še leta 1886 za »gospo- da direktorja Rescha«, vendar ga žal ne poznamo. Ta portret je končal 22. februarja in zanj zaraču- nal 70 goldinarjev.50 V zapisu v inventarni knjigi Muzejskega dru- štva, ki navaja leta 1904 odkupljene predmete iz Lindove zapuščine, se omenja še neznan »por- tret«,51 vendar ga zaradi skopih informacij ne mo- remo povezati s katerim od portretov v muzejski zbirki. Muzejsko društvo je iz Lindove zapuščine aprila 1904 pridobilo še »Portret iz zapuščine sli- karja Linda«.52 (slika 10) Danes ga lahko identifici- ramo po ohranjeni inventarni številki Muzejske- ga društva na hrbtni strani slike, saj se povezava 50 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 54. Delo je bilo visoko 73,8 cm in široko 55,3 cm. 51 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1083, str. 46. 52 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 5. 4. 1904, inv. št. 1133, str. 49. Slika 9: Eduard Lind, Portret knezoškofa Jakoba Maksimilijana Stepišnika, o. pl., 1865 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). Slika 10: Eduard Lind, Portret iz zapuščine slikarja Linda, o. pl., okoli leta 1860 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 320 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru prek Baševe in aktualne inventarne knjige, kjer je delo zabeleženo le kot »Portret meščana« nezna- nega avtorja,53 ni ohranila. Morda je navedeno de- lo istovetno z delom, razstavljenim pod številko 709 na prvi muzejski razstavi v mariborskem gra- du leta 1938 z naslovom »Lind Edvard, Mariborski meščan, olje, l. 1870«.54 Na doprsnem portretu je upodobljen moški srednjih let. Ima kratko priče- sko z zalizci, belo srajco, široko črno samoveznico in črn suknjič. Njegovega imena žal ne poznamo, sklepamo pa, da je delo nastalo v sredini oziroma prvem desetletju druge polovice 19. stoletja. Portreta koNrada iN kathariNe seidl Pregled zbirke slikarstva Pokrajinskega mu- zeja Maribor, razpoložljive muzejske dokumen- tacije in Lindove osebne beležnice dokazuje, da je Lind izdelal številne portrete mariborskih me- ščank in meščanov, ki pa jih večinoma ne pozna- mo. Zato so toliko bolj dragoceni v muzejski zbir- ki ohranjeni Lindovi portreti. V inventarni knjigi Muzejskega društva je vnesenih sedem portretov mariborskih meščanov, pridobljenih med letoma 1910 in 1914, in sicer trije portretni pari in en sa- mostojen portret. 18. februarja 1910 je Johann Gruber Muzejske- mu društvu podaril Lindova portreta Konrada Seidla (1824–1884) in njegove soproge Katharine Seidl (1834–1909), ki sta vpisana v društveno in- ventarno knjigo.55 (sliki 11, 12) Portreta sta zabele- žena tudi v Baševi inventarni knjigi, prepoznamo pa ju tudi v aktualni inventarni knjigi.56 Razstav- ljena sta bila na prvi razstavi Pokrajinskega mu- zeja Maribor v mariborskem gradu leta 1938.57 V Lindovi osebni beležnici se priimek Seidl pojavi samo enkrat, z veliko verjetnostjo pa lahko skle- pamo, da v povezavi z ohranjenima portretoma iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor. Lind je z delom na portretih zaključil 15. aprila 1864 in is- tega dne od naročnika Seidla prejel plačilo v sku- pnem znesku 70 goldinarjev. Portreta sta v beležki zapisana kot »Portret gospoda Seidla in soproge« (Portrait d. Hr. Seidl und Gemahlin). Zabeležena je 53 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Portret, o. pl., inv. št. N. 844 (Baševa inv. št. 5067), v. 61 cm, š. 51 cm, okoli leta 1860. 54 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru, št. 709, str. 54. 55 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 18. 2. 1910, inv. št. 3461, 3462, str. 166. 56 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Portret Konrada Seidla, o. pl., inv. št. N. 1222 (Baševa inv. št. 5088), v. 70 cm, š. 55 cm, 1864; PMM, Eduard Lind, Portret Katharine Seidl, o. pl., inv. št. N. 1252 (Baševa inv. št. 4842), v. 70 cm, š. 54 cm, 1864. 57 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru, št. 700, št. 701, str. 53. tudi mera (v. 71 cm, š. 55 cm), ki ustreza meram v muzeju ohranjenih portretov ter posledično omogoča povezavo med pisno omembo in ohra- njenima slikama. Portreta lahko na podlagi zapi- sa v beležnici natančno datiramo v leto 1864,58 kar se ujema s signaturo na Katharininem portretu (Ed. Lind/1864), zapisano desno na sredini slike. Upodobljeni Konrad Seidl se je rodil leta 1824 v kraju Chcebuz (Zebus), v bližini mesta Štětí, v današnji Češki republiki. Med letoma 1844 in 1860 je opravljal vojaško službo, po letu 1854 kot nadporočnik (Oberleutnant), po letu 1859 pa kot pehotni stotnik (Hauptmann). Po odpustu iz vojske se je kot upokojeni stotnik posvetil poli- tični karieri.59 Deloval je kot tajnik mariborskega okrajnega zastopa ter v letih 1869–1878 kot dežel- nozborski in v letih 1870–1879 kot državnozbor- ski poslanec. V obeh predstavniških telesih se je posvečal predvsem gospodarskim vprašanjem.60 Seidl je imel posestvo v Kamnici pri Mariboru, kjer je vrsto let deloval tudi kot župan. Umrl je leta 1884 in bil v Mariboru pokopan z vojaški- mi častmi ter v navzočnosti vojaške, deželne in mestne elite, z županoma Maribora in Sloven- ske Bistrice na čelu.61 Konrad Seidl se je leta 1854 v Mariboru poro- čil s Katharino, rojeno Gruber (1834–1909), ki je bila ob poroki stara 19 let.62 Na leta 1864 izdela- nih portretih sta bila zakonca Seidl torej stara 40 (Konrad) in 29 let (Katharina). Glede na čas na- stanka portretov lahko sklepamo, da sta si portre- ta dala izdelati ob deseti obletnici poroke. Portreta zakoncev Seidl sta zasnovana kot por- tretni par, na platnih enake velikosti in v enakih pozlačenih okvirjih. Predstavljena sta v doprsnem portretu v tričetrtinskem zasuku. Konrad Seidl je upodobljen z nazaj počesanimi kratkimi lasmi in košatimi brki kot stotnik cesarsko-kraljeve peho- te. Oblečen ima bel suknjič s srebrnimi gumbi, ki se enoredno zapirajo, in siv vrhnji plašč. Na položenem zelenem ovratniku ima tri zvezdice, na prsih pa dve odlikovanji. Na levi ima srebrno medaljo za pogum (Für Tapferkeit) na vojnodob- nem traku (belo-rdeče-rdeče-črtasto-rdeče), pre- pognjenem v trikotno obliko. Na desni strani ima viteški križec reda svetega Silvestra papeža (Ordo Sancti Silvestri Papae) na rdeče-črno-rdeče-črno- -rdečem traku, prepognjenem v trikotno obliko. 58 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 13. 59 Seidl, Konrad: https://www.parlament.gv.at/recherchie- ren/personen/parlamentarierinnen-ab-1848/parlamen- tarier-1848-1918/Seidl_1 (dostop: 15. 7. 2022). 60 Čuček, Spodnještajerski, str. 24. 61 Marburger Zeitung, 28. 12. 1884, št. 155, str. 3. 62 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1836–1857, fol. 149; MMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1898–1920, fol. 282. 321 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru Red svetega Silvestra spada med papeške viteške redove, viteški križec tega reda pa so prejemali konjeniki (častniki).63 Tudi portret Katharine Seidl je zasnovan v podobni barvni skali kot portret njenega sopro- ga, saj upodobljenka nosi temno zeleno obleko z globokim izrezom, ki razkriva ramena, in kratki- mi nabranimi rokavi. Izrez obleke je obrobljen s črno čipko. Na prsih se zaključuje z ovalnim me- daljonom. Na tkanini obleke je slikarsko okorno nakazan cvetlični vzorec. Katharina ima nazaj počesane goste lase, spete na zatilju ter okrašene z belim in rdečim cvetjem. Oba portreta sta nasli- kana na nevtralnem sivo-zelenem ozadju. Katharina Seidl je izvirala iz premožne mari- borske usnjarske družine Gruber. Po poročanju Rudolfa Gustava Puffa se je usnjar Georg Gruber v Maribor priselil leta 1804 iz Moravske. Najver- jetneje gre za istega Georga Gruberja, ki se je že leta 1803 v Mariboru poročil s Katharino, vdovo po usnjarju Josefu Ledererju.64 V poročni knjigi se omenja kot mestni usnjarski mojster, star 26 let.65 Leta 1830 se kot lastnik hiše št. 215 v Mari- boru omenja njegov sin Johann Gruber, prav 63 Vrišer, Uniforme, str. 24–28, sl. 11. Za pomoč pri identifi- kaciji odlikovanj se iskreno zahvaljujem zgodovinarju Tadeju Juvančiču. 64 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1749–1836, fol. 230, 280. 65 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1749–1836, fol. 280. tako usnjar.66 Johann se je moral roditi pred le- tom 1807, saj za obdobje med letoma 1777 in 1807 krstne knjige župnije sv. Janeza Krstnika niso oh- ranjene. Se pa mestni usnjarski mojster Johann Gruber omenja v matičnih knjigah ob rojstvih ot- rok – hčera Marie Johanne Victorie leta 183367 in Katharine Victorie Marie (upodobljenke na por- tretu v Pokrajinskem muzeju Maribor) leta 183468 ter sina Johanna Evangelista Georga leta 1836.69 Ob poroki in krstih je družina Johanna Gruberja stanovala v hiši št. 209.70 Neki usnjar Gruber naj bi bil sredi 19. stoletja lastnik hiše št. 15 v Koro- škem predmestju. Od leta 1817 je bil usnjar Georg Gruber tudi lastnik hiše na Dravski ulici 7, ki je bila od leta 1784 v lasti usnjarjev Josefa in Katha- rine Lederer, od leta 1832 pa v lasti Georgovega sina, usnjarja Johanna Gruberja.71 Portreta Konrada in Katharine Seidl je Mu- zejskemu društvu Maribor poklonil že omenjeni Johann Gruber, vendar ne vemo natančno, za ka- terega Johanna gre. Morda je bil Katharinin brat, rojen leta 1836,72 ali njegov sin Johann Georg, ro- 66 Puff, Maribor, str. 69. 67 NŠAM, RMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1807–1833, fol. 203. 68 NŠAM, RMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1834–1859, fol. 7. 69 NŠAM, RMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1834–1859, fol. 22. 70 Glej op. 65, 67–69. 71 Curk, O prebivalstvu, str. 63, 72. 72 Glej op. 64. Slika 11 in 12: Eduard Lind, Portret avstrijskega stotnika Konrada Seidla in njegove žene Katharine, o. pl., 1864 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 322 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru jen leta 1859,73 torej Katharinin nečak. Sočasno z obravnavanima portretoma je podaril tudi fo- tografijo Konrada Seidla, častnika 47. polka.74 O tem, da je bila družina Gruber naklonjena Mu- zejskemu društvu, pričajo že donacije Katharine Seidl, saj mu je v letih 1904–1907, še v času svoje- ga življenja, podarila več predmetov,75 med njimi tudi predmete iz zapuščine svojega soproga.76 Po njeni smrti leta 1909 je vrsto predmetov, ki jih je preminula zapustila Muzejskemu društvu, pre- dal Johann Gruber.77 Del zapuščine Katharine Seidl je Muzejskemu društvu leta 1910 predal tudi Oskar Orosel.78 Portreta heiNricha iN josefe kurNigg V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hra- nijo tudi portreta enake velikosti, delo Eduarda Linda, ki sta v aktualni inventarni knjigi, pa tudi v Baševi inventarni knjigi zabeležena kot Portreta mariborskega peka Herzoga in njegove žene.79 Pripi- sano je, da ju je Muzejsko društvo pridobilo pred letom 1914 in da gre za upodobitvi mariborskega peka pri Graških vratih (danes Trg svobode) iz sedemdesetih let 19. stoletja in njegove soproge.80 Priimek Herzog v Mariboru sicer povezujemo z družino usnjarjev, ki so se s to obrtjo ukvarjali več stoletij in sodili med premožne mariborske meščane. Naslanjajoč se na podatke v obeh in- ventarnih knjigah, sta bila omenjena portreta 73 NŠAM, KMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1834–1859, fol. 203. 74 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 17. 2. 1910, inv. št. 3460, str. 166. 75 Katharina Seidl je Muzejskemu društvu podarila križ z okrasjem iz biserne matice, rožni venec, spominski no- vec papeža Pija VI. iz leta 1782, spominski novec sv. Ja- koba iz leta 1544, šest majhnih turških nožičev, Biblijo iz leta 1763, knjigo zelišč iz leta 1561 (Kräuterbuch) in sliko svojega moža, »korporala Konrada Seidla iz 47. pešpolka v Custozzi leta 1848« (PMM, Grundbuch des Museum- -Vereines in Marburg, 18. 1. 1904, inv. št. 975–986, str. 41; 27. 1. 1905, inv. št. 1635, str. 72). 76 Vojaško pokrivalo pikača (Pickelhaube) Konrada Seidla iz leta 1866 in najverjetneje sedem grafik z motivi polka Kinski, ki mu je pripadal Konrad Seidl (PMM, Grund- buch des Museum-Vereines in Marburg, 26. 11. 1907, inv. št. 2750–2657, str. 125). 77 Med triintridesetimi podarjenimi predmeti so bile raz- lične listine, knjige, spominski novec, medalje Konrada Seidla, pipa Konrada Seidla, pečatnik podjetja G. J. Gru- ber, steklena laterna, stari ključi in ključavnica (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 28. 2. 1909, inv. št. 3319–3361, str. 160, 161). 78 Med predmeti so bile grafike, listina in knjiga (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 13. 1. 1910, inv. št. 3397–3403, str. 162). 79 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 1224, o. pl., v. 60 cm, š. 48 cm; inv. št. N. 1223, o. pl., v. 60 cm, š. 48 cm. 80 PMM, Inventarna knjiga dr. Franja Baša, inv. št. 5095, inv. št. 5094. objavljena v prispevku v Kroniki leta 2019,81 kjer sem navedla, da »peka Herzoga« ne moremo po- vezati z omembami predstavnikov te družine v mariborskih matičnih knjigah, prav tako pa upo- dobljencev ne moremo identificirati kot mlinarja Josefa Herzoga in njegove žene, saj nista živela ob Graških vratih.82 Natančnejše preučevanje del Eduarda Linda v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor pa je pripeljalo do ugotovitve, da je pri teh dveh portretih prišlo do napake v muzejski dokumentaciji, in sicer že v Baševi inventarni knjigi. Ključnega pomena za ta sklep je omemba dveh Lindovih portretov v razstavnem katalogu prve razstave Pokrajinskega muzeja Maribor v mariborskem gradu leta 1938.83 Pod številkama 688 in 689 sta navedeni deli: Kurnik Henrik, pek v Mariboru sredi 19. stoletja, olje E. Linda, in Kurnik Josipina, soproga Henrika Kurnika.84 Portretov obeh Kurnikov ne najdemo niti v aktualni niti v Baše- vi inventarni knjigi, zasledimo pa ju v inventarni knjigi Muzejskega društva, kjer je zapisano, da je Josefa Kurnig 13. oktobra 1912 Muzejskemu dru- štvu podarila svoj in možev portret, delo Eduarda Linda. V inventarni knjigi Muzejskega društva sta pod številkama 4528 in 4529 navedena kot Oelpor- trait der Spenderin von E. Lind in Ebenso deren Ga- tten, des Herrn Heinrich Kurnig.85 Domnevo, da gre torej pri obravnavanih Lindovih delih za portreta Kurnikov (Kurnigov, Kurniggov) in ne Herzogov, potrjuje še pripis številk 4528 in 4529 ter številk 688 in 689 v opombi v Baševi inventarni knjigi, ki jih sedaj lahko pojasnimo. (sliki 13, 14) Pregled Lindove osebne beležnice dokazuje, da je Lind za gospoda Kurnigga, kot je priimek za- pisan v beležnici, izdelal njegov portret in portret njegove žene enakih mer, kot jih imata portreta, ohranjena v muzejski zbirki. Ženin portret je bil gotov 19. septembra 1865, Lind pa je gospodu Kur- niggu zanj zaračunal 35 goldinarjev.86 Svoj portret identičnih mer je Kurnigg dal Lindu izdelati še- le leto in pol kasneje. Gotov je bil 22. februarja 1867, zanj pa je Lind prav tako zaračunal 35 goldi- narjev.87 Omenjena portreta Kurniggov sta edina navedena v Lindovi beležnici, zato lahko sklepa- mo, da gre za portreta, ohranjena v zbirki Pokra- jinskega muzeja Maribor. Na podlagi zapisanega 81 Bevc Varl, Muzejski predmeti, str. 259–280. 82 Bevc Varl, Muzejski predmeti, str. 271. 83 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru. 84 Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru, št. 688, 689, str. 52. 85 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 13. 10. 1912, inv. št. 4528, 4529, str. 221. 86 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 17, Portrrait für Hr. Kur- nigg, dessen Frau, v. 59,2 cm, š. 48 cm. 87 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 22, Portrait d.(es) Hr. Kurnigg, v. 59,3 cm, š. 48 cm. 323 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru moramo popraviti podatke o upodobljencih in dataciji v aktualni inventarni knjigi Pokrajinske- ga muzeja Maribor ter jih upoštevati v članku v Kroniki (2019).88 Iz poročne knjige župnije sv. Janeza Krstnika v Mariboru izvemo, da sta se Heinrich in Josefa Kurnigg poročila 19. februarja 1865. Heinrich Kur- nigg (r. 1831) se omenja kot pekovski mojster ter sin peka Mathiasa Kurnigga (u. 1878, star 84 let) in Marie. Josefa (r. 1843) je bila hči Josefa Kollroserja. Stanovala sta v hiši št. 7 (danes Grajski trg 8).89 Lindov portret Josefe Kurnigg je nastal v letu poroke, Heinrichov pa ob drugi obletnici poroke. Portreta sta bila glede na enaki meri platen in na- čin upodobitve portretirancev gotovo zasnovana kot portretni par. Obe deli imata značilno oliv- no zeleno nevtralno ozadje, na katerem so vidne sledi nekdanjih okvirjev z ovalnima odprtinama. Doprsna portreta sta izdelana v tričetrtinskem profilu. Josefa je prikazana kot resnobna mlada dama, s skrbno urejeno, na prečo počesano in na temenu speto pričesko in bisernimi uhani. Oko- 88 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Portret Josipine Kurnik (Josefe Kurnigg), o. pl., 1865, inv. št. N. 1223; Eduard Lind, Portret mari- borskega peka Henrika Kurnika (Heinricha Kurnigga), o. pl., 1867, inv. št. N. 1224. Prav tako naj omenimo, da se v Lindovi beležnici morebitna portreta gospoda in gospe Herzog ne pojavita. 89 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1857–1865, fol. 157; Semlič Rajh et al., Maribor, str. 57, 58. li vratu ima okrasni trak z ovalnim medaljonom. Oblečena je v črno oprijeto obleko, stisnjeno v pa- su, z dolgimi balonastimi rokavi in črno čipkasto obrobo. Na pravokotnem izrezu so vidne bele čip- kaste obrobe in ozek pas bele čipke. Soprog Hein- rich Kurnigg je prav tako kot Josefa mladostnega videza. Ima kratke, nazaj počesane svetlo rjave lase, urejene brke in kozjo brado. Tako kot Josefa je oblečen v črno obleko. Pod suknjičem in viso- ko zapetim telovnikom nosi belo srajco s stoječim ovratnikom in črno samoveznico z metuljčkom. Portreta leoNharda iN Marie Walcher 8. novembra 1912 je Josefa Kurnigg Muzejske- mu društvu podarila manjša portreta v pozlače- nih okvirjih, ki upodabljata Leonharda Walcher- ja in njegovo soprogo Mario.90 (sliki 15, 16) V Baše- vi inventarni knjigi sta pripisana avtorstvo Edu- arda Linda in datacija obeh del z letnico 1860, kar se ponovi tudi v aktualni inventarni knjigi91 in je povzeto po signaturi na Marijinem portretu.92 V Lindovi osebni beležnici se priimek Walcher ne pojavi, kar dokazuje, da med letoma 1861 in 1890, 90 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 8. 11. 1912, inv. št. 4531, str. 221 in inv. št. 4532, str. 222. 91 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Portret Leonharda Walcherja, o. pl., inv. št. N. 1314 (Baševa inv. št. 13295), v. 29 cm, š. 23,5 cm, 1860; Eduard Lind, Portret Marie Walcher, o. pl., inv. št. N. 1316 (Baševa inv. št. 13296), v. 29 cm, š. 23,5 cm, 1860. 92 Delo ima desno spodaj signaturo: Ed. Lind 1860. Slika 13 in 14: Eduard Lind, Portret mariborskega peka Heinricha Kurnigga (Kurnika), o. pl., 1867, in njegove žene Josefe Kurnigg (Kurnik), o. pl., 1865 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 324 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru ko je Lind zapisoval naročila v omenjeno belež- nico, od Walcherjev ni sprejel nobenega naročila. Obravnavani deli pa sta, kot priča signatura, nas- tali, preden je Lind začel voditi evidenco naročil v ohranjeni beležnici. Portreta zakoncev Walcher sta zasnovana kot portretni par. Sliki sta manjšega formata in sta zasnovani po vzoru v prvi polovici 19. stoletja zelo priljubljenih bidermajerskih miniaturnih portre- tov. Vstavljena sta v originalna pozlačena okvir- ja z reliefno cvetlično dekoracijo na zaobljenih vogalih. Portretiranca sta prikazana v doprsnem portretu, v tričetrtinskem zasuku, ki omogoča postavitev slik tako, da sta obrnjena drug pro- ti drugemu. Leonhard ima visoko čelo ter nazaj počesane rdečkaste lase, brke in kozjo brado. Oblečeno ima belo srajco s črno samoveznico s pentljo, črn telovnik, na katerega je pripeta zlata verižica žepne ure, in črn suknjič. Maria Walcher je upodobljena z rahlim nasmeškom na obrazu, z na prečo počesanimi in ob straneh spletenimi temnimi lasmi ter svetlikajočimi se črno-zlatimi uhani. Na glavi ima temno modro avbico. Oble- čena je v sivo-črno oprijeto obleko s steznikom, z okroglim, nizko spuščenim izrezom in nabranimi kratkimi rokavi. Od pasu navzdol je viden del kri- noline. Na obleko je na prsih pripeta broška, na katero je pritrjena dolga zlata verižica z obeskom. Vzpostavitev povezave med donatorko obeh slik Josefo Kurnigg in upodobljencema omogoča pregled matičnih knjig, iz katerih izvemo, da sta se leta 1853 poročila Leonhard Walcher (r. 1827 v Ce- lovcu) in Maria Kurnigg (r. 1828), katere oče je bil pekovski mojster in posestnik Mathias Kurnigg, mati pa Maria Hirschmann. Leonhard Walcher je bil bakrorezec, oziroma izdelovalec bakrenih po- sod (Kupferschmiedmeister) v Celovcu, sin prav tako mojstra bakrorezca in posestnika v Celovcu Leon- harda Walcherja st. in njegove žene Anne, rojene Gangl. Walcherja sta, tako kot Heinrich in Josefa Kurnigg, ob poroki stanovala v hiši št. 7 (današnji Grajski trg 8) v Mariboru,93 h kateri je od leta 1749 sodil pekovski jus. Hišo naj bi Mathias Kurnigg, ki se je v Maribor priselil iz Zagreba, kupil leta 1843, leta 1865 pa je prešla v last njegovega sina, peka Heinricha Kurnigga. Leta 1884 sta hišo kupila Ka- rel in Gustav Scherbaum.94 Maria Walcher, rojena Kurnigg, z miniaturnega portreta je torej sestra peka Heinricha Kurnigga s prej obravnavanega portreta. Njen portret in portret njenega moža Leonharda Walcherja je Muzejskemu društvu to- rej podarila njena svakinja Josefa Kurnigg. Portret juliusa Mulleja 14. januarja 1907 so v zbirko Muzejskega društva v Mariboru kot zapuščino po Johanni Mulle prevzeli portret njenega soproga Juliusa Mulleja, delo Eduarda Linda. (slika 17) V inven- tarni knjigi društva je zapisano, da gre za oljno sliko cesarskega svetnika in notarja Juliusa Mul- 93 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1836–1857, fol. 139. 94 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 58. Slika 15 in 16: Eduard Lind, Portret Leonharda Walcherja in njegove žene Marie Walcher, o. pl., 1860 (Pokrajinski muzej Maribor, foto: Tomo Jeseničnik). 325 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru leja.95 Portret je vnesen tudi v aktualno in Baševo inventarno knjigo,96 kjer je dodano, da ima slika na hrbtni strani napis: »Dr. Julius Mulle, cesarski svetnik, cesarsko-kraljevi notar v Mariboru, rojen 10. 2. 1823, umrl 13. 12. 1891 v Mariboru«.97 »Dr. Mulle« se v Lindovi beležnici pojavi več- krat. Leta 1873 je dal izdelati »dekoracije za izlož- bo«, za kar je Lind potreboval pet dni in zaraču- nal 32 goldinarjev,98 leta 1874 »3 pastelne slike za izložbo«, za kar je Lind potreboval štiri dni in zaračunal 33,80 goldinarja,99 leta 1875 pa je dal popraviti portret svojega očeta, kar je Lindu vzelo pet dni dela, zaračunal pa je 20,60 goldinarja.100 Dr. Mulle je pri Lindu naročil tudi portret svoje matere, ki je bil izdelan po fotografiji 29. maja 1875, za kar je Lind potreboval deset dni in pol ter zaračunal 70 goldinarjev.101 Leta 1885 je Mulle dal v popravilo še eno sliko, za kar je Lind zaračunal 12 goldinarjev.102 V Lindovi osebni beležnici je naveden tudi doprsni portret dr. Juliusa Mulleja, ki po merah ustreza portretu, ohranjenem v Pokrajinskem muzeju Maribor. Portret je bil gotov 23. septembra 1874, Lind je za njegovo izdelavo potreboval deset dni in tri četrtine dneva ter zanj zaračunal 70 gol- dinarjev, ki jih je prejel 30. septembra 1874.103 Por- tret je ovalne oblike in je vstavljen v originalen pozlačen okvir, okrašen z reliefnimi cvetličnimi dekoracijami. Upodobljenec je prikazan v zrelih letih, s pogledom usmerjenim v njegovo levo. Ima nazaj počesane svetlo rjave lase in košate br- ke. Oblečeno ima belo srajco, belo samoveznico s pentljo in črn suknjič. Iz Lindove beležnice izve- mo, da si je dal dr. Mulle, najverjetneje na ta isti portret, ki je edini naveden v Lindovi beležnici, sedem let kasneje doslikati še odlikovanja, o če- mer priča vpis v beležnici z dne 7. junija 1881. O 95 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 14. 1. 1907, inv. št. 2344, str. 109. 96 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Portret Dr. Juliusa Mulleja, o. pl., inv. št. N. 224 (Baševa inv. št. 4583), v. 87 cm, š. 65 cm, 1874, odlikova- nja naslikana 1881. 97 PMM, Pripis v Baševi inventarni knjigi: »Dr. Julius Mulle', Kaisl. Rat, K. K. Notar in Marburg. Geb. 10/II. 1823, +13. XII. 1891 zu Marburg.« 98 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 36, Dekoration für Hr. Dr. Mulle Auslagen, mere niso navedene. 99 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 39, Für Hr. Dr. Mulle 3 Pastelbilder Auslagen, mere niso navedene. 100 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 40, Hr. Dr. Mulle Renovie- rung von s. Vaters Bild samt Auslagen, mere niso navedene. 101 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 40, Für Hr. Dr. Mulle dessen Mutter Brustbil n(ach) Ph(otographie), v. 58 cm, š. 46,8 cm. 102 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 48, Für Hr. Dr. Mulle Renovierung eines Bildes, mere niso navedene. 103 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 39, Für Hr. Dr. Mulle dessen Portrait Brustbild, v. 77,7 cm, š. 64,5 cm. tem, da je šlo za manjše naročilo, priča tudi cena, ki je znašala le 5 goldinarjev.104 Lind je Mulleju na levi strani na ovratniku naslikal verižico z minia- turnimi medaljami.105 Dr. Julius Mulle je bil dolgoletni notar v Ma- riboru. Iz njegovega nekrologa izvemo, da se je poleg svoje poklicne stroke še posebej zavzemal za razvoj kmetijstva na območju Maribora in okolice ter bil podpredsednik štajerske kmetijske družbe (Vice-Präsident der steierm. Landwirtschafts- gesellschaft). Navedena so tudi odlikovanja, ki jih je prevzel in ki jih lahko povežemo z upodobitva- mi na njegovem portretu.106 Johanna (Ivana) Mulle, rojena Albensberg (1842–1907), ki je sliko pokojnega soproga zapusti- la Muzejskemu društvu, se je z Mullejem poročila leta 1874.107 Pred tem je bila poročena Amstädter, vendar je ovdovela. Leta 1876 je bila s svojo sestro Frančiško, poročeno Moser, solastnica hiše na da- našnji Koroški cesti 21. Johanna je leta 1905 prev- zela sestrin delež hiše, dve leti kasneje pa je bila hiša v lasti ustanove Mulle-Moser'schen Stiftung.108 104 SI PAM/1523, a. š. 1, beležnica, str. 47, Für Hr. P.(ensio- nirten) Rath Dr. Mulle die Orden auf seinem Bilde, mere ni- so navedene. 105 Prister, Odlikovanja, str. 42, 51. Za opredelitev odlikovanj se iskreno zahvaljujem zgodovinarju Tadeju Juvančiču. 106 Marburger Zeitung, 17. 12. 1891, št. 101, str. 4. 107 NŠAM, PMK Maribor – Sv. Janez Krstnik 1866–1876, fol. 303. 108 Semlič Rajh et al., Maribor, str. 181. Slika 17: Eduard Lind, Portret Juliusa Mulleja, o. pl., 1874, odlikovanja naslikana leta 1881 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 326 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru ZAKLJUČEK Na podlagi vpisov v inventarno knjigo, v ka- tero je Muzejsko društvo v Mariboru od ustano- vitve leta 1902 do leta 1923 vpisovalo svoje prido- bitve, lahko ugotovimo, da so bila likovna dela iz Hamburga priseljenega slikarja Eduarda Linda v zbirko društva pridobljena že v najzgodnejši do- bi mariborskega muzejstva. Prvo Lindovo delo, veduto starega Maribora – kopijo po votivni sliki iz Ruš iz leta 1680 –, je Muzejskemu društvu le- ta 1903 podaril mariborski magistrat. To je edino Lindovo delo, ki je prišlo v muzejsko zbirko še za časa njegovega življenja. Slikarsko sicer skro- mnejše delo zrcali potrebo mestne občine po do- kumentiranju nekdanje podobe mesta, predaja Lindove kopije vedute Maribora Muzejskemu društvu pa kaže tudi težnjo po njenem razstavlja- nju in dostopnosti širši javnosti. Glede na vpise v Lindovi osebni beležnici, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Maribor, ugotavljamo, da je to edina veduta Maribora, ki jo je Lind naslikal med letoma 1861 in 1890, ko je v omenjeni beležnici vodil evidenco naročil oziroma izdelanih del. Veduti Maribora je kot zapuščina po leta 1904 preminulem slikarju sledil prevzem skupine predmetov, med katerimi so bile tudi oljne skice in slike, ki pa jih v današ- nji zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor le delno prepoznamo. Med ohranjenimi deli sta slika Kri- žanega in Portret knezoškofa Jakoba Maksimilija- na Stepišnika, deli manjšega formata, ki sta Lin- du najverjetneje služili kot predlogi pri izdelavi del večjega formata, saj v njegovo osebno belež- nico nista vpisani. Lind je Stepišnika naslikal še najmanj dvakrat, o čemer pričata ohranjena slika velikega formata v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor (1865) in omemba njegovega portreta v beležnici za naročnika, gospoda Rescha (1886). Ohranjene tri oljne skice in portret dečka iz Lin- dove zapuščine najverjetneje izvirajo iz zgodnje dobe njegovega ustvarjanja, ko v slikanju portre- tov še ni bil zelo vešč, saj je bila glede na zapi- se njegovo prvo naročilo v Mariboru poslikava dvorane v mariborski Kadetnici. Tudi skice v treh ohranjenih skicirnih mapah (danes v Pokrajin- skem arhivu Maribor) kažejo, da se je v zgodnjih 50. letih 19. stoletja posvečal predvsem krajinam in vedutam. V zgodnjo dobo Lindovega ustvar- janja smemo uvrstiti tudi portret neznanega mo- škega, ki je v muzejsko zbirko prav tako prišel iz Lindove zapuščine. Za njegovo zgodnjo datacijo pričata oblačilni videz in pričeska upodobljen- ca, pa tudi slikarsko še precej groba poteza, ki jo lahko zaznamo tudi na Lindovem najzgodnejšem signiranem delu iz leta 1852, na dvojnem portretu para iz družine Matzl, ki je bil v zbirko Pokrajin- skega muzeja Maribor pridobljen leta 2004. Za- nimivejša in kvalitetnejša so Lindova dela, ki so jih Muzejskemu društvu Maribor podarili mari- borski meščani med letoma 1907 in 1912. Glede na primerjavo podatkov v inventarnih knjigah mu- zeja z ohranjenimi deli in vpisi v Lindovo osebno beležnico lahko ugotovimo, kdo so bili njihovi naročniki in kdaj natančno so dela nastala. Iz Lindove osebne beležnice še izvemo, da je Lind za izdelavo enega portreta v velikosti približno 50 x 60–70 cm v 60. letih 19. stoletja zaračunaval 35 goldinarjev, za portretni par pa dvojno vso- to (70 goldinarjev). Za ovalni portret večjih mer (87 x 65 cm), s katerim je imel Lind skoraj enajst dni dela, je leta 1874 prav tako zaračunal 70 goldi- narjev. Če za primerjavo navedemo, da je najnižje plačani uradnik ljubljanske občine v tem času za- služil okoli 200 goldinarjev letno, ugotovimo, da so si lahko svoje portrete v tem času privoščili le premožnejši družbeni sloji. V Mariboru so me- ščani to nalogo očitno zaupali Eduardu Lindu, ki je glede na vpise v njegovi osebni beležnici nasli- kal številne. Kdo so bili upodobljenci na Lindovih portretih, ki jih je Muzejsko društvo Maribor pri- dobilo do leta 1923, sporočajo podatki v matičnih knjigah. Iz njih izvemo, da so upodobljenci izha- jali iz premožnih mariborskih obrtniških družin. Bili so peki, usnjarji, bakrorezci in lastniki nepre- mičnin, med njimi pa sta tudi politično aktivna upokojeni stotnik in mestni notar. Na podlagi podatkov v matičnih knjigah lahko upodobljence povežemo s hišami, v katerih so živeli, na podlagi česar lahko sklepamo, kje so slikarska dela nekoč visela. To, da so družinski člani upodobljencev portrete svojih bližnjih podarili nemško usmer- jenemu Muzejskemu društvu v Mariboru, priča o njihovi narodni zavednosti ter želji po krepitvi nemških kulturnih ustanov v Mariboru in ohra- nitvi spomina nanje v okviru muzejske zbirke. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Matične knjige so dostopne na Matricula online: https://data.matricula-online.eu/sl/ RMK, PMK, MMK Maribor – Sv. Janez Krstnik PMM – Pokrajinski muzej Maribor Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, Po- krajinski muzej Maribor. Inventarna knjiga dr. Franja Baša, Pokrajinski mu- zej Maribor. 327 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru Inventarna knjiga zgodovinskega društva (Glavni zapisnik muzeja zgodovinskega društva v Maribo- ru, 1904–19..), Pokrajinski muzej Maribor. Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Pokrajinski muzej Maribor. SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890). ČASOPISI Marburger Zeitung, 1884, 1891. LITERATURA Bevc Varl, Valentina: Izvor prvih pridobljenih slikar- skih del iz zbirke likovne umetnosti Pokrajinskega muzeja Maribor. 100 let o.l.d. Monografija Društva likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v okoljih severovzhodne Slovenije (ur. Vojko Pogačar, Primož Premzl). Maribor: Dru- štvo likovnih umetnikov Maribor, 2020, str. 71–81. Bevc Varl, Valentina: Muzejski predmeti iz usnjarske družine Herzog in trgovske družine Pachner v zbir- ki Pokrajinskega muzeja Maribor. Kronika 67, 2019, št. 2, str. 259–280. Bevc Varl, Valentina: Odprt depo slikarstva. Maribor: Po- krajinski muzej Maribor, 2015. Bevc Varl, Valentina: Življenjska pot slikarja Eduarda Linda (1827–1904). Kronika 71, 2023, št. 1, str. 123–142. DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.1.07 Ciglenečki, Marjeta: Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju. Studia Historica Slovenica 6, 2006, št. 2–3, str. 531–555. Curk, Jože in Premzl, Primož: Mariborske Vedute. Mari- bor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2004. Curk, Jože: O prebivalstvu Maribora med sredinama 18. in 19. stoletja. Studia Historica Slovenica 2, 2001, št. 1, str. 43–78. Čuček, Filip: Spodnještajerski deželnozborski nemški poslanci mestne in kmečke kurije 1848–1918. Pri- spevki za novejšo zgodovino 60, 2020, št. 1, str. 8–32. DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.60.1.01 Godina-Golija, Maja: Muzejsko društvo in ustanovi- tev mestnega muzeja v Mariboru. Studia Historica Slovenica 4, 2004, št. 2–3 (Hartmanov zbornik), str. 405–419. Hartman, Bruno: Čitalnice, jedro slovenskega kultur- nega razvoja, Staat und Gesellschaft im Zeit des Dua- lismus, Mogersdorf: Internationales Kulturhistorisches Symposium Mogersdorf, 1984, str. 169–186. Kovačič, Franc: Postanek in razvoj mariborskega mu- zeja. Časopis za zgodovino in narodopisje 23, 1928, str. 255–268. Lavrič, Ana: Portretna galerija škofov v zbirki Mariborske nadškofije. Ljubljana: ZRC SAZU, Umetnostnozgo- dovinski inštitut Franceta Steleta, 2020 (Umetnine v žepu, 18). Ogrizek, Emica: Usnjarstvo severovzhodne Slovenije v sodnem registru okrožnega sodišča v Mariboru v letih 1898–1941. Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem (zbornik referatov, ur. Miran Aplinc). Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva, 2011. Oman, Drago: Ob šestdesetletnici muzejskih zbirk v prostorih mariborskega mestnega gradu. Argo 42, 1999, št. 1, str. 9–17. Prister, Boris: Odlikovanja. Zagreb: Povijesni muzej Hr- vatske, 1984. Puff, Rudolf Gustav: Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina. Maribor: Založba obzorja, 1999. Razstavni katalog Pokrajinskega muzeja v Mariboru. [Ma- ribor: Pokrajinski muzej], 1938. Semlič Rajh, Zdenka in Oman, Žiga in Mlinarič, Luč- ka: Maribor, mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2012. Vidmar, Polona: Mariborski rotovž. Ljubljana: Založba ZRC, 2014 (Umetnine v žepu, 10). Vidmar, Polona: Porträts als visualisierte Erinnerung an verdienstvolle Leistungen der Bürger von Ma- ribor (Marburg). Likovna umetnost v habsburških deželah med cenzuro in propagando = Visual arts in the Habsburg lands between censorship and propaganda (ur. Franci Lazarini, Tina Košak). Acta historiae artis Slovenica 25, 2020, št. 2, str. 203–230, 359–360. DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.25.2.08 Vrišer, Sergej: Uniforme v zgodovini. Slovenija in sosednje dežele. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1987. Zajšek, Boštjan: »Biti Nemec, pomeni biti Luteran«. Iz življenja nemških evangeličanov na Slovenskem, s po- sebnim poudarkom na Mariboru in okolici (1862–1945). Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Fran- ca Kovačiča, 2010. SPLETNA STRAN Parlament Österreich: Seidl, Konrad: https://www.parlament.gv.at/ recherchieren/personen/parlamentarierinnen-ab- 1848/parlamentarier-1848-1918/Seidl_1 328 | kronika 72 � 2024 2 valentina bevc varl | slikarska dela eduarda linda iz zbirke nekdanjega muzejskega društva v mariboru SUMMARY Paintings by Eduard Lind from the Collection of the former Museum Society in Maribor At the end of 1855, the painter Eduard Lind (1827– 1904), originally from Hamburg, moved to Maribor, where he lived and worked until his death. Even though he pro- duced numerous and now mostly unknown paintings, the collection of the Maribor Regional Museum has none- theless preserved several documented or, rather, signed Lind’s works that were obtained in different ways and in different periods. Based on the entries in the inventory book, in which the Museum Society in Maribor registered its acquisitions since its founding in 1902 and until 1923, it may be estab- lished that they also included Lind’s works. It was already in 1903 that the Maribor magistrate donated to the Muse- um Society his veduta of the old town of Maribor—a copy of a votive painting from Ruše, dated 1680. The society then also came into possession of a group of objects, be- queathed by the painter on his death in 1904, among them oil sketches and small-format paintings that are only par- tially identified in the current collection of the Maribor Re- gional Museum. Two of the preserved works are the paint- ing of the Crucifixion and the portrait of Prince-Bishop Jakob Maksimilijan Stepišnik, on which Lind most prob- ably based his large-format paintings. Likewise preserved are three oil sketches and a portrait of a boy, which most likely date to the early period of Lind’s creativity, when he was still not very well-versed in portraiture. Another work that may be considered to be part of the painter’s early period is the portrait of an unknown man, which also found its way into the museum collection from his legacy. Attesting to its early date is the clothing and hair style of the man portrayed as well as the coarseness of the paint- er’s strokes. Greater attention and quality are attributed to Lind’s works that the citizens donated to the Museum Society Maribor in the period between 1907 and 1912. The comparison of information contained in the museum’s inventory books and the preserved works and entries in Lind’s personal notebook, currently kept in the Maribor Regional Museum, enables us to establish the identity of the clients who commissioned the paintings and the exact dates of their production. Annotations in Lind’s notebook also reveal how much he charged for individual portraits. In Maribor during his period, such portraits could only be afforded by members of the higher social strata. Accord- ing to the civil registers, the persons portrayed came from Maribor’s wealthy families of craftsmen, such as bakers, tanners, coppersmiths, and real estate owners as well as a politically active retired captain and city notary. More- over, the entries in the civil registers help us to link the persons portrayed to the houses in which they lived and hence to establish where the paintings used to hang. The fact that the relatives donated the portraits of their loved ones to the German-leaning Museum Society in Maribor also testifies to their national consciousness, their desire to strengthen German cultural institutions in Maribor and desire to preserve the memory of their family members in the museum collection.