Naša alofenska meaža: Celfe ob Savlnfi Pojfled lui iiieslo s Sturejta gradu, \ o/ailjii /ačclck Savinjsko doline. IS "Dr. Jo»ip Huhad i'1'ljski iikrajiii filnvai'. Opat Peter JuraH ifljski ino-^iiii /upnik. oavetnIK dr. Al. Gortčan /upan aMotioinnoga mosta ^o1j(^ Foto lV'lifcan. Pogled na Celfe » analcega vr0a Xa(l mestom je ^iileti Jožefov liril) z ihiii*tolpiio božjepotiio eeikvijo sv. Jožefa, ol> »erkvi mi»iiJQUska liiiu lu/uristov, ,ki j Uttjutarejiu naselliina sinov sv. Vincencija PavelsUett« im o/euilju bivše Avstrije. Po pobočju Jožefovega liriba. » kateiug je preki-aseu laz^led uu { eljc in okofita liitio »'tt-stejii vfle in enodružinsko liiše. fotu Pelikan. i>anorama CetJfa im I. ISIO. (l'o Ziepleijeveui bnkrovejiu i/, dr. Skoberiietove /birke.) Parittu Im mestnega pafka Park, ki ga vzdržuje OlepJevnino (Iriiiiivo. je eden najlepSih okrasov ('elja. i''olo tVUkan. 19 Celfe — Claudia Celeia v rimaM dobi ko ,fe bilo (flti^ iio mesto in uroinetiio sictliščc limskc piin iiicc Aoiicuiii. Forum Celelanum kiikdi' si (fii je /uiiiislil iinirtiiik iii ki je |M) sodhi /(todinilinrj<'V Ic/.iil kralju l'ctiH. ( niikai o in Aškcrfovo cesto. Olje je 1)11» /e v i-imski ilobi cvetoče mesto, kar niini doku/.iijejo številne i/.kopiiiiie. shrniijeiie v /.atiiiiiiveiii mestnem mii/.eju pole« stolne cerkve. Kn/en tej{n hranila mnofto /({odovinskega gradiva tudi g. M. Per/. in odvetnik dr. Skobernc. .Sliki »ta posneti i/, albuma ^Celeia anticina et nova , ki ea }v i/dal M. Perz in obsega (1./v.) 12 Seebnclierjevih radirnnk. Koto Pelikan. Pogled na grad celfsMfi grofov (Gornje Celje ali >)tnri cnidl v srednjem \fkii. (1'crorisba akad. slikavja Scchacliclja. Slika na leviš 1laxvaUne Starega (gornfecelf-sHega) gradu ki je hit v srednjem veku sede/ tako nio(rnčnih celjskih (grofov. \ podnožja .Snvinjn. .Slika na desni: "Ramvallne FriderOcovega stolpa na Starem gradu. V trm stolpu je bil /aprt Friderik, sin Hermana II. in mož Veronike Dcseniškc. Foto I. Kvac. Pogled na Celfe in Stari grad v orugi polovici XVII. stoletja. (Posueto po Vischerju. Foto Peripsich. OBiTanfen ohramhnt aiotp v scdanii Rri/lapo\ i ulici, eden i/.nied šestih, ki so jih zgradili sredi XV. stoletju obenem z mestnim obzidjem celjski grofi. 20 Grb celfaRlfi grofov ki so i)ili konec- srednjepu \ckii nnjniojioe-Mcjšd plemiška rodliina na Slovenskem. Njili r<)nrii(»r * T t - i, i.- u uoricar oc LesKovsek, ki obsegata dobo do izumrtja celjskih grofov leto 143«,. 22 Franc Ogradi bivši dolgoletni in izredno priljubljeni celjski opat. Foto Čcrnc. Dv. svetn. dr. J. Kotnik predsednik celjskega okrožnega sodišča. Foto Knnšek. Dr. Josip Scrncc dolgoletni voditelj rcljskih in jn/noštajerskili Slovencev. Foto Ktinšek, Dr. Jakob Hodžar narodni poslanec /a coljsko-vrnnski okraj. Foto KunSek. Dr. I. Vrtačnik predsednik upravnega sodišča za Slovenijo v Celju. Foto Čcrnc, OdUCn/aM celfske druibe zbrani nb priliki lanskega poscta patriarha Dimitrija. I (""oto Čeme. * Jov. M. Naumovic poveljnik 59. pcšpolka (celjskega), jako priljubljen v celjski družbi, loto Čcrne. Mes/no gledališče f Celju, mestna last, ki ga sedaj upravlja celjsko dramatično društvo. Okrogli del stavbe je re-stavrirani nekdanji obrambni stolp, > katerem jc bila tudi mučilnica. Foto Pcrissich. V. Bratina ravnatelj mestn. gledališča, v vlogi L. .Možine v Cerkvcnikovi drami jRoka pravice«, igrani 19. novembra 1927. CelfaRi Narodni dom predvojno oRnjišče celjskih Slovencev, ki so bili trde narodne boje s tedanjim nemjštvom, ki je politifno in gospodarsko obvladovalo spodnje-štnjcrska mesta iu trge. Foto Pelikan, Anton Cestnik celjski oblastni poslanec. Foto Kunšek. Dr. A. Schwab znani skladatelj i» zdravnik v Celju. Foto Kuušek. Odvetnik dr. A. Ogrizek celjski podžupan in predsednik tamošnje mestne organizacije SI.S. Foto Kunšek. Alojzij Mihelčič i^iipan celjske okoliške občine, znan tudi kot skladatelj. Foto Pelikan. 23 Cerlkev av. MlaUaimlUfana luučenika in eeljslveKa rojulca. Prvotna stavba jo i/, Iš., sedanja i/. 1". stoletju. .\a desni |e kapelica sv. Maksimilijana s čndodelnim studenikom. Y>enM. iele»niearaKa goOha v Celfu s kapelnikom A. Petermanom v sredini. Godba z veliko nakit ujenostjo sodeluje tudi pri prireditvah katoliških orBunlzaci Foto KunJek. Celfsha orlovska aruilna posneta oh priliki zadnje odsekovuc prireditve nu Uabuem pri Celju. Ha/en Orlov delujejo v Celju že naslednje katoliške organizacije: 'Krekova mladina«. KatoliJko prosvetno druitvo s pevskim /borom in ljudsko knjižnico. Gospejno druitvo ter razo« nabo/ue družbe in gospodarske organizacije. Foto Kuniek. i*aiacq cei/«jce neaine oranunice v kateri je nastanjeno tudi upruviui sotlišče za .Slovenijo. Ustanovljena je bila leta 1864. in spada med najstarejše in najmočnejše denarne /uvode v .Sloveniji. V prvem odboru so so med drugimi nunnjali znameniti rodoljubi: dr.Štefan Kočevar, France Kapu«, Jožef Pečnuk in celjski opat Matiju VoduSek. Hranilnica služi jnvuokoristnim ciljem in je že do državnega prevratu v letu J918. darovala za razne clobrocielne in občekoristne namene blizu dva milijona zlatih kron. Uaje posojila na zemljišča iu sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji. Zn vloge jamči poleg lastnega premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, tako da so pri tem zavodu hranilne vloge v najpopolnejši meri zavarovane. Foto Pelikan. 24 Lfuda1ta poaofilnica v Celfu registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena 1907, se je iz skromnih početkov razvila v enega največjih in najpomembnejših zadružnih denarnih zavodov na bivšem štajerskem. V.sled njenega solidnega poslovanja uživa splošno za- upanje, število zadružnikov danes nad 2600, stanje hranilnih vlog preko Din 54,000.000. Hotel »Evropa« v Celfu ob prehodu s Krekovega trga na Aleksandrovo cesto. 42 opremljenih sob z električno razsvetljavo. Telefon. Kopalnica. Prvorazredna kavarna iu restavracija. Priznano najboljša štajerska vina. Celje, Kersnikova ulica. Tovarna za vse vrste mizarskih izdelkov. .Specialna delavnica za najelegantnejše luksuzno pohištvo. Stavbno mizarstvo. Hesio Celfe, Stut'o»,laviii) jiK^Mtu Ct»IJe, tretje po iiteyiiii prebivnUtva v Slovooiii, leži oh kuui-u Širok« in roilovilnv Siivi»ji>ke iloliiip. Je po svoji roniHntij'ni legi iu ]>o liiiii ziintinjosti eden n«jpriljul>,jenejiili krnjev kraljevine Srbov, Hrvalov in Slovencev. KazpruMtira (»e nuMl teninu/elenini pogorjem celjhke kotline ob izlivu reke Vo|(lajne v .Savinjo. Mesto Celje je ponosno na j^vujo glavno /gotlovinu. Že v V. stoletju pr. Kr. je nastalo oli iuboreM Savinji tvelofe keltsko mesto, ki je bilo središče dale* uaokrojE ra/Sirjene keltske trgovine. Ostanki tega keltskega mesta ležijo i do ? metre pod danainjim Celjem. Sko/i to keltsko naselbino so drvela v prihodnjih stoletjih ra7.na germanska plemena v Italijo, vsied desar je mesto /.elo trpelo. Posebno se je razvilo v rimski dobi. Cesar KlavdiJ (41—54 po Kr. r.) jc povzdignil nekdanji keltski Cel ali Kel, to je IslofiSfe ob Savinji, v mesto, ki se je imenovalo po njem KInvdija Ceieja. Postala je važna vojajilta postaja in izhodiiSfe za severne rimske pokrajine. Iz Akvileje je vodila v Klavdijo Celejo državna cesta, ki se je tu razcepila na razne strani. Mnogovrstne izkopine, ki jih zbira in skrbno fuva v lokalnem inuzcju eeljsko Muzejsko druitvo, prU-a o slavni zgodovini rimske Klavdije Celeje. /a preseljevanja narodov je razpadla med drugim tudi ta ivcioia naselbina. Konrem VI. stoletja po Kr. so se naselili v nekdanjem Noriku Slovenci. Celje jc večkrat menjalo tekom fiisa svoje gospodarje, dokler ga niso dobili v XII. sloleljn v svojo posest Znvniiki plemiči in nato Celjski grotje (1150 do 14!(i). Ti so mesto zopet povzdignili, g« obdali z močnim obzidjem ter ga zvezali po podzemeljskem rovu z dannSnjim Starim gradom. Ostanki mestnega obzidja s stolpi in veličastne razvaline Starega gradu s tako zvanini Fridrlhovim stolpom še danes spomnjajo na slavno zgodovino celjskih grofov. \ poznejši dobi je mesto krvavelo vsled tnrikih vpadov in vsled kmečkih uporov: za čas« revolucije so korakale po njem francoske brigade, koncem XIX, in začetkom XX. stoletja so se zgradila v Celju na raznih krajilt moderna poslopja, ob postanku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je tudi temu slovenskemu mestn odprla Širok« pot za razvoj trgovine, obrti in incfnstrije. Prav lepo se razvija v Celju tudi tujski promet, kateremu posveča vso svojo pozornost Tnjsko prometno cfruStvo. .Mesto Cel^e je zaradi svoje zdrave in ngodne lege, vsled prekrasne vinorodne in s senčnatimi gozdovi obraščene okolice, zaradi svojega milega podnebja in zlasti zaradi vsestransko ugodnih prometnih sredstev znano kot prijetno in ceneno letovišče po vsej naši kraljevini, a tudi daleč preko mej naše domovine. Mesto leži ob glavni dvotirni železniški progi .Maribor—Zidani most—Ljubljana ter je izhodišče želez-uiSko proge Celje—Velenje—Slovenigradec—Spodnji Dravograd. Državna cest« ^eže mesto s Savinjsko dolino, z Ljubljano in Mariborom, s katerim je zvezano po rednem avlobnsneni prometu. Tudi okrajne ceste so dobro ohranjene ter sposobne z« avtomobilski promet. Igodna avtomobilska zveza je nadalje v Logarjevo dolino, odkoder se na udoben način pride na divnoromanlične Savinjske planine. Za razvoj luristike skrbita že dolgu leta Savinjska podružnica SPO v Ljubljani in celjski odsek te podružnice. V bližini Celja se nahajajo po svojih napravah in lepih zvezah udobna zcliavilišča, z« katero je Cidje važno izhodišče, Svetovnoznnna so državni zdravilišči in letovišči Rogaška Slatina iu Doltrna, v krasnih gozdovih pod zelenim gričevjem ob Savinji ležeče Rimske toplice, na novo preurejeno termalno kopališče l.aško ter državno zdravilišče Topolšica pri Šoštanju. Prijazno gričevje v okolici celjskega mesta nudi prijetne izprehode, od soinčne vročine utrujenega popotnika pa vabi bistra Savinja v svoje naročje (tH—24" H). V to svrho je udobno urejeno mestno letno kopališče, v neposredni bližini mesta pn piavališče Diaua. V poseben kras vsemu, mestu pa služi ob desnem bregu Savinje se razprostirajoči mestni vrt in razni nasadi, ki jih vzorno oskrbuje Celjsko olepševalno društvo. Avtonomno mesto Celje šteje po zadnjem ljudskem štetju 7754 prebivalcev. Dobiva zdravo in okusno vodo po mestnem vodovodu iz pohorskih studencev pri Vilan H, ima električno razsvetljavo iz Fale. lastno plinarno, dobro izvedeno kanalizacijo, dobro tlakovane in snažne ulice ler vsa primerna sredstva, ki vzdržujejo in pospešujejo tujski promet. V mestu je preko poletja dovolj zasebnih sob, hotelska prenočišča so snažna, postrežba dobra, kavarne nudijo raznovrstno čtivo. Za duševno in telesno zabavo skrbijo javne ljudske knjižnice, mestno g'ed»lišče. mestni kino in koncerti, za telesni razvoj in zdravje pa Orel, Sokol in Športni klub. v Celju je več denarnih zavodov. (Ljudska posojilnica. Zadružna gospodarska banka ter druge hranilnice, posojilnice in banke), kulturne in humanitarne ustanove (muzej, Gospejno društvo. Rdeči križ. Jadranska straž«), Jnv«« bolnica, invalidski dom in higijenski zavod (Pasteurjev institut, bnkteriološica postaj«) in tri lekarne. Prebivalstvo Je prijazno ter obstoja po veliki večini iz uradniških in pridobitnih slojev. Celje je sedež okrajnega glavarstva, upravnega sodišča za Slovenijo, okrožnega in okrajnega sodišča, državnega pravdništva, rudarskega glavarstva, davčnega okrajnega oblastva ter davkarije in ima večjo vojaško posadko (M. peijHilk). svoj poštni urad. finančno kontrolo, meroizkusni urad in carinarno. Lepo razvilo je v mestn tndi šolstvo. 7.a vzgojo mladine skrbi državna rc>aln« gimnazija, zavod čč. šolskih sester, državna dvorazredna trgovska šola, deška in dekliška n>«^>lliska šola, rudarska šola. obrtno in trgovsko nadaljevalni šoli, mestna deška in mestu« dekliška osnovna šola in glasbena šola (ilasbene Matice. .Mesto Celje ima po svoji prikupljivi legi. po svoji delavnosti in podjetnosti lepo bodočnost. Leži v osrčju Slovenije in je dragocen biser v naši zedinjeui domovini. L ft. Balcro/Jslc Jugoalov€tn»lte itaharne v Lfublfani