CEUE, 4. MARCA 1982 - ŠTEVILKA 9 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
800 LET ŽALCA
Letos mineva 800 let odkar se je po zgodovinskih virih
pojavilo ime 2alec. Ta jubilej želijo v mestu 2alec proslaviti
čimbolj delovno in slovesno. Praznovanje in delovne akcije
bodo potekale skozi vse leto, osrednja prireditev pa bo
meseca septembra. Zvrstile se bodo kulturne, športne, turi-
stične in druge prireditve. Pripravili bodo tudi več razstav.
Največ pozornosti bodo namenili urejanju mesta Žalec. S
prostovoljnim delom se bodo vključili v urejanje spomin-
skega parka Maršala Tita z zasaditvijo 88 dreves in mestnega
parka t^ položitev temeljnega kamna za dom Edvarda Kar-
delja. Izdali bodo tudi peto številko Savinjskega zbornika.
T. TAVČAR
mladi in vojaški poklici
MALO SLOVENCEV
V vojaške šole do 20. aprila
Vpis v vojaške srednje šole
za šolsko leto 1982/83 v Slo-
veniji domala ni uspel oz. je
uspel slabše, kot je bilo zaže-
leno in potrebno. Na območ-
ju osmih celjskih občin bi za
prihodnje šolsko leto potre-
bovali 80 kandidatov za sred-
nje vojaške šole, trenutno pa
jih imamo samo 32 ali kar 48
manj od potrebnega. Po-
manjkanje je še posebej ob-
čutljivo za vojaško gimnazijo
v Ljubljani ter vojaški sred-
nji šoli v Sarajevu in Splitu.
Iz Celja bi »potrebovali« za
prihodnje šolsko leto 25 kan-
didatov, imajo pa jih samo
osem. V Laškem naj bi dali
^st kandidatov, imajo pa jih
točno polovico manj. V Mo-
^rju se je številka ustavila
f^a petih kandidatih, imajo
pa tri. V Konjicah bi morali
zagotoviti osem kandidatov,
imajo pa enega samega! V
Šentjurju bi jih morali dati
imajo dva, v Šmarju pa
Jevet, imajo jih pet. Tudi v
Velenju naj bi dali devet
^andidatov, imajo štiri, v
^alcu 12, imajo jih pa šest.
Romala nič boljše ni za voja-
akademije in šole, kjer je
l^ožno dobiti obrambni po-
Akcijo za letošnji vpis so
J^ameravali skleniti koncem
lebruarja, vendar so jo po-
dali do 20. aprila, vse pa v
da se za vojaške srednje
po končani^ osemletki
oaioči več Slovencev kot do-
Stanje s slovenskim sta-
resinskim kadrom v naši
Ji^ je zaskrbljujoče, zato bo
jjj^av, da se vsi skupaj odloči-
° in izpeljemo akcijo za
^Cji odziv. To velja tako za
kot učitelje, vodje
°J"ambnih krožkov, vojaške
^tivne starešine, rezervne
^laške starešine in druge.
T .^a zadnjem posvetu v
^JUbljani, ki ga je sklicala
Republiška konferenca
SZDL pa je bilo izpostavlje-
no enotno mnenje, da mora-
mo pri tej akciji nastopati
enotno. V bodoče naj bi tudi
razpisi za vse srednje šole bi-
li objavljeni časovno na isti
termin pa tudi pristop k po-
pularizaciji naj bi bil enoten.
Akcija vpisa v srednje voja-
ške šole za prihodnje šolsko
leto se tako nadaljuje. S
skupnim delom poskušajmo
biti učinkovitejši, kot smo
bili do prvega razpisa. To je
naša skupna obveza! Mno-
gim mladim pa so s podaljša-
njem še vedno odprta vrata v
eno izmed številnih srednjih
vojaških šol pri nas.
T. VRABL
MARKO
VRANIČAR NA
ČELU
GORENJA
Na zadnji seji delavske-
ga sveta SOZD Gorenje v
Titovem Velenju, ki je bi-
la v četrtek prejšnji te-
den, so sprejeli odstop
dosedanjega predsednika
poslovodnega odbora
SOZD Gorenje Gregorja
Svajgerja in imenovali
v. d. predsednika za šest
mesecev Marka Vraničar-
ja, inž. strojništva, člana
IS SRS, člana CK ZKS in
predsednika republiške-
ga komiteja za energeti-
ko, industrijo in gradbe-
ništvo.
Gregor Svajger je od-
stopil na lastno prošnjo,
predlagal pa je tudi pove-
čanje števila članov po-
slovodnega odbora sozda.
D. M.
VOLILI BOMO
Tik pred volitvami smo. Čez te-
den dni, to je v četrtek, 11. marca,
bomo volili delovni ljudje delega-
cije v temeljnih organizacijah
združenega dela, v delovnih skup-
nostih, ki opravljajo dela skupne-
ga pomena za več tozdov, v delov-
nih skupnostih državnih organov,
družbenopolitičnih organizacij in
društev, aktivne vojaške osebe in
civilne osebe v oboroženih silah
SFRJ, v skupnostih obrtnikov, v
skupnostih delovnih ljudi, ki z
osebnim delom samostojno kot
poklic opravljajo umetniško ali
drugo kulturno dejavnost. V nede-
ljo, 14. marca, pa bomo delovni
ljudje in občani volili delegacije v
krajevnih skupnostih ter glasovali
o izvolitvi delegatov v družbeno-
političnih zborih občinskih skup-
ščin. Istega dne bodo volili delega-
cije tudi delovni ljudje - kmetje.
In kaj vse bomo v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela in
krajevnih skupnostih letos volili?
Volili bomo delegacije za zbore
skupščin družbenopolitičnih
skupnosti (v občinski skupščini
so to zbor združenega dela, zbor
krajevnih skupnosti in družbeno-
politični zbor) ter v skupščine sa-
moupravnih interesnih skupnosti.
Za slednje bomo volili delegacije
v tiste skupnosti, ki enakopravno
odločajo s pristojnimi zbori skup-
ščin družbenopolitičnih skupno-
sti. Te pa so SIS na področju vzgo-
je in izobraževanja, raziskovalne
dejavnosti, kulture, zdravstva in
tiste samoupravne interesne
skupnosti, ki delujejo na področju
socialnega varstva.
Nekatera pojasnila v zvezi z voli-
tvami objavljamo na 3. strani.
svet osmih občin
DINAR ZA DOMOV
Meso tudi letos uganka
Osrednja tema četrtkove
seje sveta občin celjskega
območja je bila gotovo
obravnava družbenega do-
govora o združevanju sred-
stev temeljnih organizacij
združenega dela po domicil-
nem načelu. Ta dogovor na-
mreč predvideva, da naj bi
se sredstva, ki jih izločajo v
temeljnih organizacijah za
zadovoljevanje nekaterih po-
treb delovnih ljudi in obča-
nov, prelivala v tiste občine
oziroma krajevne skupnosti,
kjer delavci stanujejo.
Razprava je pokazala, da
so načelne opredelitve do
družbenega dogovora pozi-
tivne, da pa je v samem bese-
dilu še želo veliko odprtih
vprašanj, kot na primer
vprašanje usklajevanja sto-
penj, vprašanja, ali so lahko
programi krajevnih skupno-
sti realna osnova za izk)čanje
določenega dela sredstev,
vprašanja tehnike zajemanja
in obračunavanja in seveda v
kolikšnem času je realno
mogoče preiti na uresničeva-
nje družbenega dogovora.
Sprejem družbenega dogo-
vora namreč zahteva velike
posege v obstoječe plane in
seveda tudi njihovo finanč-
no prevrednotenje.
Za razčiščevanje teh vpra-
šanj in pripravo tega predlo-
ga je bila oblikovana poseb-
na komisija, ki mora v roku
14 dni pripraviti osnovna
izhodišča. Nedvomno pa je,
da že sama pripravljenost
realizirati tak dogovor kaže
na to, da so začele občine re-
gijo vse bolj sprejemati kot
živ gospodarski, samouprav-
ni in politični mehanizem,
vtkan v naše vsakdanje živ-
ljenje.
Živahna razprava je sledila
tudi informaciji o pokriva-
nju izgub v mesni industriji.
Občine celjske regije so
uspele zagotoviti pokritje ra-
zlike v ceni za leto 1981, ven-
dar ostaja vprašanje pereče
ali za kanček bolj zaskrblju-
joče tudi v letu 1982, saj z
nobenimi oblikami ni mogo-
če vsaj v tem trenutku pokri-
vati razlik v ceni, ki se giblje-
jo že okoli 22 din pri kilogra-
rrtu žive teže svinjskega
mesa.
Na seji so govorili še o sa-
moupravnem sporazumu o
izvajanju davčne politike v
letu 1982 ter razrešili dolžno-
sti sekretarja sveta občin to-
variša Vlada Crešnika, ki je
odšel na novo delovno dolž-
nost, na njegovo mesto pa
imenovali tovariša Ludvika
Mastnaka, dosedanjega
predsednika izvršnega sveta
skupščine občine Šentjur.
B.R.
DELOVNO
SLAVJE
INŽENIRCEV
7. marca pred 39 leti je
bila ustanovljena inženir-
ska enota v sestavu JLA.
Rojstni dan inženirskih
enot je vezan s četrto so-
vražno ofenzivo pri Nere-
tvi, kjer so najprej most po-
rušili, nato pa po odločitvi
vrhovnega komandanta Ti-
ta zgradili novega, da so
lahko preko njega zagoto-
vili prehod za 4000 ranjen-
cev.
Inženirci so bili uspešni
med vojno in tudi po vojni.
Vsako leto svoje teoretično
znanje, pridobljeno v kabi-
netih, prenašajo za nekaj
mesecev na teren, kjer gra-
dijo ceste, mostove, vodo-
vode, elektrifikacijo... O
inženircih v enoti Sava Ne-
škoviča pišemo na 7. strani.
T. VRABL
OGROŽENIALI
RAZVAJENI?
Najnovejše motnje pri
preskrbi z bencinom in
naftnimi derivati so malo-
koga presenetile. Januarja
je bilo rečeno, da primanj-
kuje deviz, februarja pa, da
ni dinarjev.
Presenetila pe je vest, ki
je prišla »z vrha«, da do po-
manjkanja tokrat ne bi
smelo priti. Pred dnevi so
odgovorni v zveznem sekre-
tariatu za tržišče in splošne
gospodarske zadeve izjavi-
li, da je bilo nafte v državi
ves čas dovolj, da pa je rafi-
nerije niso hotele dobav-
ljati.
Nihče jih zaradi tega ni
poklical na odgovornost!
Odgovorni so jim blago po-
nudili celo iz zveznih bla-
govnih rezerv, predelovalci
pa je niso hoteli prevzeti.
Vzrok za to ni neznan, saj se
je že pred kratkim govorilo
o novih (seveda višjih) ce-
nah in rafinerije so - čakale.
Dobavo so odlašale, čeprav
so jim odgovorni organi ob-
ljubljali retroaktivno kom-
penzacijo za že dobavljeno
blago zaradi izgub pri ne-
realnem tečaju dolarja.
Res je sicer, da so predelo-
valci nafte in naftnih deri-
vatov lani in predlani
ustvarili velike izgube,
predvsem zaradi tečajnih
razlik in obremenitev s
kratkoročnimi tujimi kre-
diti. Razumljivo je, da ne bi
bilo pravično niti možno,
da sami krijejo vse te izgu-
be, saj so samo v prvih de-
vetih mesecih 1. 1980 znaša-
le 13 mird. din. Oktobrsko
povečanje cen za 20,3% rafi-
nerijam ni veliko koristilo.
Sredstva so namenili za po-
kritje razlik med realnimi
in »uzakonjenimi" cenami
dolarja. Tudi s sedanjim po-
večanjem cen za 13,9% ne
bodo mogli rešiti vseh pro-
blemov, zato pa jim morata
priskočiti na pomoč država
in družba v celoti. •
Kljub vsemu pa ostaja
vprašanje, kdaj se bo ta del
našega delavskega razreda
tudi sam resneje zavzel za
boljšo subjektivno organi-
ziranost, za večjo produk-
tivnost dela in za celovitej-
še izkoriščanje zmogljivo-
sti, torej za to, da sam poi-
šče notranje rezerve, ne pa
da vsak svoj račun izstavlja
družbi, državi in ostalemu
delu gospodarstva.
Dejstvo je namreč, da so
vsi ti kolektivi, kot tudi
elektrogospodarstvo, kljub
velikim izgubam, še vedno
med prvimi na »rang Usti*
tako po višini OD, kot tudi
po višini sredstev, ki jih iz-
dvajajo za skupno porabo
in po številnih drugih po-
dobnih stroških v svojo ko-
rist.
Nikakor se torej nočejo
odreči vlogi bolj razvajene-
ga kot pa ogroženega otro-
ka, ki nenehno zahteva no-
va popuščanja. Enkrat bi
morali temu narediti konec,
saj se tudi druge panoge ne
otepajo z izgubami, težava-
mi in prekomerno zadolže-
nostjo izključno po lastni
krivdi, a jih v imenu stabili-
zacije v dobršnem delu sa-
mi rešujejo s precejšnjim
zategovanjem lastnega
pasu.
BORBA
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
SLOVENSKE
KONJICE:
PRIPRAVLJENI
NA
KONFERENCO
Priprave na prograrn-
sko-volilno konferenco
Občinske konference ZK
Slovenske Konjice so
zaključene. Pričele so se
že v preteklem letu s po-
stopkom kadrovanja za
organe Občinske konfe-
rence. Razprave o predvi-
denih kandidatih so zak-
ljučene, prav tako o poro-
čilu o delu v preteklem
obdobju in programskih
usmeritvah.
O vsem tem bodo spre-
govorili tudi na današnji
programsko volilni kon-
ferenci, na kateri bodo
izvolili tudi delegate za 9.
kongres ZKS in 12. kon-
gres ZKJ. Osnutek poro-
čila o delu med obema
kongresoma pa so v obči-
ni že obravnavali v vseh
osnovnih organizacijah in
v Občinski konferenci
ZK.
MBP
m oz irski komunisti

Za predsednika O K ZKS so izvolili Antona Boršnaka
Na sobotni programsko
volilni konferenci občinske
organizacije Zveze komuni-
stov v Mozirju so za pred-
sednika občinske konferen-
ce izvolili Antona Boršna-
ka, rojenega leta 1942, ki je
vodja Glinovega tozda
Stavbno pohištvo, za sekre-
tarja pa Bogomirja Straška,
rojenega leta 1946, ki je bil
do sedaj zaposlen kot vodja
tozda Kovinarstvo v Ljub-
nem ob Savinji.
Občinska konferenca bo
odslej štela 27 članov. Na
programsko volilni konfe-
renci, ki je bila v Nazarju, so
izvolili tudi štiri delegate za
deveti kongres z;veze komu-
nistov Slovenije. Udeležili se
ga bodo Franc Marovt iz toz-
da Kovinarstvo na Ljubnem,
Lojze Plaznik, direktor
Zgornje savinjske kmetijske
zadruge, Jože Rakun, dose-
danji sekretar OK ZKS ter
Vida Stiglic, profesorica ke-
mije na osnovni šoli v Ljub-
nem ob Savinji.
•
Uvodoma pa so na konfe-
renci podali poročilo o delo-
vanju občinske organizacije
Zveze komunistov v prete-
klem obdobju. Tako so pou-
darili, da je ZK v preteklem
letu delovala v bolj zaostre-
nih družbenoekonomskih
razmerah. Problemi zagotav-
ljanja surovin, repromateria-
la in nadomestnih delov so
bili pogost pojav, kar je ime-
lo za posledice izpade v pro-
izvodnji. Še vedno so se v
mozirski občini srečevali z
zelo širokihn obsegom nedo-
končanih naložb,-ki niso pra-
vočasno dajale pričakovanih
rezultatov. Opredelitev za
izvoz pa je bila sprejeta bolj
po sili razmer zaradi potreb
po devizah, kot pa dejanska
nujnost in podlaga raz-
vojnim usmeritvam. Po-
m.embno pa je dejstvo, da so
se razmere v nekaterih toz-
dih, ki so v preteklem ob-
dobju poslovali na robu do-
nosnosti, izboljšale. To še
zlasti velja za gozdarstvo in
Gorenje mali gospodinjski
aparati), še naprej pa je kri-
tična izguba v Glinovem toz-
du Iverna. Izguba se tu še
povečuje in prizadevanja za
sanacijo ne kažejo ustreznih
rezultatov. Težaven je tudi
položaj v komunalni dejav-
nosti. Poudarili so tudi to, da
je imel velik vpliv na uresni-
čevanje programske usmeri-
tve v lanskem letu obisk de-
lovne skupine CK ZKS v za-
četku julija lansko leto.
V razpravi so največ besed
namenili težavnemu položa-
ju v Glino vi temeljni organi-
zaciji Iverna, sedanjem polo-
žaju in o nalogah v kmetij-
stvu ter o splošni ljudski
obrambi in družbeni samo-
zaščiti. Ob koncu so sprejeli
še programsko usmeritev za
prihodnje obdobje.
JANEZ VEDENIK
ZSM SRBIJE
LASTNICA 25
LUKSUZNIH
AVTOMOBILOV
Mladinska vodstva v Srbiji
razpolagajo s 25 avtomobili, ki
so v glavnem luksuzni. Najdraž-
ji in prav gotovo najbolj udoben
Oper commodore (stane nad
700.000 din}, je last RK ZSM Sr-
bije. Kupili so ga lani, da bi ga
vključili v »vozni park« repu-
bliških mladinskih funkcionar-
jev, v katerem so sicer Fiat i 132,
Lade 1600 in skromni »fičkoti".
RK ZSM Srbije pa je v enajstih
mesecih lanskega leta primanj-
kovalo nad 12 mio. din. Da bi
nekako ^-izplavali«, so si morali
sposoditi nekaj milijonov din
od delovnih akcij.
POLITIKA
celjski komunisti

Predsednik D, Burnik, sekretar A, lic
»Obsežne priprave na pro-
gramsko volilno konferenco
- priprave so potekale več
kot dva meseca - so nov do-
kaz, da se z vso celovitostjo
uresničuje organizacijsko
politična preobrazba zveze
komunistov v občini Celje,«
je v uvodnem referatu dejal
predsednik občinske konfe-
rence ZKS Celje Edi Stepiš-
nik, ko je ocenjeval družbe-
nopolitične, samoupravne in
družbenoekonomske razme-
re v,občini Celje na program-
sko-volilni konferenci celj-
skih komunistov.
Komunisti celjske občine
so ocenili; da je gospodar-
stvo celjske občine kljub
zaostrenim pogojem doseglo
relativno ugodne rezultate,
kar še posebej velja za tiste
delovne organizacije, ki so v
načrtih občine opredeljeni
kot nosilci razvoja. S tem pa
se v teh sredinah krepi za-
vest o tem, da postaja Celje
\'italnejše industrijsko sredi-
šče v SR Sloveniji, to pa je
nedvomno spodbuda še
smelejšemu načrtovanju ti-
stih programov, ki bodo bi-
stveno doprinesli k strokov-
nemu, kadrovskemu in te-
hnološkemu prestrukturira-
nju celjskega gospodarstva.
Prestrukturiranje pa ko-
munisti Celja neločljivo po-
vezujejo s povezovanjem in
odpiranjem gospodarstva v
jugoslovanski in svetovni
prostor. Ce je bila to pred leti
le želja, so danes že prisotni
merljivi rezultati, saj cela
vrsta OZD bistveno prispeva
k razvojnim programom
drugih republik in v svet, pa
tudi posegi v zagotavljanje
ne zgolj proizvodnih temveč
tudi ekoloških pogojev dela
in življenja v Celju niso zane-
marljivi.
Nedvomno je konferenca
potrdila pravilno vsebinsko
naravnanost celjskih komu-
nistov zlasti v tistem delu, ko
je ocenila in začrtala smerni-
ce prihodnjih »ofenziv« na
področju gospodarstva in
družbenih dejavnosti. Manj
bi to ugotovitev - sledeč raz-
pravi - lahko dali vsem vpra-
šanjem akcijske in idejne na-
ravnanosti komunistov, no-
tranjega partijskega življenja
in neposrednega dogovora
za akcijo komunistov, saj je
šele zaključna beseda sekre-
tarja Aleša lica ponovno
opozorila, da je nadaljnja
krepitev razredne in idejne
vloge zveze komunistov in
zaostrovanje kriterijev za
sprejem, v ZK tista stalnica,
ki jo moramo nenehno upo-
števati.
Programsko-volilna kon-
ferenca je izvolila ing. Duša-
na Burnika za predsednika
občinske konference ZK Ce-
lje, Aleša lica za sekretarja,
izvršni sekretarji pa bodo v
prihodnjem obdobju Ivo Po-
točnik, Srečko Pratnemer in
Franc Pusar.
Delegati so izvolili tudi
nov sestav občinske konfe-
rence ZK Celje, komiteje in
potrdili delegate- Celja za
kongres ZKS.
B.R.
ZELENI VLAK UPANJA ALI
ZAVISTI?
O zeleni barvi obstajata vsaj dve pojmovni razlagi.
Po eni naj bi bila to barva upanja, po drugi razlagi pa
naj bi zelena barva pomenila tudi zavist. No, kakorkoli
že, v primeru zelenega vlaka, ki so ga uvedli naši
železničarji tudi in predvsem v splošni ihti zaradi var-
čevanja pri naftnem gorivu, pa na našem območju
začetno postajo zelenega poslovnega vlaka podaljški
do Titovega Velenja, veljata lahko kar obe razlagi.
Prva je seveda povezana z upanjem, da bo ves ve-
soljni poslovni narod iz celjskega in velenjskega ob-
močja navalil na potovanja z zelenim vlakom do slo-
venske prestolnice. Pa ni bilo čisto tako, razen menda
na prvi, zastonjkarski predstavitveni vožnji.
Posebna zgodba tudi je, da so se najmanjši otroci,
tisti, ki še ne hodijo v »tapravo šolo« v celjski Plavi
laguni, poleg katere vozi velenjski zelenec, lep čas
zabavali s štetjem dveh ali treh potnikov...
S pojmovanjem zelene barve v smislu zavisti pa se
sedaj menda na veliko ukvarjajo na celjskem in velenj-
skem območju vsi tisti, ki so obljubljali potnike, pa
sedaj trepečejo zaradi predvidene ukinitve zelenega
vlaka z izhodiščno postajo v Titovem Velenju.
Menda se je od prejšnjega tedna, odkar so prazen
zeleni vlak obdelali na ljubljanski televiziji, število
potnikov povzpelo že na poprečje blizu dvajset ljudi.
Se zadnji menda pa se nanaša prav na te dni, ko v
Ljubljani nekateri pripravljajo pritožbo k predviderii
(neuradno!) ukinitvi zelenega vlaka z začetno postajo V
Titovem Velenju.
In končno! Kakorkoli obračamo obe pojmovanji o
zeleni barvi in o praznem zelenem vlaku, ki vozi po
Celjskem, pa se vendar ne moremo iznebiti vtisa, da
naši poslovneži še zmeraj raje uporabljajo službena ali
osebna vozila na drag bencin in kilometrinsld^abra-
čun.
Edino to ne vemo, ali zaradi avtoštopark ali zaradi
trojanskih krofov!
MITJA UMNIK
V DEKORU JIH JE ZEBLO
V temeljni organizaciji Dekor Kozje, ki sodi v organi-
zacijo združenega dela Steklarna Boris Kidrič v Roga-
ški Slatini, so delavci pred dnevi prekinili delo zato,
ker jih je zeblo. Petrol namreč ni dobavil kurilnega olja
za ogrevanje prostorov takoj po tistem, ko so v Dekoru
potožili, da jim ga je zmanjkalo. Delavci seveda zaradi
mraza niso mogli delati in so se odpeljali domov. Huda
kri pa se jim je polegla takoj zatem, ko je Petrol pripe-
ljal kurilno olje in v Dekoru so zagotovili, da bodo
nadomestili izpad proizvodnje s sobotnim delom.
Čeprav je vzrok, zaradi katerega so delavci v Dekoru
prekinili delo, pravzaprav nenavaden, pa vendarle
kaže na resno situacijo pri oskrbi s kurilnim oljem.
Med drugim pa je mogoče iz njega izluščiti resno opo-
zorilo porabnikom tega kuriva, naj ne odlašajo do zad-
njega z naročili in naj si v dogovoru s Petrolom pravo-
časno oskrbijo vsaj minimalno količino kurilnega olja.
Kajti sicer se zna zgoditi, da jih bo zeblo še kje...
DS
i¥0 msič
Uradno je Ivo Robič
odšel v pokoj. Človek, kot
je Ivo, pa le zmigne z roko
ter pripomni, da to še ne
pomeni, da je konec nje-
govega dela. In kdor Iva
pozna, ta ve, da je temu
res tako.
Ivo se je rodil v Loki pri
Zusmu, pa vendarle je v
teh letih postal Savinjčan
z dušo in telesom. Savinj-
čan v dobrem pomenu
besede - kajti v prvi vrsti
je Ivo človek, ki se je ve-
dno skušal boriti za do-
bro vsega slovenskega
naroda. Avgusta 1944. le-
ta je odšel v partizane in
se vključil v Kozjanski
odred. Tam je bil vse do
osvoboditve in že takrat
se je zadrževal v nekate-
rih krajih Savinjske doli-
ne. Po osvoboditvi je
opravljal številne funkci-
je. Bil je tajnik občinske-
ga ljudskega odbora Ža-
lec, načelnik oddelka za
splošne zadeve in uprav-
nik Zdravstvenega doma
v Žalcu. Dolgo vrsto let je
bil sekretar OK SZDL,
nazadnje pa nekaj let
predsednik občinske
konference Socialistične
zveze.
Ivo je človek, ki ima rad
ljudi. Rad je med njimi.
Vedno in ob vsaki uri.
Ničkolikokrat smo ga
lahko v enem dnevu sre-
čali v treh različnih kon-
cih prelepe Savinjske do-
line. Vsepovsod so ga lju-
dje imeli za svojega in mu
zaupali tudi stvari, ki se
jih nekaterim funkcionar-
jem nekako niso upali.
Kajti, če kdo, potem jih je
znal Ivo potolažiti, jim
vliti zaupanje v njihovo
delo ter načrte. Poznam
ga in vem, da ni imel rad
množice sestankov, kjer
so se problemi reševali le
na papirju. Toda tudi to je
bil del njegovega dela in
skušal ga je vestno oprav-
ljati. Spominjam se nešte-
tih srečanj s preprostimi
ljudmi pod Goro Oljko,
na Ponikvi, v Pirešici,
pod Dobrovljami in Mr-
zlico. S temi preprostimi
ljudmi se Ivo najraje dru-
ži. Mnogokrat tudi pozno
v noč. Eden izmed tistih
funkcionarjev je bil, ki
mu je bil delovni čas zad-
nja stvar na'svetu.
Ivo bo še naprej priso-
ten vsepovsod. $e naprej
ga bodo radi medse spre-
jemali vsi, ki spoštujejo
ljudi, kot je Ivo.
JANEZ VEDENIK
modernizacija bolnišnice

Za opremo iz samoprispevka?
Modernizacijo bolnišnice
v Celju so že pri pripravi
idejnega programa in glav-
nega projekta razdelili na 10
etap. Sedaj se zaključuje če-
trta - izgradnja osrednjega
objekta v obliki skeleta in
celovita razrešitev energeti-
ke znotraj bolniškega kom-
pleksa. Pred njo je bila zgra-
jena bolniška pralnica, to-
plarna in opravljena so bila
pripravljalna dela za izgrad-
njo osrednjega bolniškega
objekta.
Nov osrednji objekt bo
predvidoma pokrit v drugi
polovici tega leta, prav tako
bosta takrat izgotovljeni obe
transformatorski postaji z
agregati. Vrednost te etape
izgradnje je bila leta 1979
ocenjena na 330 milijonov
dinarjev, zdaj pa ocenjujejo,
da bo zanjo treba odšteti 420
do 450 milijonov dinarjev.
Samo sredstva, ki jih občine
celjskega območja zberejo
po družbenem dogovoru, ni-
so zadoščala, s posojili
Splošne barike Celje in Tito-
vo Velenje v višini 100 mili-
jonov, pa je bilo mogoče z
deli nadaljevati. Zelja in po-
treba, da bi se čimprej uspo-
sobil vsaj del zgrajenega ske-
leta za uporabo je močna, za-
to je tudi obveznost izpolnje-
vanja družbenega dogovora,
po katerem združujemo 0,9
odstotka od bruto osebnih
dohodkov, za vse občine
enaka. V vseh občinah smo
se odločili, da je moderniza-
cija bolnišnice v Celju pre-
dnostna naloga, torej je izva-
janje družbenega dogovora
obveza, ki jo moramo izpol-
njevati - pa čeprav tudi z
ugotavljanjem politične od-
govornosti posameznikov,
kot je stališče Izvršilnega od-
bora sklada za modernizaci-
jo bolnišnice.
V naslednji etapi izgradnje
je predvidena dograditev de-
la specialističnih ambulant.
Ce bodo sredstva redno do-
tekala, bo prvi del prostorov
za specialistične ambulante
usposobljen za delo leta
1984. Seveda pa sami prosto
ri ne pomenijo kaj dosti. P"
trebna je tudi ustrezna meo-'
cinska oprema. Izvršilni
bor sklada za modernizacij'
zato vsako leto izloča 10 o®
stotkov sredstev za obnavlja
nje obstoječega, predvsem
pa za nabavo nove medici"
ske opreme, ki jo bodo up^
rabljali v modernizirani bo-
nišnici. Ker ta sredstva
zagotavljajo zadostne opi^
me, se bodo tudi občani O
Ija na referendumu odloča*'
če bodo del sredstev iz sam"
prispevka namenili za opi^
mo bolnišnice.
Tudi dela pri modernizact
ji že obstoječega niso zan^
marili. Tako je tik pred
ritvijo intenzivna terapija J*
kirurgiji, še pred njo pa seCj
iz neprimernih prostorov'
Novem Celju preselil v Cev
v obnovljeno stavbo na
snikovi 1 oddelek za derif^
tovenerologijo.
MILENA B. POKI^I^
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
KDAJ. KJE IN KAKO BOMO VOLILI
V zvezi s pripravami na
volitve, ki bodo 11. marca
v združenem delu in 14.
marca v krajevnih skup-
nostih, je bilo na občin-
ske in republiško volilno
komisijo naslovljenih ne-
kaj vprašanj, ki zadevajo
širši krog ljudi. Nekaj teh
pojasnil objavljamo tudi
v našem listu.
KAKO VOLIJO
KMETIJE
Kot kmetje volijo samo
osebe, stare nad 15 let, ki
se ukvarjajo s kmetij-
stvom, pa niso v delov-
nem razmerju v tozdu ali
delovni skupnosti. Kmet-
je, ki so v delovnem ra-
zmerju, volijo delegate
samo v tozdu ali delovni
skupnosti.
Delovni ljudje - kmet-
je, ki trajneje združujejo
svoje delo in sredstva ali
na druge načine trajneje
sodelujejo z organizacija-
mi združenega dela^ obli-
kujejo delegacije z delav-
ci v teh organizacijah. Za
trajnejše oblike sodelova-
nja z organizacijami zdru-
ženega dela se štejejo po-
leg dolgoročnih koope-
rantskih pogodb tudi na
primer kooperantske po-
godbe, ki so sklenjene na
krajši rok, pa se stalno
obnavljajo, ali pa druge
trajne oblike poslovnega
sodelovanja.
KAKO VOLIJO
UČENCI SREDNJIH
ŠOL IN ŠTUDENTI
Učenci srednjih šol in
študenti, starejši od 18
let, volijo v vzgojnoizo-
braževalnih organizacijah
poleg delegacije za druž-
benopolitično skupnost
(zbor združenega dela) le
še delegacijo za samou-
pravno interesno skup-
nost vzgoje in izobraževa-
nja, v krajevni skupnosti
pa delegacije za vse inte-
resne skupnosti. Tisti
učenci . srednjih šol, ki
opravljajo pretežni del le-
ta praktično delo z zdru-
ževanjem dela v tozdu, pa
imajo - ne glede na sta-
rost - volilno pravico v tej
temeljni organizaciji in
ne volijo delegatov na
šoli.
KAKO VOLIJO
OBRTNIKI
Tudi obrtniki volijo
svoje delegacije, poprej
pa morajo oblikovati po-
sebno skupnost za volitve
delegacije. Taka skup-
nost se oblikuje na pobu-
do občinske skupščine s
samoupravnim sporazu-
mom. Ce samoupravni
sporazum ni sklenjen, se
oblikuje skupnost na na-
čin, kot to določi občin-
ska skupščina. V zvezi z
volitvami delegacij obrt-
nikov velja še povedati,
da volijo delegacije sku-
paj z njimi tudi delavci, ki
so pri njih zaposleni.
Udeležba delovnih lju-
di, ki so nosilci tako ime-
novane popoldanske obr-
ti, pa je v oblikovanju in
volitvah delegacij odvi-
sna od tega, ali so ti de-
jovni ljudje hkrati tudi v
delovnem razmerju, ali
ne. Ce niso v delovnem
razmerju, obrt pa oprav-
ljajo v obsegu, kot ga do-
ločajo občinski predpisi,
volijo delegacije v skup-
nostih obrtnikov.
KAKO VOLIJO
DELAVCI V
DISLOCIRANIH
OBRATIH
Za volitve delegacij v
dislociranem obratu mo-
ra delavski svet temeljne
organizacije združenega
dela, ki ima dislociran
obrat, imenovati posebno
volilno komisijo. Ce gre
za obrat, v katerem je na-
rava dela trajna, bodo de-
lovni ljudje volili tudi
svojo delegacijo. Ce pa
gre za začasno delovišče
(gradbišče, montažna de-
la) ne bodo volili svoje de-
legacije, lahko pa bodo
imeli svoje volišče.
KATERE SO
NALOGE VOLILNIH
KOMISIJ
V vseh temeljnih orga-
nizacijah združenega de-
la, delovnih skupnostih
in krajevnih skupnostih
so že imenovane volilne
komisije. Njihove naloge
so, da opravljajo tehnično
delo v zvezi z volitvami,
ugotavljajo, ali je kandi-
datna lista za volitve čla-
nov delegacije sestavlje-
na v skladu z zakonom,
imenujejo volilne odbore
na voliščih, ugotavljajo
izid glasovanja na volišču
in opravljajo še nekatere
druge naloge. Volilne ko-
misije v temeljnih samou-
pravnih organizacijah
oziroma skupnostih raz-
glasijo sprejeto kandidat-
no listo skupaj s svojo
ugotovitvijo, da je lista v
skladu z zakonom. Kan-
didatno listo morajo obja-
viti najmanj 5 dni pred
dnevom volitev.
KAKO BOMO
GLASOVALI O
ČLANIH DELEGACIJ
ZA SKUPŠČINE SIS
Temeljna samoupravna
organizacija oziroma
skupnost sama določi v
svojem statutu način gla-
sovanja o kandidatih za
člane delegacij za delegi-
ranje v skupščine SIS. S
statutom določi, ali bo te-
klo glasovanje z obkrože-
vanjem zaporedne števil-
ke pred imenom kandida-
ta, ki ga želimo voliti, ali
pa tako, da bomo glasova-
li za kandidatno listo v ce-
loti. V tem primeru se ob-
krožita besedi »glasujem
za« ali »glasujem proti«,
ki bosta natisnjeni na dnu
glasovnice. Seveda je tak
način možen le v prime-
ru, ko bodo oblikovane
zaprte kandidatne liste.
KATERE SO
NALOGE VOLILNIH
ODBOROV
Volilni odbori neposre-
dno vodijo glasovanje na
voliščih za volitve članov
delegacij in za glasovanje
o izvolitvi delegatov v
družbenopolitičnem zbo-
ru občinske skupščine.
Za vsako volišče se ime-
nuje poseben volilni od-
bor, ki ga sestavlja pred-
sednik in dva člana, vsak
od njih pa ima tudi svoje-
ga namestnika. Volilni
odbor predvsem skrbi za
pravilnost in tajnost gla-
sovanja.
KAKO BOMO VOLILI
DELEGATE
DRUŽBENOPOLITI-
ČNEGA
ZBORA
Na glasovnici za dele-
gate družbenopolitičnega
zbora občinske skupšči-
ne bo zapisanih toliko
kandidatov, kolikor jih je
potrebno izvoliti v druž-
benopolitični zbor. Vsak
od volilcev bo imel dve
možnosti: če se bo s pred-
lagano listo v celoti stri-
njal, bo obkrožil besedi
»glasujem za«, v nasport-
nem primeru pa bo ob-
krožil besedi »glasujem
proti«. Druga možnost pa
je, da volilec, ki je sicer
glasoval za listo, črta tiste
posamezne kandidate na
listi, s katerih izvolitvijo
se ne strinja.
KAKO BOMO
GLASOVALI
OZIROMA VOLILI
Glasovali oziroma volili
bomo na voliščih, ki jih za
temeljne samoupravne
organizacije in skupnosti
določi volilna komisija v
teh organizacijah in skup-
nostih, volišča za glasova-
nje o izvolitvi delegatov
družbenopolitičnega zbo-
ra občinske skupščine pa
določi občinska komisija.
Ta določi ludi volišča za
volitve delegacij kmetov
in obrtnikov.
Občinske volilne komi-
sije morajo še posebej
opozoriti temeljne volilne
komisije in volilne odbo-
re, naj v največji možni
meri poskrbijo za tajnost
glasovanja na voliščih.
Zato bi bilo potrebno za-
gotoviti ustrezno število
prostorov za posamezna
volišča, kjer pa to ni mo-
goče, pa najti druge
ustrezne načine in tako
poskrbeti, da ne bo krše-
na tajnost glasovanja.
ČE BOMO VOLILI
TUDI V ORGANE
UPRAVLJANJA...
Glede na pomen sploš-
nih delegatskih volitev
politično sicer ne bi bilo
primerno, da se ob teh
izvedejo še druge volitve,
npr. v organe upravljanja,
ki ne sodelujejo v skup-
ščinskem sistemu. Ce pa
bo kljub temu v posamez-
nih primerih prišlo do
istočasnih volitev v te or-
gane, jih lahko vodi volil-
ni odbor, ki sicer vodi
splošne delegatske voli-
tve, izvedejo pa se na
podlagi ločene glasov-
nice.
OKRASIMO
VOLIŠČA
Na dan volitev, 11, in
14. marca, morajo že voli-
šča izražati pomen volitev
in splošno vzdušje držav-
ljanov. Zato moramo vsa
volišča primerno urediti
in okrasiti, razobesiti za-
stave in seveda poskrbeti,
da bo lahko sleherni voli-
lec opravil svojo temeljno
državljansko pravico in
dolžnost na način, ki je
določen z zakonom to je
tajno.
Bogomil Jerman, pred-
sednik volilne komisije v
TOZD.Tehnična konfek-
cija, KONUS: »S pripra-
vami na volitve smo pri-
čeli že lani, do kandidacij-
ske konference januarja
pa smo evidentirali 30 od-
stotkov več delavcev, kot
je potrebnih kandidatov.
Pri izboru smo vključili
vse strukture zaposlenih,
tudi najmlajše in ženske
in seveda enakomerno iz
vseh treh delovnih enot.
Na volitvah bodo odprte
kandidatne liste. Članom
kolektiva, ki služijo voja-
ški rok, smo že poslali
glasovnice, kmalu bodo
pripravljeni tudi volilni
listki za vse. Imeli bomo
tri volišča. Pripravljeni
smo, za to pa smo se mo-
rali nasloniti na lastno
znanje in sposobnosti.«
PRIPRAVLJENI SMO
Franc Kapun, sekretar
KK SZDL Rimske Topli-
ce: V naši krajevni skup-
nosti bomo pripravili in
primerno okrasili šest vo-
lišč, mest, ki smo jih upo-
rabili že pri prejšnjih
volitvah in referendumu
za tretji samoprispevek.
Volišča za ožje območje
krajevne skupnosti bqdo
v pisarni krajevne skup-
nosti, prostorih kmetij-
ske zadruge in gostišču
Lovec v Smarjeti, za širše
območje pa v zaselkih
Lokavec, Lažiše in Lože.
' Dobro smo izbrali člane
volilnih odborov, same iz-
kušene aktiviste. Upam,
da se bodo krajani odzva-
li vabilom na volitve in s
tem pokazali. svojo pri-
pravljenost in družbeno-
politično zavest.
VOLILI BODO TUDI USLUŽBENCI
JLA
Tudi v Garniziji Celje v
zadnjih tednih poleg rednega
dela potekajo temeljite pri-
prave na bližnje volitve. O tej
pomembni akciji pripovedu-
je predstavnik Garnizije Ce-
lje RADOVAN TKALEC:
»Vsi zaposleni v Garniziji
Celje (vojaške starešine in ti-
sti, ki so na civilni zaposlitvi
v JLA) bomo izbirali oz. volili
svojo delegacijo za zbor zdru-
ženega dela pri Skupščini ob-
čine Celje. Te volitve bomo
imeli 11. marca in sicer na
volišču v Domu JLA.	•
Volili bomo tudi svojo
splošno delegacijo za Samou-
pravne interesne skupnosti.«
Kako so potekale priprave
na bližnje volitve?
RADOVAN TKALEC: »Ta-
ko kot drugje smo pravoča-
sno opravili predkandidacij-
' ske zbore, speljali kandida-
cijski zbor, evidentirali kan-
didate in listo z njihovimi
imen tudi sprejeli. Kandidi-
rali smo več kandidatov, kot
jih potrebujemo.«
Udeležili se boste tudi vo-
litev 14. marca...
RADOVAN TKALEC:
•>Kot občani bomo sodelovali
na volitvah tudi 14. marca in
to za zbor krajevnih skupno-
sti in družt)enopolitični zbor
pri skupščini občine Celje.«
Pripravljate kakšne po-
sebnosti ob letošnjih voli-
tvah?
RADOVAN TKALEC: »V
sklopu letošnjih volitev bo-
nio tudi volili svoje delegate
v samoupravno-interesno
skupnost za stanovanja, ki so
v fondu JLA. V to se vključu-
jejo vsi, ki stanujejo v stano-
vanjih, ki spadajo v vojaški
stanovanjski fond. S to obli-
ko smo začeli pred dvema le-
toma, letos pa bo »predstav-
Ijena« prvič javno, saj bomo
volili na voliščih, kjer se bo
sicer volilo za zbor KS in
DPZ. To pomeni, da bo šest
volišč v celjski občini imelo
namesto dveh, tri volišča. Na
tretjem bomo volili samo mi
kot predstavniki JLA in tisti,
ki so kot civilisti pri nas v
službi. Tam, kjer imamo večji
sklop vojaških stanovanj bo-
mo tudi imeli na volišču svo-
je mesto. To pa bo v KS Cen-
ter, Otok, Dolgo polje, Med-
log, Hudinja in v Rimskih To-
plicah. Tudi za to so bili pred-
hodno opravljeni predkandi-
dacijski in kandidacijski zbo-
ri. Delegacije iz vsake KS bo-
do kasneje sestavljale samou-
pravno interesno skupnost za
stanovanja na ravni garnizije,
delegacija garnizije pa sode-
luje tudi v podobni instituciji
na nivoju Ljubljanskega ar-
madnega območja.«
Ste dobro pripravljeni na
bližnje volitve?
RADOVAN TKALEC: »Mi
nismo oddaljeni od našega
družbenopolitičnega siste-
ma. Aktivni smo na vseh po-
dročjih, zlasti pa še tako po-
membnem, kot so volitve.
Vsi bi se morali zavedati veli-
kega pomena akcije pred ka-
tero srno."
TONE VRABL
POGLED V SVET S kovlnotehno
MIROVNA ODPOSLANSTVA SO OŽIVELA
Medtem ko še naprej divja vojna med
Irakom in Iranom - kmalu bo poldrugo
leto do njenega začetka - so se zadnje
dni in tedne okrepila mirovna prizade-
vanja. Po dolgem premoru, ko so razne
mirovne misije dejansko prenehale de-
lovati, smo zdaj priče pravega pravcate-
ga razmaha dejavnosti, s katero naj bi
dosegli premirje med dvema neuvršče-
nima in islanskima državama.
V tej, najnovejši fazi mirovnih akcij,
je šel najprej na pot bivši švedski mini-
strski predsednik Olof Palme kot odpo-
slanec generalnega sekretarja OZN Ja-
vierja Pereza de Cuellarja. Po vrnitvi s
pogovorov v Bagdadu in Teheranu sicer
ni mogel sporočiti nobenih posebno do-
brih novic, obenem pa se da iz njegovih
izjav razbrati, da ne ena ne druga od
vojskujočih se strani ne zapira povsem
vrata za pogajanja o premirju.
Po večmesečni neaktivnosti se bo
zdaj, kot kaže, sestala spet skupina šti-
rih neuvrščenih zunanjih ministrov za
pomoč pri dosegi pomiritve. Tako je
vsaj konec minulega tedna predlagala
Kuba kot predsedujoča v gibanju neuvr-
ščenih. Ko to pišemo, še ni znano, ali so
predlog sprejele tudi ostale tri članice
skupine, Indija, Zambija in PLO. Pove-
dati pa je treba, da je nedelavnost te
skupine v zadnjem času sprožala kritič-
ne pripombe.
V prestolnici Saudske Arabije, Džedi
pa se bo na najvišji ravni sestal odbor
konference 40 islamskih držav, ustanov-
ljen januarja lani za posredovanje v
iransko-iraški vojni. Za zdaj je znano, da
bosta navzoča tudi pakistanski predsed-
nik Zia Ul Hak ter predsednik Gvineje
Sekou Toure. Člani te skupine so se do-
slej brez uspeha dvakrat mudili v Iraku
in Iranu.
Razen tega je še naprej slišati nepotr-
jena poročila, da za dosego premirja po-
sredujejo tudi posamične države. Tako
omenjajo Sirijo, Alžirijo, Turčijo in Ku-
vajt.
Koliko je možnosti, da bo zdaj- druga-
če kot prejšnje mesece - šlo bolje, da
bodo vojskujoči v resnici voljni sesti za
zeleno mizo in se domeniti o premirju?
Položaj na bojišču je še naprej težko
pregleden. Z drugimi besedami: za zdaj
drži predvsem to, da se je vsak poskus
ene ali druge vojske, da bi dosegla odlo-
čilno prednost in prizadejala nasprotni
strani hud poraz, končal z močnejšim
odporom napadenega in s protiofenzivo.
Zdaj kaže, da skuša iransko vodstvo po-
tisniti iraške čete z iranskega ozemlja. O
tem pričajo nove mobilizacije vojaštva,
povečani vojaški izdatki. In seveda boji
sami.
Skratka, vsaka stran skuša začeti mo-
rebitna pogajanja v kolikor se da ugo-
dnem strateškem položaju zase. Ob tem
pa ostane odprto, kako bo možno doseči
vsaj minimalni dogovor o vprašanju
meja, predvsem pa o razdelitvi vodne
poti Šat - el - Arab, srčike spora med
obema državama.
Ker je vrh neuvrščenih držav sklican
za september v iraškem glavnem mestu
Bagdadu, je razumljivo, da bo na stop-
njo uspešnosti tega srečanja neuvršče-
nih močno vplivalo dejstvo, ali bo tedaj
še vojna ali pa bo že premirje.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
velenjsko gorenje v škripcih
PREMALO DEVIZ ZA IZVOZNIKE
Rešitev je še v preusmeritvi in novih programih
Kako, in še posebej, kako
hitro bo gigant bele tehnike
in elektronike GORENJE iz
Titovega Velenja krenil po
novih poteh, je seveda danes
še težko prerokovati. Zagate,
v katerih se je SOZD Gore-
nje znašla predvsem zaradi
izredno velikih izgub v TGO
Velenje in še posebej v svo-
jem nemškem Kortingu, so
se kazale že nekaj časa in
opozarjale. Vedno pa so se
našle nekakšne zaplate, s ka-
terimi se je za silo še dalo
krpati pokajoče šive repro-
dukcijskih verig, tako zno-
traj vse sestavljene organiza-
cije združenega dela kot v
nekaterih posameznih te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela.
Zadnje čase so jasneje izra-
ženi očitki, češ da Gorenje
znotraj svoje SOZD ni znalo
ali moglo oblikovati takšne
uspešne poslovne in nalož-
bene politike, s katero bi
uspešneje tudi kot izredno
veliki izvozniki lažje premo-
ščali težave okrog skoraj
akutne slabe oskrbe z repro-
dukcijskimi materiali, suro-
vinami in še čem.
Gigant Gorenje se je rodil
v drugačnih časih in pred-
vsem zelo drugačnih gospo-
darskih razmerah tako doma
kot na tujem. O tem ne kaže
izgubljati besed, več energije
kaže porabiti pri iskanju naj-
hitrejših poti iz sedanjih za-
motanih zagat.
Da je prihodnosti v načr-
tih, ki vsebujejo več znanja,
danes že ni več nobena po-
sebna pogruntavščina in še
zdaleč ne velja samo za ve-
lenjski gigant. Resnici na lju-
bo pa je treba tudi priznati,
da v Gorenju nikoli niso za-
nemarjali področja znanja,
sedaj »ko so po bitki spet vsi
generali pametni«, pa je se-
veda dosti bolj otipljivo
vprašanje, če sta vsa energija
in znanje bila tudi v pravo
smer delovanja naravnana in
usmerjena.
SPOMINI NA
PRETEKLOST NISO
REŠITEV
Da je Gorenje nastajalo in
se silovito razvijalo doma in
v tujini v konjunkturnih ča-
sih za belo tehniko, je jasno.
Se bolj je jasen nakup bavar-
skega Kortinga s tedanjih vi-
dikov prodora Gorenjeve
elektronike na zahodna trži-
šča, še posebej Zvezne repu-
blike Nemčije. Seveda so bili
takrat in so še danes nekate-
ri, ki so o tem nakupu govo-
rili kot o ne dovolj premišlje-
nem.
Danes obstoji vrsta mnenj,
da bi Gorenje moralo hitreje
razvijati tisti del svoje proiz-
vodnje, v katerem je vgraje-
nega manj fizičnega dela, pa
več tistega, kjer je kar največ
domačega znanja, tudi v po-
vezavi s Kortingovo tehnolo-
gijo. Pa na področju zelene-
ga programa male kmetijske
mehanizacije, roboteke, ra-
čunalništva. Ni pa malo ti-
stih, ki verjamejo, da je, ne
sicer med krivci izgub, dosti
notranjih rezerv v Gorenju
tudi zaradi podvajanja neka-
terih poslovnih funkcij, od
komerciale do razvoja.
PA VENDAR IZVRSTNI
IZVOZNI REZULTATI
Kljub vsem težavam, zlasti
izgubam, pa je velenjsko Go-
renje lani izvozilo za 3562 mi-
lijonov dinarjev na konverti-
bilne trge, kar v celoti pred-
stavlja tudi 7,5 odstotka slo-
venskega izvoza. Stopnja po-
kritja uvoza je bila v bistvu
zavidljiva, kar 164-odstotna.
Letošnji izvozni načrti Gore-
nja so prav tako veliki, pove-
čali naj bi ga na 3377 milijo-
nov dinarjev, kar je dejansko
za 16,5 odstotka več kot lani.
Pa vendar leži težišče težav
Gorenja na deviznem po-
dročju. Možnosti za uvoz re-
produkcijskega materiala so
omejene z deviznim prili-
vom, s tako imenovano zele-
no devizo.
KJE JE REŠITEV?
Za svoje devizne težave vi-
dijo v Gorenju predvsem re-
šitev v usmerjenem združe-
vanju deviz, tako da bi člani-
ce sarp.oupravne interesne
skupnosti za ekonomske
odnose s tujino (SISEOT), ki
ustvarjajo več deviz, kot jih
same potrebujejo - to so na
primer lesarji, turizem in še
kdo - združevale devize za
tiste panoge, ki bi bile v re-
publiki Sloveniji jasno opre-
deljene kot seveda po sedaj
že dokaj jasnih stabilizacij-
skih kriterijih!
V Gorenju so prepričani,
da bodo z nekaterimi novilni
ljudmi v vodstvu, predvsem
takšnimi, ki so manj obre-
menjeni z njegovim doseda-
njim razvojem - no, pa reci-
mo, da so o tem še najbolj
prepričani tisti izven Gore-
nja - predvsem pa z ureditvi-
jo statusa velikih izvoznikov.
To logično presega okvirje
Gorenja. Izvoz ostaja še na-
prej glavna oporna točka po-
slovnega prodora velenjske-
ga giganta, vendar pa je
vprašljivo ali izvažati samo
izdelke nekaterih panog in
velikih gospodarskih po-
slovnih sistemov, medtem
ko je na domačem trgu še
veliko »iznajdljivih«, ki po-
birajo dohodek lepo doma in
ne potijo krvavega potu
izvoznikov na zahtevna
evropska konvertibilna trži-
šča. Druga oporna točka na-
daljnjemu poslovnemu na-
predovanju Gorenja pa mora
postati popolnoma drugačna
oskrba z reprodukcijskim
materialom. Ker za ta mate-
rial ni več nekdanjega klasič-
nega nabavnega trga doma,
bo treba reprodukcijski ma-
terial seveda dogovarjati z
drugačnimi prijemi, sovlaga-
nji, dohodkovnimi poveza-
vami. Ce teh prijemov včasih
Gorenje pač ni rabilo, je pa
nanje zaradi novih gospodar-
skih razmer sedaj prisiljeno.
Intenzivneje bo potrebno
delati na precejšnjem preu-
smerjanju proizvodnje Gore-
nja, na prenosu proizvodnje
na manj razvita območja z
več delavci in z »zalogami«
reprodukcijskega materiala,
na čvrstejše dohodkovne po-
vezave v okviru soz^a in v
samem Velenju na nado-
mestno proizvodnjo in nove
programe. Da pa to ne bo
majhna trnova pot, je pa tudi
jasno, saj za naložbe je potre-
ben denar, uvožena oprema
in podobno. Pri vsem pa
vprašanje usode Kortinga še
visi v zraku!
MITJA UMNIK
konjiško obrtno združenje
NOVE OBUKE ZDRUZEVANJA
Z bogatega in plodnega zbora obrtnikov
Delovanje Obrtnega združenja ob-
čine Slovenske Konjice je bilo v pre-
teklih dveh letih in pol uspešno. To je
potrdil tudi zbor obrtnikov konec ja-
nuarja, na katerem so pregledali
opravljeno delo, s posebnim poudar-
kom na problemih, ki jih še niso v
celoti rešili. Na njem pa so sprejeli
tudi pomembne naloge za leto 1982,
med katerimi izstopajo ustanovitev
avtoprevozniške poslovne enote,
knjigovodskega servisa in nabavno-
prodajne zadruge. Da bodo lahko ob-
širen program uresničili, se je skup-
ščina obrtnega združenja že odločila,
da bodo člani združevali 1,5 odstotka
od davčne osnove za uresničitev pro-
grama, s tem, da najvišji plačani zne-
sek ne bo presegel 10.000 dinarjev.
Med nalogami, ki so jih dobro izpol-
nili, je sodelovanje pri oblikovanju
Družbenega plana občine, v katerega
je celovito vključen tudi plan razvoja
za področje obrti, avtoprevozništva in
gostinstva. Precejšen je bil njihov de-
lež pri reševanju problemov kreditira-
nja, pa tudi pri konkretnih predlogih
davčnih in drugih olajšav pri Dogovo-
ru o usklajevanju davčne politike v
letu 1981 oziroma Odloku o davkih ob-
čanov. Sicer pa je sodelovanje z upra-
vo za družbene prihodke stalno in jih
je ta tudi na zadnjem zboru seznanila z
nekaterimi novostmi osnutka novega
zakona o davkih občanov in novega
načina plačevanja davkov obrtnikov
in pri njih zaposlenih delavcev.
Ce ne izpostavljamo pridobitve no-
vih poslovnih prostorov, uspešnega
sodelovanja na sejmu obrti in opreme
za obrt v Celju, pa tudi sodelovanja na
športnih prireditvah, ostaja še veliko.
Pomembna so prizadevanja za povezo-
vanje samostojnega osebnega dela z
organizacijami združenega dela in za-
gotavljanja vključevanja malega go-
spodarstva in obrti v izvoz. Poleg raz-
govorov in sodelovanja z Medobčin-
sko gospodarsko zbornico, Kovinote-
hno. Ljubljansko banko in Izvršnim
svetom občine, so seznanili tudi vse
delovne organizacije in družbenopoli-
tične organizacije v občini s sezna-
mom obrtnikov in avtoprevoznikov,
da bi ti iskali storitve in usluge pred-
vsem pri obrtnikih v občini, pri ostalih
pa takrat, kadar ti ne bi mogli zadovo-
ljiti njihovih potreb. Sploh pa je poglo-
bitev kooperacijskega sodelovanja ena
izmed glavnih nalog v tem letu.
Avtoprevozniška poslovna enota,
bo rešila številne potrebe in težave
petinšestdesetih avtoprevoznikov v
občini. Pravzaprav je to edina možnost
za njihovo nadaljnje uspešno delo. Po-
leg zagotovljenega 15-dnevnega za-
konskega plačila uslug bo pomagala
avtoprevoznikom tudi pri reševanju
ostalih problemov, kot na primer pri
preskrbi z gorivom in gumami, pred-
vsem pa seveda pri pridobitvi tovora.
Letos bo zaživel tudi knjigovodski -
servis. Zagotavljal bo strokovno in
sprotno vodenje poslovnih knjig obrt-
nikom, ki bodo to želeli. Anketa, ki so
jo naredili že lani, je pokazala, da je
takih kar precej. Za nove oblike dela
pa morajo obrtniki pridobiti še prosto-
re - predvidoma v veznem delu 140- :
poslovno stanovanjskega bloka. Na
zboru obrtnikov so se odločih, da bodo
za nakup teh prostorov obrtniki pri-
spevali še dodatna sredstva.
Zbor obrtnikov je bil istočasno tudi !
temeljna kandidacijska konferenca
za delegacije samoupravnih interesnih
skupnosti in za zbor združenega dela.
Doslej je dobro delala delegacija za
zbor združenega dela, vsaj tako dobro .
ali še boljše pa bodo v bodoče morale ]
delati vse delegacije, so sklenili.
MILENA B. POKLIC
Zbor obrtnikov je bil nadvse uspešen tako po udeležbi kot po bogati in plodni
razpravi in sprejetih odločitvah.
PRVE DOBRE OCENE DELOVNE PRAKSE
Dijaki Pedagoškega šolskega centra
so pred kratkim končali delovno prak-
so, prve ocene in odzive pa smo dobili iz
organizacije združenega dela LIK Savi-
nja Celje in temeljne organizacije Lesni-
na - Bor Laško.
V LIK Savinja so se najprej seznanih z
organizacijo, poslovanjem in samo-
upravljanjem in varstvom pri delu. V
proizvodno delo so se vključili v treh
tozdih pod mentorskim vodstvom.
Opravljali so manj zahtevne in fizično
ne prenaporne delovne naloge, vendar
so dosegi enakovredne učinke popreč-
ne delovne uspešnosti starejših sodelav-
cev, članov kolektiva. Ob zaključku so
bili pohvaljeni.
Tudi dijaiki so se sami pohvedno izreizi-
li nad ra^mevanjem članov kolektiva
ter dobro pripravljenim in izbranim pro-
gramom uvajanja v delovno prakso. Me-
nili so le, da je 16 ur teoretičnega uvaja-
nja preveč, saj je mnogo bolj koristno
neposredno seznanjanje s samoupravno
prakso ob samem delu. V LIK Savinja
bodo za svoi delovni prispevek prejeli
tudi nagrado, čepi^av po pogodbi s šolo
in delovno organizacijo to ni predvide-
no. V razredni skupnosti se bodo dijaki
dogovorili, kako zaslužena sredstva po-
razdeliti in uporabiti, no, to pa je že tudi
ena od prvih praktičnih izkušenj samo-
upravljanja.
V Boru Laško sta se izmenjali dve
skupini. V Boru so se zavedali zahtevno-
sti in odgovornosti, ko so sprejeli medse
srednješolce. Tudi tu so bile ocene do-
bre. Na Pedagoškem šolskem centru so
bili zadovoljni z organizacijo proizvod-
nega dela, učenci pa s pogoji dela in
strokovnim usmerjanjem. V Boru so
pohvalili delovno vnemo praktikantov,
ki so v anketi povedali, da so se seznani-
li z celotnim delovnim procesom in da
so jih delavci lepo sprejeli. V Boru so
poprečno dosegali 84 odstotno normo,
ki jo ima delavec na posameznem delov-
nem mestu.
I. M. - M. A.
štore

Snak učinek za petkrat manj denarja
Projekt povečanja zmogljivo-
sti v Železarni Store postaja vse
bolj otipljiv. Potem, ko ga je že
v lanskem letu podprlo splošno
združenje črne in barvaste me-
talurgije mu je sedaj dal zeleno
luč tudi izvršilni odbor medob-
činske gospodarske zbornice v
Celju.
Predlagana naložba bo z rela-
tivno manjšimi sredstvi zagoto-
vila bistveno povečanje proiz-
vodnje surovega jekla, ki je v ju-
goslovanski črni metalurgiji izra-
zito deficitarna. Gre namreč za
tehnično in tehnološko dopolni-
tev že obstoječih proizvodnih na-
prav brez potrebe po novih grad-
benih objektih. Investicija bi za-
gotovila povečanje količin suro-
vega jekla od sedanjih 125.000
ton na 240.000 ton, proizvodnja
valjanih profilov pa se bo pove-
čala od 135,000 ton na 218.000
ton. Del povečane proizvodnje
bo namenjen za izvoz, vsekakor
pa je najpomembnejše, dš bo
možno zmanjšati uvoz, ki je v de-
vetih mesecih lani znašal že
150.000 ton profilov.
Po sedanjih cenah je vrednost
naložbe 1.844,308.000 din. Sred-
stva bodo poleg Železarne Store
zagotovili še SOZD Slovenske
železarne, sovlagatelji in banke,
dogovarjajo pa se tudi za tuje ko-
mercialno posojilo. Naložba mo-
ra biti končana v 30 mesecih od
podpisa osnovnih pogodb za
izvajanje naložbenih del. Surovi-
ne in reprodukcijski materiali za
povečano proizvodnjo bodo za-
gotovljeni iz domačih virov.
Povečana zmogljivost proiz-
vodnje jekla bo namenjena pred-
vsem kovaški industriji, še pose-
bej Uhiorju v Zrečah, ki izgrajuje
svoje zmogljivosti. Tako bo ob
minimalni naložbi-petkrat manj-
ši kot pri novogradnji - Slovenija
pridobila železarno za kvalitetna
plemenita in legirana jekla. Za
Železarno Store pa to pomeni tu-
di premik v višji kvalitetni razred
proizvajalcev jekla.
b.b
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
Do 15. marca je rok za vpis v
srednje, višje in visoko izobraževa-
nje. Informativni dnevi bodo od
4.-6. marca.
Informativni dan bodo organizi-
rale vse srednje šole v četrtek, 4.
marca; kandidati za izobraževanje
ob delu ali iz dela pa bodo na
ustreznih šolah imeli informativni
dan v soboto 6. marca. Kandidati
morajo izpolniti samo eno prijavo
za vpis v 1. letnik. Učenci osnovnih
šol naj oddajo prijave na osnovni
šoli, ki jo obiskujejo. Na srednjih
šolah bodo že po 15. marcu prvič
obravnavali prijave. Ce bo prijav-
ljenih kandidatov bistveno več, kot
je bilo z razpisom predvidenih
mest, bodo srednje šole o tem takoj
obvestile prijavljene kandidate ter
jim svetovale in pomagale pri
vključitvi v ustreznejši program.
Med 15. in 25. marcem (do tega da-
tuma bodo srednje šole sprejemale
prijave za vpis) bodo imeli kandi-
dati možnost, da se posvetujejo gle-
de ustreznosti svoje odločitve,
dvignejo prijavo in jo še v razpi-
snem roku vložijo na drugi šoli, ne
glede na to, koliko je tam prijavlje-
nih kandidatov. Po 25. marcu bodo
na srednjih šolah ponovno obrav-
navali prijave. Po tem roku se bo
možno usmeriti le še na tiste šole,
ki bodo imele prosta mesta za vpis.
Ce se s preusmerjanjem in svetova-
njem število prijavljenih kandida-
tov ne bo zmanjšalo, bodo šole
sprejele v soglasju s pristojno izo-
braževalno skupnostjo sklepe o
omejitvi vpisa in določili merila in
postopek za izbiro kandidatov. S
tem bodo seznanile kandidate do 1.
junija. V času do 10. junija bodo
šole ugotavljale, ali kandidati
ustrezajo in jih bodo do tega roka
obvestile. Kandidati, ki ne bodo iz-
polnjevali pogojev za vpis in se želi-
jo preusmeriti, se bodo s pomočjo
srednje šole in službe za poklicno
svetovanje skupnosti za zaposlova-
nje lahko preusmerili v srednje šo-
le. Te bodo sprejemale prijave do
31. avgusta. To velja le za šole, ki ne
bodo imele dovolj kandidatov, o
tem pa bodo javnost obvestile v ju-
liju.
VPISNA MESTA V MREŽI
ŠOL NA CELJSKEM
Tehniški šolski center Celje: V
kovinarsko predelovalno usmeri-
tev se bo lahko vpisalo 300 učencev
v srednji program (kovinarstvo in
strojništvo) ter 30 v skrajšani pro-
gram (obdelava kovin in upravlja-
nje strojev). Odrasli se bodo lahko
vpisali v en oddelek (30) srednjega
in v en oddelek (30) skrajšanega
programa."
Za kemijsko usmeritev je 90 vpi-
snih mest za srednji program (ke-
mik) in 30 za skrajšani (pripravlja-
lec kemikalij in upravljalec kemij-
skih naprav). Tudi tu bosta dva od-
delka za odrasle: eden v skrajša-
nem programu (30) in eden v sred-
njem (30).
Za elektrotehniško usmeritev so
razpisana samo mesta za srednji
program (elektroenergetika), in si-
cer 90 za mladino in 30 za odrasle.
V	gradbeni usmeritvi je 150 vpi-
snih mest za srednji program (grad-
binec II) in 30 za skrajšani program
(gradbinec I). Za odrasle pa je en
oddelek v srednjem programu (30)
in en v nadaljevalnem (delovodja v
gradbeništvu).
V	naravoslovno matematično
usmeritev se bo lahko vpisalo 60
učencev, t.j. samo v srednji pro-
gram.
Šolski center Boris Kidrič Ce-
lje: V tekstilno tehnološki usmeri-
tvi je 30 vpisnih mest za srednji
(tekstilni mehanik) in 30 za skrajša-
ni program (pomočnik tekstilnega
mehanika); 90 mest pa je za srednji
program tekstilnega konfekcionar-
ja. Za odrasle je en oddelek (30)
skrajšanega programa in en odde-
lek (30) srednjega programa tekstil-
nega konfekcionarja.
V srednji program cestno pro-
metne usmeritve se bo lahko vpisa-
lo 30 učencev, skrajšani program
(vožnja motornih vozil) bo le za
odrasle. Vpiše se lahko 120 oseb.
V srednji program-kovinarstva in
strojništva se bo lahko vpisalo 60
učencev.
Na usmeritvi osebne storitve je
za srednji program frizerja razpisa-
nih 120 mest, za srednji program -
avtoličar pa je 60 vpisnih mest.
Kmetijski šolski center Celje -
Šentjur je razpisal 240 mest za
srednji program (kmetijec) in 60 za
skrajšani (kmetovalec-kmetovalka
gospodinja). Za odrasle je 30 vpi-
snih mest v srednjem programu.
Ekonomski šolski center Celje
razpisuje 210 mest za srednji pro-
gram - poslovno finančna dejav-
nost in 90 za isti program za odra-
sle.
Zdravstveni šolski center v Ce-
lju je razpisal 120 vpisnih mest za
srednjo usmeritev - zdravstveno
varstvo.
Pedagoški šolski center Celje
ima 150 razpisanih mest za pedago-
ško usmeritev, od tega 90 za učite-
lja (srednji program) in 60 za vzgoji-
telja predšolskih otrok (prav tako
srednji program).
Poklicna gostinska šola je v go-
stinski in turistični usmeritvi razpi-
sala dva srednja programa: kuhar-
stvo 90 mest in strežba 90 mest. Za
oba programa je tudi po en oddelek
(30) za odrasle.
Šolski center za blagovni pro-
met Celje: V okviru ekonomske
usmeritve je 210 razpisanih vpisnih
mest za srednji program (trgovska
dejavnost). Za odrasle pa je 30 mest
v srednjem in 90 v nadaljevalnem
programu.
Gimnazija Celje V srednji druž-
boslovno jezikovni program se bo
lahko vpisalo 90 učencev, v srednji
program administrativnih dejavno-
sti pa 60 učencev. V ta program se
bo lahko vpisalo tudi 30 odraslih.
Center srednjih šol Velenje - ko-
vinarsko predelovalna usmeritev:
V srednji program (kovinarstvo in
strojništvo) je razpisanih 180 m.est
za mladince in 30 za odrasle. Skraj-
šan program (obdelava kovin in
upravljanje strojev) je le za mladin-
ce (30). V nadaljevalni program
(obratni strojni tehnik) se lahko
vpiše 30 odraslih.
Na elektrotehniški usmeritvi so
trije srednji programi. V programu
elektroenergetika je 90 mest, v pro-
gramu elektronika prav tako 90 in v
programu računalništvo 60 vpisnih
mest. Za odrasle je 30 mest v sred-
njem programu elektroenergetike.
V srednji družboslovni program
se bo lahko vpisalo 60 učencev.
TOZD EKŠ Srednja kovinarska
šola Zreče. V srednji program ko-
vinarstva in strojništva se bo lahko
vpisalo 60 učencev, v skrajšani pro-
gram (obdelovanje kovin in uprav-
ljanje strojev) pa 30 mladincev.
Rudarski šolski center Velenje:
v srednji program (rudar, rudarski
tehnik) se bo lahko vpisalo 240
učencev, v skrajšani (pomočnik ru-
darja) pa 30. Za oba programa bodo
tudi oddelki za odrasle, skrajšani
trije, oddelki (90) in srednji štirje
(120).
Center za usmerjeno izobraže-
vanje Žalec: V srednji program -
kovinarstvo in strojništvo - se bo
lahko vpisalo 90 učencev, v skrajša-
ni (obdelava kovin in upravljanje
strojev) pa 30 učencev.
Šolski kovinarski in metalurški
center Štore: Za srednji program -
kovinarstvo in strojništvo - je 90
vpisnih mest, za odrasle 30, za
skrajšani program (pridobivanje in
predelava kovin) pa 30 za mladino
in 30 za odrasle. V srednji program
(metalurgija) se bo lahko vpisalo 60
mladincev in 30 odraslih. Tudi v
nadaljevalni program (obratni me-
talurški tehnik) bo en oddelek (30)
za odrasle.
Steklarska šola Rogaška Slati-
na: Za srednji program (steklar) je
razpisanih 60 mest za mladino in 30
za odrasle. V skrajšani program
(pomožni steklar) pa je prav tako 60
vpisnih mest za mladino in 30 za
odrasle.
V. V.EINSPIELER
ČRNA PIKA
Črno piko si je prislužil
Center usmerjenega izo-
braževanja Žalec z dijaki
in profesorji vred, ki so v
četrtek ob 11. uri (ne)-
spremljali predstavo Se-
stri v Slovenskem ljud-
skem gledališču .v Celju.
Dijaki IV. mladinskega
abonmaja so spravljali v
obup štiri igralke na odru
in vse ostale, ki so kakor-
koli povezani z nastaja-
njem in nastankom tega
gledališkega dela. Bilo
jim je do smeha in nesla-
nih glasnih šal tudi ko so
se na odru odvijali najtež-
ji trenutki. Nekdo si je
privoščil celo met ali strel
s priročno fračo na oder.
Ni zgrešil! Košček žice je
priletel igralki v obraz. So
bili vzgojitelji nemočni?
Menda niso ničesar videli
in slišali.
Kaj se je zgodilo tisti
dan s temi mladimi ljud-
mi je težko razumeti, še
posebej zato, ker so prišli
na predstavo o njej sezna-
njeni iz predhodnega raz-
govora v Žalcu.
*
Zvezdico si zaslužijo
krajani iz Vrha nad La-
škim, ki gradijo odsek
krajevne ceste v dolžini
kakih 800 metrov proti
Malim Grahovšam. Ker
sredstva krajevne skup-
nosti in samoprispevka
niso dovolj, so se odločili,
da bomo sami prispevali
sredstva. Zbrali so kar
180.000 (novih!) dinarjev,
nato pa skupaj odšli na
cestno traso. V naslednji
fazi bodo zgradili cesto
vse do Velikih Grahovš.
Upajmo, da bomo takrat
lahko podelili zvezdico
tudi laškemu združene-
mu delu, ki naj bi prisko-
čilo na pomoč. Se ve,
kakšno, kajti pridnih rok
je v krajevni skupnosti
Vrh nad Laškim dovolj.
LAŠKO: PRVA SEJA
OBČINSKE
KANDIDACIJSKE
KONFERENCE
Na pr\-i seji občinske kandida-
cijske konference Laško, ki je bi-
la preteklo sredo, so se člani sez-
nanili s potekom in oceno pri-
prav na tretje delegatske volitve,
sprejeli predlog kandidatov za
opravljanje vodilnih in drugih
funkcij v občinski skupščini La-
ško in skupščinah SIS ter določi-
li Draga Košaka za predsednika
izvršnega sveta skupščine obči-
ne in opredelili postopek za čla-
ne izvršnega sveta. Na konferen-
ci so člani obravnavali tudi stali-
šča temL-ljnih kandidacijskih
konferenc glede evidentiranja
možnih kandidatov za najodgo-
vornejše družbenopolitične
funkcije v republiki
M.A.
ZA ENOTNO
USKLAJEVANJE
POKOJNIN
Novi pokojninsko invalid-
ski zakon že dalj časa buri
duhove mnogoterih ljudi,
predvsem za upokojence.
Stare in bodoče.
MILANA LOŠTRKA iz
Celja, ki je med drugim bil
dvaindvajset let direktor po-
kojninsko invalidskega za-
varovanja v Celju, ni treba
posebej predstavljati. Kot
upokojenec je v tej mandatni
dobi predsedoval zboru de-
legatov pokojninsko invalid-
skega zavarovanja celjske
občine. V zvezi s tem smo
mu zastavili tudi nekaj vpra-
šanj.
Koliko časa že teče
javna razprava okoli
osnutka novega pokoj-
nihsko invalidskega za-
kona? Zakaj je podalj-
šana?
»Razprava osnutka novega
pokojninsko invalidskega
zakona, ki je bil prvotno miš-
ljen kot nov sistemski zakon
se je po dolgoletnih pripra-
vah prevesil v januar 1982.
Pokazalo se je, da je prvotni
rok prekratek, rie glede na
to, da sam osnutek zakona
ne daje odgovora na pričako-
vanja delavcev v združenem
delu in upokojencev.«
Pomenijo načelna do-
ločila osnutka predlaga-
nega zakona v praksi ko-
rak naprej?
»Ne glede na velika neiz-
polnjena pričakovanja po-
meni novi zakon le korak na-
prej in sicer v smeri celovi-
tejše sistemske rešitve. Pri
tem pa še manjkata dva zvez-
na zakona: zakon o razširjeni
reprodukciji in zakon o mi-
nulem delu. V osnutku nove-
ga zakona ju ni, brez njiju pa
niso mogoče konkretne reši-
tve.«
Do zdaj je veljalo nače-
lo, da se pokojnine sproti
usklajujejo z rastjo oseb-
nih dohodkov v minu-
lem letu. Kako bo v bo-
doče?
»Vaše vprašanje bi dopol-
nil. Valorizirali smo pokojni-
ne med letom zaradi porasta
življenjskih stroškov. V pre-
teklem letu so bile tri take
valorizacije, ki so končno
pripeljale do valorizacije 1.1.
1982.«
Upokojenci se zavze-
majo za sprotno usklaje-
vanje pokrajin z rastjo
nominalnih osebnih do-
hodkov, na podlagi kate-
rih določajo pokojnin-
sko osnovo v zadnjem le-
tu delovne dobe, gre to-
rej za nove pokojnine.
Kakšne spremembe bi za
upokojence z novim
predlogom nastale?
»Nenormalno bi porastle
osnove in s tem tudi pokojni-
ne. Osebni dohodek zadnje-
ga leta je najvišji in glede na
gospodarski položaj to ni
mogoče realizirati. Nastane
tudi vprašanje kolikšen bi
bil potem prispevek združe-
nega dela za katerega bi bilo
to veliko breme.«
Kako se je sicer zdru-
ženo delo vključilo v jav-
no razpravo okoli osnut-
ka novega pokojninsko
invalidskega zavarova-
nja?
»V razpravo se je združeno
delo vključilo aktivno, ven-
dar slabost osnutka je v tem,
da ni nobenih finančnih po-
kazateljev, ki naj bi na novo
ovrednotila njegovo vlogo.
Neprestano sta prisotni dve
vprašanji: minulo delo in
predčasna upokojitev. Zad-
nja seja zbora se je zavzema-
la, da se v zveznem zakonu
upošteva tudi SRS Sloveni-
ja, ki do zdaj poleg BiH ni
bila upoštevana. Primerjava
med invalidskimi in starost-
nimi upokojenci (40% proti
60%) ruši sistem. Starostna
doba na] bi izenačila tiste
upokojence, ki bi bili pred-
časno upokojeni.«
Kakšen pa je predlog
valorizacije pokojnin v
zadnjem letu?
»Zadnji zbor se ni strinjal z
valorizacijo v zadnjem letu.
Predlog pa je tak, da bi se pri
usklajevanju pokojnin upo-
števala rast družbenega pro-
izvoda.«
Kaj pa uskladitev sta-
rih in novih pokojnin?
Obstaja kakšen predlog,
da bi se izenačile in bi se
tako izravnala življenj-
ska raven vseh upoko-
jencev?
»Nov osnutek zakona to
možnost daje in sicer s .sa-
moupra\'Tiim dogovorom in
zakonom. Tipičen primer so
upokojeni učitelji, ki so bili
upokojeni po razredih. Ena-
ko se godi z rudarskimi upo-
kojenci. Med starimi in novi-
mi upokojenci so resnično
velike razlike. Predlog za re-
šitev tega vprašanja se mora
obravnavati v republiškem
merilu, to naj bi bila naloga
sindikata. Odpirajo se dile-
me - dimenzija takih prime-
rov je velika, vprašanje pa je,
koliko denarja je za rešitev
tega vprašanja na razpolago.
Združeno delo se ne sme več
obremenjevati. Praktično pa
novi zakon to omogoča v na-
daljevanju republiške zako-
nodaje.«
Koliko pa je v novem
predlogu ovrednoteno
minulo delo?
Vrednota minulega dela ni
dodelana in tudi novi zakon
ne ponuja rešitve, ki bi se
dala konkretizirati. Rešitev
je treba iskati v zveznem za-
konu, v republikah in pokra-
jinah pa ga opredeliti in
ovrednotiti. Ravno okoli mi-
nulega dela je največ dilem.«
Skupina žensk se je
navduševala, da bi se
dolžina delovne dobe že-
na izenačila z moško, ki
traja 40 let. Po drugi
strani pa vemo, da kate-
gorija žena predvsem iz
neposredne proizvodr^e
še 35 let težko dopolnijo.
Kako se tu opredeli
osnutek novega pokoj-
ninsko invalidskega za-
kona?
»Res je, več glasov je bilo
slišati na to temo. Ženske se
zaradi invalidnosti veliko-
krat celo predčasno upokoje.
Se vedno moramo upošteva-
ti dejstvo, če ga hočemo ali
ne, da so tudi matere in do-
ma največkrat tudi poleg de-
la še same gospodinjijo.
V osnutek novega zakona
smo vnesli dopolnilo, da ti-
ste, ki žele delati več kot 35
let, lahko delajo. Ni pa to ob-
veza, zato se bodo ženske
verjetno še naprej upokoje-
vale, ko bodo izpolnile 35 let
delovne dobe. Kako pa pri
njih vrednotiti minulo delo?
Dvojno, bi rekel, seveda to ni
nikjer zapisano. One ženske
pa, ki se čutijo .po 35 letih
dela prikrajšane za ustvarjal-
nost pa naj le delajo, da bodo
enakopravTie z moškimi.-
ZDENKA STOPAR
6. stran - NOVI TEDNIK_Š
celjsko zdravstvo
t. 9-4. marec 1982
VEČJI PRISPEVKI
Od 5. marca za 44 odstotkov
Prispevki k stroškom za
zdravstveno varstvo ali dru-
gače participacija bo od 5.
marca višja za 44 odstotkov.
To so potrdili tudi delegati
na ločenih (ločenih zato, ker
za skupno ni bilo dovolj izva-
jalcev) sejah zborov skupšči-
ne občinske zdravstvene
skupnosti Celje. Enake odlo-
čitve sprejemajo tudi v vseh
ostalih občinah celjskega ob-
močja. Občinske zdravstve-
ne skupnosti so nazadnje va-
lorizirale participacijo v za-
četku leta 1980 in to na osno-
vi gibanja življenjskih stro-
škov v letu 1979 v primerjavi
z letom 1978. Lani tega niso
storile, tako da bi lahko letos
kar za dve leti, kar pa bi pri
88 odstotkih pomenilo pre-
veliko obremenitev. Zato so
se tudi v skladu z Zdravstve-
no skupnostjo Slovenije do-
govorile za manjše poviša-
nje, ki pa bo v regiji enotno.
Na seji skupščine, na kate-
ri so obravnavali oceno dele-
gatskega sistema - brez raz-
prave, so sprejeli tudi statut
Občinske zdravstvene skup-
nosti Celje in sklep o združe-
vanju delegacij v konference
delegacij. Potrdili so, da se
število delegatskih mest v
skupščinah samoupravnih
interesnih skupnosti zmanj-
ša, tako da bo v zboru upo-
rabnikov 40 delegatov iz
združenega dela in 25 iz kra-
jevnih -skupnosti, v zboru
izvajalcev pa je svoje mesto
dobil tudi delegat Občinske
organizacije Rdečega križa
in ima torej zbor izvajalcev
34 delegatskih mest.
Zaključni račun za prete-
klo leto ni razveseljiv, saj je,
kot že večkrat doslej, poka-
zal primanjkljaj v višini 25,7
'milijonov dinarjev. Čeprav
so bili prihodki večji, kot so
bili predvideni s finančnim
načrtom, pa niso zadoščali za
še bolj povečane odhodke v
samo uresničevanje zdrav-
stvenega varstva in za nado-
mestila.
Primanjkljaj bodo pokrili
iz namenskih sredstev za le-
to 1982, podrobno analizo
poslovanja pa bodo obravna-
vali na naslednji seji skup-
ščine. Takrat bo tudi bolj ja-
sno, ali je bila izguba nujna
ali pa bi jo lahko z upošteva-
njem dogovorov in bolj sta-
bilizacijskim obnašanjem
delno preprečili. Sicer pa je
skupni primanjkljaj vseh ob-
činskih zdravstvenih skup-
nosti v regiji okoli 90 milijo-
nov dinarjev, poleg, pokritja
s sredstvi za leto 1982 pa si
bodo drugje pomagali z mo-
rebitnimi presežki drugih
SIS ali pa celo z zmanjševa-
njem pravic iz zdravstvene-
ga varstva.
MILENA B. POKLIC
POD NORMO V
FEBRUARJU
Velenjski rudarji so v
februarju delali 23 delov-
nih dni in eno tretino ter
v tem času nakopali 426
tisoč ton premoga ali po-
prečno na dan 18.257 ton.
To je za 2200 ton manj od
načrtovane proizvodnje.
V januarju in februarju
so že nakopali 819 tisoč
ton premoga.
Pripravljen tudi že ima-
jo delovni program za
marec, ko naj bi po
osnovnem načrtu delali
24 delovnih dni in nako-
pali 480 tisoč ton premo-
ga. po delovnem pa 26 de-
lovnih dni in naj bi nako-
pali nekaj več kot 491 ti-
soč ton premoga.
TV
celodnevno šolstvo
NAČRT NI URESNIČLJIV
Delegate zanima učinkovitost analize
v tem srednjeročnem ob-
dobju naj bi se število učen-
cev v celodnevni šoli pove-
čalo z 10,9 odstotka na 20 od-
stotkov.
Ta predvidevanja, ki so jih
ocenili tudi na četrtkovi seji
skupščine občinske izobra-
ževane skupnosti v Celju, bi
bila uresničljiva, te... V šol-
skem letu 1983/84 naj bi na
celodnevni pouk prešli štirje
oddelki na osnovni šoli
Strmec. Delegat je na seji
opozoril, da šola ne bo mogla
do predvidenega roka zago-
toviti pogojev za tak način
dela, ker bi to zahtevalo veli-
ke materialne stroške. Nima-
jo niti delavnice, ne jedilni-
ce, tudi ne telovadnice in
drugih pogojev za celodnev-
no šolo. Prav tako ne bi mo-
gla v predvidenem roku
preiti na celodnevno šolo za
5. in 8. razred Prva osnovna
šola. To bi bilo možno le, če
bi se zmanjšalo število učen-
cev (ta pa iz leta v leto raste)
in izboljšali pogoji za delo.
Ta načrt bo mogoče uresniči-
ti šele v naslednjem srednje-
ročnem obdobju. Delegati so
se torej upravičeno spraše-
vali, na osnovi kakšne anali-
ze je bila ocenjena možnost
za nadaljnji razvoj celodnev-
ne šole in kako je mogoče
načrtovati, če že na začeti
ni nobenih izgledov, da bi
ti načrti tudi uresničili.
Delegati so na tej dokaj
vahni seji opozorili tudi
to, da bo potrebno v priho
nje graditi take šole, da bo
nekaj let dovolj prostora!
naraščajočo populacijo, ]
pa tako kot osnovna Sq
Fran Roš, kateri zaradi v
dno večjega števila učenci
grozi, da ne bo več celodne
na. Sole, ki jih bodo v bod
če gradili v Celju pa naj se
sedaj vnesejo v urbanisti^
načrte, sicer se lahko zgO(j
da zanje ne bo primerneg
prostora.	W
karel podvršnik-živko
ŠE VEČ POŠTENJA V PARTIJI!
Vlečejo predvsem zgledi. Tudi v Grižah!
Karel Podvršnik je eden
izmed najstarejših komuni-
stov v Grižah. Osnovna or-
ganizacija v tej krajevni
skupnosti šteje več kot sto
članov. Na zadnji seji je be-
seda tekla tudi kongresu
slovenskih komunistov. O
delu te osnovne organizaci-
je je tekel pogovor s Kar-
lom. ali Živkom, kot mu
pravijo domačini ter drugi
ljudje, ki ga poznajo in ce-
nijo.
»Na zadnji seji je bilo naj-
več besed namenjeno liku
komunista, oziroma pošte-
nju v vrstah komunistov. Pri
tem nismo mislili le na našo
osnovno organizacijo, pač pa
nasploh na vse komuniste v
Jugoslaviji. Saj ne rečem, da
člani zveze komunistov niso
pošteni, motijo pa nas neka-
tere stvari, ki jih še zlasti sta-
rejši ne moremo razumeti.
Razumeti ne moremo, da se
nekateri dvolično obnašajo
in kritizirajo stabilizacijska
prizadevanja. Se zlasti v ča-
su, ko bi morali biti drugim
za vzgled. Preveč je v naših
vrstah tudi karierizma. Poz-
nam tudi takšne, ki so posta-
li člani ZK iz lastnih intere-
sov po napredovanju.«
- Kdo je kriv za to?
»Resnici na ljubo - v prvi
vrsti smo krivi za to člani
partije. Nobene stvari seve-
da ne gre posploševati, toda
dokler' bomo imeli borbe z
mladimi, da bi se včlanili v
ZK, toliko časa je odgovor-
nost na naših ramenah. Mar-
sikaj pa je seveda odvisno
tudi od posameznih osnov-
nih organizacij. Vem za mla-
dega človeka, ki so ga »nago-
varjali« naj vstopi v partijo v
delovni organizaciji, pa ni
hotel. Privolil pa je, ko smo
se z njim pomenili v krajevni
osnovni organizaciji.«
- Kakšne so seje vaše
osnovne organizacije? O
čem razpravljate na njih?
»Radi bi, da bi bile živ-
ljenjske. Prizadevamo si, da
bi obravnavali aktualne do-
godke doma in v svetu, pred-
vsem pa se trudimo, da bi
bili čim bolj konkretni. Ko-
munisti bi morali biti vzgled
v kraju, kjer delujejo. Ko so
v kraju obravnavali plan za
letošnje leto, smo imeli ne-
kaj pripomb. Preveč je bilo
želja, ki niso bile realne. To
smo tudi jasno povedah in
naše pripombe so upošteva-
li. Navsezadnje nikjer ne pi-
še, da moramo neko cesto
zgraditi letos, če to ni mogo-
če. Jo bomo pa v naslednjih
letih. Seveda pa je to treba
ljudem na primeren način
razložiti. In če smo med nji-
mi, potem ni težav, da naši
ljudje tega ne bi razumeli. Se
hujše čase smo preživeli s
skupnimi napori, pa bomo
še takšne.«
-	Ko ste že pri delu med
ljudmi, ste komunisti do-
volj prisotni med njimi?
»Vse preveč je še forum-
skega dela, zapiranja v pisar-
ne, izpolnjevanja anketnih li-
stov, pisanja poročil in po-
dobnih stvari. Premalo je de-
la z ljudmi. Tega bi se morali
zavedati vsi - tako pa, kot da
se bojimo priznati teh dej-
stev.«
-	Prej ste omenjali mla-
de. Kako ste v vaši osnovni
organizaciji skrbeli za o
novo članstva?
»Lani smo sprejeli štiri n
ve člane. Letos jih bomo
več. Se več poštenih ljudi |
bi radi v svoje vrste pridob
letos. Tudi več mladih žens
Radi bi tudi več neposredn
delavcev. Teh je premalo
naših vrstah. Pridobili pa j
bomo le, če bo več iskren
sti, poštenja in če bo parttt
zares prisotna vsepovsod. |
bo sredi življenja.'« I
JANEZ VEDENI
CELJE:
POMOČ OBČANOM POVIŠANA |
Skupnost socialnega skrbstva v Celju je v skladu s finail
nim načrtom za letošnje leto povišala v začetku tega mes^
družbene denarne pomoči, ki jih prejemajo občani kot eda
vir za preživljanje in sicer od dosedanjih 3500 na 3900 din!
jev mesečno. Medtem ko so družbene denarne pomoči ta
enkratr>o obliko pomoči dodelili občanom, ki so v trenu^
materialni stiski praviloma v višini maksimalnega zneska^
3.900 dinarjev.	Z.|
LAŠKO:	]
O KMETIJSTVU IN MDA
KOZJANSKO 62	]
Preteklo sredo je izvršni svet skupščine občine Lašs
obravnaval naloge in ukrepe na področju pospeševanja pr
izvodnje hrane. Ocenil je delovno gradivo, akcijski progra
za pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini. Ta je, l
oceni članov, premalo konkreten in rokovno opredelje
Zahtevne naloge pri tem čakajo člane koordinacijskega Q
bora za izvajanje programa kmetijske proizvodnje v obči
Laško.	^
Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 82 naj bij
letos odvijala tudi v vseh treh nerazvitih krajevnih skuprro
stih laške občine: Vrhu, Brezah in Jurkloštru. Za izved|
akcije je občina Laško dolžna, ob denarnem prispevku kH
jevnih skupnosti, zagotoviti še dva milijona dinarjev. IzvriS
svet je ocenil, da je akcijo za zagotovitev teh sredstev trelž
izpeljati.	j^J
CIRIL DEBELJAK - CIC
Na celjskem pokopališču
smo se poslovili od Cirila De-
beljaka-Cica, ki je umrl v 53.
letu starosti. Svoje življenj-
sko pot je končal kot delavec
v Aeru - tozd Grafika, šport-
nik, alpinist, član Planinske-
ga društva, navdušen foto-
graf in pisec tekstov o go-
rah ... Mnogo njegovih zapi-
sov in fotografij smo objavili
tudi v Novem tedniku ter nje-
govih predhodnikih. Bil je
odličen delavec in izvrsten
sodelavec, zato je za njim
praznina še toliko večja. V
zadnjem času je mnogo stro-
kovne energije razdajal mlaj-
šim.
Med ostalimi se je ob grobu
od njega poslovil tudi pred-
sednik Planinskega društva
Celje Dušan Gradišnik ter
med drugim povedal:
»Vest, da je našemu Cicu
ugasnilo nesmrtno srce je
prispela prebliskovitp, da bi
lahko doumeli to žalostno re-
snico. Ne morem verjeti in ra-
zumeti, da bo čez nekaj tre-
nutkov ta naša zemlja pred
našimi očmi zakrila veliko
hrabro srce, ki smo skoraj
verjeli, da se ne bo nikoh
ustavilo. Ne moremo verjeti,
da bo pokopano prijateljstvo,
poštenost, srčnost in dobrota
vse poosebljeno v liku Cirila
Debeljaka-Cica.
Izgubili smo človeka, tova-
riša, poeta! Blago delovno
dušo odprto in z malo besed,
čisto kot umita dlan, ko jo je
ponujal vsem mladim in bil
vesel, da so jo sprejeli. Še tež-
je doumem to žalostno resni-
co če pomislim, da me je še
pred nedavnim obiskal ves v
žaru novih idej. Govoril mi je
o potrebi, da bi naj Celje or-
ganiziralo svojo, lastno »žep-
no' himalajsko odpravo.
Ves zagnan, kakršen je znal
biti, je zagotavljal, da imamo
izredno sposobno alpinistič-
no moštvo, ki je sposobno
največjih podvigov in da tega
nikakor ne smemo zamuditi.
Imel je že izbran vrh in izde-
lan plan priprav za letošnje
leto. In ta arzenal idej in načr-
tov je tu pred nami in čaka še
trenutka, da ga bo zagrnila
tema.
Cic je imel težko otroštvo,
izgubil je svoje ljubljene star-
še, očeta kot talca in mater v
koncentracijskem taborišču.
V svobodo je stopil po zaslu-
gi svoje dobre tete kot kre-
pak, goreč mladenič petnaj-
stih let.
Prav kmalu se je zagledal v
gore in prvi resnejši korak v
skale je bila plezalna tura na
Triglav, kamor jo je mahnil
kar sam po slovenski sm.eri v
severni steni Triglava... Imel
je več kot 850 smeri, od tega
56 prvenstvenih v naših in tu-
jih gorah! Po zaslugi Cica De-
beljaka se lahko prav v alpi-
nizmu Celjani pohvalimo z
nekaj izrednimi storitvami.
Cic je bil prvi Slovenec, ki je
plezal šesto stopnjo v italijan-
skih Dolomitih in bil tudi
med tistimi Slovenci, ki so
ponovili velike smeri v fran-
coskih Alpah, najdemo pa ga
tudi v prvih dveh Himalaj-
skih odpravah v Trisule in
Kangbačen.«
Ciril Debeljak-Cic je za svo-
je uspešno delo dobil več
priznanj, med drugim tudi
Bloudkovo plaketo, zlati
znak PZJ in PZS. To pa ni
vse ali celo premalo za vse,
kar je dobrega in koristnega
storil tako v delovni organi-
zaciji, na športnem področju
ali pri svoji največji ljubezni
- gorah.
CELJE: INDOK IN
TRETJI
SAMOPRISPEVEK
Četrta številka Informacij
Indok centra občine Celje, ki
je izšla v nakladi 20.000 izvo-
dov na začetku tega tedna, je
v celoti posvečena pripra-
vam na tretji samoprispevek
v celjski občini.
Drugi se je iztekel, sicer pa
rezultati prve in druge velike
solidarnostne akcije v celjski
občini govorijo, da so takšna
združevanja sredstev nujna.
Zato Indok informacije
posredujejo zlasti rezultate
drugega samoprispevka ter
nakazujejo potrebo po uve-
ljavitvi tretjega. V tej zvezi je
objavljen tudi okvirni pro-
gram del, ki bi jih naj v kra-
jevnih skupnostih zajela
tretja solidarnostna akcija.
Gre predvsem za objekte, ki
naj zagotovijo zlasti v pri-
hodnje dovolj pitne vode, za
tem za ceste in nekatere dru-
ge komunalne naprave.
O predlogu za uveljavitev
tretjega samoprispevka bo-
do že v sredini marca raz-
pravljali delegati dosedanje-
ga sklica zborov občinske
skupščine o tej pobudi pa bo
tekla javna razprava tudi v
krajevnih skupnostih, orga-
nizacijah združenega dela in
drugod. Prav zato pomeni
četrta številka Informacij In-
dok centra hvaležen pripo-
moček za slehernega ob-
čana.
MB
MIRKO MAROVŠEK j
'Umrl je Mirko Marovšek, Celjan in Gabrčan, ugle-\
den krojaški mojster, človek, ki je delal in živel za ,
svojo družinico, delavnico in ki je v prostem času'
zahajal, vse do smrti, v telovadnico gabrskega Parti- ■
zana. V njej in Gaberju sploh je preživel mladost. Bila
je težka. Družina je kmalu izgubila očeta, skrb za dva
sinova je prevzela mati, ki je vodila tudi branjarijo.\
Vzgojila ju je v poštena in zavedna državljana. Pri tero \
je svoje dalo tudi delavsko Gaberje. Zato ni naključje'
če so Marovškovi postali napoti nemškim okupator-'
jem. Starejšega brata Milana so ustrelili med prvimi
talci v Celju, mati je umrla v koncentracijskem tabori-
šču, Mirko pa je moral na prisilno delo.
Po vojni je znova prijel za šivanko in delal kot krojač.
Več kot tri desetletja je bil samostojni obrtnik. Kdo ve,
koliko oblek je v tem času sešil v delavnici, ki jo je imel
v Zagati.
Ob vsem tem mu je telovadba pomenila nujno razve-',
drilo. Po vojni je sodil v vrsto najboljših celjskih i^'
gabrskih telovadcev. Za svoje delo v društvu je prejel,
tudi posebno priznanje.	•
Pred približno dvema mesecema je delavnico zaprli
in na vrata pritrdil sporočilo, da je zaprta zaradi bo-,
lezni. Kdo sije takrat in pozneje mislil, da se bo njego^
prvi bolniški izostanek končal s smrtjo. Žal, je bilo
tako. Mirko Marovšek je umrl v 63. letu starosti. Pogre-^
šali ga bomo.	^ t
M.BOZICI
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
obiskali smo inženirsko enoto save neškoviča
INŽENIRCI-INŽENIRJI DOBRIN
Opravili so pomembno delo, tako so odločeni delati tudi v naprej
Eden izmed pomemb-
nih sestavnih delov Jugo-
slovanske ljudske armade
so prav gotovo pripadniki
enot inženircev. Rojstni
dan inženirskih enot je
povezan s težko in surovo
četrto sovražno ofenzivo,
to je bitko na Neretvi, 7.
marca 1943, ko je potekala
ena izmed sicer najbolj
humanih bitk v II. svetov-
ni vojni. In prav v tfej bit-
ki, bitki za ranjence, se je
rodila naša inženirija kot
sestavni del JLA. 7. marca
je po odredbi Vrhovnega
komandanta tovariša Tita
pionirska četa Vrhovnega
štaba opravljala svojo naj-
pomembnejšo akcijo: to
je, da na kjraju, kjer so
pred tem zrušili most
zgradijo novega in tako
zagotovijo oziroma omo-
gočijo varen prehod za
kar 4000 ranjencev.
To je bila odločitev to-
variša Tita, ki je zbegala
nasprotnika in s tem po-
rušila vse načrte Nemcev.
Italijanov in drugih so-
vražnikov, da uničijo vse
napredno, kar so počenja-
li številni Jugoslovani. In-
ženirci so še danes pono-
sni, da jim je bila zaupana
velika in odgovorna nalo-
ga v bitki na Neretvi. Zato
je 7. marec ostal kot da-
tum, ki ga slavijo inženirci
v JLA kot svoj praznik.
Inženirci so med vojno
poškodovali ali uničili 17
tisoč kilometrov železni-
ških prog, 840 železniških
postaj, 3200 mostov, 1700
vagonov, 700 industrij-
skih objektov in več kot
10 tisoč drugih različnih
objektov.
Po osvoboditvi se je za
enote inženircev v naši
JLA začelo novo obdobje.
Inženirci »rušilci« so se
spremenili v najbolj zav-
zete inženirce graditelje!
Takšne graditelje imamo
tudi v Celju v enoti Save
Neškoviča:
»Naše enote predstav-
ljajo danes najbolj sodob-
ni sestavni del JLA. V
svoji borbeni pripravlje-
nosti smo močnejši, kot
kdajkoli prej. Sposobni
smo uspešno izpeljati vsa-
ko, tudi najodgovornejšo
nalogo. Takšna je tudi na-
ša enota. Vsako leto oddi-
de iz naše »šole« v gospo-
darstvo cela vrsta sposob-
nih in strokovno usposob-
ljenih strojnih inženirjev,
voznikov motornih vozil,
minerjev in drugih. Naše
enote pa niso uspešne sa-
mo na terenu, temveč tudi
pri drugih oblikah, kot na
kulturnem in športnem
področju, obisku delov-
nih organizacij, srečanjih
z mladino... Vso pozor-
nost je treba posvetiti te-
snemu in iskrenemu so-
delovanju s preprostimi
ljudmi in delavci. Obisku-
jemo spominska obeležja,
srečujemo se z borci. V
naši enoti služijo vojaški
rok fantje iz vseh republik
in pokrajin ter vseh naro-
dnosti. Njihovo srečanje
na terenu z ljudmi je za
vse izjemno doživetje.
Ob tej priložnosti bi se
zahvalil Celju, delovnim
ljudem in občanom, na re-
snično toplem, prijatelj-
skem sprejemu naših fan-
tov vojakov. Celjani znajo
ceniti vojaka in na to smo
ponosni ter pripravljeni,
da še bolje in več delamo,
kot doslej.«
Imate ob prazniku kak-
šen predlog?
Savo Neškovič: »Dajem
pobudo za več skupnih
akcij mladine in mladin-
cev vojakov pri pogozdo-
vanju, komunalnem ure-
janju, pri skrbi za čistočo
mesta, pri urejevanju
športnih objektov itd.
Prostora je veliko, treba
ga je samo izkoristiti!«
TONE VRABL
Pouk v sodobno opremljenem kabinetu pred odhodom na praktično vajo.
OB PRAZNIKU 7.
MARCU
bo postrojenje inže-
nirskih enot v vojašni-
ci »Jožeta Meniha-
Rajka« ob 10. uri,
ob 12. uri pa pri-
pravljajo v Domu JLA
sprejem za vse žene, ki
so zaposlene v garnizi-
ji in službah, ki sodijo
zraven. Zvečer ob 20.
uri bo v Domu JLA to-
variško srečanje ob
prazniku inženircev.
Pouk na poligonu - strojno polaganje min ali v praksi preizkušanje oz. dopolnjeva-
nje znanja, dobljenega v kabinetih.
Savo Neškovič
To je most, ki ga inženirci uspejo postaviti v skromnih štiridesetih minutah!
NAJVEČJI
USPEHI ENOTE
INŽENIRCEV V
ZADNJIH PETIH
LETIH
Enota je v zadnjih
letih ena izmed naj-
boljših v svojem ran-
gu na področju Ljub-
ljanskega armadnega
območja! Sploh naj-
boljša pa je bila kar
trikrat zapored in si-
cer leta 1977, 78 in 79!
Leta 1979 je enota
dobila srednjo plaketo
JLA.
Leta 1978 je bila
enota odlikovana z
medaljo Ljudske ar-
made.
Leta 1980 in 81 je
enoto pohvalil koman-
dant LAO.
Številna so prizna-
nja, ki jih je enota za
uspešno delo na tere-
nu dobila od družbeno
političnih organizacij,
delovnih organizacij
in šol s celotnega celj-
skega območja pa tudi
izven njega.
V spominski sobi
imajo 58 najrazličnej-
ših pokalov. 26 me-
dalj, 263 diplom in
priznanj ter še mnoga
druga priznanja in
zahvale.
Vsaka enota ima
barvni televizor, ki ga
je dobila kot darilo
družbeno političnih
organizacij, leta 1980
pa jim je barvni televi-
zor izročila tudi Skup-
ščina občine Celje z
Izvršnim svetom.
EDMOND MAHNIC je sicer
doma iz Sežane, od oktobra
lani pa je Celjan, saj med na-
mi služi vojaški rok. Je inže-
nir gradbeništva, pred priho-
dom v JLA pa je bil štiri me-
sece zaposlen v Staninvestu
v Postojni. »Ker služim voja-
ški rok v inženirskih enotah
ne bom s svojim osnovnim
delom veliko izgubil, ampak
samo pridobil, kar mi bo ka-
sneje močno kon.stilo!«
GUBETINI JAHIR je iz Pri-
štine, po poklicu pa gradbeni
tehnik. Ko objavljamo njego-
vo fotografijo je že doma, kaj-
ti končal je služenje vojaške-
ga roka. S tovariši je kot vo-
jak delal na vseh pomemb-
nejših akcijah celjskih inže-
nircev širom po Sloveniji.
Tudi Jahir je dal velik dopri-
nos k realizaciji zahtevnih na-
log, ki so jih za celotno druž-
bo reševali inženirci vojaki.
ANTUN DUKIČ je prišel ok-
tobra v Celje iz Slavonskega
Broda, sicer pa se lahko poh-
vali z diplomo gradbenega in-
ženirja. Osem mesecev je de-
lal v »Džuri Džakoviču,« v
vojski pa v prostem času (ko-
likor ga sploh je!) rad bere in
se ukvarja s športom. 2e pred
prihodom v vojsko je bil 14
dni na delovni praksi v Ve-
gradu v Titovem Velenju, ta-
ko da mu Slovenija ni nepoz-
nana!
NEDIM PAŠIČ je iz Bratunca
v Bosni in Hercegovini, sicer
pa absolvent gradbene fakul-
tete. »V vojski sem se dobro
znašel in nimam nobenih te-
žav. Morebitne manjše pro-
bleme skupaj sproti odprav-
ljamo v naše skupno zado-
voljstvo. V prostem času štu-
diram, da bi napravil še kak-
šen izpit ter diplomiral.«
BISERKO BARBERIČ je v
Celje prišel iz Beograda, kjer
je končal višjo grafično šolo,
po vojski pa bo nadaljeval
študij te smeri v Zagrebu.
»Prišel sem lani oktobra in
odkrito povem, da sem zado-
voljen. Problemov ni. Armija
je najboljša šola življenja in v
njej se mnogo naučiš, kar ti
kasneje izredno koristi v živ-
ljenju.«
TIBOR VČROS je diplomira-
ni inženir gradbeništva, sicer
pa doma iz Murske Sobote.
Pred prihodom v Celje je de-
lal nekaj mesecev na Zavodu
za urbanizem v Murski Sobo-
ti. V vojski ob prostem času
največ igra šah ter se nasploh
ukvarja s športom. Sicer pa
se že veseli pomladi, ko bodo
po teoretičnem pouku v vo-
jašnici odšli na praktično de-
lo na teren!
LJUPCE ANTEVSKI je te-
hnik iz Skopja. Pred priho-
dom v Celje je nekaj časa de-
lal pri gradbenem podjetju
Mavrovo. Je prvič v Sloveniji
in nad njo izredno navdušen.
■Domov sem že pisal ter se
pohvalil, da mi je dobro. Tudi
naučili smo se že veliko. Pri-
jateljstvo je na izredni ravni,
vse je v glavnem O.K.«
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
ŠTEFAN FRAS: Smo mo-
čan kolektiv, ubran ne sa-
mo po pevski plati, marveč
tudi po človeški. Zato je de-
lo v takšnem okolju prijet-
no. Tudi uspešno!"
celje
MOČAN, ENOTEN KOLEKTIV
Uspel nastop KMZ v Šmartnem ob Paki
Tudi drugi letošnji nastop
pevcev Komornega moške-
ga zbora, sicer pa prvi celo-
večerni koncert, v soboto,
27. februarja, v dvorani kul-
turnega doma v Smartnem
ob Paki, je potrdil, da so pev-
ci pod vodstvom prof. Vida
Marcena dobro pripravljeni
na vse letošnje preizkušnje.
To mnenje se je uveljavilo
tudi po nastopu ob dnevu
prosvetnih delavcev v Celju.
Petintridesetčlanski Ko-
morni moški zbor čaka v le-
tošnjem letu nekaj pomemb-
nih nastopov.
»Izredno zahteven bo
april. V tem mesecu bo v Ma-
riboru tradicionalno sreča-
nje slovenskih pevskih zbo-
rov. Gre za »Našo pesem 82«.
Dosedanje uvrstitve na teh
ocenjevanjih terjajo, da smo
tudi letos dobro pripravljeni.
V aprilu so predvideni še ne-
kateri nastopi v naših zdravi-
liških krajih.
V sredini junija, sicer pa
od 17. do 19., bo v Celju go-
stoval mešani pevski zbor iz
Singena. Nemški pevci bodo
med drugim nastopili tudi
na Dobrni. Sicer pa gre v
tern primeru za zbor iz me-
sta, s katerim razvija Celje
tesne odnose, tudi na gospo-
darskem področju. Zato nji-
hovo gostovanje ni le naša
obveznost, marveč celotnega
Celja.
" Naš delovni načrt zajema
tudi sodelovanje na »Mo-
kranjčevih dnevih« v Nego-
tinu. Tu smo pred leti že bili.
Seveda pa se bodo temu
načrtu pridružili še številni
nastopi v kolektivih, na pro-
slavah in drugje. Obveznosti
bo torej veliko in vaje, ki jih
imamo po dvakrat na teden,
bodo tudi naprej terjale veli-
ko zavzetost in disciplino
vseh članov,« je med drugim
poudaril zborov predsednik,
Štefan Fras.
Sobotni koncert v Smart-
nem ob Paki je bil že njihov
798. nastop v 33-letnem ob-
stoju! Ta koncert je bil tudi
za pevce posebno doživetje,
ne samo zaradi izrednih po-
slušalcev, marveč tudi zaradi
pozornosti, ki jo je do zbora
pokazala domača krajevna
skupnost. Domačini so na-
mreč pevce po nastopu po-
vabili na zakusko, kjer se jim
je za uspel koncert zahvalil
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti Stane Praš-
nikar in jih še povabil med-
se. Bil je torej dogodek, ki je
veliko pomenil ne samo za
kraj, kjer je poleg ostalega
izredno razgibano tudi kul-
turno življenje, marveč prav
tako za člane Komornega
moškega zbora. M. BOZiC
KULTURNA MARATONA NA
GIMNAZIJI IN PŠC V CELJU
Kot še vse druge srednje in
tudi osnovne šole, so dijaki
skupaj s profesorji v minulih
dneh počastili slovenski kul-
turni praznik.
Pri vseh teh praznovanjih
pa ni šlo samo za obeležitev
Prešernovega dne. Smoter je
mnogo globlji. Se najbolj po-
membno se zdi, da se skozi
take organizirane prireditve
in proslave učenci in dijaki
usposabljajo za doživljanje,
razumevanje in vrednotenje
umetniških del. Navajajo se
na kulturno porabo prostega
časa, ki ga preživljajo v ra-
zličnih krožkih in kulturnih
društvih na šolah. Tako si
pridobivajo kulturne nava-
de, ki jih bodo znali bogatiti
skozi vse življenje.
Gimnazijci in dijaki Peda-
goškega šolskega centra so v
minulem tednu izvedli kul-
turni maraton. Prireditev, ki
postaja na obeh šolah usmer-
jenega izobraževanja tradi-
cionalna, je bila odraz priza-
devanja dijakov in njihovih
mentorjev. Skupaj so si pri-
zadevali, da je kulturni ma-
raton potekal tako, kot so si
ga zamislili. V obeh primerih
je bil pregled, prikaz in pri-
merjava kulturnih dosežkov
na šoli in tudi izven nje.
Pestra dejavnost društev
se je na obeh šolah zrcalila
na . številnih kulturnih po-
dročjih, ki so pritegnila dija-
ke zdaj v eno, zdaj v drugo
predavalnico. Na predstave,
razgovore, posvetovanja,
predavanje, igre in recitale
so vabili razstavljeni plakati
in dijaki so si tako sami izbi-
rali kulturne utrinke. Posa-
mezne prireditve in predsta-
ve so sami tudi ocenjevali.
Bila sta to polna in prijetna
dneva.
MATEJA PODJED
POGLED NA PLATNO
NAVADNI LJUDJE
Režija: ROBERT REDFORD
Igrajo: Donald Sutherland, Mary Tyler Moore, Timothy Hut.
ton idr.
Najuspešnejši ameriški film lanskega leta prihaja slednjif
tudi na celjsko filmsko platno. Kar s štirimi Oskarjevimi kipcj
je ameriška Akademija za film ovenčala ta prvenec priljublje.
nega igralca Roberta Redforda, ki se je to pot uveljavil tudi kot
režiser.
Film pa je bil za mnoge pri nas pravo razočaranje, ki ga ni
mogla razbliniti niti silna publiciteta, ki ga spremlja. Kot kaže,
k sreči še vedno nismo pripravljeni v celoti sprejeti razmeroma
solzavega trenda sodobne ameriške kinematografije, ki zadnja
leta kar na tekočem traku producira družinske, idilične, senti-
mentalne melodrame (Sampion, Kramer proti Kramerju, Tek-
meca, Srečen par. Ločenka...)
Četudi so to filmi, ki jim ne gre odrekati njihove kakovosti,
so v svojem bistvu vseeno slepilo in predstavljajo velik odmik
od naprednega, angažiranega filma. Navadni ljudje so prav
takšna sodobna drama iz družinskega življenja, film, ki je zelo
gledljiv, ki pa ne prepriča.
VSE KAR STE VEDNO ŽELELI
VEDETI O SEKSU
Scenarij in režija: WOODY ALLEN
Igrajo: Woody Allen
Razmeroma pozno prihaja na naša platna eden starejših
filmov uveljavljenega komika in satirika Woodya Allena, ki je
navdušil z vrsto svojih zgodnjih filmov in se kasneje, še pose-
bej s filmi Annie Hali in Manhattan potrdil kot izjemno resen
in odgovoren cineast, ki se zna pikro in z veliko mero občutka
lotevati sodobnih dilem prenaseljenih mest in posameznikov,
ki so v svoji osamljenosti v njih izgubljeni. V pričujočem
izdelku je Allen ustvaril pravi kolaž duhovitih komentarjev, ki
s sliko in besedo žigosajo neznosen pomp okoli vprašanj spol-
nosti. Loteva se vsega in ne prizna nobenega zlaganega malo-
meščanskega tabuja. Odkrito govori o bigamiji in sodomiji,
prešuštništvu, vse pa z vidika človekove notranje, intimne
zadrege. Nepozaben ostaja predvsem prizor, v katerem se lo.-
teva Hamleta in Hamletovstva in celoten zaplet te tragedije
obrne na spolnost in spolne zadrege. Zelo se bomo nasmejali
ob tem filmu, hkrati pa se bomo resno zamislili in prav v tem je
največja .vrednota Allenovih filmskih del.
BRANKO STAMEJCIC
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (21)
Danes se bomo še nekoliko pomudili pri deležnikih. Ti so v
esperantu najbolj zapleteni, ker jih ne moremo naravnost pre-
vesti v noben jezik in moramo uporabiti opisovanje.
V pretekli lekciji smo spoznali tvorni deležnik sedanjega
časa ki ima končnico »-ANTA « in trpni deležnik sedanjega
časa s končnico "-ATA«. Poleg teh pa imamo še deležnike
preteklega in prihodnjega časa. Tvorni deležniki preteklega
časa dobe končnico »-INTA«, trpni deležniki preteklega časa
pa »ITA«. Tvorni deležnik prihodnjega časa ima končnico
»-ONTA« in trpni deležnik prihodnjega časa končnico »-OTA«.
Primer: glagol »razi« - briti; razanta - brijoč, tisti, ki brije (tv.
del. sed. č.); razata - brit, tisti, ki ga nekdo brije 4tr. del. sed. č.);
razinta - tisti, ki je bril (tv. del. pret., č.); razita - tisti, ki je bil
brit, (tr. del. pr. č.); razonta - tisti, ki bo bril (tv. del. prih. č.);
razota tisti, ki bo bril (tr. del. prih. č.).
Vsak posamezni deležnik pa lahko postavimo v tri čase:
pretekli, sedanji in prihodnji čas, in sicer s pomočjo pomož-
nega glagola: ESTI, MI ESTAS - biti, sem. Primer glagol
»razi«. Izraziti hočemo dejanje, ki se bo kmalu zgodilo, toda v
tem trenutku se še ni zgodilo; to je prihodnji čas v sedanjem.
Mi estas razonta vin. Jaz sem tisti (-a), ki vas bo bril(-a) (tvorno).
Vi estas razonta de mi. - Vi ste tisti, ki bo brit od mene. (trpno).
Sedaj bomo izrazili dejanje, ki se godi sedaj, ni se pa še
končalo, to je sedanji čas v sedanjiku. Mi estas razanta vin. -
Jaz sem tisti, ki vas brije. Vi estas razata de mi. - Vi ste tisti, ki
je brit od mene.
Tretji primer izraža dejanje, ki se ne dogaja več, ker se je
pravkar končalo, pretekli čas v sedanjiku. Mi estas razinta vin.
- Jaz sem tisti, ki vas je bril. Vi estas razita de mi. - Vi ste tisti,
ki je bil brit od mene.
Primer: glagol »skribi« v stavku: Mi skribas leteron. Prihod-
nji čas v sedanjiku: Mi estas skribonta leteron. - Jaz sem tisti,
ki bom pisal pismo. Letero estas skribota de mi. - Pismo, ki bo
pišemo od mene sedanji čas v sedanjiku: Mi estas skribanta
leteron. - Jaz sem tisti, ki pišem pismo. Letero estas skribata
de mi. - Pismo pisano (sedaj) od mene, pismo, ki ga pišem,
pretekli čas v sedanjiku: Mi estas skribinta leteron. - Jaz sem
tisti, ki je pisal pismo. Letero estas skribita de mi. - Pismo je
sedaj tisto, ki je bilo pisano od mene.
POPRAVKI: 14. lekcija: veturas en la boato in ne veturas la
boato (3. kolona, 17 vr. zg.); čirkaii in ne cirkau (3. kol. 24. vr.
zg.); unu in ne una (3. kol. 16. vr. sp.).
15.	lekcija: za scii mora biti vejica (7. vr. zg.); bolje in ne boje
(17. vr. zg.); Gi in ne Ci (24. vr. zg.); šuoj in ne suoj (3L vr. zg.);
In sedaj odidimo in ne: Sedaj odidimo (29. vr. sp.); maršado in
ne: marsado, marši in ne marši (25. vr. sp.); čiamd-ddddne, d
17. vrsta sp. odpade.
16.	lekcija: pluvo in ne pulvo (13. vr. zg.); miaj in ne maj (26.
vr. sp.); šinko in ne šinkon (13. vr. sp.).
17.	lekcija: dauringi in ne daurigi (9. vr. zg.); dratšnuro m ne
dratšnure (12. vr. zg.); duonon in ne duono (16. vr. zg.); povos in
ne povas (24. vr. zg.); Da, to je... in ne To je... (29. vr. sp.);
peirton in ne parto (27. vr. sp.); (Pripona in ne (Prepona (15. vr..
sp.); pomujo in ne pomujoj (12. vr. sp.).
18.	lekcija: kiom in ne kikom (8. vt. zg.); o, o in ne o o (10. vr.
zg.); No, koliko in ne Koliko (12. vr. zg.); monatojn in ne
monatoj (13. vr. zg.); monato in ne montano (17. vr. zg.); da in
ne H« (19. vr. sp.); sesdek in ne sesedek (13. vr. sp.).
peta premiera v slg celje
SKRBNO, USKLAJENO, UČINKOVITO
Ob uprizoritvi Sester Wendy Kesselman v Šedlbauerjevi režiji
Prejšnji petek so celjski
gledališčniki predstavili slo-
venski javnosti dramo so-
dobne ameriške avtorice
Wendy Kesselman Sestri in
tako po dolgem času odstrli
pogled tudi na sodobno
dramsko ustvarjanje v svetu.
Uvozne ovire so namreč v
zadnjem času vidno prevzele
oblikovanje dramskega re-
pertoarja pod svoje okrilje,
kar se kaže v nesorazmerni
prevladi domače sodobne in
tuje klasične dramatike. V
takšnih okoliščinah je torej
omenjena uprizoritev vre-
dna še posebne pozornosti.
2e kar uvodoma velja zapi-
sati, da je posebne pozorno-
sti vredna tudi uprizoritev,
saj ponuja gledalcem izre-
dno skrbno stopnjevano
dramsko dogajanje, bogato
individualizirane dramske
značaje, usklajeno prepleta-
nje in dopolnjevanje vseh
gledaliških izraznih sredstev
ter jasno, človeško angažira-
no sporočilo.
Za osnovo drame si je av-
torica izbrala resničen dogo-
dek, ki se je zgodil 1933. leta
v Franciji in ga je dramsko
izkoristil že Genet v Služki-
njah. Dramsko dogajanje je
zamejeno v prostor meščan-
skega doma, v katerem se
znajdeta na eni strani pre-
Vnožni gospa Danzard in nje-
na hči Isabelle, na dfugi pa
služkinji Christine in njena
sestra Lea. V nizanju prizo-
rov iz tega doma, ki nam zgo-
vorno prikazujejo značilno-
sti in pojavne oblike temelj-
nega nasprotja med meščan-
kama in njunima služkinja-
ma ter to nasprotje neizpro-
sno potiskata v končno kata-
strofo, so spretno uporablje-
ne možnosti sočasnega,
vzporednega dogajanja,
ostrih dramaturških rezov
ter prepletanja realizma s
simbolnimi prvinami. Avto-
rica si je v Sestrah zadala na-
logo, da na osnovi znanega
končnega rezultata razišče in
gledališko nakaže pobude in
vzroke za tako neobičajno
dejanje - družbene, psiholo-
ške in moralne. Dejstvo, da
je pri pisanju upoštevala vse
omenjene ravni, gotovo pri-
speva k odprtosti in življenj-
ski univerzalnosti, a tudi iz-
zivalnosti besedila.
Da je besedilo Kesselma-
nove odlična predloga za
izreden gledališki dogodek,
dokazuje celjska uprizoritev
pod režijskim vodstvom
Zvoneta Šedlbauerja ob dra-
maturški pomoči Darje Do-
minkuš. I^edstava je posta-
vila v ospredje bivanjsko
dramo človeka v statičnem
svetu, njegovo brezizho-
dnost in krčevite poskuse
preseganja tega stanja. Na
ozadju tega dogajanja je soo-
čala meščansko pozunanje-
nost in čustveno hladnost
matere in hčere z vedno
globljo ter vedno bolj čutno
ljubeznijo med sestrama. Tu-
di zaključni zločin je pred-
vsem posledica osvobajajoče
se čutnosti, prvinskega sa-
moobrambnega mehanizma,
nikakor pa zavestnega razre-
dnega upora in maščevanja.
Na sočasni sceni Nika Matu-
la (na levi spodaj kuhinja,
zgoraj spalnica obeh služkinj
z ogromno posteljo, desno
spodaj nakazan meščanski
salon, zadaj bogate stopnice)
ter ob uporabi vsebinsko
kontrastnih kostumov Alen-
ke Bartlove je režiser skrbno
ustvarjal vzdušje zaprtosti in
statičnosti meščanskega do-
ma, hkrati pa stopnjeval na-
petost in pričakovanje zak-
ljučne tragične razrešitve.
Besedilo je dogradil z mno-
gimi konkretnimi in simbol-
nimi dejanji, si spretno po-
magal z zgovornimi premol-
ki in razpoloženje stopnjujo-
čo glasbo (Ivo Meša).
Najpomembnejšo oporo
pa je režiser našel v sijajnem
igriškem kvartetu, v kate-
rem se je tokrat potrdil del
celjskega ženskega ansam-
bla. Oba ženska para nosita
poleg nekaterih skupnih ra
zrednih in nazorskih potez
še skrbno izrisane osebnost-
ne poteze, tako da je v bistvu
vsaka vloga svet zase. Ljerka
Belakova je po EUidi iz Go-
spe z morja ustvarila še ene
veliko vlogo, v kateri je zgo-
vorno izrazila kompleksnost
Christininega značaja. Njena
trpka življenjska usoda, za-
vezanost služenju, odtrga
nost od matere in izoliranost
od ostalega sveta, se izraža v
vdanosti in samozatajeva
nju, a tudi prikriti čustveno-
sti in čutnosti, ki se ob sestr.
Lei plaho a nezadržno razra-
šča v radikalen izraz lastnf
subjektivnosti. Prepričljiv jf
njen preskok iz poslušne ir
vdane služkinje v prvdnskc
čuteče bitje, a tudi pomirite^
in ponos v sklepnem prizo-
ru. Milada Kalezičeva je ^
njeni sestri Lei upodobila
več mladostne naivnosti if
neugnanosti, tudi nej^dno-
sti in nenadzorovanosti, ^
pa Christini omogoča vzgo'
njene lastne subjektivnost
Marjanca Krošlova je izrisala
izpraznjeno eleganco in
stveno hladnost meščansK«
dame gospe Danzard, ki ^
nadvse boji neznaneg^
skrivnostnega, drugače P.
životari v stalnem begu pr^
nenehnim dolgočasjem. A^"'
ca Kumrova je poudarila
zadoščenost in prazne up^
njene hčere Isabelle. Z #
som sodeluje še Janez St^
rina.
Predstava	je izred^';
dosežek vseh sodelujočih, I''
zaradi brezhibne odrske re^'
lizacije zmore pritegniti P^
zornost slehernega gledal'^'
in ga izzvati tudi h globlje!^"
razmisleku. Njen močan
nek je pokazal že odmev P^
premierskem občinstvu, ^
je zbrano spremljalo dr^^.
ski razvoj in na koncu z rno
nim aplavzom nagradilo %
soustvarjalce, zlasti pa ig'"^
ski kvcirtet.	.t
SLAVKO PEZP^*^
OBETAJOČI PRSTI
V okviru petkovega kulturnega večera sta v knjižnici v
Titovem Velenju nastopili mladi pianistki Jelka Veber iz
Velenja in Darinka Kompan iz Šoštanja. Obe obiskujeta
glasbeni pouk pri profesorici Jožici Grebenšek. Obe bosta
nastopili tudi v oddaji Mladi glasbeniki, ki bo 18. marca v
Ljubljani.	LO
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
koncert zagrebških madrigalistov
HOMOGENOST ZVOKA NA VIŠINI
Vladimir Kranjčevič je odličen zborovodja
v vrsti abonmajskih kon-
certov smo poslušali v sredo.
24, februarja v Narodnem
joniu Zagrebške madrigali-
ste pod vodstvom Vladimir-
ja Kranjčevica. Ta komorni
ansambel sestavlja 16 pev-
cev (eden je bil odsoten zara-
di obolelosti), po 8 ženskih in
nioških glasov. Odlika ma-
drigalistov je intonacija, ki je
vseskozi čista in zanesljiva.
Bavijo se skoro izključno z
renesančno literaturo, le de-
loma z barokom in z mlajšo
ustvarjalnostjo. Pevci so
profesionalci, izhajajo delo-
ma iz zagrebškega radijske-
ga zbora, deloma iz Akade-
mije. Obvladajo torej branje
z lista, zanesljivost vstopov,
dihalno tehniko in druge ele-
mente, ki spadajo k plemeni-
temu zborovskemu petju.
Zvok ansambla je zelo do-
ber, včasih orgelsko pobar-
van z zvenečimi akordi, vča-
sih pritajeno tiho (npr. Ave
Maria), polglasno z mehkim
nastavkom in z veliko inten-
zivnostjo. F'raze so doživete,
zaokrožene v velikih rene-
sančnih lokih, plastično so
se prepletale v polifonih
stavkih, ki so seveda sestav-
ljali dobršen del programa.
A ne vedno, mestoma so bile
nejasnosti v izdelavi, preciz-
nost se je rahlo zamajala. Ho-
mogenost zvoka je na solidni
višini, občasno moti izstopa-
nje enega ali diugega basa,
na drugem mestu je zopet
slišati preveč prodornega te-
norja, ki je tudi nekoliko
stisnjen. Višine so dobro
podprte, zaokrožene, zak-
ljučni akordi so sočni, z glo-
bokimi basi prepričljivi. Tu
pa tam se očitujejo ostrine v
vokalizaciji ženskih glasov.
Madrigalisti so izvajali dve
skladbi: v prvem delu Orlan-
da di Lassa MESSA DE
PROFUNCTIS (Maša za
umrle), ki je bila razvlečena,
dokaj monotona z razliko od
nekaterih stavkov, ki so bili
žlahtno oblikovani, dinamič-
no dobro niansirani (Hostias
et proces, Sanctus). Kljub
stilni izenačenosti pa je ven-
dar Maša papeža Marcela
(MESSA PAPAE MARCEL-
LI), Lassovega sodobnika in
velikega mojstra renesanse
Giovannija	Palestrine
(1526-1594) vse drugače
učinkovala. Bila je izvrstna
produkcija izbranih pevcev z
vso mogočno izraznostjo re-
nesanse, z bogato dinamiko,
mestoma skoro dramatično.
Eno Palestrinovih najboljših
kompozicij smo poslušali v
odlični izvedbi.
Ne baš številno občinstvo
je sprejelo goste pozorno ter
odobravalo izvajanje madri-
galistov z močnim aplavzom,
nakar je dirigent Kranjčevič
dodal še tri skladbe: najprej
Tri frotole (ljubezenske pe-
smi, ki so jih peli v Italiji v
15. in 1-6. stoletju) istrskega
renesančnega skladatelja
Andrije Motovunjanina, Ave
Mario neznanega mojstra in
zaključno Njest svjat Steva-
na Mokranjca. Zlasti zadnji
dve skladbi sta bili imenitni
v oblikovanju tona, v nežno-
sti in gradaciji.
Vladimir Kranjčevič je od-
ličen zborovodja, ki so mu
znane tajne in pasti zborov-
ske kulture. Renesanse se lo-
teva korektno, jasno obliku-
je frazo za frazo upoštevajoč
plastično gradnjo polifonije.
Zanesljivo vodi zbor z gesta-
mi, ki bi mogle biti za mali
komorni sestav malo skro-
mnejše. Njegov nastop je
sproščen, skromen, pre-
dnost daje priznanju svojim
izvajalcem, on pa je zgolj
nujno potrebni interpret
umetnosti. Dikcija madriga-
listov bi lahko bila boljša,
kajti v Motovunjaninovih
Frotolah je bilo težko razlo-
čiti ali pojo v italijanskem ali
hrvatskem jeziku. Kljub
obrobnim pripombam mora-
mo vendar priznati visoko
kvaliteto Zagrebških madri-
galistciiv, zaradi katere je bil
koncert lepo doživetje.
EGON KUNEJ
TA TEDEN
V CEUU
GORENJSKI
SLAVČEK
m ZLAT KO
ŠUGMAN
v teh dneh, ko proslav-
ljamo 8. marec. Dan žena,
bo v Celju poleg ostalih
tudi nekaj zanimivih kul-
turnih prireditev. Dve od
teh je pripravil Zavod za
kulturne prireditve.
2e v petek, 5. marca ob
19.30 uri bodo v Naro-
dnem domu gostovali
ljubljanski operni pevci
in izvedli priljubljeno slo-
vensko operno delo
A. Foersterja GORENJ-
SKI SLAVCEK. To bo
nekoliko bolj komorno-
koncertna izvedba (v ko-
stumih), pri kateri bo
poudarek predvsem na
vsebini in najlepših melo-
dijah še danes najpopu-
larnejšega slovenskega
opernega dela. Peli bodo
letošnja Prešernova na-
grajenka Vilma Bukovec,
Vanda Gerlovič, Raj ko
Koritnik in Tone Kozlev-
čar.
V soboto, 6. t. m. zvečer
ob isti uri pa bo v dvorani
Slovenskega ljudskega
gledališča nastopil pri-
ljubljeni slovenski gleda-
liški, filmski in televizij-
ski izgralec ZLATKO
ŠUGMAN - nekdaj član
celjskega gledališča.
Tekst za Šugmanov na-
stop je prispeval Miloš
Mikeln, imenoval pa ga je
satirični paternošter »Di-
rektni prenos«. Gre za ak-
tualno besedilo duhovite
satirične vsebine, ki ga
Sugman interpretira v
obliki monoigre.
Medtem ko je za pred-
stavo Gorenjskega slavč-
ka vstop prost, pa so za
nastop Zlatka Sugmana
vstopnice po 70 din pri
Zavodu za kulturne prire-
ditve v Gregorčičevi 6, v
soboto pa pri blagajni
SLG.
-ed
društvo likovnih amaterjev celje
VZTRAJNA POT NAVZGOR
Ob razstavi v Rogaški Slatini
Društvo likovnih amater-
jev Celja je s petkovo otvo-
ritvijo razstave v pivnici
Zdravlišča Rogaška Slatina
pokazalo, da je pet let orga-
niziranega in resnega dela
moralo roditi lepe uspehe.
Ne gre pri tej ugotovitvi za
frazo in prizanesljivo gleda-
nje na Ijubiteljstvo v smi-
slu, saj itak delajo po prosti
volji in v prostem času, pa
je vse dobro, važno je le, da
delajo.
Takšna gledanja so v sami
Zvezi kulturnih organizacij
že davno ovrgli. Likovna de-
javnost je bila na polju Ijubi-
teljstva med najbolj razširje-
nimi, pa tudi med najbolj sti-
hijskimi, torej prepuščena
sama sebi. Zato se je v vrstah
amaterskih likovnikov bo-
hotil tudi diletantizem, pa
tudi bolj izstopajoča skrb za
dobro prodajo kot pa za re-
snično Ijubiteljstvo in kako-
vostno delo. Zato so toliko
bolj dragocena prizadevanja
vseh, ki se dobro zavedajo
vloge amaterizma na vseh
področjih, likovnega pa še
posebej, saj nas ta v vsako-
dnevnem življenju in okolju
bolj obdaja kot druge izpo-
vedne zvrsti.
Celjsko društvo likovnih
amaterjev sodi med najbolj
aktivne pa tudi med večje v
Sloveniji. Trideset članov
šteje, v Rogaški Slatini pa je
svoja dela razstavilo dva-
najst članov.
Branko Hrovat se je pred-
stavil s pasteli, razigranimi
odslikavami motivov, kjer
prevladuje jutranje sveža
svetloba, Tomo Plevnik je
predstavil svoja olja, ki so po
barvni fakturi zelo blizu Ti-
snikarju, vsebina pa je seve-
da povsem druga, Franc
Klemen nadaljuje svoje eko-
loške pozive s posebno barv-
no živostjo. Vinko Podjed je
ostal zvest zelo solidnemu
realizrnu in brez dvoma izra-
ža mnogo slikarskega zna-
nja. Dani Brglez se je lotil
pa^ela pa tudi risbe s svinč-
nikom dokazujejo, da bo s
tem medijem lahko še mno-
go povedal. Najbolj univer-
zalen je bil Stane Petrovič-
Conči, saj je predstavil te-
hnike v akrilu, olju in akva-
relu, vse pa že v dovolj pre-
verjenem pristopu, kjer lah-
ko govorimo res o likovni
govorici kot celoti, ki ni pod-
legla motivu. Jure Šarlah se
je ponovno razigral v svojih
abstrakcijah in če bi bil res
dovolj vztrajen, bi lahko pri-
pravil že dolgo obljubljeno
samostojno razstavo. Janko
Orač je tudi tokrat pokazal
svoj odnos do ploskovno iz-
čiščenega gledanja na pokra-
jino, Zoran Josič je znal iz-
koristiti oljno tehniko v raz-
členjene prispodobe, kakrš-
ne pozna nadrealizem, Milan
Alaševič pa skuša dokazati,
kako se tudi karikatura lah-
ko kosa z ostalimi izraznimi
možnostipi.
Tu sta še dva kiparja, in
sicer Alojz Pongrašič, ki se
vedno jasneje opredeljuje do
materiala in vedno bolj
uspešno išče sozvočje med
njegovo danostjo in njegovo
novo podobo po kiparjevem
posegu vanj. Mladen Vrabič
je ponovno pokazal svoj izo-
stren čut za oblikovanje fi-
gur, saj jih je postavil v dokaj
domiselni, pogumni in lepi
liniji pred gledalca.
Razstava, ki so jo pripravi-
li Delavska univerza Roga-
ška Slatina, Občinska kul-
turna skupnost Šmarje pri
Jelšah, Turistično društvo
Rogaška Slatina in Zveza
kulturnih organizacij Celja,
je nedvoumno opozorila na
kakovosten razvoj celjskih
likovnih amaterjev, ki so
ostali zvesti društvu in ki so
s svojim delom in študijem
prešli poenostavljeno gleda-
nje na likovno Ijubiteljstvo.
Petkovo otvoritev je pove-
zoval Jože Cakš, prijetno pa
jo je zaključil nastop Celj-
skega godalnega orkestra
pod vodstvom Radovana
Marvina. Razstava bo odpr-
ta do 25. marca.
DRAGO MEDVED
STE PREVERILI,
CE STE
VPISANI
V VOLILNI
IMENIK?
OŽIVLJENA DRAMSKA
SEKCIJA V KONJIŠKI OBČINI
V	kulturnih društvih konjiške občine je čutiti v zadnjem
času povečano dramsko dejavnost. V Svobodi v Zrečah so
za praznovanje novega leta pripravili priljubljeno mladin-
sko igro Volk in sedem kožic v režiji Zdravka Ivačiča. Glas-
beno spremljavo je dodala Darinka Ivačič. Kar petnajstkrat
so morali igralci na oder v raznih krajih občine.
Dramska skupina prosvetnega društva v Zičah je naštudi-
rala dramsko delo Dekle z rožmarinom v režiji Mire Lojen.
Dvakrat so se predstavili na domačem odru, sedaj priprav-
ljajo gostovanja.
Tudi v sosednjem prosvetnem društvu »Marjan Rap« v
Ločah so zaigrali Marinčevo Komedijo v komediji. Tudi to
dramsko delo je režirala Mira Lojen. Zelo dober obisk doma,
v Zibiki in v Zrečah dokazuje, da ljudje radi gledajo dobro
pripravljene komedije.
Dramska skupina prosvetnega društva v Tepanju se je
lotila Budakovega »Meteža,« to je drame iz življenja ljudi v
Liki. Tej pomlajeni dramski skupini, ki se združuje z mla-
dino v Tepanju, pomaga kot mentor režiser Zdravko Ivačič.
V	Gorenju nad Zrečami marljivo vadijo Tri vaške svet-
nike, komedijo, ki ob dobri igri še vedno privablja gledalce v
dvorane. Na Stranicah pa literarni krožek šole »Veljko Vla-
hovič« prireja zanimive in dobro obiskane Večere kmečke
proze in poezije po zaselkih, v starih kmečkih hišah, v
kmečkih oblekah tega kraja.
Seveda se literarna dela učencev prepletajo z glasbo po-
sneto na trak, ali pa zapojo vsi prisotni skoraj že pozabljene
ljudske melodije. Čeprav dramska dejavnost v občini Slo-
venske Konjice ni nikoli popolnoma prenehala, je čutiti
boljšo zavzetost, kvalitetnejšo rast in zelo dober obisk.
KONRAD SODIN
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
6.
KOMUNISTI IN SAMOUPRAVLJANJE
Samoupravljanje je temeljni družbeni odnos, bistvo
Marxovega obrazca za komunizem, za brezrazredno
družbo, za svobodno asociacijo proizvajalcev. Tako je
samoupravljanje srce jugoslovanskega »modela« so-
cializma pa tudi socializma nasploh (seveda takšnega,
ki je human, ki resnično osvobaja človeka). Ni si mo-
goče predstavljati kakršnekoli graditve socializma po
meri delovnega človeka brez takšne ali drugačne ina-
čice samoupravljanja. Pravimo sicer, da so različne
poti v socializem oziroma različni socializmi, toda tam,
kjer se ne uresničuje človekova pobuda -od spodaj«,
•>iz baze«, gotovo ni nikakršnega socializma. Nosilci
socializma morajo biti delovni Ijudj^, proizvajalci. Vse-
binsko jedro: delavec kot nosilec vseh bistvenih odlo-
čitev v celotni družbeni reprodukciji.
Samoupravljanje je v svojem bistvu proces druž-
bene dezalienacije, razodtujevanja, preseganja omeje-
nosti, ki jih je ustvarila razredna družba. Na podlagi
družbenoekonomskega razodtujevanja, katerega
glavni vidik je odprava kapitalistične privatne lastnine
proizvajalnih sredstev ter uveljavljanje njihovega re-
sničnega podružbljanja, poteka dezalienacija tudi na
drugih področjih in ravneh. Se posebej: Politična de-
. zalienacija - odmiranje države »aparat nasilja«; po-
glabljanje socialistične demokracije, diktature prolčta-
riata, ki rešuje delovne ljudi starih in novih zajedalcev.
Komunistično gibanje ne more koncipirati graditve
socializma drugače kakor kot proces emancipacije de-
lavskega razreda in osvobajanje delavca in dela; (če se
npr. nekje proletariat množično upre »socialistični dr-
žavi« in »partiji«, takoj vemo, za kakšen »socializem«
gre). Karakter oblasti v prehodnem obdobju od kapita-
lizma k socializmu, je Lenin preprosto opredelil tako:
»oblast v imenu ljudstva«, ki jo uresničijo v »začetni
fazi socialistične revolucije«, je treba razvijati v »oblast
ljudstva samega«, brez posrednikov, ki lahko s svojimi
parcialnimi interesi začno ogrožati proces uveljavlja-
nja neposredne demokracije, decentralizacije, huma-
nizacije. Ce se »oblast v imenu ljudstva« ustali, se vse
bolj spreminja v posebno birokratsko plast, ki ne pusti
dihati ljudske, množične pobude. Ce hitro prehaja v
»oblast ljudstva samega«, je to po naše uresničevanje
dinamičnega političnega sistema socialističnega samo-
upravljanja.
Ce je kaj zares naše, jugoslovansko, če smo po čem v
svetu znani, je to samoupravljanje, socialistična druž-
benost, ki je najmanj avtoritarna, najbolj v znamenju
pobude delovnih ljudi... Tudi ZKJ bo prišla v zgodo-
vino socializma in marksizma predvsem s socialistič-
nim samoupravljanjem, ki ga je zasnoval Josip Broz
Tito, teoretično in konceptualno aplikativno razvil pa
Edvard Kardelj. Trideset let samoupravljanja (do smrti
velikana, ki ga je uresničil v temeljnem pomenu Mar-
xove zamisli) je čas napredovanja, nakljub mnogim
težavam, odklonom, anomalijam... Ko ZKJ prevzema
odgovornost za ohranitev in nadaljnje razvijanje Tito-
vega dela, se mora njeno članstvo zavedati ogromnih
težav s tem v zvezi. Ohranitev in nadaljnje razvijanje,
samoupravljanja zahteva krepitev materialne baze
družbenega življenja. Z drugimi besedami: defektno,
šibko gospodarstvo ne more biti solidna, čvrsta pod-
laga za delovanje samoupravnega sistema. Samo-
upravljanje je potrebno razvijati tako, da ne obreme-
njuje gospodarstva - z množicami uradnikov in funk-
cionarjev, z večnim sestankarjenjem, z zapletenimi
procedurami. Prav nasprotno: vsi kadri morajo biti
praviloma neprofesionalni, saj predstavlja plačani
funkcionar, profesionalni uradnik potenciino nevar-
nost birokratizacije, pa še stane preveč; samoupravne
procedure morajo biti preproste, razumljive same po
sebi, jasne, prirejene ljudem, ki morajo svoje umske in
fizične energije v glavnem usmerjati v produktivno
delo... Razbiti je potrebno lažni mit, da samoupravlja-
nje, kakorkoli ga že prakticiramo v skladu z oficialno
usmeritvijo, že kar gospodarsko koristi. Nobeno fetiši-
ziranje samoupravljanja ni potrebno, pač pa njegovo
skrajno racionaliziranje (na vseh ravneh), da se pod
težo svoje »nadgradnje« in izdatkov zanjo ne bi začelo
rušiti. Samoupravljanje res lahko koristi gospodarje-
nju, toda samo posredno, toliko, kolikor izboljšuje re-
snične odnose med ljudmi, kolikor torej spodbuja
ustvarjalnost, dviga delovno moralo, osrečuje človeka
v njegovem delu. Ce je kje uresničeno tako, da teh
pozitivnih učinkov ni, bi le težko govorili še o kaki
drugi bolj posredni gospodarski koristnosti. Sicer pa
glavni namen in pomen samoupravljanja ni gospodar-
ski, pač pa vsestransko družbeni. Ohranitev in nadalj-
nje razvijanje samoupravljanja zahteva od komunistov
izvirno razmišljanje o izboljševanju, poglabljanju, de-
mokratiziranju, humaniziranju samoupravljanja. So-
cialistično samoupravljanje se mora preoblikovati, iz-
popolnjevati »spodaj«, v bazi, po želji delovnih ljudi.
Doslej je bilo v zvezi s tem vse preveč indoktriranja
»od zgoraj«. Pogosto so v »bazi« lahko samo diskutirali
o že izoblikovanih, dokončnih rešitvah. Marsikdaj tudi
naše družboslovje ni imelo dovolj priložnosti, da bi se
ustvarjalno vključilo v oblikovanje in preoblikovanje
samoupravnega sijema. Na vrsto je marsikdaj prišlo
šele takrat, ko je lahko pojasnjevalo in utemeljevalo že
dokončne rešitve. - Tako naj bi komunisti v bazi, v
ozdih, in komunisti-znanstveni delavci v prihodnje
mnogo bolj kot doslej bili soustvarjalci nove samou-
pravne prakse, novih vsebin in oblik družbenih odno-
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
SkU^ČINE $i$^ŽAbNJIČvbRUGEM MANDATU
CELJE:
SKUPŠČINA O
OTROŠKEM
VARSTVU
Uresničevanju nalog
Skupnosti otroškega var-
stva občine Celje za leto
81, oceni delegatskih
odnosov in finančnem
načrtu so posvetili dele-
gati na seji skupščine
skupnosti otroškega var-
stva, ki je bila v ponede-
ljek, veliko pozornosti.
Seznanili so se s po-
membnimi dosežki na ra-
zličnih področjih otroške-
ga varstva v občini, pa tu-
di s pomanjkljivostmi, ki
jih bo v prihodnje treba
odpraviti. Delegati so
sprejeli tudi predlog skle-
pa o višini minimalnih
denarnih pomoči za leto
1982, predlog pravilnika o
prispevku staršev k eko-
nomski ceni otroka v
vzgojnovarstveni organi-
zaciji ter predlog statuta
skupnosti otroškega var-
stva občine Celje.
M.A.
NESKLEPČNA
SEJA O
ZAPOSLOVANJU
Delovna vnema delega-
tov je v teh zadnjih tednih
mandatnega obdobja
močno upadla. To nam •
priča tudi ponedeljkova
seja skupščihe skupnosti
za zaposlovanje v Celju.
Vsaj trinajst glasov več bi
potrebovali, da bi seja bi-
la za silo sklepčna. Sejo
so preložili na danes ob
,12. uri, v upanju, da se jo
bodo delegati v večjem
številu udeležili, saj gre
za obravnavo pomemb-
nih zadev v zvezi z delom
te interesne skupnosti.
Ocenili naj bi delo skup-
nosti v prete^klem letu ter
sprejeli plan in finančni
načrt za tekoče leto. Sez-
nanili naj bi se tudi o tem,
kako poteka sprejemanje
novega samoupravnega
sporazuma o načrtu zapo-
slovanja v posameznih
delovnih okoljih.
VVE
DELOVNA
VSEBINA
ZADNJE SEJE
KSOC
v pičli prisotnosti dele-
gatov zbora uporabnikov
(50%) in le v nekaj večji
zbora izvajalcev (56%) se
je v torek, sicer ne točno
opoldne, pričela zadnja
seja skupščine Kulturne
skupnosti občine Celje v
tem mandatnem obdob-
ju. Seja je kljub vsemu
potekala v delovnem
vzdušju, čeprav je bilo iz
predlaganega dnevnega
reda pričakovati več tvor-
nih razprav in razmišljanj
iz delegatskih vrst. Tako
pa je bilo ob nekaterih
točkah dnevnega reda ču-
titi, kot da so le-te same
sebi v namen, ali pa so se
po drugi strani porajala
vprašanja, ki že zaradi
predhodnih obrazložitev
ali celo sklepov ne bi
smela biti vprašljiva.
Na seji je bilo obravna-
vano tudi letno poročilo o
izpolnitvi programa kul-
turne skupnosti za minu-
lo leto, prav tako tudi fi-
nančno poročilo kultur-
ne skupnosti. Celjskega
zbornika, revije Obrazi in
zaključnega računa. Iz
delegatske baze je prišel
glas, da je potrebno večjo
pozornost nampnjati naši
povojni zgodovini in tako
poravnati dolg iz naše
bližnje preteklosti. O tem
ter o namenu in pomenu
revije Obrazi bosta po-
drobnejše obrazložitve
pripravila oba založniška
odbora. Sicer pa je prav
ta tematika že bila obrav-
navana na eni izmed
prejšnjih sej in kot kaže
tedanja obrazložitev s
strani delegatov ni dose-
gla povratnega informira-
nja. Prav s tem, je bilo tu-
di rečeno na seji, še ne
moremo biti zadovoljni,
zato pa so tudi seje skup-
ščin vse preveč toge. Delo
delegacij in konferenc de-
legacij ostaja bržčas pro-
blem, ki se ga bo potreb-
no lotiti v naslednjem ob-
dobju.
Na koncu so delegati
sprejeli še razrešnico do-
sedanjega tajnika Slavka
Pezdirja in mu na novem
delovnem mestu upravni-
ka v SLG Celje zaželeli
veliko uspehov.
MATEJA PODJED
LANI DOBRO
GOSPODARILI
Delegati, ki so se v tem
tednu zbrali na skupščini
skupnosti socialnega
skrbstva, so bili z oprav-
ljenim delom izredno za-
dovoljni. Ustvarili so se
celo prihodki in sicer za
2,6 odstotkov več od pla-
niranih v lanskem letu.
Te bodo vrnili združene-
mu delu oziroma zmanj-
šali prispevno stopnjo tp-
liko časa, da bo račun po-
ravnan.
Zakaj se je ustvaril pre-
sežek? Nekatere naloge
socialnega skrbstva ni bi-
lo mogoče realizirati, pri
nekaterih pa se je zmanj-
šalo tudi njihovo število.
Na primer zmanjšalo se je
število upravičencev'en-
kratnih družbenih pomo-
či, tudi izplačilo za rejni-
ne je bilo manj, čeprav pa
so denarne postavke pri
obeh narastle.
Program skupnosti so-
cialnega skrbstva, ki so
ga včeraj delegati tudi po-
trdili, pa je za letošnje le-
to zelo obsežen. Pred-
vsem se mora dograditi
tretja faza Delavnic pod
posebnimi pogoji, za kar
je skupnost namenila
890.000 dinarjev. Ta pro-
gram bodo s samouprav-
nim dogovorom reševali
tudi območno.
Delegati so ocenili še
delo delegatskega siste-
ma v mmulem obdobju,
za katerega so menili, da
je bilo z nekaj več kot 50
odstotno udeležbo na se-
jah skupščine, komaj za-
dovoljivo. Sprejeli so še
statut skupnosti socialne-
ga skrjastva, dvignili z
marcem mesecem preživ-
nine in tudi denarne po-
moči. Razmišljali pa so
tudi o tem, da se bo moral
organizirati nadzor nad
zbiranjem vseh družbe-
nih pomoči, kajti ta evi-
denca je nujno potrebna.
Z. S.
SEJA
OBMOČNE SIS
ZA PTT
PROMET
v torek bo v Celju seja
skupščine območne inte-
resne skupnosti za ptt
promet. Na seji bodo de-
legati obravnavali pro-
gram dela skupnosti za
letošnje leto. Obravnavali
in sprejeli naj bi tudi na-
loge za letošnje leto, ki jih
predvideva srednjeročni
plan razvoja ptt prometa.
VVE
težave z mesom
ŠE BODO IZGUBE
Rešitve še ni na vidiku
Izgubo celjsKe mesne in-
dustrije iz leta 1981, ki znaša
okoli 34 milijonov, bodo kri-
le občine Velenje, Celje in
Žalec ter SOZD Hmezad.
V lanskem letu je bila me-
sna industrija na Celjskem
ponovno prizadeta zaradi
neurejenih dohodkovnih ra-
zmerij. Za koruzo je bila do-
govorjena odkupna cena pri
proizvajalcih 8,5 dinarjev za
kilogram. Dejanska cena pa
se giblje od 10 do 13 dinar-
jev. Dogovorjena cena praši-
čev je bila 51,50 dinarjev žive
teže, čez leto pa je bila na
tržišču precej višja, kar za
55% nad dogovorjeno ceno,
torej 80 dinarjev za kilogram.
Zaradi tega so pridelali izgu-
bo vsi mesno predelovalni
obrati na našem območju. Iz-
guba znaša 34,299.000 dinar-
jev, od tega ima največjo
Hmezad, 31 milijonov;
TOZD Klavnice kmetijskega
kombinata Šentjur 9,750.000
in TOZD Transport in klav-
nice kmetijske zadruge La-
ško 3,470.000 dinarjev.
Izgubo bodo krile občine
Celje, Velenje, Žalec in
SOZD Hmezad še pred zak-
ljučnim računom.
Težave z oskrbo s svinj-
skim mesom pa se bodo na-
daljevale tudi v tem letu. De-
lovne organizacije mesne
predelave so predlagale, da
največji potrošniki svinjske-
ga mesa s posebnimi spora-
zumi pristanejo na kritje ra-
zlik. Nekateri so že podpisali
samoupravne sporazume. Za
maloprodajo pa je predlog,
da bi razlike krili iz občin-
skih proračunov. Za občino
Celje bi ob sedanjih cenov-
nih razmerjih potrebovali
mesečno okoli 3 milijone di-
narjev. Ker teh sredstev ob-
čina ne premore, se je koor-
dinacijska komisija izvršne-
ga sveta odločila, da občina
Celje takšnega sporazuma
ne bo sprejela. Zato to vpra-
šanje za sedaj ostane odprto,
čim prej pa bo potrebno za
izgute, ki nastajajo v malo-
prodaji, najti ustrezne reši-
tve. Kakšne, nihče natančno
ne ve.
WE
CELEIA IZ
LETA »NIČ«
Objekt nove glasbene
šole v Celju bo stal na ar-
heološko zaščitenem te-
renu in to je bil tudi po-
vod, da so se na tem me-
stu pričela izkopavanja.
Klji!b težkim delovnim
pogojem, saj so začeli de-
lo 2. februarja, je vsako-
dnevni trud poplačan z
zanimivimi najdbami. Ta-
ko datira najdena kerami-
ka iz najstarejše faze Ce-
leie, iz leta »nič«.
Delo opravljata ravna-
teljica Pokrajinskega mu-
zeja Vera Kolškova in ar-
heologinja Darja Pirkma-
jer.
Predvidoma naj bi bilo
izkopavanje, ki trenutno
poteka v globini 4,5 m,
opravljeno v mesecu mar-
cu, ko se bo začela grad-
nja glasbene šole.
MP
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
40
Komu je to namenjeno, je težko reči, saj pri nas doma ne
more imeti bralcev. Deset tisočevpartizanov, ki so se borili
med drugo svetovno vojno v Sloveniji in drugod, zanes-
ljivo ni mogoče slepiti s takimi izjavami in drugih tudi ne.
Boj proti fašizmu in nacizmu je bil res trd, toda v njem niso
sodelovali belogardisti, domobranci, četniki, plavogardisti
in njim podobni. Tudi je kajpak res, da so bili vsi ti ob
koncu vojne kruto prevarani, ampak za to so sami krivi, ker
so si pač izbrali napačno stran. Ce bi bili britanski, sovjet-
ski ali ameriški zavezniki, namesto da so bili italijanski in
nemški, bi bilo drugače. Ampak krivde, da ni bilo tako, ne
morejo naprtiti nikomur razen sebi - in o tem se ne zdi
razpravljati.
Toda če je »Izjava in poziv Narodnega odbora za Slove-
nijo« (navajam iz »Svobodne Slovenije«, kjer je bila objav-
ljena 19. decembra 1974) še za silo skromna v svoji napadal-
nosti, je v nekaterih drugih sestavkih te bistveno več.
Poskušajo celo zanikati, da so sploh sodelovali z okupator-
jem v boju proti partizanom.
V	tem smislu se posebej odlikujejo publikacije, ki jih
pripravlja za tisk Filip Žakelj, vodja »Rožmanovega doma«
v Adroguu pri Buenos Airesu. Ta je v zadnjih letih, kakor
so mi povedali v Buenos Airesu, pobudnik skoraj vseh
poskusov, da bi slovenska politična emigracija v literaturi
rehabilitirala svoje zveze in sodelovanje z Italijani in
Nemci.
Temu je namenjena tudi brošura »Edvard Kocbek -
pričevalec našega časa«, ki sta jo v Trstu izdala pred leti
Boris Pahor in Alojz Rebula. Slednji se, mimogrede re-
čeno, poteguje, da bi obveljala teza o »dveh kulturnih
metropolah« Slovencev. Ena naj bi bila v Ljubljani, druga
pa v Buenos Airesu.
V	tej brošuri je bil objavljen pogovor z Edvardom Kocbe-
kom (ta je bil natisnjen tudi v slovenskem tisku v Jugosla-
viji), ki predstavlja sestavni del poskusov rehabilitacije
m^vojnega sodelovanja domobrancev z Nemci, hkrati s
tem pa zahteva, da mora slovenska družba »priznati med
vojno storjene zločine.«
Prav to priznanje naj bi bilo v očeh slovenske politične
emigracije nekak »pogoj« za bodoče sodelovanje ali dialog.
Iluzija, ki je postala sestavni del »političnega programa«
nekaterih emigrantskih organizacij.
Temu »dialogu« namenjajo tudi vsakoletna srečanja ne-
katerih »slovenskih izobražencev v Dragi pri Trstu, na
katerih razpravljajo o tem, kako »povezati in približati«
predstavnike slovenske politične emigracije v tujini in
»predstavnike režima« v domovini. Doslej iz te moke še ni
bilo kruha in za razumne ljudi ga tudi ne more biti.
KOMU SVETI NAŠA LUČ
Pritiski politične emigracije pa niso samo posredni, po
tisku, izjavah in sporočilih, marveč tiidi neposredni, ko
poskušajo delovati na slovenskih tleh.
Sem sodijo različna anonimna pisma sovražne ali žaljive
vsebine, ki jih pošiljajo iz inozemstva na naslove nekaterih
ustanov ah posameznikov. Včasih so v teh pismih fotoko-
pije različnih člankov, objavljenih v emigrantskih Časopi-
sih ali revijah, včasih samo žaljivke, včasih pa prepisi ra-
zličnih »poslanic« emigrantskih vodstev. Naslove dobijo
najbrž v telefonskem imeniku in tako sem, mimogrede
povedano, dobil nekoč podobno pismo tudi sam.
Tega ni veliko, toda že posamezni primeri pričajo, da se
tudi slovenska politična emigracija ne omejuje zgolj na
delovanje zunaj meja. Teh pisem je več, kadar se čutijo
emigranti še posebej prizadeti in izzvani - kot se je zgodilo,
ko je »Nedeljski dnevnik« v nekaj nadaljevanjih objavil
dokumentirana pričevanja o zločinih »Črne roke« med
vojno ...To vem iz lastne izkušnje, saj sem delal v isti
časopisni hiši.
Za slovensko politično emigracijo, bolje rečeno za njeno
vodstvo in tistih nekaj aktivistov, so, kot kaže, še posebej
privlačen cilj mladi, pa si zato nemara bolj kot sicer priza-
devajo, da bi vplivali na slovensko mladino.
Vsaj na dveh slovenskih šolah sem videl taki anonimni
pisemski pošiljki. V eni so bili najbolj vulgarni izrazi, na-
slovljeni na nekatere ugledne osebnosti te družbe, v drugi
pa nekakšen »razglas«. Zame bo ostalo uganka, kako je
mogoče s tem pridobiti mladino na svojo stran. Morda je to
mogoče kje v emigraciji, pa še o tem bi hudo hudo dvomil.
Emigrantska verska revija »Naša luč«, ki izhaja v Ce-
lovcu, se zadnje čase prav tako pridno vključuje v krog
tistih, ki želijo vplivati na mlajšo generacijo Jugoslovanov
doma in v tujini. Seveda pa je »Naša luč« zgolj člen v verigi
sil, ki izvajajo razmeroma dobro vodeno in organizirano
protijugoslovansko dejavnost, s katero bi želeli načrtno in
trajno zastrupljati odnose med državami.
18. januarja 1978 je predsednik komisije socialistične
republike Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi pri-
redil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike ver-
skih skupnosti in kot običajno je na sprejemu govoril v
imenu katoliške cerkve v Sloveniji ljubljanski nadškof dr.
Pogačnik.
V reviji »Naša luč« so o tem v rubriki »pisali so nam«
(pisma bralcev torej) poročali takole:
»Ponovil je trditve (namreč nadškof dr. Pogačnik -
opomba avtorja) iz prejšnjih let: ,Že prvi papež apostol
sv. Peter nam je v svojem pismu naročil: - Podvrzite se
zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu'. Torej tudi
samoupravni socialistični družbi. To nam je prijetna dolž-
nost, ki nam jo nalaga tudi naš iskreni in pogumni patrioti-
zem in naše slovensko srce, ki vidi v družbi jugoslovanskih
narodov in narodnosti najboljšo in najsrečnejšo domo-
vino.«
Nato pravi N.N., ki naj bi to pismo poslal iz Zvezne
republike Nemčije (pa menda ni imel poguma ali kaj, da bi
se podpisal s celim imenom in priložil pravi naslov), da
sicer nadškofa dr. Pogačnika zelo ceni, da pa se nikakor ne
more strinjati s temi njegovimi izjavami, in navaja tudi
pomisleke:
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
mSM STRAN
»FmBEC« IN
ODGOVORNOST
Pismo Rozike Mihelčič v
zadnji številki NT načenja
več problemov, ki jih je nuj-
no potrebno osvetliti, da bo
lahko vsak bralec dobil ja-
sno sliko o tem, kaj se je de-
jansko dogajalo na temeljni
kandidacijski konferenci.
Ni samo dobro, da človek
neko knjigo prebere do kon-
ca, da je njena vsebina zani-
miva, ampak je celo nujno,
da knjigo prične brati na za-
četku, saj so ravno tam poda-
ni izvori njene vsebine. In
kje je začetek naše knjige?
Svet Krajevne skupnosti
Blagovna je v letih 1979 ter
1980 s potrebnimi sklepi iz-
dvojil na poseben žiro račun
KS namensko za telefon 23
starih milijonov, ki so očitno
povod za »firbce« v KS, da
lahko tako ali drugače dvi-
gujejo prah. Ta sredstva so
izdvojena strogo namensko
za iz^adnjo telefonskega
omrežja v KS Blagovna. Dej-
stvo pa je, da so nekateri ob-
čani iskali ta denar po občini
v Šentjurju, prav tako pa tu-
di na SDK, enota Šentjur.
Ker niso natančno povedali
katera finančna sredstva KS
jih zanimajo, tudi niso dobili
ustreznih informacij. Po-
vsem drugo pa je vprašanje,
če so ti občani sploh upravi-
čeni, da sprašujejo naokoli,
dokler niso v sami KS zahte-
vali informacij, oz. če jih niso
dobili od ustreznih organov
v KS, zakaj se niso poslužili
komisije za družbeni nadzor
pri Skupščini delegatov KS
Blagovna.
Bistvo te knjige je delna -
temeljna kandidacijska kon-
ferenca v vaški skupnosti
Dole dne 4. 2. 1982, na kateri
tov. Mihelčičeva ni bila pri-
sotna, saj ona spada v vaško
skupnost Blagovna. Za poja-
snilo bralcem NT moram še
navesti podatek, da je KS
Blagovna razdeljena na tri
vaške skupnosti. Da pa bi
občanom čimbolj približali
tudi sestanek temeljne kan-
didacijske konference, ena-
ko velja tudi za zbore obča-
nov, smo se poslužili tistega
določila Poslovnika o delu
temeljne kandidacijske kon-
ference, ki govori, da se takš-
na konferenca opravi po de-
lih'- v našem primeru po va-
ških skupnostih, da pa mora
biti na njih prisotnih toliko
občanov, kakor jih je običaj-
no na drugih zborih. Temu
določilu je bilo tudi zadošče-
no na vseh treh delnih - te-
meljnih kandidacijskih kon-
ferencah. Prav tako je bil na
vseh treh konferencah spre-
jet sklep, da se za dokončno
sestavo, ker še iz objektivnih
razlogov niso bile podpisane
vse izjave kandidatov, poo-
blasti Predsedstvo Krajevne
konference SZDL Blagovna.
In sedaj k problemu, če to
sploh je bil problem. Pod
točko dnevnega reda RAZ-
NO temeljne kandidacijske
konference v vaški skupno-
sti Dole, se je razvila tudi raz-
prava o izgradnji telefonske-
ga omrežja v KS, ter s tem
Povezano tudi o tem, kje je
23 starih milijončkov. Jože
Mastnak, ki sicer sploh ni
^lan Sveta KS, ali pa kakor-
koli drugače zadolžen za fi-
nančna vprašanja, je podal
med razpravo izjavo, da je 23
milijončkov pač izginilo, saj
lih je on osebno iskal in jih ni
Nikjer našel. Ob nadaljnji
razpravi je predsedniku Sve-
ta KS dobesedno dejal: »Ce
denarja ni niti na občini, niti
na SDK, potem lahko upra-
vičeno sumim, da si ga ti
spravil v žep.« To pa je sodu
izbilo dno, saj je za sredstva
na razpolago dokumentacija
SDK - enota Šentjur (števil-
ka žiro računa pri SDK -
enota Šentjur je 50770-764-
16182).
Četrto poglavje te »afere«,
kakor so si to v KS nekateri
predstavljali in se jim je očit-
no tudi posrečilo vzbuditi za-
nimanje, pa se je odvijalo na
delni - temeljni kandidacij-
ski konferenci za vaško
skupnost Blagovna 6. 2.
1982, kjer je bila prisotna tu-
di Rozika Mihelčič. Ves čas
sestanka je dejansko molča-
la »kot grob«, tudi takrat, ko
sem kot predsednik KK
SZDL podal poročilo o do-
gajanju izpred dveh dni v va-
ški skupnosti Dole. Občani
so sprejeli zahtevo, da Pred-
sedstvo KK SZDL odloči o
tem, ali lahko občan, ki daje
tako neodgovorne izjave in
informacije, kot jih je podal
Jože Mastnak, še zasluži zau-
panje delegatskega me.sta za
družbenopolitično skup-
nost. Izhajal sem iz prepro-
stega razloga, da samouprav-
ljanje ni le pravica do po-
stavljanja takšnih ali drugač-
nih vprašanj, pač pa pred-
vsem tudi odgovornost, tako
občanov samih, kakor tudi
do širše skupnosti. Izjava, s
katero nekdo kar »v en dan«
drugega ožigosa, da je po-
spravil toliko in toliko mili-
jončkov, je brez dvoma vre-
dna tehtanja. Tehtati pa
pravzaprav ni bilo kaj, saj je
bil občanom na sestanku
dne 6. 2. 1982 na vpogled iz-
pisek SDK, iz katerega je ra-
zvidno, da so sporna sred-
stva od marca 1980 dalje na
že omenjenem žiro računu.
Tudi tov. Mihelčičeva bi si
ga lahko ogledala,^ seveda, če
bi jo takrat to zanimalo. Na
tem sestanku tudi nismo go-
vorili o tem, da bi tov. Mast-
naka črtali iz kandidatne li-
ste zaradi vprašanja, kje je
denar, pač pa izključno zara-
di tega, ker se je neodgovor-
no obnašal, dajal na sestan-
ku dne 4. 2. 1982 neresnične
izjave, posredno pa tako tudi
poskrbel za politično neugo-
dno vzdušje v vaški skupno-
sti Dole in v celotni KS Bla-
govna. Tudi na tem sestanku
tov. Mastnaka nismo črtali iz
kandidatne liste, kot trdi tov.
Mihelčičeva, ampak je bil to
le predlog za Predsedstvo
KK SZDL. Kot dodaten po-
datek naj služi bralcem tudi
to, da na sestanku 6. 2. 1982
tov. Mastnak sploh ni bil pri-
soten, ker spada v vaško
skupnost Dole, ki je imela
sestanek 4. 2. 1982, na kate-
rem pa ni bila prisotna tov.
Mihelčič Rozika, saj spada
ona v vaško skupnost Bla-
govna, torej se je lotila pisa-
nja v NT dejansko, kot tudi
sama pravi, iz golega dolgo-
časja, na podlagi nepreverje-
nih govoric. Hkrati pa je pre-
slišala in pozabila vse, kar je
bilo povedano na sestanku
na Blagovni.
Da pa bo odgovor na pi-
smo tov. Mihelčičeve imel na
okroglo - to je pet poglavij,
bom v tem zadnjem delu po-
dal še nekaj svojih misli, nad
katerimi se naj zamisli tov.
Mihelčičeva.
-	Osebno mislim, da pisa-
nje tov. Miheličičeve, pa če-
prav je storjeno iz dolgočas-
ja, zahteva določeno mero
odgovornosti. Najmanj, kar
pričakujem, je opravičilo za
neodgovorno dejanje.
-	Prijateljstvo ali poznan-
stvo z nekom še ne more biti
osnova, da »dvigneš prah«,
še zlasti, če ga je njen prija-
telj ali znanec polomil, sama
pa je pisala le na podlagi ne-
preverjenih govorit, pač pod
vtisom prizadetega znanca.
-	Tov. Mihelčičeva tudi
dobro pozha problem, da KS
nima rednega tajnika, torej
je tudi pričakovati, da vsi pa-
pirji niso vedno najbolj ure-
jeni. Na podlagi sumničenj
in takšnega pisanja pa je
sploh vprašanje, kdo bi takš-
na dela še opravljal vnaprej.
-	Trdim tudi, da naj vsak,
ki je v KS zadolžen za neko
področje, poskrbi predvsem
najprej za to in šele ko opravi
nalogo, za drugo. Tov. Mast-
nak, ki je v okviru GD Lo-
karje zadolžen za finančna
sredstva za novogradnjo Do-
ma SLO in DS, in ker še ta
naloga ni opravljena, pač po
mojem mnenju nima nič
opraviti z denarjem za tele-
fon, saj imamo za to področ-
je dela v okviru samouprav-
nih organov KS drugo komi-
sijo.
Mogoče se bodo takšna
stališča zdela komu čudna,
vendar je dejstvo, da mora-
mo-imeti tisti, ki v KS trdo
delamo za razvoj celotne KS,
ob vsem tem pa smo deležni
kvečjemu le kakšne podob-
ne pohvale, kot je bil zapis
tov. Mihelčič Rozike, svoja
stališča, svoje mnenje in
končno tudi »svoj prav«.
Lahko bi še naštel nekaj
neizpodbitnih dokazov in tr-
ditev, da je tako tudi prav,
vendar pa naj zaključim ta-
kole:
-	milijoni so na SDK -
enota Šentjur
-	informacije so se in se
bodo še dobile tudi v KS, ne
samo preko NT
-	bralci NT pa naj sami
presodijo, namrei^ tisto o
krompirju in slami.
Žnidar Jože,
predsednik
KK SZDL Blagovna
UREDNIŠTVO:
Hvala za odgovor na
vprašanja naše bralke in za
izčrpna pojasnila. Želimo,
da bi vam čimprej uspelo
izvesti tudi akcijo izgradnje
telefonskega omrežja, saj
bo tak odgovor na obtožbe
še mnogo bolj učinkovit.
SOSEDJE ŠE
IZZIVAJO
Več let je bil na grajskem
stolpu v Gradcu napis: »Mar-
burg, Petau, Cilli und Rann,
unser Leid« (Maribor, Ptuj,
Celje in Brežice, naša bol!).
Hudo je našim sosedom na
severu Slovenije po naši slo-
venski Spodnji Štajerski, ki
smo jo borci za severno mejo
izbojevali v letih 1918 19. Na
jugoslovansko diplomatsko
intervencijo je pozneje ta na-
pis izginil. Toda nekaterim
elementom v Gradcu žilica
ne da miru! Namesto tega
napisa so ob daljnoVneru na
zidu male hišice v bližini vzi-
dali relief, ki prikazuje boso
mater s culo na palici in z
otrokom v naročju, poleg nje
pa še kopico otrok. Relief naj
bi prikazoval izgon Nemcev
in nemčurjev iz slovenske
zemlje po drugi svetovni voj-
ni, pa čeprav so Nemci in
nemčurji večinoma zbežali
sami zaradi velikih grehov,
storjenih slovenskemu naro-
du skozi mnogo let.
Koliko takšnih in enakih
reliefov bi lahko vzidali mi
na številnih krajih v Jugosla-
viji in prikazali nepojmljiva
grozodejstva nacistov v letih
1941/45...
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
POLETJE V
»ZVEZDI«
v prijaznem celjskem go-
stišču Zvezda beremo na ste-
kleni steni poleg vhoda v go-
' stišče reklamo: 'Kepica sla-
doleda 6 din <, medtem ko je
zunaj, na prostem, še prava
zima in temperature okoli ni-
čle.
Po ulicah mesta snega ni
več in menda je to napotilo
vodstvo gostišča k povabilu
na sladoled, ki po mnenju
vodstva "Zvezde- ščiti pred
prehladom in gripo.
Dr. ERVIN MEJAK
URED.NISTVO
Očitno ne gre za aktualno
reklamo, prej za pozablji-
vost, ki si zasluži kritiko.
Zanima nas, če bodo tako
pozabljivi tudi, ko bo slado-
led le spet prišel na vrsto.
Pozabljivi namreč v tem
smislu, da ne bodo podražili
kepice mrzle in dobre slad-
karije.
ŠE O
ZELIŠČARJU
Vašemu časopisu sem
pred časom poslal pismo, v
katerem sem opisal dogodek
pri zeliščarju v Vinski gori,
ki je odklonil pomoč moje-
mu očetu. Presenečen sem
bil, da je bil v NT objavljen
odgovor kar dveh bralcev, ki
moje^ doživetje postavljata
na laž. Ko sem želel z enim
od obeh piscev govoriti, se je
izkazalo, da naslov (najbrž
tudi ime) ne obstaja. Gre to-
rej za pismo nekoga, ki ne
obstoja, ali pa je uporabiliaž-
ni naslov. Vsekakor gre za
grobo izkrivljanje resnice in
na osnovi tega lahko dvomi-
mo tudi v obstoj drugega
pisca. Za vse, kar sem napi-
sal, trdim, da je resnica in
imam tudi priče.
Nikakor ne želim polemi-
zirati okoli žalostnega do-
godka. Vendar se mi zdi, da
bi v uredništvu takšne odgo-
vore morali preverjati ali
vsaj ugotoviti, če pisec ob-
staja. Prizadelo me je, da sta
pisca moje trditve tako za-
vračala.
Ne mislim se ponovno
opredeljevati do dela in
uspehov zeliščarja z Vinske
gore, saj v bistvu ne gre več
za to. Gre bolj za to, da so
moje trditve preverjeno re-
snične. trditve verjetno ano-
nimnih piscev pa iz trte izvi-
te. Prav v tem vidim krivico,
ki me je v javnosti osramo-
tila.
Nujno bi'bilo treba sprego-
voriti o problemu, ko ljudje
izražajo svoja mnenja pod
tujimi naslovi, ali pa je pisec
lahko celo prizadeti sam, ki
se skrije za naslov, ki ga ni.
Takšno izkrivljanje kvari tu-
di ugled vašega časopisa.
STANKO ZAJC
UREDNIŠTVO
Pojav, na katerega opo-
zarjate, ni nov. Je resnična
in domala vsakodnevna
spremljevalka našega dela.
IVInogo smo razmišljali o
tem, kako bi» se nesrečni
anonimnosti in laži postavi-
li po robu. Toda pravo pot
je težko najti. Še vedno smo
namreč na stališču, da so
naši ljudje pošteni, da mi-
slijo in delujejo pošteno. In
če je temu tako, vzrokov za
anonimnost in laž ni. Sami
pa v uredništvu dejansko
ob obilici drugega dela in
nalog ter ob množini pošte,
ki prihaja, nimamo možno-
sti za preverjanje identitete
piscev, ki se oglašajo v ru-
briki Pisma. Naše čvrsto
stališče je, da ne objavlja-
mo anonimnih pisem. Če pa
se v svojem pisanju kdo
skrije pod tuje ime in na-
slov, je vreden javnega oži-
gosanja, saj resnica vselej,
prej ali slej, pride na dan.
Kot v vašem primeru! Kar
zadeva tov. Robeka, pa še
naprej ostaja naša obvez-
nost, da ga z njegovimi »ču-
dežnimi« metodami zdrav-
ljenja vred v kratkem pred-
stavimo javnosti.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure; ob sre-
dah tudi v popoldanskem času
od 14 do 16. ure, za obiskovalce
pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogle-
date si lahko stalno arheološko
zbirko, rimski lapidarij in stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno
zgodovinske spomenike.
RAZVOJNI CENTER
v avli Razvojnega centra je od
včeraj odprta razstava slikarja
amaterja Zdravka Dolinška, ki se
bo obiskovalcem predstavil s
svojimi olji. Razstava bo odprta
do 12. marca.
LIKOVNI SALON
CELJE
v Likovnem salonu v Celju bo
jutri ob 18. uri otvoritev razstave
likovnih del akademskega slikar-
ja Pera Santiča iz Dubrovnika.
Razstava bo odprta do 17. marca.
KINO VOJNI K
«
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v nedeljo, 7. marca ob
17. in 19.30 uri francoski film Ži-
val, v soboto, 6. marca pa pred-
stava odpade.
V	soboto, 6. marca ob 16.:30 bo
v avli osnovne šole v Vojniku
proslava ob dnevu žena, ob 18.
uri pa bo v kulturnem domu dru-
žabni večer.
NARODNI DOM
Center za klubsko dejavnost
Celje prireja danes ob 19. uri v
dvorani Narodnega doma prosla-
vo ob dnevu žena.
V	soboto, 6. marca pa bo v dvo-
rani Narodnega doma ob 20. uri
Valčkov večer, na katerem bo go-
ste zabaval ansambel Demoni iz
Zagreba, pela pa bosta Josipa Li-
sac in Tomislav Ivčič.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini je odprta razstava li-
kovnih del Društva likovnih
amaterjev iz Celja. Razstava je
povezana s kulturnim prazni-
kom, odprta pa bo do 25. marca.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
v avli hotela na Dobrni je od-
prta razstava likovnih del ama-
terjev, članov Šaleškega likovne-
ga kluba. S svojimi deli se pred-
stavljata Veronika Svetina in
Marjan Vodišek, razstava pa bo
odprta do 13. marca.
V	petek, 5. marca bo ob 18.30
uri v dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni proslava ob dnevu
žena. Sodelujejo harmonikarski
orkester iz Celja, moški pevski
zbor KUD Kajuh in učenci
osnovne šole XIV. divizije iz Do-
brne.
V	soboto, 6. marca pa bo v ho-
telu Dobrna ples za dan žena, na
katerem bo za zabavo skrbel an-
sambel Venus.
SAVINOV RAZSTAVNI
SALON ŽALEC
v Savinovem razstavnem salo-
nu v Žalcu bo jutri, ob 17. uri
otvoritev razstave študentke li-
kovne akademije Ifigenije Zago-
ričnik. Na prvi samostojni razsta-
vi se bo predstavila z olji in risba-
mi, razstava pa bo odprta do 13.
marca.
KLUB KULTURNIH
DELAVCEV IVAN
CANKAR
v klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar bo danes, ob 19. uri
literarni večer, na katerem se bo-
sta predstavili ustvarjalna pesnici
sodobne poezija na Slovenskem,
Ifigenija Zagoričnik in Majda
Kne.
DVORANA GOLOVEC
Zavod Golovec organizira v
ponedeljek, 8. marca v okviru
dneva.žena velik zabavni večer
za dekleta in žene našega mesta,
na katerem bodo sodelovali Jaka
Sraufciger, kabaretna skupina
Srafike, dramski igralec Vasa
S.Tajčič, Gracia Damalleria in
ansambel Habakuk.
HOTEL DOBRAVA
ZREČE
v hotelu Dobrava v Zrečah so
pripravili v ponedeljek, 8. marca
od 16. do 22. ure glasbeni večer v
počastitev dneva žena, na katere-
ga imajo ženske prost vstop.
V tednu od 2. do 7. marca pa so
pripravili prireditev z naslovo.m
Teden rekreacije in zabavne glas-
be na snegu. V programu tedna
bodo sodelovali ansambli Srebr-
na krila. Demoni, Pepel in kri ter
pevke in pevci Josipa Lisac, Mo-
ni Kovačič, Neca Falk, Tomislav
Ivčič, Ibrica Jusič in Sead Memič
Vajta. V tem tednu se bodo na-
stopajoči predstavili tudi v hote-
lu Dobrava v Zrečah in Planja na
Rogli in sicer danes ter v petek in
v soboto.
SLOVENSKO LJUDSKO.
GLEDALIŠČE
četrtek, 4. marca ob 19.30:
Wendy Kesselman: SESTRI.
Abonma četrtek in izven.
Petek, 5. marca ob 18.: Wendy
Kesselman: SESTRI. Abonma
Laško in izven.
Sobota, 6. marca ob 19.30: Mi-
loš Mikeln: DIREKTNI PRE-
NOS. V satiričnem paternoštru
nastopa Zlatko Sugman. Izven.
Vstopnice dobite pri Zavodu za
prireditve, Gregorčičeva 6.
Ponedeljek, 8. marca ob 15.30:
Wendy Kess^man: SESTRI. II.
mladinski abonma.
Torek, 9. marca ob 11.: Alenka
Goljavšček: KRALJ MATJA2,
KAKO SE IMAS? Gostovanje v
Rimskih toplicah.
Sreda, 10. marca ob 8.45 in 11.:
Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAS? Go-
stovanje v Radečah.
KINO ŠMARJE
v kinodvorani v Šmarju bodo
danes predvajali za četrtkov
filmski abonma in izven franco-
ski film Pripravite robčke, jutri,
v petek pa bo ob 16, uri šolski
abonma. Predvajali bodo film
Čudežni svet bratov Grimm.
KULTURNI DOM
ŠMARJE
v kulturnem domu v Šmarju
bo v ponedeljek, 8. marca ob 16,
uri prireditev ob dnevu žena za
žene iz krajevne skupnosti Šmar-
je, Program so pripravili otroci iz
vrtca, učenci osnovne šole Šmar-
je, mladinska dramska skupina
in moški pevski zbor kulturnega
društva.
V čitalnici knjižnice kulturne-
ga doma v Šmarju pa je v teh
dneh odprta razstava z naslovom
Ženske v sliki slovenskih umet-
nikov.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure.
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob nedeljah je
dežurstvo od 12. ure do nasled-
njega dne do 6, ure zjutraj, ob
praznikih pa od 7, ure do nasled-
njega dne do 6, ure zjutraj,
LEKARNE CELJE
Do sobote, 6, marca do 12. ure
je dežurna Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu, nato prične z de-
žurstvom Lekarna Center v Sta-
netovi ulici.
TRGOVINE
v tednu od 1 do 6, marca je
dežurna samopostrežba RIO v
Prešernovi ulici vsak dan do 20,
ure, v tednu od 8. do 13, marca
pa bo dežurna samopostrežba
SOCA v Stanetovi ulici.
OSTROOKE VIDEČEVE TRI IZ MALE BREZE
Pravzaprav so najbolj
strelska družina v dobro zna-
ni strelski družini »Celjska
četa« v Mali Brezi nad La-
škim. Vili Videč, ki je že bli-
zu trideset let član, okoli
dvajset pa duša strelskega
športa in kulturne dejavno-
sti v Mali Brezi, ima v svojih
»puncah« najboljše pomoč-
nice, zadnje čase pa kar žen-
sko reprezentanco v hiši.
Helena Videč (mati) je že
leta prvakinja v tekmovanju
za zlato puščico v' domači
strelski organizaciji, je letos
na občinskem tekmovanju v
Rečici z 339 krogi postala ob-
činska prvakinja v streljanju
z zračno puško. Že drugič pa
je prva med mladinkami Sa-
ša Videč (starejša hči), ki je
letos s 308 krogi ponovno ob-
činska prvakinja. Doma pa
imajo še mlajšo Darjo, ki je
družinska pionirska prvaki-
nja, ki pa je, še ne petnajst-
letne, ne moremo prišteti
med vse tiste, ki bodo čez
nekaj dni slavile 8. marec.
Najbrž je zdaj jasno, zakaj v
tem sestavku ni govora o
Cvetku Privšku, ki je tudi
občinski rekorder iz Male
Breze.
Kot rečeno, vse tri Videče-
ve so odlične strelke in po
svoje nadomestujejo Vilija
pri nošenju priznanj in di-
plom v hišo, odkar on bolj
organizira in manj strelja. Si-
cer so mu v pomoč tudi pri
gradnji strelskega doma, ki
bo hkrati tudi kulturni dom
Male Breze. Kadar se lotijo
kakšne igre, so Videčeve zra-
ven, in ko sa lani postavljali
nekakšen kozolec, so bile za
tri dedce, kjub navidezni
krhkosti.
Nekoč je bilo v odmaknje-
ni Brezi morda penavadno
videti žensko s strelnim
orožjem. Dobro so se jih pri-
vadili že med NOB, zato Vi-
dečeve tri sploh ne bi vzbu-
jale pozornosti, če bi se ne
trudile biti kar se da dobre.
Tudi pri opravljanju drugih
dolžnosti, kajti mama Hele-
na dopolnjuje družinski pro-
račun st službo, ki jo opravlja
v skupnih službah SIS v La-
škem, Saša končuje študij
sadjarsko-vinogradniškega
tehnika v Mariboru, Darja pa
brez dvoma ob svojih soko-
ljih očeh ne bi imela težav
pri vdevanju šivank, odločila
se je za krojaški poklic.
No, vidite?! Saj se sploh ne
da napisati o Heleni in Saši,
ne da bi omenjal tudi Darjo
in očeta Vilija, najbrž zares
spadajo skupaj.
JU.
Vse tri Videčeve na domačem hišnem pragu. Nepovabljen
se je dal fotografirati tudi hišni čuvaj
ZORA TOMIČ: »NI RAZVOJA
SAMOUPRA VLJANJA BREZ C/£
ŽENSK V PROCESU DELA IN Oi
Zgodovinsko gledano smo r teh 40.
letih naši samoupravni socialistični
skupnosti mnogo naredili za razvoj
družbenega položaja žensk, toda r po-
gojih, ki nam jih nudi naš družbenopo-
litični sistem in ekonomski razvoj, bi
lahko dosegli še več.
To je ocena predsednice konference
za vprašanja položaja žensk Jugoslavi-
je Zore Tomič, ki je ob 8. marcu in 40-
letnici antifašistične fronte žensk opo-
zorila na glavne uspehe, a tudi težave,
od Petrovca do danes.
Pot, ki so jo Jugoslovanke prehodile
od ustanovne konference AFŽ Bo-
sanskem Petrovcu 1942. leta do danes,
je obeležena z velikimi dosežki v raz-
voju dežele, pa tudi v izboljšanju druž-
benega položaja žensk. Ves ta čas so
ženske delile usodo domovine vseh
narodov in narodnosti, delavskega ra-
zreda v borbi proti okupatorju, v bit-
kah za svobodo in za novo družbo, za
oblast delavcev in za svojo enakoprav-
nost. Ženske so na poziv KPJ prijele
za orožje in sodelovale v izgradnji no-
ve oblasti, ki jim je takoj priznala ena-
kopravnost. AFŽ je imel za nalogo, da
te izkoriščane, pa tudi večkrat nepi-
smene ženske usposobi za naloge, ki
jih je terjal boj.
Naloge niso bile nič manjše tudi v
svobodi: obnova porušene domovine,
industrializacija. Ženske se vključuje-
jo v vse tokove gospodarskega in druž-
benega življenja, izobražujejo se in šo-
lajo, in mnoga vprašanja, ki so jih prej
reševale samo ženske, so postala stvar
celotne družbe. Ustvarjena je bila tudi
zakonska enakopravnost, toda. kot
pravi Zora Tomič, to je samo pni ko-
rak. Žena ni samo delavka, ampak je
tudi samoupravljalka in je uspeh za .
izboljšanje njenega položaja odvisen
tudi od uspešnosti delavskega obvla-
dovanja vseh tokov družbene ^pro-
dukcije.
Toda na žalost, pravi Zora Tomič, ta
proces ne teče tako, kot bi želeli. Še
vse preveč so prisotni ostanki starih
gledanj. Mnogo negativnih pojavov se
odraža ravno pri vprašanju položaja
žensk, posebno pa še pri odporu do
samoupravljanja. Zaskrbljujoče so
ugotovitve, da je odločanje žensk v
procesu dela in delitve rezultatov dela
ženskam preveč odtujeno. Imamo na-
predno zakonodajo, jasne politične
opredelitve, te pa se ne bi smele izvaja-
ti stihijsko, ampak samo skozi organi-
zirano politično akcijo. Toda zastoj tu-
di v zavestni in kontinuirani aktivnosti
subjektivnih sil na nekaterih področ-
jih se odraža tudi na položaju žensk, a
akcija za realizacijo ustreznejšega po-
ložaja žensk se lahko vodi samo v ok-
viru vsakodnevnih prizadevanj.
Delegatske volitve, ki so pred nami,
predstavljajo poskusni kamen resno-
sti, s katero so komunisti dojeli obvez-
nosti iz zaključkov CK ZKJ in priprav-
ljenost, da se slabo kadrovsko stanje
spremeni na boljše. Ne gre le za forma-
lizem in za strukturo, ki naj zagotavlja
udeležbo žensk v vseh telesih. Osred-
nje vprašanje je naš nadaljnji razvoj
ŠOŠTANJ: SPREJEM ZA INVALIDKE
Kakor vsako leto, bo društvo invalidov iz Titovega
Velenja tudi letos pripravilo tradicionalni sprejem za
okrog 300 invalidnih žena tega društva. Na sprejem pa
bodo povabili tudi tiste žene, ki vse leto skrbijo za težje
in negibljive invalide v njihovih družinah. Sprejem bo
v petek 5. marca ob 15.3() uri v domu kulture v Šošta-
nju. Ob tej priliki bodo izvedli kulturni program, vse
udeleženke pa bodo prejele tudi letos spominsko da-
rilo. Ta izredno lepa gesta društva invalidov je vseka-
kor odraz nenehne skrbi, ki jo društvo posveča svojim
članicam, še zlasti pa pozornost do tistih žena, ki niso
članice, ampak negujejo bodisi svoje ali pa druge težje
invalide.
V. K.
ŠOŠTANJ: PROSLAVA DNEVA ŽENA
Krajevna skupnost Šoštanj organizira v soboto 6.
marca ob 18. uri v dvorani doma kulture v Šoštanju
svečano proslavo v počastitev dneva žena. Kulturni
program bodo izvedli člani domačega delavsko pro-
svetnega društva Svobode in učenci osnovne šole Biba
Ročk. Po proslavi bo v Kajuhovem domu še družabni
večer z zabavnim programom in plesom.
V. K.
STRELCI ZA DAN ŽENA
Člani Strelske družine Franc Steklič v Skofji vasi
bodo v soboto pripravili v Kulturnem domu proslavo
za vse žene iz njihove krajevne skupnosti in bližnjih
zaselkov. Proslava bo ob 18. uri, na njej pa bodo v
kulturnem delu nastopili učenci Osnovne šole iz Voj-
nika, v zabavnem pa ansambel Francija Zemeta.
. TV
TUDI V CELJU IN ŠMARJU
V	dneh pred 8. marcem bo v celjski občini več prire-
ditev, ki bodo povezane s praznikom. Že danes, 4,
marca, bo ob 19. uri v Narodnem domu v Celju priredi-
tev, na kateri bodo nastopili člani Centra za klubsko
dejavnost pri Občinski konferenci ZSMS Celje. Vstop
je prost. V petek, 5. marca bo ob 19.30 uri v Narodnem
domu v Celju opera Gorenjski slavček. Vstop na prire-
ditev je prost. V soboto, 6. marca, bodo v Slovenskem
ljudskem gledališču v Celju uprizorili satirično mono-
igro z naslovom Direkten prenos v izvedbi igralca
Zlatka Sugmana. Vstopnina bo 70 dinarjev. Istega dne
pa se bo v dvorani Narodnega doma pričel ob 20.30 uri
valčkov večer, na katerem bodo nastopili ansambel
Demoni, Josipa Lisac in Tomislav Ivčič. Vetopnina bo
400 dinarjev. V ponedeljek, 8. marca, pa bo ob 20. uri v
dvorani SRC Golovec kulturno zabavna prireditev,
namenjena prazniku žena. Vstopnina bo 100 dinarjev.
V	šmarski občini bodo v dneh pred praznikom pri-
pravili več kulturno zabavnih prireditev, ki pa se bodo
odvijale v glavnem v krajevnih skupnostih. Kulturni
program zanje bodo prispevali predvsem šolarji in
mladinci, ki se po številnih krajih že vneto pripravljajo
in vadijo recitale, igrice ali pevske točke. Osrednje
občinske proslave pa v Šmarju ne bo.
NAŠA OMA
Vsakdo v krajevni skupno-
sti Dečkovo naselje v Celju
jo pozna. Kar vsi po vrsti jo
kličejo »naša oma«. Njena
podoba je neločljivo poveza-
na z nakupovalno torbico, s
katero se vrača večkrat na
član težko obložena iz trgo-
vine.
Gospodinja ŠTEFKA VI-
POTNIK gospodinji že 55
let. Pred štirinajstimi dnevi
je dopolnila osemdeset let
življenja, vitalnosti pa bi ji
namerili za trideset.
Že dvaintrideset let je vdo-
va, vzgojila pa je tri hčerke.
Pri eni zdaj tudi živi in jima
gospodinji, hkrati pa pazi še
na pravnuka Jernejčka. Pa
ne v domači hiši, ampak slab
kilometer stran. To pot pre-
hodi štirikrat na dan, vmes
nakupuje v trgovini in kuha.
»Rada gospodinjim, brez
cekarja pa sploh nisem zdra-
va. Kadar se kaj ujezim, ga
pograbim in grem v trgovi-
no, včasih samo po kakšno
malenkost. Zrasla sem s ku-
halnico in lonci - del mene
so. To počenjam vse življe-
nje in toliko časa tudi še
bom, dokler bom le mogla.
Ko ne bom več zmogla, bo
pa itak po meni.« Govori v
šali, sploh je humor njena
odlika, hkrati pa z njim pre-
maguje vse težave ter iz nje-
ga črpa vso življenjsko ener-
gijo.	,
Okolica ima »omo« rada,
to se je opazilo ob njeni
osemdesetletnici, ko jo je ob-
daroval hišni svet in prijate-
lji. Toplina je v njej - je to
sploh čudno, ko se okoli šte-
dilnika vrti že polnih 55 let!
BOLJE NAM GRE KOT
VČASIH
V tozdu Posoda Emajlirni-
ca v celjskem Emu je zapo-
slenih veliko delavk. Ene s
krajšim, druge z daljšim de-
lovnim obdobjem. Malo pa
je takih, kot je PAVLA
JEKL, ki je neposredna proi-
zvajalka v Emu že trintride-
set let. Doživljala je Emove
padce in viške. Pravi, da so
mnogo boljši delovni pogoji,
kot so bili nekoč. Zdaj ni v
Emu več nočne izmene, če-
sar so delavke izredno vese-
le. Tudi Pavla je komaj čaka-
la le dvoizmensko delo, kajti
delati vsak tretji teden pono-
či polnih trintrideset let ni
mačji kašelj. Ves čas dela tu-
di na tekočem traku, pri tem
pa pravi: »Ce si v redu dela-
vec, lahko dobro zaslužiš,
ker si plačan po ustvarjenem
delu.«
Tudi socialni pogoji za de-
lavke se v tovarni izboljšuje-
jo. Imajo urejeno prehrano,
izbirajo lahko med tremi
obroki.
»Kar pa se tiče praznova-
nja osmega marca, pa je ta-
kole. Včasih je bil praznik
plačan ali pa smo imele prost
dan. Meni se ne zdi prav ne
eno ne drugo. Tudi za razne
»pijanke« nisem. Na prosla-
vah se nismo zbrale vse žen-
ske, ker delamo v j-azhčnih
izmenah. Sem pa za skro-
mno pozornost, pa če je to le
šopek cvetja ali simbolično
darilo.«
Tako meni Pavla Jeklova,
delavka iz emajlirnice. Pre-
kaljena pri delu in v vsem
svojem življenju. Kar pomni,
mora trdo delati, njeno delo
pa vliva spoštovanje in je
lahko vzgled mladi genera-
ciji.
VSE MOŽNOSTI
IMAMO - ČE HOČEMO
»V našem poklicu se ne
moreš počutiti kot moški ali
kot ženska - le kot zdravnik.
Res, delo je naporno, a zanj
smo se odločili zavestno.«
Tako odgovarja zdravnica
Biljana Vukorepa na vpra-
šanje, kako zmore kot žen-
ska vsakodnevno zahtevno
delo v dispanzerju za borce,
poleg tega še dvakrat na me-
sec delo v dežurni službi.
Zmore, kako da ne, še veliko
več. Pred dobrim mesecem
je končala specializacijo iz
splošne medicine.
Doma jo čaka dvoje pred-
šolskih otrok. »Oba z možem
delava v zdravstvu, vsak s
svojimi obveznostmi. Pa se z
dogovorom, lahko rečem tu-
di z organizacijo domačega
življenja, skrb za otroke, za
dom, porazdeli in gre. Ker so
otroci še majhni, seveda ni
mogoče misliti na še druge
dejavnosti izven doma. Toda
za knjige, za ogled filma ali
na primer za pletenje še ve-
dno ostane čas. Ne, otroci za-
me niso obremenitev. Tako
kot ne poklicno delo, za ka-
terega sem se zavestno odlo-
čila. Ne razmišljam, če je to
delo težko. Drugega ne
znam.«
V njene besede ni mogoče
dvomiti, saj veje iz njih ve-
dro prepričanje: »Vsaka žen-
ska si mora sama izboriti
svoje mesto v družini in v
družbi. Vse možnosti ima -
če jih hoče uresničiti!«
UKINITI NOČNO DE
MALCI CUKJATI, d
ka TT Prebold: »Sedem
let sem delala tudi v r
izmeni. Reči moram, i
delo ponoči izredno iH
no. Sploh še za matere i
ne, pa čeprav mnogokra
slijo, da se jim takšno
izplača, saj jim tako o«
ves dan za družino. Tej
da ni res! Precej je tu(|
lavk, ki rade delajo vfl
izmeni. V naši tovarnij
kaj takšnih, ki najraje o
vedno le ponoči. Pred*
zaradi plače, ki je talio i
vi.šja. So tudi takšne, ki
strinjajo s tem, da bi nS
delo ukinili. V tekstil«
varni skrbijo za to, da bi
nočni izmeni dobro poi^
Poskrbljeno je za toploj
hrano, v jedilnici lahko^
mo črno kavo, pa tuj
obratih imamo avtomat
ko da je poskrbljeno za'
žilne napitke. Vseeno P
lavke pozdravljamo o<
tev, da je treba v čim
možni meri nočno del"
niti. Za to si izredno p^
vamo tudi v naši teksti"
varni. Do konca leta '
posodobili staro tkali"
64 novimi statvami iz S"
ske zveze.
Za dobro tretjino dela
stare tkalnice bo nočn"
tako ukinjeno. NajboP
no bi seveda bilo, če no^
dela sploh ne bi bilo v^
drugi strani spet pa je ^
je tudi narava našega
takšna, da si niti v sanJ
moremo predstavljati,
se lahko to zgodilo v ^
prihodnosti. Opažam r
to, da so ljudje danes
voljni, če lahko delajo^
znajo mnogo bolj cef^
včasih.«
PRELOŽNIKOV ROD IZ KLADNARTA NE BO IZUMRL
Osem otrok je že izšolala ter jih cepila z ljubeznijo do
domače grude
tNJA«
. .iaiističr^e družbe, ki
, L aktivne udeležbe
I jeia in odločanja.
[ ^ zborovanja bodo
I ra mir, enakoprav-
^j-odno delitev dela.
I Ja izrazimo podporo
^odoiri in njihovim
^.jcam, osvobodilnim
I g^e za svobodo. To je
■ ozorimo na odgovor-
) celo mednarodne
^opus^no stanje in
posamezriih naro-
^j- so najštevilnejše
r jn ženske.
L in razvoj predstav-
Jdejavnike enotnega
^ja enakopravnosti
^remo zamisliti brez
Žensk. Samo vseve-
Lvetovnega miru in
Ljjanje oboroževalne
I splošne in popolne
lajšanje vojaških pro"
Zje napetosti v svetu,
^gačnega mednaro-
hga reda in širše ena-
prodno sodelovanje,
Mjnji gospodarski,
Erni napredek držav
^ložaja žensk. To je
ife sporočilo za 8. ma-
Trni praznik mednaro-
^ gibanja, je dejala
JULIJA BOGOJEVA
(PRISLUŽEN JE
KRUH
re pa ni doma. Na ne-
b ali seminar je šla v
T«, so povedali doma-
sem v Stopčah pri Gro-
fi iskala kmetico in go-
ijo Moškotevčevo. In
JI jo našla sredi preda-
' higieničnem pridobi-
tnleka, ki se ga je bila
ila skupaj z drugimi
valci iz občine.
>vek se mora kar na-
obraževati, se zanimati
'e stvari, sicer nazadu-
l^kor v opravičilo re-
ko sva se začeli
^ati o kmetovanju
® hodniku pred sejno
tio. »Včasih ni bilo ta-
^et je bil prepuščen
^emu sebi. Ce se je
' Je šlo. Ce ne, je propa-
le životaril. Saj lahko
J^t^es ni, še marsikaj
J. a veliko stvari se je
Jaknilo na bolje. Trdo
je kmečki kruh in
l^^se ne čudim mladim,
" ^žko opredelijo za
J ®nje. Tudi naša dva
^ Si izbirata drugo pot,
j srno mlajšega nago-
[•■^aj bi ostal na kmeti-
obdelovalne zemlje
[Zrejamo pitance in
[p^ekaric imamo. Smo
bi^^Jti Kmetijskega
Jj.j''^ s katerim dobro
^^f^o. Slo bo, če nas le
^ bo preveč zapu-
tuH^ delovni dan je
^kih nedeljah in
/!• A kljub vsemu
j^lj®'" tudi kmetje do-
Ij' • se poveseliti in za-
t v	žena si
lruQ ^asi kar same pri-
^ kI^^J^J^o slovesnost,
'^'evu opravljeno.
KLADNART. Kraja nismo
našli na nobenem zemljevi-
du, končno le na vojaški spe-
cialki. Ko smo vpraševali do-
mačine v Vojniku, so zmaje-
vali z glavami, le eden je poz-
nal Preložnikovo družino ter
nam pokazal smer, kamor
naj krenemo, da bomo prišli
do nje. Med potjo smo sreča-
li šolarko Alenko, ki vasi
Kladnart ni poznala, stanuje
pa blizu Preložnikovih.
Tako smo se vzpenjali iz
Vojnika po doleh in hribih, a
z avtom smo kmalu pristali v
jarku. Potem smo jo z Alen-
ko mahnili peš mimo vasi
Zelče, Ivanca, Jankovo in po
debeli uri hoje mimo nešte-
tih križpotij (se sreča, da smo
imeli Alenko zraven, da nam
je kazala pot) prišli v vas
Crešnjevec, kjer nam je naša
sprerriljevalka pokazala Pre-
ložnikovo domačijo. Malo z
dvomom smo povprašali za-
njo in jo res našli. V KLAD-
NARTU, seveda. Pri ?l-elož-
nikovih, na vratih nas je
sprejela mati Marija s skode-
lico čaja v roki, ki ga je na-
menila obolelemu sinu, so
nam stvar takgj pojasnili.
Zaselek Kladnart šteje samo
dve hišni številki in je dobe-
sedno zraščen z vasjo Creš-
njevec, zato je ta kraj čisto
neznan. Po njem pa je njiho-
va domačija prevzela ime in
pri hiši se po domače reče
pri KLADNARTOVIH. Kraj
sam pa leži na tromeji med
celjsko, šentjursko in konji-
ško občino.
NA KLADNARTOVINI
POMNIJO NAZAJ ŠTIRI
RODOVE
Klandartovina je vsa vpeta
v bregove. Koščka ravne
zemlje ni, še hiša in gospo-
darska poslopja stoje na mo-
gočnem hribu. Rajska lepota
se razliva okrog, bi vzneseno
vzkliknil Cankar in tudi nam
se-kar vsiljuje primerjava s
kraljevino na Betajnovi. Ob>
vladuje ves prostor in po-
stopno gospodarno obnav-
ljanje kaže, da tukaj domuje-
jo dobri gospodarji. Da so bi-
li tudi nekoč, nam govore
mogočna gospodarska po-
slopja. Trden in iz enega liva
grajen stotridesetletni marof
terja novo kritino. Zdaj je
krit še s slamo, vendar pri
Kladnartovih razmišljajo, da
bi jo spet pokrili z njo, če bi
pravo le dobili, ker je boljša
od cementa, pa še starožit-
nost bi ohranili. Da bi jim to
le uspelo! Pozornost vzbuja
še stara zidana kašča s pre-
čudovito ohranjeno fresko,
poslopje pa služi med dru-
gim tudi za spalnice številne
družine. Kot stražarji pred
domačijo stojita dva tristo
let stara kostanja, ki sta tako
debela, da ju morajo štirje
objeti. In hiša? Majhna je,
ker so jo zgradili pred štirimi
leti na mestu nekdanje lese-
ne, dvesto let stare, tlorisa pa
niso spreminjali.
TU GOSPODARITA
MARTIN IN MARIJA ŽE
27 LET
Pr\'otno je na Kladnartovi-
ni gospodaril rod Kožuhov.
Ko se je ena Kožuhova vdo,-
va vnovič poročila, je pose-
stvo prešlo v roke Preložni-
kov in nasledil ga je sedanji
gospodar - petinpetdesetlet-
ni Martin. Pred 27. leti je
spodaj v dolini, v vasi Zelče
ugledal brhko in pametno
dekle Marico (tako kličejo
mamo Preložnikovo doma)
in jo popeljal na svojo hribo-
vito domačijo, ki je velika 32
hektarov, od tega je deset
hektarov obdelovalne zem-
lje. Glavni dohodek, ki pride
vsako leto k hiši, je od gozda
in živine, ki pa je zaradi po-
manjkanja-krme ne morejo
gojiti tohko, kot bi jo radi.
Zdaj imajo le tri krave, trak-
tor in par volov, brez katerih
se tu zemlje ne da obdelova-
ti. Kako kosijo po teh bregeh
travo, je resnično pravi ču-
dež. Veliko znoja, volje in kr-
vavih žuljev je potrebno,
pravijo vsi skupaj, ki jih bo-
mo še predstavili. Kajti, ko
sta Martin in Marica, mlada
gospodarja, prevzela pose-
stvo, je bilo zanemarjeno.
Skrbeti sta morala še za star-
še in staro teto. Pri hiši ni
bilo elektrike, ne vode. Zdaj
so si v gozdu napravili lastni
rezervoar, tako, da je vode
dovolj pri hiši. Prekrili so tu-
di hlev, pa še marsikaj imajo
v načrtu.
IDEALNA KMETIJA ZA
SLO
Ko smo bili pri Kladnarto-
vih na obisku, so bili oče
Martin z nekaterimi sinovi v
gozdu, kjer so pripravljali
drva in ga čistili. Klaftra drv
pred hišo, čudovito zložena,
je bila pripravljena za napro-
daj. Veliko starih strojev, ki
smo jih videli pod gospodar-
skimi poslopji, Iči so jih po-
nekod spričo mehanizacije
že zdavnaj porinili v kot, tu
še služijo svojemu namenu.
Kladnartova kmetija je za-
ščitena, gospodarjenje na
njej pa tako, da so danes, v
tem trenutku sposobni na
njej samostojno živeti, skrat-
ka, pridelati vse, kar je za
življenje potrebno, pa dati
tudi drugim, če bi bilo po-
trebno. Manjkali bi jim samo
dve stvari: sol in sladkor.
Zanesejo se namreč samo
nase in na delo lastnih rok.
zato sejejo vse vrste žita, pri-
delajo vso krmo za živino in
še celo olje izdelujejo doma
sami. Bučnega in sončnične-
ga. Pravijo sicer, da je resnič-
no veliko dela s pridelavo, a
pozimi ujamejo tisti čas (rok
križem res ne znajo držati),
da izluščijo toliko bučničnih
semen, da imajo olje za do-
mačo rabo. Sončnice pa
omlatijo na starem pajklju.
jih potem pečejo, itd. To olje
bi vikal, diši pa kot nebeška
mana in tudi s pravo pobož-
nostjo ravnajo z njim.
Ni čudno, da so našh kaj za
pod zob med vojno tu tudi
partizani. Martinovega očeta
so zaradi sodelovanja s parti-
zani zaprli v Stari pisker, nje-
govega brata pa ustrelili.
Tod mimo je šla tudi IX. di-
vizija, taborile so kar tri bri-
gade in treba jih je bilo nasi-
titi. Komaj so te odnesle pe-
' te, so prišli Nemci, ki so do-
mačine močno ustrahovali.
MATI MARIJA
PODPIRA VSE ŠTIRI
VOGALE
Iz doline je prišla v hribe
in treba se jih je bilo navadi-
ti. Mladi gospodinji ni ostalo
dosti časa za privajanje. Sta-
sita žena je rojevala otroka za
otrokom. »Otroci so prihajali
in nismo se jih branili. Rodili
so se iz ljubezni in vsakega
sem tudi z ljubeznijo spreje-
la. Za doto sem vsakemu na-
menila pridne roke, zdravo
pamet in poštenost.« Prepro-
sto, samoumevno pripove-
duje mama Marica. Otroci
zro vanjo s spoštovanjem in
občudujočim nasmeškom.
Cas je, da jih naštejemo,
teh šest Preložnikovih sinov
in tri hčere. Prvorojeni sin je
Tonči, 25 pomladi ima in je
gradbeni tehnik pri Ingradu
v Celju. Edini, ki je do zdaj
že zapustil domače gnezdo,
je drugorojeni sin Ivan, mi-
zar, leto dni mlajši od brata
in je poročen v Pristavi. Tudi
v tretje je prijokal na svet
sin, ki so ga krstili za Martina
in je spet le leto mlajši od
drugega brata. Izučil se je za
avtokleparja in je tudi, zapo-
slen pri Ingradu v Celju. Se
enkrat je babica dvignila v
zrak novorojenčka in srečni
materi pokazala četrtega si-
na - Marjana, ki se je izučil
za monterja centralno kurja-
ve, družinska skupnost Pre-
ložnikovih pa se je odločila,
seveda pa tudi on sam, da
Kladnartovina ne bo izumr-
la. Prevzel bo posestvo in
rod peljal naprej.
Končno je ob porodu zajo-
kal ženski glasek in rodila se
je materi Marici hčerka Lizi-
ka, ki je danes izučena zlatar-
ka in zaposlena v celjski Zla-
tarni. Sesti - spet sin Karli,
trenutno služi vojaški rok in
sedmi Slavči, ki je zidar -
oba sta zadnja potomca tega
rodu Kladnartovine. Mati
Marica je rodila še d\e hčer-
ki, Ti cfziko, ki je izučena kro-
jačica in najmlajšo Marijo, ki
lesto zaključuje šolanje v
osemletki. »Tudi ona bo mo-
rala priti do svojega pokli-
ca,« pribije trdo njena mati.
»Za kaj se bo odločila, bomo
pa še videli.«
Nič več kot oseminštiri-
dest let ni stara ta pogumna,
a še danes lepa mati Marica.
Kljub temu, da ji lasje že pre-
predajo bele niti, nista njena
volja in odločnost nič manj-
ši. Ko je rodila toliko otrok,
je hkrati vedela, da bo treba
zanje tudi skrbeti, jih izšola-
ti, jim dati lastni kos kruha v
roke. To ji je uspelo, zato je
zdaj zadovoljna.
NJEN BOJ SE
NADALJUJE
Za vsakega otroka pose-
bej. Ker zaradi zaščitenosti
kmetije svojemu lastnemu
otroku ne more odmeriti ko-
šček od velike domačije, da
bi stavil tu svoj domek, išče
in vrta drugod. Seveda, kar
je razumljivo, v dolini. Pri
tem pa ne misli, da bodo nje-
ni piščanci, ki so se zvalili v
bregeh, pozabili, kje so do-
ma. Ve, da bodo. odšli, a vra-
čali se bodo na svoj dom, pa
čeprav je še tako visoko. Bo-
do pa svoj rod drugod nada-
ljevali naprej, da ne bo izu-
mrl. Tako razmišlja in taka je
tudi resnica. Vsi otroci, ra-
zen enega, se še oklepajo do-
ma, a se tudi že ozirajo, kje si
bodo lahko ustvarili lastna
gnezda. Prvi sin, Tonči, ima
kupljeno parcelo v Vojniku,
ki pa ni v zazidalnem načrtu,
ampak tik njega. Na njegovi
parceli stoji marof in lahko
bi gradil, če bi dovolili nado-
mestno gradnjo. Gradbeni
tehnik Tonči pa je od tolikih
prošnjah na občinsko skup-
ščino v Celju že obupal. Sto-
pila je v akcijo njegova ma-
ti. Ze večkrat je prosila za
dovoljenje, stopi celo do
predsednika občine. Mati
kot mati ne odneha, pravi ce-
lo, da ima malo upanja. Tako
se bori za prvega sina, tako
bo delala za naslednjih osem
otrok. Zlasti pa bo stremela,
da bo ostala Kladnartovina
vsaj takšna, kot je. Ce ne celo
boljša, kar je že težko doseči.
Otrokom je v zibel položila
neprecenljivo doto: delo. V
takem duhu jih je tudi vzga-
jala in če bo potrebno, jim bo
pomagala, do svojih posled-
njih moči. Ce bo otrokom
zmanjkalo poguma, bo po-
prijela ona. Ce je znala nositi
s košem zemljo na njivo, ko
jo je odnesel plaz, če je pre-
pr^a plenice za devet otrok
- bo zmogla najti zanje, če bo
treba, tudi prostor pod son-
cem. Sonca na Kladnartovi-
ni je sicer dovolj, zmanjkuje
pa prostora za devet otrok in
njihovih družin, ki si jih bo-
do ustvarili.
Kolikšna pa je njihova slo-
ga, pa pove podatek, da na-
šega avta ni bilo treba iz jar-
ka vlačiti z volovi, ampak so
poprijeli Kladnartovi sinovi
in namah ie bil avto zunaj.
Takšni so pri vsaki stvari,-
svojo moč pa črpajo iz nei-
zmerne energije Kladnarto-
ve matere.
ZDENKA STOPAR
Ob našem obisku je bilo doma le malo članov sicer velike Preložnikove družine. Od leve
proti desni sedijo\gospodarjeva sestra Marija. Lizika, Marjan, ki bo prevzel posestvo,
oče Martin, mati Marija (Marica) ter sin Slavko. Manjkajo pa: Tonček, Ivan, Tinček,
Karli, Trezika in Marica.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
alojz reoko o delu komunistov v kk šentjur
m PRED NOVIMI NALOGAMI
Dokazati se moramo z aktivnim delom«
.■\lojz Recko je sekretar
OO ZK lastna proizvodnja v
Kmetijskem kombinatu
Šentjur in hkrati tudi pred-
sednik predsedstva akcij-
ske konference osnovnih or-
ganizacij v KK Šentjur. 48
članov zveze komunistov je
vključenih v šest osnovnih
organizacij. Vsak izmed
njih šteje 6 do 12 članov.
Med 380 zaposlenimi to res-
da ni veliko, a je na drugi
strani pomembno tudi dej-
stvo, da so, z redkimi izje-
mami, komunisti v Kmetij-
skem kombinatu zelo ak-
tivni.
- V čem se kaže aktivnost
komunistov v vaši delovni
organizaciji?
»Moram najprej povedati,
da je naša specifičnost teren-
sko, oziroma bolj razdroblje-
no delo, vendar je na nek na-
čin to tudi dobro, saj smo
tako na najbolj pristen način
povezani z življenjem v kra-
jevnih skupnostih od koder
prihajajo ideje, pobude,
vprašanja in tudi graje. Seve-
da se večina problemov na-
naša na področje kmetijstva.
Moramo se zavedati, da smo
pretežno kmetijska občina
in v tej smeri moramo videti
perspektivno pot razvoja.«
- Kako te probleme, po-
bude, želje potem obravna-
vate?
»Navadno najprej po posa-
meznih osnovnih organizaci-
jah. Večje sklope vprašanj
pa zajamemo na konferenci
vseh komunistov. Dvakrat
ali trikrat letno se zberemo
vsi skupaj in na kritičen na-
čin razpravljamo o delu, na-
logah, akcijah. Tako akcij-
sko konferenco smo imeli
nazadnje skupaj z delovno
skupino CK ZKS. Ta nam je
dala mnogo iztočnic in smeri
za delo. Menim, da so take
oblike skupnega pogovora
najbolj učinkovita metoda
dela.«
- Na skupnem pogovoru s
komunisti iz Kmetijskega
kombinata, je predsednika
slovenskih komunistov
Franceta Popita zanimalo,
kako to, da med vami ni niti
enega člana iz vrst neposre-
dnih proizvajalcev. Odgo-
vor, da je vzrok za to versko
vprašanje, najbrž ni edini
motiv. Kaj vi mislite o tem?
»O tem smo že veliko ra-
zmišljali, pa premalo naredi-
li. Tako bi odgovoril na krat-
ko. A srž problema tiči glob-
lje. Prej sem govoril o teren-
skem delu, o sožitju s krajev-
nimi skupnostmi in s sodelo-
vanju s kmeti. V tern vidim
priložnost v pridobivanju
novih članov iz vrst kmetov.
Na nas vseh skupaj je, da s
prizade'/nim in nepristran-
skim delom pridobimo še
več zaupanja med ljudmi na
terenu. To je po akcijski kon-
ferenci tudi ena izmed naših
prvenstvenih nalog. Našo or-
ganiziranost in sposobnost
morarrio predstavljati na
preprost, human, tovariški
način."
- Eno izmed vaših usme-
ritev ste s tem že opredelili.
Prav gotovo pa jih je še več,
»Naša aktivnost je v tem
času usmerjena v obravnavo
dokumentov za slovenski
kongres ZK. Z njihovo vse-
bino pa želimo preko zborov
delavcev seznaniti čim širši
krog ljudi v kolektivu. K na-
šim aktivnostim sodijo tudi
razprave za občinsko pro-
gramsko-volilno konferen-
co. V ospredju naših prizade-
vanj in prizadevanj celotne-
ga kolektiva je tudi stalna
skrb za čim večji pridelek in
proizvodnjo, pa sistem na-
grajevanja po delu, svobo-
dno menjavo dela na nivoju
Kmetijski kombinat - SOZD
Merx. Takih in podobnih na-
log je že veliko. Morali jih
bomo sproti in vestno ure-
sničevati.«
MATEJA PODJED
NAJBOLJŠI MLEČNI
PROIZVAJALCI
v Šoštanju so tudi v letošnjem letu podelili več priznanj
tistim kmetom, ki so v lanskem letu oddali največ mleka.
Mleko je prav gotovo ena od zelo pomembnih dobrin in zato
najboljšim proizvajalcem vsako leto podelijo tudi zlate, sre-
brne in bronaste plakete. Živinorejsko veterinarski zavod po-
kriva poleg občin celjskega območja še tri občine v posavski in
tri v koroški regiji. Na tem območju imajo kmetje trenutno več
kot 53 tisoč krav, lani pa je bilo odkupljenega 52 milijonov
litrov mleka, kar je manj, kot leto dni prej.
Podelili so pet zlatih, 24 srebrnih in 31 bronastih plaket.
Kooperanti mozirske zadruge so dobili štiri zlate plakete in to
Edi Jurjevec, Franc Goličnik, Ivan Zagožen in Alojz Bastl,
devet srebrnih in deset bronastih. Kmetje iz velenjske občine
pa so ob tej priložnosti dobili tri srebrne in dve bronasti
plaketi. »Srebrno« mleko imajo Jože in Zdravko Ročnik iz
Zavodenj, ter Gabriel Stropnik iz Florjana, »bronasto« pa Ivo
Arlič iz Skal in Franc Rotnik iz Raven.
Jože Ročnik je lani oddal več kot 62 tisoč litrov mleka,
Zdravko Ročnik 53 tisoč litrov, Gabrijel Stropnik več kot 19
tisoč litrov, Ivo Arlič 54 tisoč litrov in Franc Rotnik 65 tisoč
litrov mleka.
Sicer pa so lani pri Kmetijstvu v Šoštanju odkupili preko
dva milijona litrov mleka in to od 230 kooperantov, ki redijo
več kot tisoč krav. Poprečno na kmetijo so odkupili več kot
deset tisoč litrov, na kravo pa 2215 litrov mleka. Pohvalno je,
da se število krav v zadnjem času povečuje, v mlekarsko
proizvodnjo pa je zajetih 48 odstotkov.
T. VRABL
PRVO DOGNOJEVANJE
PŠENICE
Zivinorejsko-veterinarski
zavod Celje nam je poslal na-
slednje navodilo za prvo
dognojevanje pšenice. Sesta-
vek oziroma nasvet je pripra-
vil dipl. ing. Janez Luževič.
Začetek marca je čas, ko
dognojujemo posevke pšeni-
ce s prvim obrokom dušika.
V tem obroku damo od 40 do
60 kg čistega dušika na hek-
tar pšenice, pšenica, ki je do-
bro prezimila, dobi 40 kg du-
šika na hektar, slabše pre-
zimljena pšenica pa 60 kg
dušika na hektar.
Dušično gnojilo KAN 27
odstotni rabimo v odmerkih
od 150 do 225 kg na hektar,
tam, kjer smo jeseni gnojili z
zadostnimi količinami fos-
forja in kalija.
Kjer pšenica jeseni ni bila
gnojena z zadostno količino
fosforja in kalija, moramo se-
daj pri prvem dognojevanju
uporabiti enega od nitro-
foskalov v odmerkih od
350 kg do 500 kg na hektar.
Primerni nitrofoskali za
prvo dognojevanje so: NPK
13:10:12; NPK 11:11:16 in
NPK 12:12:12. Tudi tu prila-
gajamo obrok nitrofoskala
priporočeni količini dušika,
to je 40 do 60 kilogramov na
hektar.
UM
OBREZOVANJE
DREVJA
Napovedana akcija Horti-
kulturnega društva v Celju
obrezovanje drevja, vinske
trte in vrtnic je odpadla zara-
di slabega vremena. Novo
akcijo so napovedali za to-
rek, 9. marca ob 15.30 uri v
vrtu stanovanjske hiše ob
Ljubljanski cesti 44 (naspro-
ti hotela Merx), če pa bi tudi
ta dan bilo slabo vreme, bo
akcija v četrtek, 11. marca
tudi bo 15,30.
UMRLA JE
TRATNIKOVA MAMA!
Vse občane krajevne skupnosti Pod Gradom je
pretresla žalostna vest, da ji je prenehalo biti njeno
plemenito srce, spoštovani ljubi mami Mariji Trat-
nik, rojeni Višnar.
Rodila se je 30. 6. 1886 v družini, kjer je bilo osem
otrok v Pečovniku. Ljubila je ta svoj rojstni kraj, dom
in zemljo ter temu tudi ostala zvesta, predvsem pa
neizmerno delavna, skrbna, spoštovana in ljubeča
mati.
V	letih pred prvo svetovno vojno si je izbrala živ-
ljenjskega spremljevalca, moža Franca Tratnika, de-
lavca v Cinkarni Celje, ki je umrl leta 1952.
V	zakonu se je rodilo pet otrok in od teh še živijo
hčerki Rozika in Anica ter sinova Franci in Tonček.
Pri slednjem je po moževi smrti živela v skupnem
gospodinjstvu, vendar v svoji nadvse ljubljeni skro-
mni idilični hiši v neposredni bližini sina Tončeka.
Težko bi opisal vse njene lepe lastnosti življenja.
Čeprav je imela častitljivo starost, saj bi letos 30.
junija dopolnila 96 let, pa nas kljub temu obdaja
iskrena misel, da jo je kruta smrt še vedno prezgodaj
iztrgala svojcem, znancem in nam občanom krajevne
skupnosti Pod Gradom.
Po značaju je bila mirna, skromna, prijazna, delav-
na in poštena. Z nikomur se ni prepirala, vsakemu je
pomagala po svojih močeh, če je bil človek pomoči
potreben. Rada je imela preprostega človeka in v
popolnosti je razumela ta naš nov svobodni svet.
Rada se je udeleževala teh srečanj in mi smo bih
srečni, ker je bila med nami, kajti malo je takih mam,
ki ima tako potomstvo, kot jo je imela ona: 16 vnu-
kov, 22 pravnukov in eno pra-pra vnukinjo.
Ko sem jo lansko leto v decembru mesecu obiskal
in ji zaželel v imenu krajevne samoupravne in njenih
družbenopolitičnih organizacij srečno in zdravo no-
vo leto 1982, je najin pogovor posegel v življenje za
nazaj in za prihodnost.
Težko je bilo slovo od naše najstarejše krajanke.
Pogrešali bomo njen prijazen nasmeh in dobrohoten
pogled. Ostala nam bo v trajnem spominu.
PETER PREGRAD

Imel je veselje do poUtič-
nega dela. 2e v bolnišnici v
Robanovem kotu je pogosto
vodil politične ure. Iz zapi-
snikov rednih sestan^tov čla-
nov KP »Nova Štifta«, ki jih
je vodil sekretar Maks Hri-
bovšek-Tjašo iz motnika po
poklicu študent, namestnik
komisarja 2. čete II. bat. VI.
brigade, ranjen 5. 8. 1944 na
Rečici, je razvidno, da je
Kostja v bolnišnici »Nova
Štifta« odgovarjal tudi za hi-
gieno. Bil je odločen, zato so
ga nekateri tudi kritizirali. V
bolnišnici niso bili dosti
zainteresirani za politične
ure, ki jih je vodil Kostja ali
kdo drugi. Kostja, ki je bil
star proletarec in partijec, za-
veden ter popolnoma pre-
dan, bil je tudi interniran
dve leti v Auschwitzu. Les-
jak se ga spominja, da je ra-
njencem večkrat začel razla-
gati »Marxovo teorijo o ko-
munizmu«, pa so se začeli
oglašati nergači in lačni ra-
njenci naj raje pove, kje in
kako bi se kaj dobilo za v
želodec ne pa politiko »go-
nit«.
Na partijskih sestankih so
predvsem razpravljali o na-
stalih problemih, medseboj-
nih odnosih in nergašt\ai tu-
di pri članih KP. Komisar
JYanc Podstudenšek-Rok pa
je postavil na ostrino konspi-
racijo bolnišnice, ki je v zad-
njem času zelo popustila.
Ker je bila vozna pot iz
Luč proti Sv. Antonu v Po-
dvolovljeku v slaben stanju
- podrta sta bila dva mosto-
va, na cesti pa jame, kar je
oviralo prevoz ranjencev do
dogovorjenega mesta in ra-
njencem povzročalo še hujše
bolečine, je uprava VPB dne
3. 12. 1944 poslala komandi
mesta Luče odlok, da se ime-
novana pot v najkrajšem ča-
su popravi, da bo sposobna
za nemoten prevoz. Tudi šte-
dilnik so nujno potrebovali,
zato se je politkomisar bloka
VPB Rok dogovoril s ko-
mandantom mesta Luče, da
ga s pomočjo gospodarske
komisije preskrbijo in o tem
obvestijo.
9. 12. 1944 je uprava VPB-
Z postavila Nejka za prvega
kuharja pri upravi. Odgovo-
ren je bil za >red, snago in
disciplino v kuhinji. Za po-
močnico pa je bila Vanja. Po
potrebi je bil na razpolago
tudi Mirko, ki je opravljal tu-
di druga dela pri upravi.
Dne 12. decembra 1944 so
prispeli v bolnišnico trije ra-
njenci-pacienti: Jermari
Franc-Filip iz Senožeti, ki je
bil v I. bataljonu v Kamni-
ško-zasavskem odredu. Imel
je zastrel desnega ramena in
prestrel levega stegna. Vo-
dournik Jožef iz III. bataljo-
na Sercerjeve brigade, ra-
njen 20. 11. 1944 v Skornem.
V bolnišnico je prispel iz
zonske potujoče bolnice, ker
je postal nepokreten. Precej
shujšan in nemiren ni kazal
popolne prisebnosti ter je od
časa do časa fantaziral.
Dr. Hubert Berger roj. 2. 8.
1910 Mautern, bivališče
Spanheim in Lavantal Koro-
ška. Poklic: sodnik, v NOV
23. avgusta 1944. Bil je član
avstrijskega nacionalnega
komiteja. 10. decembra si je
pri nesrečnem padcu v Ljub-
nem ob Savinji zlomil desni
podlaket nad zapestjem.
Njegovo pravo ime je dr. Wil-
helm Hess, ki ga v svoji knji-
gi Narodnoosvobodilni boj v
Šaleški dolini omenja zgodo-
vinar dr. Milan Ževart: Zajeti
borci 14. divizije v Šoštanju
22 in 23. februarja 1944« »Ko
so privedli zajete partizane v
šoštanjske sodne zapore, so
gestapovci prepovedali, da
bi jim kdo ponudil okrepči-
lo. Predstojnik sodišča
dr. Wilhelm Hess, ki je že
1934. leta postal v Avstriji
član nacistične stranke, ]e na
svojo odgovornost dovolil
ljudem, da so ujetim partiza-
nom prinesli hrano in pijačo.
Njegova žena je partizanom
očistila in prevezala rane...
»Predstojnik šoštanjskega
sodišča Hess je tudi sicer
večkrat dal vedeti, da se ne
strinja z okupatorskim nasi-
ljem.«
(Dr. M. 2. str. 430, 368)
(V knjigi Narodnoosvobo-
dilni boj v Šaleški dolini. Dr.
M. 2. str. 519-520 navaja, da
.se je Hess 8. januarja 1945
prijavil nemški policiji na
Ljubnem. To ni povsem toč-
no prip. A. I. Iz domobran-
skega poročila - udarne čete
z dne 11. 12. 44-8. 1. 1945 pi-
še: »Danes se nam je prijavil
neki Nemec, po imenu Ber-
ger oz. Hess. Bil je preje v
Šoštanju sodnik.« Dom.o-
branci pa so potem Hessa
izročili Nemcem kot tudi
ostale ranjence. Že ko ga je
gestapo drugič zaslišal in
ostreje prijel, piše dr. M. 2.,
je priznal, da je prostovoljno
odšel v partizane, oziroma,
da je bila njegova ugrabitev
dogovorjena. Zvezni vodja
Štajerske domovinske zveze
je Hessa navedel kot primer.
ki kaže, kako se slabiči ob
trdoti boja zlomijo in poAa-
nejo državni sovražniki.«
Martinov znanec je postal
tudi Anton Cander »Zvon-
ko« iz Zibike - Šmarje pri
Jelšah. Pred vstopom v NOV
je bil mežnar v Smartnem ob
Paki. Bil je borec 2. č. II. bat.
Slandrove brigade, ranjen 6.
novembra v levo stopalo v
zasedi pri Krašnji. Od tam so
ga prepeljali na Ljubno ob
Savinji, kjer ga je operiral
dr. Kukovec. Po operaciji je
bil čez teden dni poslan v
premično bolnišnico, ki je
bila na kmetiji pri Podraduš-
niku v Robanovem kotu,
kjer je ostal ca. 14 dni in po-
tem premeščen v »Novo Štif-
to« v Podvolovljek. V bhžini
Martina je ležal 17-letni An-
drej Volte iz Smarjete v Ro-
žu na Koroškem. Bil je ko-
maj dobra dva meseca v 1. č.
I. bat. XIII. Bračičeve briga-
de, ko je bil pri Paški vasi
ranjen v levo koleno. Rad se
je spominjal svojega doma-
čega kraja, očeta Antona in
matere Matilde, ki sta kme-
tovala v Smarjeti in redila
več glav živine.
Ko je divjala nemška ofen-
ziva skozi Podvolovljek na
Veliko planino, kjer so se
odvijale hude borbe v snegu
in mrazu, se je drdranje mi-
traljezov, pokanje pušk in
treskanje min in bomb pogo
sto slišalo kot bi bilo že v
neposredni bližini bolnišni-^
ce. Vsako jutro so se s stra;
hom prebujali, ko so zaslišali!
ponovne rafale in vsak zase
je premišljeval, kaj bi lahko,
bilo in kaj bo, če jih najde;
sovražnik, saj so vedeli, da
tudi ujete partizane! - ranjen-
ce v glavnem postrelijo i"
pobijejo.
V bolnišnico so še vedn"
prihajali novi ranjenci, bil"
jih je verjetno že okoli 60 dc
80, tako, da je bilo zelo tesno,
če bi hoteli vsi ležati. Zato s"
se na posteljah lažji in ž«
okrevani ranjenci menjava''
in so tudi sede dremali.
Kljub vsem tegobam. P"'
manjkanju, mrazu, strahu
ušem, ki so se zadnje dni raZ'
množile, saj ni bilo več mO"
goče izvajati dezinfekcijski''
ukrepov, so se včasih prisr^'
no nasmejali. Za to je posl<('
bel že dobro okrevani boln'''
Rudolf Obu iz Starega Vele-
nja, po poklicu krojač, boli^''
čar 1. čete III. bat. Tomši^^;
ve brigade, ranjen 12. sep;
tembra v Letušu. Znal je'
šegavostjo, pripovedkaiTf^_
vici in cirkuškimi gibi svoj®^
ga telesa in mimiko obraz^
pripraviti v smeh in kronO
vsakega bolnika, čeprav 1
imel hude bolečine. Imeli s
ga vsi radi.
Piše:
ANTON IKOVIC
marec 1982
NOVI TEDNIK-stran 15
uSAKEM času je v rovinju lepo
AJ TUDI ZA PREPROSTE LJUDI
so razposlana stotim srečnicam za izlet
našega izleta (desetega,
'.j^ega) je ostalo samo
firinajst dni. 2reb smo
rili in pisma srečnicam
llali- Zdaj pričakujemo
v' končni odgovor, da
' res potovale z nami na
g 19. in 20. marca. Preli-
'gj^o tudi nekaj spiskov
je s prejšnjih izletov in
ovili samo. eno »staro«
jjo. 2al smo jo položih
^gsto tistih, ki bodo osta-
jjj^a-	so ženske
, fii rečeno, da ne bo
kakšna takšna, ki je z
j le potovala ali ki ni
tica. Žal pač nismo tisti,
j se ukvarjali s preisko-
0 službo.
jlačilo, 500 din po osebi,
eba nakazati najkasneje
;orka, 9. marca. Kdor se
ega datuma ne bo prija-
bomo smatrali, da z nami
lotuje ter bomo izžrebali
re potnice. Avtobus mo-
'iti poln, preveč pa tudi
Skritih potnic ne bomo
ilil
3t je pripravljena,
njej je nekaj sprememb.
ed novimi postanki bo
k DROGE v Portorožu,
etki Droge izhajajo iz.tra-
je pridobivanja soli in ta
icija je stara že 700 let.
,ečja prelomnica v raz-
je bila leta 1978, ko so se
žile dejavnpsti ribištva,
tijstva, zeliščarstva, pre-
ve začimb, kave, zelišč,
proizvodnja dehidrira-
juh, paštet, dodatkov je-
I, omak in soli.
av slednje, to je pridelo-
e soli (soline) pa si bomo
daU.
JSELIN KEZUNOVIC
je član KPO za samouprav-
ne, kadrovske in pravne za-
deve v Drogi: »Sami pridela-
mo ob dobri sezoni več kot
4000 ton soli, to pa je prema-
lo za vse potrebe. Zato sol
tudi uvažamo iz Tunizije in
Sovjetske zveze. Pripravlja-
mo pa načrte, da bi sami do-
ma pridelali več soli. Sicer
pa bomo ob vašem obisku
udeleženkam izleta vse to
pojasnili in povedali še kaj
drugega iz našega bogatega
programa dejavnosti.«
Osrednji postanek bo tako
kot že sedem zadnjih let v
Rovinju v hotelu Eden. Vse
potnice bodo prenočile v
enem najlepših hotelov na
tem koncu obale pa tudi
izven njega. Hotel dobiva
dvojnika - Novi Eden.
O tem SERGEJ JANČIC:
»V novem hotelu bo vse, kar
zahteva tovrstni sodobni ob-
jekt. Seveda pa ne ostajamo
samo pri tem, kajti naša veli-
ka želja je, da bi pri nas zago-
tovili tudi prostor za delavca.
Tako smo pripravili kamp
Polari, kjer je oz. bo postav-
ljenih okoli sto prikolic za le-
tovanje. Ljudje bodo v njih
stanovali, hranili pa se bodo
v restavraciji visoke B kate-
gorije. Prikolice so sredi bo-
rovega gozda nedaleč od pri-
jetne plaže. To je ena izmed
najbolj poceni oblik za leto-
vanje najširših delavskih
množic. Težimo za tem, da
najboljše prostore namenja-
mo prav kamp prikolicam,
kajti vemo, da se za njih od-
loča vedno več ljudi. Tako
bo lahko tudi naš turist po-
ceni in udobno preživel sredi
glavne sezone nekaj dni na
našem morju. Na tem področ-
ju že sodelujemo z Rdečo
dvorano iz Titovega Velenja,
pričakujemo pa tudi odziv
delovnih organizacij iz Celja
oz. celjske občine.«
V	Rovinju pa ne ostajajo
samo pri prenočitvenih po-
nudbah...
SERGEJ JANCIC: »V na-
šo celovito ponudbo želimo
vključiti tudi rekreacijo, kaj-
ti v tem sta bodočnost in per-
spektiva. Zagotoviti mora-
mo množično družinsko re-
kreacijo z lastnim (ne dikti-
ranimi) izborom. Ta izbor pa
mora biti širok in za vse sta-
rostne kategorije.«
V	Rovinju so se za oblike
pridobivanja delavcev na
morje tudi sredi glavne sezo-
ne odločili tudi zato, ker v
celem letu beležijo 87 odstot-
kov tujih in 13 odstotkov do-
mačih gostov.
To je samo nekaj nasvetov
pred bližnjo glavno turistič-
no sezono, katero pa (upravi-
čeno) poskušajo raztegniti
na vse leto. In v tem je čar,
kajti velikokrat je v vseh ozi-
rih mnogo ugodneje izven
glavne sezone.
Se dve zanimivosti iz naše-
ga programa za izlet: ogled
Pulja z znamenito Areno in
čudovitega istrskega meste-
ca Motovun.
Tekst: TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
Vsako leto smo se vozili mimo znamenitih sečoveljskih
solin, letos pa si jih bomo ogledali, in sicer ob sodelovanju
delovne organizacije DROGA Portorož, ki bo ob tej prilož-
nosti tudi predstavila svojo široko dejavnost. Brez Droge
ali njenega izdelka ni kuhinje...
USTAVNOST MOZmSKIH
SMETI
Ustavno sodišče SR Slovenije je sklenilo, da ni razlo-
gov za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakoni-
tosti odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti
na območju občine Mozirje. Precej občandv mozirske
občine je namreč menilo, da niso zakonite in pravične
tiste določbe odloka, ki zavezujejo k obveznemu odla-
ganju smeti in plačilu odvoza tudi kmečka naselja.
Trdili so namreč, da kmečka gospodinjstva nimajo
smeti za odvoz, ker ostanke jedi porabijo za živali,
ostale smeti pa za kompost in kurjavo. Menili so tudi,
da je bil odlok sprejet kljub odklonilnemu stališču
kmetov, pred tem pa tudi ni bila organizirana javna
razprava.
Po statutu občine Mozirje zbor združenega dela in
zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata od-
loke in druge splošne akte, s katerimi urejajo pravice
in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij
združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih sa-
moupravnih organizacij, ter odločata o vseh vpraša-
njih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v
združenem delu in občanov na področju komunalnih
dejavnosti. Sporni odlok sta po predhodni javni raz-
pravi sprejela z večino glasov zbor združenega dela in
zbor krajevnih skupnosti. Zaradi tega način sprejema-
nja odloka ni v neskladju z ustavo.
Obseg ozemlja, za katerega občinska skupščina
predpiše obvezno uporabo in plačilo posameznih ko-
munalnih storitev, je vprašanje primernosti. Za oceno
primernosti pa ustavno sodišče ni pristojno.
JANEZ VEDENIK
TUDI V ŠENTJURJU IN
LAŠKEM ZA DAN ŽENA
Po krajevnih skupnostih v šentjurski občini pripravljajo
proslave v počastitev dneva žena sekcije za aktivnost žena
pri sociali.stični zvezi skupaj s šolsko mladino.
Osrednje prireditve ob tem prazniku v občini ne bo. Pri-
poročilo občinskega sindikalnega sveta Šentjur pa je, da naj
v delovnih organizacijah z razgovori z ženskami-sodelav-
kami in s pozornostjo do njih počastijo ta dan tako, da ne bo
okrnjen delovni proces. Sicer pa je to dolgoročno zastav-
ljena usmeritev, ki ji velja nameniti kanček več pozornosti
skozi celo leto in ne samo v enem dnevu, ki po navadi preiae
v veselico.
Ob dnevu žene bo v Laško prispela delegacija konference
za družbeno aktivnost žensk iz pobratene občine Vrbovec. V
petek bodo gostjam pripravili sprejem v Marijagradcu, v
soboto pa je na programu razgovor z delavkami v Pivovarni
Laško. Pričel se bo ob 10. uri.
osmič bomo stanovali v hotelu Eden v Rovinju, katerega so po obnovi odprli 3.
fca. V njem je prostora za več kot 600 turistov. Poleg hotela (na sliki} pa pospešeno
Novi Eden s 360 posteljami. Začeli so 7. januarja letos, prve goste bo sprejel na
^(ku sezone.
LANI 33,398 POSOJIL
OBČANOM
Zrcalo dela, ugleda in uveljavitve sleher-
ne banke je tudi stanje na področju odo-
bravanja najrazličnejših posojil. Prav tako
občanom. Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje odobrava občanom med drugim
osem vrst najrazličnejših posojil. Tak6 po-
sojila za razne namene, zatem obrtnikom
za obratna sredstva, obrtnikom tudi investi-
cijska posojila za osnovna sredstva. V to
poglavje sodijo še posojila občanom za po-
speševanje kmetijske dejavnosti in ribištva.
Potem so tu posojila občanom za pospeše-
vanje gospodarske dejavnosti in opravlja-
nje svobodnih poklicev na podlagi namen-
skega varčevanja ali vezave dinarskih sred-
sev in prodaje konvertibilnih deviz. Po-
membna so nadalje posojila na podlagi
prodaje konvertibilnih deviz. Ne nazadnje
gre za posojila občanom na podlagi na-
menskega dinarskega varčevanja ali na
podlagi prodaje konvertibilnih deviz. Na vo-
ljo pa so seveda tudi tako imenovana sta-
novanjska posojila. •
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
je lani skupaj odobrila 33.398 najrazličnej-
ših posojil občanom v skupni vrednosti
1,469.550.000,00 dinarjev. V primerjavi z le-
tom dni prej se je skupna vrednost posojil
lani povečala za 42%, oziroma za
713,918.000,00 dinarjev. Skupno stanje po-
sojil pa je ob koncu lanskega leta znašalo
2,419.400,000,00 dinarjev.
Celjska temeljna banka Ljubljanske ban-
ke je lani odobrila 7472 potrošniških poso-
jil. V to število so zajeta samo posojila pre-
ko banke, njihova skupna vrednost je bila
177,715.000,00 dinarjev.
Posojil na osnovi prodaje deviz je bilo
skupaj 4208 v skupni vrednosti
483,086.000,00 dinarjev.
Kratkoročnih kreditov obrtnikom za
obratna sredstva je bilo 336 v skupni višini
64,093.000,00 din.
Nekoliko manj je bilo investicijskih poso-
jil obrtnikom za osnovna sredstva. Vsega
skupaj 121 v skupni višini 34,322.000,00
dinarjev.
Posojil po pravilniku za pospeševanje
gosDodarske dejavnosti je bilo odobrenih
434 v skupni vrednosti 55,340.000,00 dinar-
jev.
Stanovanjskih posojil iz sredstev obča-
nov je bilo vsega skupaj 1507 v skupni višini
259,977.000,00 dinarjev.
In ne nazadnje so tu še potrošniška poso-
jila občanom preko organizacij združenega
dela. Teh pa je bilo kar 19.320 v skupni
vrednosti 395,017.000,00 dinarjev.
Ni naključje, da se je število potrošniških
posojil zmanjševalo tudi lani, čeprav je ko-
madno še vedno visoko. Na to stanje so
vplivali spremenjeni pogoji za njihovo pri-
dobivanje. Manjše je bilo tudi povpraševa-
nje po kratkoročnih posojilih obrtnikom.
Znatno pa se je med drugi^n povečalo pov-
praševanje po posojilih za pospeševanje
gospodarske dejavnosti. To je na vsak na-
čin dober znak.
Četudi so bila posojila občanom na pod-
lagi prodaje konvertibilnih deviz uveljavlje-
na šele avgusta lani. je bilo v nekaj mesecih
odobrenih več kot 4000 takšnih posojil.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
je za odobravanje posojil občanom lani na-
menila 45% vseh zbranih sredstev od pre-
bivalcev. preostanek 55% pa je bil name-
njen za posojila gospodarstvu.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
trefaltova srečanja
ODDAJA ZA PREPROSTE UUDi
Žalčani se niso najbolj izkazali
Pred zadnjo televizij-
sko oddajo Srečanja, nas
je njen vodja Mito Tre-
falt pozval, naj mu po-
magamo. In pomagali
smo mu. Na celjskem ra-
diu smo poslušalce obve-
ščali, kako lahko poma-
gajo žalski ekipi. Kot ka-
že, so bili Žalčani prepri-
čani vase in v svoje zna-
nje, predvsem pa v izbor
ekipe, ki je po imenih so-
deč bil pravzaprav po-
rok, da bi morali biti
uspešni. Ekipo so na-
mreč skrbno izbrali in v
njej so bili predstavniki
občinskih samouprav-
nih interesnih skupno-
sti, družbenopolitičnih
organizacij, delavci up-
ravnih organov skupšči-
ne občine, učitelji in dru-
gi izobraženi ljudje ter
njihovi sorodniki ter
znanci. Škoda, da med
vso to žalsko ekipo ni bi-
lo niti enega, ki bi bil de-
lavec za stroji. Že zaradi
strukture, da ne bi bilo
očitkov someščanov. Ta-
ko pa - potegnili so kraj-
ši konec. Navsezadnje pa
ga nekdo le more. Naj-
bolj pomembno je sode-
lovati. To je že staro ge-
slo.
Nas je pravzaprav bolj
zanimalo, kako potekajo
priprave na izvedbo takš-
ne oddaje kot so Sreča-
nja. O tem smo se že zgo-
daj popoldne pogovarjali
z voditeljem oddaje Mi-
tom Trefaltom.
»Oddaja res traja le do-
bro uro in pol,« nam je
pripovedoval Mito, »toda
nanjo se je treba priprav-
ljati ves mesec. Treba je
na teren k zanimivim lju-
dem, treba je v studio pri-
nesti filmske zapise z obi-
ska pri teh ljudeh, napra-
viti montaže in še bi lah-
ko našteval. Druga stvar
so seveda dogovori z go-
stujočimi ekipami, kar mi
spet vzame nekaj dni ča-
sa. Potem je treba napra-
viti nekaj sestankov z
izvedbeno ekipo naše od-
daje, napraviti scena-
rij ...«
-	Kje zveste za ljudi,
ki jih predstavljate v od-
dajah?
»Marsikaj mi sporočijo
gledalci v pismih, še več
pa je vredno tisto, kar člo-
vek slučajno izve, ko ta-
kole hodi po različnih
krajih in se giblje v razhč-
nih druščinah.«
-	Je bilo že kaj zanimi-
vega na celjskem ob-
močju?
»Ce odštejem Mlade
Vokale iz Prebolda in eki-
po Žalca, ki sodeluje v da-
našnji oddaji, potem mo-
ram priznati, da na celj-
skem območju pravza-
prav še nisem utegnil naj-
ti kakšnih zanimivih lju-
di, ki bi jih predstavil v
oddaji. Ne zato, ker jih ne
bi bilo, pač pa enostavno
zato, ker ni bilo časa. Mi-
slim pa, da bo treba v tem
smislu prečesati tudi celj-
sko območje.«
-	Kdo vam da ideje za
številne igre v oddaji in
za druge rubrike?
»V večini primerov so
to moje ideje. Tu in tam
pa sem upošteval tudi na-
svete, ki so mi jih dali
drugi.«
-	Je bilo težko odgo-
vorne tovariše na televi-
ziji prepričati za uvedbo
takšnih oddaj kot so Sre-
čanja?
»Ce je človek prepri-
čan, da so ideje dobre in
če predloži konkreten
scenarij, kako naj bi
kakšna nova oddaja izgle-
dala, potem nikdar ni bilo
težav, da bi je ne osvojili.
Dobre stvari pa si tudi na
naši televiziji vsi želimo.«
-	Vašo oddajo torej
ocenjujete kot dobro.
Kritiki niso vedno takš-
nih misli..-
»Predvsem se zave-
dam, da oddaje ne delam
za kritike. Namenjene so
najširšemu krogu sloven-
skega televizijskega ob-
činstva. Osebno se ne
strinjam z večino mnenj
kritikov. Raje imam mne-
nja večine TV gledalcev.
Precej pa pove tudi dej-
stvo, da je oddaja še sedaj
na sporedu ob sobotah ob
20. uri, ko je pred TV za-
sloni zbrano največ slo-
venskih televizijskih gle-
dalcev. Mislim, da moram
predvsem STRECl okusu
slovenskih gledalcev.«
-	Mislite, da je dovolj
streči le večinskemu
okusu?
-Lahko bi imel tudi za-
bavnoglasbeno oddajo, ki
bi bila na sporedu, deni-
mo ob 23. uri. V tej oddaji
prav gotovo ne bi bilo
glasbe, ki je všeč večini.
V oddaji bi bila le glasba
za nekatere. Toda, tudi tu
bi v skrajni fazi skušal
ustreči določeni strukturi
gledalcev. Nasploh mi-
slim, da vse, kar daje tele-
vizija, daje v prvi vrsti za-
to, da bi nekomu ustre-
gla. S tem pa je povezano
vse ostalo.«
-	V večini anketnih
glasovanj različnih časo-
pisov in revij vas bralci
izbirajo za enega izmed
najbolj popularnih Slo-
vencev. Ste radi popu-
larni? Kaj vam to po-
meni?
»V vsakdanjem življe-
nju so včasih prednosti^
ki jih prinaša popular-
nost, so pa tudi stvari, ki
me motijo. Človek pride v
lokal in že se najde kdo,
ki te nadleguje. »Komaj
je Mito to spregovoril,
naju je v hotelu Turist
začel nadlegovat mlajši,
malo okajen človek, ki je
Trefaltu na vsak način
hotel dopovedati, da mu
oddaja ni všeč.
-	Kako pa bi se počuti-
li, če bi vaša popularnost
naenkrat povsem usa-
hnila?
»To bi težko prenesel.
Navsezadnje ne poznam
človeka, ki mu popular-
nost ne bi prijala. Je pa
tako, da te ljudje kujejo v
zvezde, dokler si na vrhu,
obenem s tem pa bi te ra-
di tudi zrinili s položaja,
ki ga imaš. Umetnost, ka-
ko obdržati določeno me-
ro popularnosti, pa se
skriva izključno in samo
v dobrem ter poštenem
delu in v lastni prepriča-
nosti v svoj prav.«
-	Kdo vam pri vaših
oddajah najbolj po-
maga?
•'Režiserka, ki je moja
žena - Metka, profesorji
Mahnič, Firnat, Janko
Krek, Tone Partljič, Lu-
ka Biazziro in vsa ekipa,
ki pripravlja to oddajo -
od snemalcev, scenari-
stov, rekviziterjev do ma-
skerjev. Tehnika na naši
televiziji je že iztrošena in
stara in če med vsemi te-
mi sodelavci ne bi bilo
takšne volje do dela, tudi
oddaja ne bi bila tako do-
bra. Pohvalil pa bi rad tu-
di vodstvo televizije, ki
nam daje vso podporo.«
-	Kako se lahko ekipe,
ki bi rade sodelovale v
oddaji, prijavijo nanjo?
»Pismeno, Izbiramo
lahko med ekipami kra-
jevnih skupnosti, vaških
zaselkov in celo stano-
vanjskih blokov.«
Se o mnogočem sva go-
vorila z Mitom Trefaltom.
Povedal je, da mu je v po-
sebno zadovoljstvo, ker
so vsi člani ekipe Srečanj
izredno disciplinirani, saj
niti ena oddaja še ni traja-
la več kot pet minut kot je
to bilo predvideno v sce-
nariju. Pri oddaji, ki je si-
cer planirana za uro in
pol, je to v naših razme-
rah nekaj izjemnega. Slo-
venskih pevcev zabavne
glasbe ne vabi rad na od-
daje, ker so po njegovem
mnenju vse prej kot re-
sni. Vsaj večina. In med
tem ko sva hitela na po-
skusno snemanje Priv-
škovega ansambla s »slo-
vensko Poljakinjo« Ur-
ško, ki si vse bolj utira
pot med naše znane za-
bavnoglasbene pevke, mi
je povedal še to, da je bil s
celo družino dopoldne na
znanem cerkljanskem
smučarskem teku, da ne
pogreša dela v športnem
uredništvu televizije in
da se je tudi nenehnih po-
tovanj odvadil. Med vajo
plesnega orkestra je mo-
ral opraviti še kup drugih
malenkosti v zvezi z od-
dajo. Ob sedemnajstih se
je že začela generalka, na
kateri so bili zbrani vsi
gostje. Žena Metka, reži-
serka oddaje, je Mita opo-
zarjala, naj se po prvi igri
umakne na desno stran
studia, k ljutomerski eki-
pi, naj po predstavitvi
gostje s Finske, ki sedaj
živi in dela v Ljubljani, ne
pozabi na šopek. Opozar-
jala ga je, da mora poka-
zati, kako bo potekala
igra napihovanja balo-
nov, da ne sme pozabiti
med filmskim zapisom
stopiti na skrito mesto,
ker si mora za hlače zatla-
čiti srajco in popraviti
kravato... »Tu se pa za-
res ne skriva, da je reži-
serka Metka Mitova že-
na«, je pripomnil Janez
Meglič iz žalske ekipe.
Metkine ukaze je Mito po-
sredoval gostom v studiu,
pa nanje zraven opozarjal
še kup drugih sodelav-
cev ... Se pol ure je do za-
četka oddaje. No, to pa
ste tako videli na televi-
ziji. JANEZ VEDENIK
Mito Trefalt kaže gostom pred oddajo, kakšne bodo
vaje iz razgibavanja.
Ekipa Žalčanov se ni izkazala. Sicer pa - pomembno je sodelovati.
TOPOLSCICA:ZLATA PORC
OVČJAKOV
Na prisojni strani Loma vi-
soko nad zdraviliščem To-
polšica, od koder je lep raz-
gled po Šaleški dolini, je bilo
pred dnevi pri Ovčjakovih
izredno prijetno razpolože-
nje. Kako tudi ne bi bilo, saj
sta zakonca Ana in Janez v
krogu svojih dveh sinov in
štirih hčera, številnih vnu-
kov in pravnukov ter drugih
bližnjih sorodnikov prazno-
vala visoki zakonski jubilej -
50 letnico skupnega življe-
nja. Svečani obred zlate po-
roke je na matičnem uradu v
Šoštanju opravil predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti Šoštanj Martin Primožič,
ki je živahnima zakoncema
iskreno čestital in jima v
imenu Skupščine občine Ve-
lenje izročil spominsko listi-
no in priložnostno darilo.
S svojo izvoljenko Ano, ki
je domačinka, se je Janez,
doma iz sosednih Belih vod,
poročil 8. februarja 1932. le-
ta. In čeprav so bili takrat
težki časi, sta visoko v Lomu
pričela graditi svoj lasten
dom. Ker pa je Lom izredno
strmo pobočje, sta morala
skoraj ves material s ceste do
gradbišča takorekoč znositi
na ramenih. Seveda sta žive-
la sila skromno in po sedmih
letih gradnje se je družina
končno 1939. leta preselila v
skromno, a vendarle prijetno
hišico zgrajeno z lastni
Iji. Posebno hudo jej
razpradu stare Jugoj
ko so ga zajeli Nemci
peljali v ujetništvo, l
prebil kar 9 mesecev
tem pa se je žena na
mnem posestvu s št
družino težko prebijali
življenje. In ko je mož
1944. leta odšel v pari
kjer je bil borec Tom
pozneje pa Sercerjeve
de, je ponovno ostala
otroci. Po demobiliza
nec vojne je družina
no zaživela, oče pa je
ostalega »šihta« nar^
veliko košev, košar j
prenekateri par cokei
zaveden krajan je pop
tudi razorano lomsko
razen tega pa.je bil i
aktiven pri zvezi bon
rdečem križu.
Vesela sta svojih
hčera in dveh sinov, ki
vsi svoje družine in so
državljani, življenje pj
lepša tudi 14 vnuko<
pravnuki. Zadovoljna:
sta preživela, čepra^
mno, v slogi in sreči
skupnega življenja, oa
so jima ob tem lepemj
skem jubileju podaril
ni televizor, ki jima ij
zvedrilo na jesen n
življenja.
v'
RTC ROGLA SE ODPIRA SVi
Na čudovitih terenih Re-
kreacijsko turističnega cen-
tra Rogla se je pred nedav-
nim ob sončnem, a mrzlem
vremenu zbralo 106 mladih
tekmovalcev iz 7 evropskih
držav in pomerilo svoje moči
v smučarskih tekih za me-
morial POKAL KURIKKA-
LA. Pod pokroviteljstvom
Uniorja je tekmovanje od-
ločno izvedel Smučarski
klub Olimpija iz Ljubljane
ob veliki podpori domačih
entuziastov iz konjiške obči-
ne. To je bila doslej največja
športna manifestacija na se-
daj že dobro poznanih tere-
nih zreškega Pohorja. Na
tem popularnem tekmova-
nju so sodelovale reprezen-
tance Italije, Avstrije, ZR
Nemčije, Francije, Švice,
Liechtensteina in Jugosla-
vije.
Veliko število gledalcev, ki
je kljub temperaturi -12° C,
bučno pozdravljalo borbene
mlade tekmovalce, je zado-
voljno zaploskalo ob podeli-
tvi medalj, saj so naša dekle-
ta kljub močni mednarodni
konkurenci dvakrat stopila
na zmagovalni oder, saj so
osvojila 2 bronasti odličji.
Omeniti velja, da so se vse
reprezentance zelo pohvalno
izrazile o terenih in o pri-
pravljenih progah, ki so jih
organizatorji kljub snežnim
nanosom uredili vzorno. De-
legat FIS Franz Werner pa je
dejal, da so tereni na Rogli
celo izjemno primerni tudi
za še večja tekmovanja, saj je
progo mogoče urediti tako.
da so višinske razlike
do 365 m.
Naši mladi tekmov
bili dokaj oslabljeni,
najboljši (Klemenčič,
nar in Mlakar) bili v C
Norveškem, kjer je v
času potekalo 34. sv
prvenstvo v klasičnih
plinah.
Mladinci Jugoslaviji
uvrstili na 10. mesto.
Pokal Kurikkala
osvojila Italija, ki ji'
Francna, Avstrija, ZB
čija, Švica, Jugosla^l
Liechtenstein.
J02E
OBARVANA
VOGLAJNA
S A VIN J A j
Iz starega odtočnel«
la, ki je speljan po ?
strugi Koprivnice, so^
deljek popoldan ^
rdečkasto obarvane od
Delavci celjskih in^'
skih služb, ki so vzeli'
vode v Voglajni, so ul'
da je kislost (ph) odp"
rom'a vode normalni
analize pa kažejo, d«
brozga ni bila strupa,
roma nevarna za ribe
nji. Sicer pa bodo vz^
de podrobno analizi"^
Prav tako še niso
ugotoviti izvora odp^
so na stari kanal pr'*'!
Klima, del klavnice j
del Cinkarne. Do P'^
izpustov je prišlo že^
trajali pa so kakšne r
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
0ška družina celje

,00/f, članov RD Celje Je neposrednih proizvajalcev
Pfg^ekli teden so se zbrali
JLati Ribiške družine Ce-
, na zboru delegatov in oce-
'■■ jelo v preteklem letu in
Leli program dela ter go-
gjii načrt za tekoče leto.
ojbiška družina Celje ima
fvojib vrstah okoli 700 čla-
® od tega je 70 odstotkov
'lavcev iz neposredne pro-
■,g(jnje, 159 članov pa se
vključuje v organe
soupravljanja.
Letos praznuje RD Celje
Lietnico dela in obstoja. V
namen bo več akcij, mno-
jjjih tekmovanj in zaključ-
, prireditev, ki bo v sep-
pbru. Izdali bodo brošuro,
bo prikazala nastanek in
^oj ribištva na celjskem
)inočju. Za nadaljnje utrje-
jnja bratstva in enotnosti
J bodo priredih srečanje
5bratenih mest Cuprije,
oboja in Celja. Vse priredi-
re, akcije in aktivnosti pa
jdo podredili skromnosti,
pt delež stabilizacijskim
ri2adevanjem je poudaril
redsednik družine Franc
itanc.
Največji problem celjskih
bičev je siromašenje posa-
leznih vodotokov zaradi
talnega onesnaževanja in
istrupljanja vod. Kljub od-
ifbam pristojnih inšpekcij-
ah služb so še vedno one-
ažene in zastrupljene vo-
t: Pirešica, Libojska Bistri-
I, Ložnica, Lava, spodnji
)k Hudinje in Savinja niz-
ttdno od Celja. Tako ima
D Celje 31,5 hektarjev vo-
Dtokov, ki sodijo med tretjo
četrto stopnjo onesnaže-
bsti.
Da celjske vode niso siro-
lašne, potrjuje podatek, da
D preteklo leto celjski in
ostali ribiči potegnili na suho
kar 36.034 rib v teži 17.912
kilogramov. Tako dober
ulov je bil zaradi vsakoletne-
ga velikega in strokovnega
vlaganja rib v celjske vodo-
toke. Preteklo leto so vložili
v Savinjo 8000 in Hudinjo
1900 raznih vrst rib, v Smar-
tinsko jezero v oktobru 6000
krapov, 3000 pa jih bodo še
vložili spomladi, v gojitvene
potoke pa 121.000 zaroda po-
točne postrvi in 15.000 lipan-
skih mladic. Vrednost vlož-
ka v športne vode znaša pre-
ko milijon dinarjev.
V preteklem letu so ribiški
čuvaji s pomočjo miličnikov
zasačili 54 krivolovcev, ki so
bili prijavljeni sodniku za
prekrške in so morali plačati
RD 76.606 dinarjev odško-
dnine. Da bo letos kontrola
še številčnejša, zagotavlja 21
novih ribiških čuvajev, ki so
lani opravili čuvajski izpit.
Na zboru so pohvalili do-
bro sodelovanje z Območno
vodno skupnostjo Nivojem
Celje in Veterinarsko fakul-
teto iz Zagreba. Pogrešajo pa
povezavo z Celjskim turistič-
nim društvom in nekaterimi
SIS, kjer imajo ribiči svoje
interese.
Zavedati se moramo, da
ribištvo pri nas ne ostaja v
mejah posameznikov, ki
vsak v svojem revirju lovi
ribe, ampak da je resna in
dobro pripravljena dejav-
nost ribiške družine tudi
pomembna družbena, go-
spodarska, ekološka in kul-
turna panoga.
FRANJO BOGADI
Franc Vitanc, predsednik
RD Celje
TOZD Osnovna šola
»Franja Vrunča«
Slivnica pri Celju
komisija za delovna razmerja
razpisuje
dela in naloge
učitelja v COŠ Loka pri Žusmu
za določen čas do 30. 6. 1982.
Nastop dela takoj.
Prodajalna DOM v Cankarjevi ulici v Celju vam nudi
bogato izbiro raznih predmetov iz kristala, porcelana,
lesa in drugih materialov, ki jih lahko uporabite kot
darilo ali pa za popestritev vašega stanovanja, saj pro-
dajajo tudi tapete in druge sorodne proizvode.
^'stane, poslovi se pri popu in ide navzdol starega go-
I Pocfa še enkrat pogledat. Najde ga pri mizi sedečega v
I na žametnih blazinastih klopeh, ah pled je imel čez
klobuk čez drugo polovico obraza potegnjen in je delal
kakor da bi dremal, ali morda je res dremal. Lisec mu ni
'"oge/ v celd lice videti.
Obrne se in prisede k drugi mizi, da bi od strani poslušal
s/tf^^'^^ dveh mladih gospodičen. Govorili sta tudi oni
°ski in Lisec je občudoval lepoto tega. našemu najbliž-
, jezika, ki zvonko na uho bije, posebno, kadar se čuje iz
^Pih dekliških ust.
dolgčas ga žene zopet ven. Hodi nekaj časa v
prostoru, kjer nagoplečikurjavec mešinski kotel
j^^^^irn ognjem hrani in pita. hodi okoli ladje po hodniku
Nazadnje spleza zopet na krov. kjer s precej slabim
.	začne pogovor z dvema bosenskima turškima
se počasi uleže na gore in planjave ob vodi in luna
^'eti ter čarobno obseva mogočno reko.
■	je bilo vse okoli Lisca, mračno in tuje. A bil je
iti še bolj v tuje. še dalje od domovine, in sedaj
je ^^ ^^ potu. Misel o tem mu je morala po glavi hoditi, ko
Polglasnim vzdihom vračal se v notranjo veliko sobo
'^'^broda.
^^ gor in dol po sobani. Onega spečega starca ni bilo več
iti^^^: -^3/77 je šel^ Glej, tam pri mali mizici so se spravili
jgralci pri kartah in okoli sebe imajo polno stoječih
hit ^^^- ^Srajo visoko ter plačujejo v zlatu, pred vsakim
kupček cekinov.
Med temi igralci je tudi starec s sivo brado, ki je bil že
prej Liščevo pozornost vzbudil. Zato Lisecpristopi h gle-
dalcem igre in ga začne še enkrat opazovati. Oni je molčal
in gledal v karte, tudi drugi trije igralci niso govorili, neko-
liko zato, ker je šlo za novce, nekoliko, ker so bih neznanci
med seboj in so se tu na ladji slučajno sešli.
Pogleda Lisec starega gospoda, ko bač oči vzdigne in
svojo igro napove.
Da, sedaj je starca spoznal! A te bele brade zadnjič ni
imel, morda se pa ipak moti?
Gre okoli mize in pride s časom tik za hrbet staremu.
Drugi »majerji" so že svoje opombe delali, starec je bil že
prej enemu osorno opomnil, da je tu treba molčati, vendar
je bil pri Liscu sklep gotov, vmešati se pri njem. moral je
vedeti, je li pravi, je h pak drug človek, popolnoma podo-
ben.
"Devet hudičev! Dober kup.« reče Lisec glasno, kateri
sicer ni imel navade kleti, ni slovenski ne drugače.
■'Tiho!" zarenči starec, a se niti ne obrne, da bi pogledal,
kdo neki - "hudičuje" tu nizko na jugu. Lisec je bil namreč
nalašč precej to specifično slovensko kletev izbral, da bi
pozornost starčevo vzbudil in se zagotovil ali je - doktor
Zober to ah ne. A iz »tiho« ni mogel vsega posneti. Glasu
tudi iz te kratke besede ni znal razločiti, tem manj. ker je
pred dvema letoma vendarle tudi ne mnogo občeval z njim.
a sedaj ga dve leti ni videl.
Igra je bila končana in izgubljena za starca. Izplača in
porine karte sosedu. Zdaj stoprv se nazaj ozre in Lisca
pogleda. Bil je istini Zober.
»Kaj vraga? Kje vas pa dobim," reče in vstane. »
"Jaz ne igram več," napove hitro nemški svojim soigral-
cem, med katerimi je bil židovski ogrski trgovec, debelu-
šen. madžarskemu magnatu podoben potovalec in dobro-
dušno civilno lice. ki je bil lahko, kar si hotel, najbrž pa
lastnina potujočega trgovskega agenta.
■'Najbolj iznenaden sem jaz, gospod doktor, kajti, ker
sedaj nosite brado, vas nisem poznal." reče Lisec.
■■Kam se vozite?« vpraša Zober.
■V Odeso."
•'Po kaj?"
"Tam dobim zaslužka. Tukaj, kjer sem do sedaj bil. na
Ogrskem, ^mo dodelaU. Dobil sem poziv od prijatelja, ki je
v Rusiji, in sedaj me vidite na potu tja.« reče Lisec.
"Tedaj v Rusijo po zaslužku, po delu. Nu. mladi ste še in
jaz bi vam privoščil tako burno življenje daleč proč po
svetu, kjer človeku rogove odbijejo, kjer mu prevelika
upanja poginejo in kjer se nauči računati z realizmom. To
se ve. da je ta nauk samo koristen, ah usoda ne igra s
človekom preveč brezobzirno, sicer vse lekcije niso nič
prida. Ali vi ste premehek človek za daljni svet. Že sedaj ste
predaleč proč od doma. - Kdaj ste bih zadnjič doma?
Sediva tu v stran in pijva buteljo vina. Jaz imam mnogo z
vami govoriti.«
Tako je dejal stari, ah govoril je mirno in lahkodušno,
kakor da bi mu imel samo navadno dogodbo od včeraj
povedati.
Sedeta k majhni mizi. Parobrodni kletar jima prinese vina.
"Doma. V domovini nisem bil, odkar sva se midva ločila.
Mati mu je umrla kmalu potem, tako nimam tudi nikogar
svojih več," odgovarja Lisec Zobru.
"Torej gradu Pražanka in moje rojstne vasi Volčjaka ste
res popolnoma pozabili? Sapritsti! In tisto lepo mlado pla-
volasko tudi?"
Lisec močno zardi, starec se nasmehne.
»Pozabil? Ne, lagal bi, ko bi to rekel. To mi ni mogoče
nikoh, ali saj veste, da bi bilo najbolje, ko bi mogel. Vi sami
ste mi to svetovali,« reče Lisec.
»Istina, tačas sem vam tako svetoval. Danes vam ne.-
Lisec se osupnjen zgane.
"Kaj me srpo gledate?" pravi Zober. »Na mojo vero!
Sedaj so razmere druge na Pražanku. Tista vaša mala de-
vojčica je sedaj resna, malo bleda gospodična postala in
upa na vas kakor Jud na Mesijo. In tista stara nosanka je
skoro - pomJslite to kolosalno nemožnost nekdanjega veka
- Senačarica je moja prijateljica postala in me je prosila, naj
vendar gotovo izvem za vas. sicer nazadnje vaša ljubica še
umrje od nesrečne ljubezni. Moje nazore poznate o takih
rečeh in me boste razumeli, če rečem. da. če ne kasnite. če
pustite Odeso Rusom in se naravnost po Savi čez Sisek in
Zagreb v domovino vrnete, precej na grad Pražanek vbzite.
najdete jo še pri celem zdravju in se ženite. In skoro vam ni
drugega svetovati. Vi imate temperament in talent za do-
brega filistra, ki varuje dom in ženo in kopo otrok. Hajdi
nazaj, dečko! To seve le, ako mi niste kakove bedastoče
narediU med tem. kar ste se izgubiU za nas, namreč da bi se
bih že v zakon vpregh s kako Nemko ah Madžarko. Vaša
ljuba. Lina, katero imam tudi jaz rad. dasiravno baš tekmec
ne bodem, sicer je glede vas polna optimizma.«
" Vi se šahte!" vzklikne Lisec z žarečim obrazom.
"Pa zakaj! Mar se vam moram po kranjsko pridušiti. da
mi boste verovali? Naravnost z Volčjaka orihajam in novo-
pečene novosti so. ki vam jih kažem. In za mene celo niso
novosti, ker isto tako je stvar stala že lansko jesen, ko sem
bil nekoliko dni doma. Čemu ne daste glasu od sebe. kje
ste? Vrag vas je dal in stvorih kakor Hrvat kaže.«
»In gospa Langmanova
»Umrla! Že poldrugo leto tega!«
»In gospica...?«
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
ZA LEPŠO ROGAŠKO SLA TINO
Pri Turističnem društvu Rogaška Slatina so ugotovili, da
kljub že trikrat osvojenemu pokalu za najbolj urejeno zdra-
vilišče na celjskem turističnem območju še niso storili vsega
za lepši izgled svojega parka in celotnega kraja. Zato bodo za
nenehen nadzor nad čistočo in redom še nadalje skrbeli
pazniki, vendar kot komunalni nadzorniki, ki bodo vodili
dnevnike in vse nepravilnosti sproti sporočali krajevni
skupnosti.
Razmišljajo tudi o predlogu komisije za prireditve, da naj
bi v Rogaški Slatini vsako leto organizirali steklarski sejem,
ki bi vključeval sklepanje pogodb, predavanja o steklarstvu,
prodajo in razstavo steklarskih izdelkov itd.
POHOONIKI NA SVETINI
Enaindvajset mladih pohodnikov iz Osnovne organizacije
ZSMS v Delovni organizaciji Avto Celje je tudi letos kon-
cem februarja pripravilo spominski, zdaj že deseti (jubi-
lejni!) pohod po poti Prve celjske čete. Zbrali so se pred
celjsko avtobusno postajo, ustavili pa na Svetini pri spome-
niku, kjer so položili cvetje, pripravili kulturni program in
obudili spomin na vojne dni ter padle borce. V letošnjem
pohodu so se še posebej spomnili dveh naših največjih
revolucionarjev, tovarišev Tita in Kardelja. S podobnimi
pohodi bodo mladi iz Avto Celje (bili so iz vseh enot, ki so
razdrobljene po širšem celjskem območju) nadaljevali tudi v
prihodnje ter tako ohranjali tradicije NOB in krepili same
sebe v pohodih.
VIKI TURNSEK
GLEDALIŠČE NA OBISKU
v okviru dejavnosti na kulturnem področju je že drugo
leto odkupljenih nekaj abonmajev za predstave v SLG Ce-
lje. Na obisk pa povabi delovni koletiv HP Pivovarne Laško
tudi igralce v delovno organizacijo. V letošnji zimski sezoni,
ko delavci lahko intenzivneje spremljajo dogajanja na tem
področju, je bil na obisku s predstavo monodrame Dare
Ulaga. Ob praznovanju 8. marca, dneva žena, pa bodo gosto-
vali člani »Grupe brez hrupa« SLG Celje Ljerka Belakova,
Jože Pristov, Matjaž Aresenjuk in Janez Starina, ki bodo
ženskemu svetu zaigrali tri komične enodejanke A. P. Ce-
[hova.
FANIKA LAPORNIK
AMADEUS POROČA
14. marca bo v celjski hali Golovec absolutno dr-
žavno prvenstvo v plavanju. Že zdaj pozivamo, da se
tega elitnega tekmovazija udeleži čimveč celjskih in
drugih gospodarstvenikov, da si dobro ogledajo
tejtme, kako je treba plavati... in izplavati!
fl , 4. marec 1982
_____
NOVI TEDNIK - stran 19
l-t^r/ DRŽAVNI PRVAKI
uspelem nastopu v Mariboru na republiškem prven-
^"v krosu so se atleti Kladivarja skoraj še bolj izkazali na
prvenstvu v krosu, ki je bilo v Sarajevu. Med več
^fsOO atleti iz 55 klubov vse Jugoslavije so imeli najbolj
mo močno ekipo ter so tako ekipno prepričljivo zma-
'f ,34 točk) pred beograjsko Crveno Zvezdo (21), favorizi-
'rni domačini (20) itd.
vled ekipami so Celjani osvojili tri prva mesta; starejši
iadinci. mlajši člani in člani, med posamezniki pa sta drugi
sti osvojila Zičkar med mlajšimi člani in Rozman med
Slednji je za »las« izgubil naslov državnega prvaka v
^boju z Zdravkovičem. Med člani je bil Ukič peti in Lisec
Nekoliko slabši so bili tokrat Velenjčani. Med člani je bil
peti in Lisec šesti.
v'ekoliko slabši so bili tokrat Velenjčani. Med člani je
eternel osvojil četrto mesto, razočaral pa je eden izmed
l^-oritov Miklavžina, ki je bil šele osmi.	TV
IVAHNO V DVORANI KLADIVARJA
pri AD Kladivarju kljub zimskemu mrazu ne počivajo. Vsi
[leti marljivo vadijo in prisotni so že prvi rezultati. Vrstijo
(tekmovanja v krosu in v dvoranah. Tako je bilo tudi v
'ijoto, ko so pripravili Celjani atletski miting v svoji dvo-
.jji na katerem je nastopilo več najboljših slovenskih atle-
in atletinj.
Izmed celjskih tekmovalcev je Boris Cop zmagal v skoku
višino z rezultatom 208 cm, Prezelj 195. Pri ženskah sta bili
»iboljši Lapajne (Gorica) in Stanka Prezelj (KI) 179. V tekih
jbili najboljši: na 60 m Mojca Cetina 8,02, Keresteš 8,36 in
ečnik 8,62. 60 m ovire: Zuntar 9,83. Mladinci 60 m: Barič
35, Recko 7,64 in Salamon 7,66.	j
>
M A TE J A A UBREHT DRŽA VNA
PRVAKINJA
Na letošnjem državnem prvenstvu v umetnostnem
drsanju, ki je bilo v Zagrebu, je velik uspeh dosegla
Celjanka Mateja Aubreht, ki je postala državna prvaki-
nja med mladinkami. Po obveznih likih je bila šele
četrta, v prostih pa je pokazala takšno znanje, da je
premagala vse nasprotnice in prepričljivo osvojila na-
slov državne prvakinje. Čestitamo!
__—^
M ZLATO PUŠČICO V CELJU
Na celjskem strelišču se je 37 strelcev potegovalo za osvo-
tev občinske trofeje »ZLATA PUSCICA«. V tej disciplini
reljajo z zračno puško od 600 možnih krogov. Tokrat je
nel največ športne sreče in znanja izkušeni Tone Jager, ki
s 550 krogi po dveh letih ponovno zmagal na tovrstnem
kmovanju; lani je namreč »Zlato puščico« osvojila s 548
ogi njegova hčerka Alenka. Vrstni red ostalih: Mladen
strovič 550, Vili Dečman 546, Jože Jeram 545, Franc Hoče-
ir 543, Marjan Dobovičnik 541, Zeljko Lamut 540 krogov
I. Normo za nastop na regijskem prvenstvu je izpolnilo 29
kmovalcev.
PALK IN MOLNAR MED
ANDIDATI
Od 18. do 26. septembra bo v Ljubljani 36. svetovno prven-
vo v dviganju uteži. Med 18 tekmovalci, kandidati za re-
'ezentanco, katero vodi posebna trenerska komisija s pred-
(dnikom Milanom Maširevičem na čelu, sta tudi dva celj-
a dvigalca in to Drago Opalk v kategoriji do 67 in pol
ilograma ter Franjo Molnar v katejgoriji do 75 kilogramov.
To sta prva celjska dvigalca uteži po letu 1972, ko je Jože
rankar sodeloval na olimpijskih igrah v Miinchnu, ki se
otegujeta za majico z državnim grbom.	J.K.
(OŠARKARSKE VESTI
VTepubliški moški ligi so se naše ekipe srečale z ekipami
vrha, zato glede na njihovo kvaliteto v letošnji sezoni ni
'ilo pričakovati velikega uspeha. Triglav je visoko porazil
kovinarja 114:87, vodeča Ilirija pa Elektro 100:70. Zmagal je
^ino Comet, ki je doma ugnal trboveljskega Rudarja 99:81.
^'a lestvici je Comet šesti. Kovinar sedmi in Elektra osma. V
kolu bo Elektra igrala doma s predzadnjim Kočevjem,
■omet gostuje pri zadnjem Fructalu, Kovinar pa pričakuje
'odečo ljubljansko Ilirijo.
V ženski ligi je bil derbi v Celju (poročamo na drugem
•^sstu), Comet pa je v gosteh premagal Litijo 44:43. Na
estvici je Rogaška tretja, Comet peti in Libela osma. Pri-
hodnje, 15. kolo: Comet bo igral doma proti ptujski Dravi,
Rogaška proti Novemu mestu, Libela pa bo gostovala v
^'ariboru.	T V
BOKSARJI IZGUBILI
Mladi Doksarji Partizana Celje so zelo marljivi, kajti pri-
javljajo se za bližnje republiško prvenstvo. Medtem, so se
^^vali vabilu Maribora in se z njimi pomerili v enajstih
'vobojih z najboljšimi boksarji Slovenije. Seveda so popol-
"oma pričakovano izgubili 4:18.
.^a celjsko ekipo sta zmagala Jug, ki je premagal Stakulo-
2:0 in Malbašič z zmago nad Kranjcem. Dobro je boksal
"di Zavrnik, ki je izgubil dvoboj po točkah 1:2. Ostali
p®l]ski boksarji Križnik, Hribernik, Majdanac, Gračner,
Končina, Plarka in Krivec pa so izgubili 0:2. J.K.
^VE ZANIMIVI PLA VALNI
'PRIREDITVI
, Plavalni klub Neptun bo v prihodnjih dneh priredil
zanimivi prireditvi. V soboto (6. marca) bo v Celju
®Publiško pionirsko prvenstvo skupine B. Tekmova-
J® se bo končalo v nedeljo. Nastopili bodo vsi naj-
mladi plavalci Slovenije. V tej starostni katego-
imajo tudi Celjani močno zastopstvo.
petka do nedelje 12. do 14. marca pa bo višek
/'^skega tekmovanja prav v pokritem bazenu Go-
Tu bo namreč državno absolutno prvenstvo za
lane, članice in mladince. Skratka, nastopili bodo vsi
p^lboljši plavalci Jugoslavije, med njimi tudi brata
etrič in odlični plavalci Triglava, Fužinarja, Rudarja,
i^^^bljane, zagrebške Mladosti, beograjskega Partizana
DRAMATIČNO V
RADEČAH
V	6. kolu regijskega moš-
tvenega kegljaškega prven-
stva je bilo najbolj zanimivo
v Radečah, kjer je domača
ekipa s šestimi tekmovalci in
1200 lučaji premagala Moste
za en sam podrti kegelj! Re-
zultat: 4912:4911.
Ostali rezultati: Hmezad -
Konus 4815:4693, Celje -
Tekstilna Prebold 5368:5153
in Šoštanj - Ingrad
5093:5161.
Vrstni red po 6. kolu:
Celje 12 točk. Kovinar in
Hmezad 10, Ingrad, Prebold,
Šoštanj in Konus 6, Dobrna
in Papirničar 2 in Moste brez
točk.
ANDRAŽ BOLJŠI OD
ŠMARTNEGA
V	trening tekmi za nastop
v republiški ženski roko-
metni ligi so igralke Andra-
ža presenetile ekipo Šmart-
nega in jo v prijateljski tek-
mi premagale z 22:19 (13:13).
Pri Andražu sta bili najbolj-
ši strelki Vršek in Žamljak
po 5, pri Smartnem pa Taj-
nik 4 in Resnik 3! Sodila sta
zelo dobro Novak in Čulk iz
Žalca.
J. KUZMA
ŽENSKI TURNIR V
CELJU
Celjski šahovski klub je
pod pokroviteljstvom delov-
nih organizacij Zlatarne,
EMO, Tkanine in Auree pri-
pravil prvi ženski turnir v
počastitev 8. marca. Najbolj-
ši rezultat je dosegla Petko-
va iz Murke (Bled), sicer ša-
hovski mojster, ki je zbrala 4
točke, Jazbinškova iz Celja
je bila druga. Uriskova iz
Žalca tretja, Samardjičeva iz'
Celja četrta in Geričeva iz
Žalca peta.
Turnir je popolnoma uspel
in bo v bodoče tradicionalen.
DRUGI TURNIR PEŠCU
Na rednem hitropotez-
nem turnirju za februar pri
ŠK Celje je sodelovalo 15
šahistov. Tokrat je bil naj-
boljši Franc Pešec, ki je
zbral 12 točk. Sledijo: Oj-
strež in Mikec 11,5, Bervar
9,5, Brinovec ml. 8,5, Cre-
pan in Zorko 7, Pertinač 6,5
točke itd.
Po dveh turnirjih sta v
vodstvu Franc Pešec in Mi-
lan Ojstrež z 11 točkami
pred Mikcem 9, Bervarjem
8 itd.
MARJAN ČREPAN V
VODSTVU
Na regijskem tekmovanju
za šahiste posameznike Celja
je po 6. kolu v vodstvu Mar-
jan Crepan, ki je oddal le pol
točke v srečanju proti Pešcu.
Pešca pa je presenetil z zma-
go Obrul tako, da je sedaj po
polovici tekmovanja vrstni
red najboljše peterke nasled-
nji:
Crepan 5,5 Pešec in Brino-
vec str. 4,5, Obrul in Lesjak
4.
AKTIVNOST V OŠ I.
CELJSKE ČETE
V	osnovni šoli I. Celjske
čete so med drugimi tudi ze-
lo marljivi šahisti. Priredili
so tri turnirje, na katerih so
si najboljši priborili četrto
kategorijo. Sodelovalo je 30
šahistov. Najboljši: I. skupi-
na: Lukač 8, Kovačič 6,5, Pe-
čak 6,5; II. skupina: Prilan
8,5, Laznik 7, Brečko 6; III.
skupina: Vukan 9, Misel in
Prihvavec 6,5 točke.
J. KUZMA
MLADINCI V CELJU IN
ŠENTJURJU
S številnimi novimi steza-
mi v celjski kegljaški regiji
se je razvilo tudi večje zani-
manje za to športno panogo.
Med kegljači je vedno več
mladih tekmovalcev, ki bo-
do in^li svoje regijsko mo-
ško in žensko mladinsko
ekipno prvenstvo marca v
Celju in Šentjurju. Vsaka
ekipa bo nastopila z osmimi
tekmovalci na 200 oziroma
100 lučajev. Za naslov med
posamezniki prav tako velja-
ta dva nastopa. Prvi nastop
bo 14. marca v Celju, drugi
pa teden dni pozneje v Šent-
jurju. Veliki favoriti med
mladinci so tekmovalci Tek-
stilne iz Prebolda, medtem
ko imajo dobre mladinke ta-
ko v Celju, na Dobrni in v
Šentjurju.
DVA PORAZA V
KRANJU
v nadaljevanju republi-
ške moške in ženske keglja-
ške lige so Celjani gostovali
v Kranju, kjer so doživeli
dva poraza. Moški so visoko
izgubili proti Triglavu
5358:5600, medtem ko so
boljšo predstavo nudile
ženske, ki so v finišu izgubi-
le samo za 4 keglje. Rezul-
tat: Triglav 2520, Celje 2516.
V	prihodnjem kolu igrajo
v Celju moški proti Čardi in
ženske proti Ljubljani.
J. K.
USPEŠNI SMUČARSKI
SKAKALCI
Skakalci SD Toper iz Celja
so v zadnjih dneh nastopili
na nekaterih tekmovanjih in
dosegli lepe uspehe. Najprej
so se pomerili v Pesju za Ku-
rirčkov pokal in meddruš-
tveno tekmovanje, kjer je na-
stopilo več kot 60 tekmoval-
cev. Med mlajšimi pionirji je
Ivan Kovačič osvojil odlično
drugo mesto, med st. pionirji
sta bila Stanko Grm in Bran-
ko Kovačič tretji oz. četrti,
med mlaj. mladinci je bil
Sandi Pintar tretji in med
star. mladinci tudi Mitja
Ščuka tretji.
Uspešni so bili tudi na ska-
kalnici v Adergasu na Go-
renjskem za pokal Cocte,
kjer je nastopilo 64 tekmo-
valcev iz vse Slovenije. Med
ml. pionirji je bil Ivan Kova-
čič sedmi!
Na Ravnah na Koroškem
je za prehodni pokal nastopi-
lo 74 tekmovalcev, med st.
pionirji sta bila Stanko Grm
in Branko Kovačič peti oz.
šesti, med ml. mladinci Stan-
ko Pintar peti in med st. mla-
dinci Mitja Ščuka šesti. *
V NEDELJO NA
LJUBNEM
V	nedeljo, 7. marca bo ob
13,30 na Ljubnem ob Savi-
nji na tamkajšnji 65-metr-
ski skakalnici tekmovanje
za pokal Cocte in r^ional-
no prvenstvo za mlajše mla-
dince koroško-štajerske re-
gije. SD Toper, ki je organi-
zator tega tekmovanja, do-
ma prireditve zaradi po-
manjkanja snega ne more
pripraviti, zato bo tekmo-
vanje organiziralo na Ljub-
nem,
ANATOLIJ GORICAN
TOPER CICIBANOM!
Delovna organizacija TO-
PER, ki v zadnjem času re-
snično osvaja smučarski
športno-rekreativni svet, ni
pozabila tudi na najmlajše.
Tako bo v nedeljo, 7. marca,
pripravila smučarsko tek-
movanje za najmlajše - cici-
bane - in to na čudovitih
smučiščih Rogle. Odhod bo
ob 7. uri zjutraj z avtobusi
izpred bistroja Vrtnica v
Celju. Tekmovanje na Rogli
se bo začelo ob 10. uri. Naj-
mlajši smučarji cicibani, ki
želijo sodelovati s Toprom
na tem tekmovanju, naj se
prijavijo svojim tovariši-
cam v vrtcih, ki jih obisku-
jejo. Drugi, ki niso v vrtcih,
pa naj pridejo kar na zbor-
no mesto. Za vse bo dovolj
prostora na srečanju, ki ga
na Rogli podarja TOPER
CICIBANOM!
T, VRABL
NA TRENINGU TRI
ZMAGE
Rokometaši Aera Celje so
bili na nekajdnevnih pripra-
vah v Lipici za bližji začetek
tekmovanja v I. B zvezni ligi.
Borba za končnega zmago-
valca bo ogorčena, kajti med
ostalimi ekipami so Celja-
nom najbolj nevarni nekda-
nji evropski prvaki člani
Partizana iz Bjelovarja. Tre-
ner Slobodan Miškovič je s
svojimi varovanci dobro tre-
niral in odigral z nasprotniki
tri srečanja. Slogo Bosnapro-
met iz Dobja so Celjani pre-
magali 34:32, Jadran iz Kozi-
ne 34:26 in Lipo iz Ajdovšči-
ne 28:22. Po povratku Celja-
ni nadaljujejo s pripravami
za nov, odločilen del prven-
stva, doma.
KADETI LIBELE
UGNALI ŠENTJUR
V	9. kolu republiške ka-
detske lige - vzhod so ko-
šarkarji celjske Libele do-
ma premagali Šentjur 92:72.
Celjani so nastopili nekom-
pletni ter jim je srečanje
služilo kot dober trening.
Strelci za Libelo: Ulaga 14,
Cvikl 2, Fink 3, Polutnik 20,
Benčina 14, Hudina 9, Urba-
nija 10, Martič 16 in Radoše-
vič 2. Šentjur: Rozman 6,
Esih 8, Skorjanc 18, Kuko-
vič 7, Gligič 8, Elakšovič 6
in Kajtna 17. Sodila sta An-
tauer (Celje) in Varda (Mari-
bor). V prihodnjem kolu
igrajo kadeti Libele v Mari-
boru proti Mariboru, Šent-
jur pa doma proti Braniku
iz Maribora.
RUDI JERIC
PORAZ PROTI
VODEČEMU
V	II. republiški ligi -
vzhod za člane so košarkarji
Šentjurja doma izgubili proti
vodečemu in doslej nepora-
ženemu Dravogradu 77:57,
polčas 45:30. Strelci ža Šent-
jur: Hernaus 8, Polnar 7,
Skorjanc 2, Zalokar 8, Jug 15
in Prezelj 15. V prihodnjem
kolu bo Šentjur gostoval v
Litiji.
DANILO RAZBORSEK
DRAMATIČEN DERBI
DOBILA ROGAŠKA
Ce kje, potem je bil naj-
bolj dramatičen derbi zago-
tovo odigran v Celju, kjer
so v 3. kolu drugega dela
SKL igralke Libele gostile
trenutno tretje uvrščeno
ekipo Rogaške. Košarkar-
ska napetost se je stopnje-
vala od vsega začetka in na-
zadnje prerasla v živčen
razplet, v katerem so si
gostje s precej sreče in pred-
vsem s pomočjo sodnika
priigrale zmago (69:66)1
Cel prvi polčas so bile ne-
primerno boljše Celjanke,
ki so na začetku drugega
imele osem točk prednosti,
nato pa so povedle celo za
šestnajst točk. Naposled je
odločilno vlogo prevzela
popustljivost domačink
pred agresivno obrambo
košarkaric Rogaške in sko-
raj neustavljivo Virantovo.
Toda piko na »i« je v zad-
njih sekundah postavil so-
dnik Slapnik iz Kamnika,
ki je gostjam v korist doso-
dil dva povsem neupraviče-
na prekrška.
Skupaj s trenerjem Subo-
tičem so domačinke boleče
sprejele nezaslužen poraz.
Libela: Koželj 29, Franko,
Pibernik, Božič 13, Cerjak 9,
Janžek 2, Aleksič 4, Cencelj
11, Hajdinjak in Bozovičar.
Rogaška: Pešič, Virant 37,
Drofenik, Čepelnik 16, Pirš
2, Mlakar 4, Kamenšek, Zu-
pan, Oblak 11, Cuješ 5 in
Goričan 4.
JANJA BOŽIC
GORŠEK PRED
ŠTUCLOM
Šahovski klub Savinjčan
iz Šempetra je pripravil v le-
tošnjem letu že drugi turnir,
in to v Preboldu. Sodelovalo
je 17 šahistov, med njimi 5
mojstrskih kandidatov, kar
priča o kvaliteti turnirja.
Zmagal je mojstrski kandi-
dat Marjan Goršek iz Titove-
ga Velenja (14 točk) pred
mojstrskim kandidatom Bo-
žom Studom iz Celja (13,5),
Francem Brinovcem ml. iz
Žalca (13) itd.
ŠAHOVSKI TURNIR
TKANINE
Šahovska sekcija tozd
Maloprodaja Tkanina Celje
je v počastitev bližnjega
Dneva žena pripravila ša-
hovski brzoturnir. Zmagal
je Krbavc pred Grobelni-
kom, Školnikom itd.
JOŽE GROBELNIK
STRELCI V ŠKOFJI
VASI
Tudi v Skofji vasi so izved-
li strelsko tekmovanje za zla-
to puščico, kjer je nastopilo
17 strelcev. Normo za nastop
na občinskem prvenstvu so
izpolnili: Dare Kroflič 530,
Željko Lamut 528, Brane
Žnider 514 krogov itd. Tek-
movanje je organizirala SD
Franc StekUč.
VLADO KOCMAN
PRVAK PO PRVEM
DELU ZLATARNA
Končan je prvi del tekmo-
vanja v občinski sindikalni
hokejski ligi. Zlatarna je pre-
magala EMO 4:1, Opekarna
pa Železarno 5:1. Lestvica po
prvem delu: Zlatarna 8
(41:19), EMO 8 (34:15), Ope-
karna 8 (30:23) in železarna O
točk (3:41). Strelci: Cvetko
13, Bernjak (oba Zlatarna)
12, Skrubej (EMO) 12 itd. S
tekmovanjem bodo nadalje-
vali v jeseni.
TV
VATROSTALNA ZENICA
TOZD »JESENICE«, JESENICE
odbor za medsebojna razmerja delavcev Vatrostalne
Zenica TOZD Jesenice
objavlja
na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
naslednja
prosta dela in naloge v delovni enoti Štore:
1.	Več kvalificiranih gradbenih in
industrijskih zidarjev
Za opravljanje del in nalog se zahteva poklicna šola
gradbene smeri ali poklicna šola za industrijske zi-
darje, ali uspešno opravljen tečaj ter priznana kvalifi-
kacija ter tri leta delovnih izkušenj v stroki.
2.	Več delavcev za pomoč pri zidanju
industrijskih peči
Za opravljanje del in nalog se zahteva najmanj 6
razredov osnovne šole.
Kot poseben pogoj je poizkusno delo, ki traja 3 me-
sece.
V slučaju uspešno opravljenega poizkusnega dela
bodo kandidati sklenili delovno razmerje za nedolo-
čen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo na naslov: Vatrostalna Zenica
TOZD »JESENICE«, 64270 Jesenice, Savska c. 6.
Razpis velja do zasedbe!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
s a vinjski magazin žalec
DOBRA PONUDBA TRGOVINE V CANKARJEVI
Ni še tako dolgo, ko so
v Žalcu odprli novo sa-
mopostrežno trgovino v
Cankarjevi ulici. Stalni
kupci in bližnji sosedje jo
že dobro poznajo in vedo,
da bodo tam našli vsak
dan vse, kar potrebuje
družina za vsakdanje živ-
ljenje. Trgovina je znana
po dobri založenosti, pri-
jaznosti kupcev in sodob-
ni urejenosti. Je pa še ve-
dno precej občanov žal-
ske občine, ki se sprašu-
jejo, kje sploh vodi pot do
te trgovine. Denimo, da
kupec prihaja s celjske
smeri: V križišču pri
Ljubljanski banki v Žal-
cu, oziroma pred Tehnič-
no trgovino, zavije, ko se
na semaforjih prižge zele-
na luč v desno, nadaljuje
pot mimo znane kemične
čistilnice Obu in pri na-
slednjem odcepu desno.
Tam ga že pozdravlja so-
dobna in bogato založena
samopostrežna Savinj-
skega magazina, pred njo
pa trgovina Avtomotorja,
ki je dobro založena z av-
tomobilskimi deli in dru-
gimi stvarmi, ki jih vozni-
ki avtomobilov vedno po-
trebujejo. Tako rekoč na
enem mestu se dopolnju-
jeta dva prodajna progra-
ma, brez katerih danes v
vsakdanjem življenju ne
gre več.
ZA LJUDI V
GALICIJI IN NA
PONIKVI
Ne le, da Savinjski ma-
gazin skrbi za preskrbo
ljudi v večjih krajih obči-
ne - precej pozornosti na-
menja tudi ljudem v
obrobnih predelih. To se-
veda ni le fraza, kar potr-
jujeta tudi primera Gali-
cije in Ponikve. Savinjski
magazin je namreč poskr-
bel tudi za ljudi z obrob-
nih predelov, jim obnovil
prodajalni ter poskrbel,
da sta dobro založeni. Za-
loženi tako, da imajo lju-
dje doma vsak dan stvari,
ki jih nobeno gospo-
dinjstvo ne more pogre-
šati. čeprav v teh krajih
poslovanje trgovin ni do-
nosno, pa je vendarle res,
da si tudi Savinjski maga-
zin s svojim delom in re-
zultati prizadeva za to, da
bi bili vsi delovni ljudje
in občani v občini kar se
da najbolj izenačeni - pa
naj so doma v Žalcu, na
Polzeli, v Preboldu ali pa
v Galiciji in na Ponikvi.
Glede trgovske ponudbe
pa - z njo so sedaj zado-
voljni tudi v Galiciji in na
Ponikvi.
Preurejena trgovina je tudi v Galiciji
V Cankarjevi ulici v Žalcu sta tako rekoč na enem mestu dve trgovini, ki jih
skoraj vsak dan potrebujemo: dobro založena samopostrežna trgovina Savinj-
skega magazina ter prodajalna Avtomotorja
Tako v Galiciji kot na Ponikvi dobijo ljudje vse, kar vsak dan potreoujejo.
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
že p ar j a
RČ HODI PO VODO, DOKLER...
L// so Ju na avtobusni postaji v Ceiju
^Ijskem temeljnem
so po dvodnevni
avi obsodili žeparja,
^ga Kemala Rakiča iz
enotno kazen leto
v ji,esece zapora, njego-
pajdašu, 20-letnemu
nU Mijatoviču, prav ta-
; Zenice, pa so izrekli
ukrep oddaje v
^ zavod.
PPjdiprava se poznata
^ let, saj sta v Zenici
^ stanovala. Lani, ko je
j Mijatovič iz zapora, v
se je znašel zaradi
zlatega prstana, pa sta
pravila na pot po Jugo-
j prišla sta tudi v Ljub-
'){jer sta, kot sta pove-
va obravnavi, iskala za-
jev. Toda, ker nista ime-
ejenih delovnih knjižic,
tudi pri zasebnih obrtni-
^sta dobila. Za nekaj
sta odpotovala tudi v
J. kmalu po vrnitvi v
Ijano pa jima je zmanj-
denarja.
jo^t naj bi se začela pre-
iti s krajami. Kradla sta
ubljani in Celju, njun
pa je znašal od 800 do
I dinarjev. Bila sta tudi
spretna, saj je žrtev po-
li prepozno opazila, da
giarnica izginila,
item, ko sta uspešno
ia že več drznih tatvin,
naje zataknilo na celjski
busni postaji lani 21. ok-
a. V gneči sta vzela de-
ico starejšemu možaku,
a je tatvino pravočasno
il in začel kričati. Tatova
)dvrgla denarnico in za-
bežati proti železniški
aji. Za njima sta stekla
dva miličnika, ki sta bila
ižini, in prijela Marjana
toviča.
kovic je uspel priti v
Ljubljano, kjer pa je teden
dni kasneje zopet hotel izma-
kniti žensko torbico in so ga
miličniki prijeli.
Rakovič je sprva zatrjeval,
da mu je pri vseh tatvinah
pomagal Mijatovič, drugi
dan na glavni obravnavi pa
se je premislil in vzel vsa do-
kazana kazniva dejanja na
svoja ramena. Pri tem je zatr-
jeval, da je sprva vpletel tudi
Mijatoviča, ker je mislil, da
ga je le-ta izdal, kasneje pa se
je izkazalo, da so ga miličniki
identificirali po računu iz
Turške mačke, kjer sta spala.
Račun so miličniki našli pri
Mijatoviču, ko so ga prijeli.'
Sodišče je tako Rakoviča
obsodilo za sedem kaznivih
dejanj oziroma žepnih ta-
tvin, ki jih je storil sam - pri
teh so Rakovičeve izpoved-
be ujemajo s pričevanjem
oškodovancev - in za dve
drzni tatvini, za kateri so do-
kazali, da jih je storil skupaj
z Mijatovičem. Pri teh dveh
tatvinah je Mijatovič zamotil
žrtev, Rakovič pa je kradel.
Za dokazana kazniva dejanja
mu je senat odmeril enotno
kazen leto in štiri mesece za-
pora, do pravnomočnosti
sodbe pa bo ostal v priporu v
Celju.
Mijatovič bo moral v
vzgojni zavod zaradi sodelo-
vanja pri dveh tatvinah. V
zavodu bo najmanj šest me-
secev in najdlje do dopolnje-
nega 23. leta starosti. Senat
celjskega temeljnega sodišča
je menil, da bodo tudi z
vzgojnim ukrepom dosegli
namen. Predvsem naj bi se
Mijatovič v zavodu navzel
delovnih navad, ki mu jih
očitno primanjkuje, in se
izučil poklica, da bi se lahko
normalno vključil v življe-
nje.
S.SROT
prijeli roparja
PEST! IN GOLJUFIJE
Andželico Mariiič zagrešil več kaznivih dejanj
Prejšnjo sredo so celjski
kriminalisti prijeli 24-letne-
ga Andželka Markiča iz Oto-
ka pri Vinkovcih, začasno pa
stanuje v Celju na Cesti na
Ostrožno, ki je osumljen ve-
čih kaznivih dejanj, med nji-
mi goljufije, ropa in velike
tatvine.	^
V	sredirii prejšnjega meše-
ca je Markič hodil pp Tehar-
ski cesti v Celju kjer naj bi
iskal stanovanje. Prišel je tu-
di do 69-Ietnega A. K., ki je
takrat spal za mizo. Markič je
izkoristil priložnost in iz sta-
novanja odnesel 5.000 dinar-
jev.
V	stanovanju A. K.-ja se je
ponovno oglasil 22. februarja
in se predstavil kot inkasant
Elektra. Pregledal je elek-
trični števec in možakarju
zaračunal 320 dinarjev za po-
rabljeni tok. A. K se je sicer
upiral, ker je elektrikarju že
plačal za tisti mesec, kljub
temu pa je Markiču dal za-
htevani znesek.
Naslednji dan se je Markič
zopet oglasil pri možakarju
na Teharski cesti in zahteval
ves denar, potem pa ga zgra-
bil za vrat. Med ruvanjem sta
prišla v spalnico, kjer je
osumljeni Markič vzel hra-
nilno knjižico z 10.000 dinar-
ji. Ko mu je A. K. poskušal
preprečiti tatvino, ga je Mar-
kič sunil na tla in pobegnil.
Markič se je oglasil pri
A. K.-ju še naslednji dan, to
je 24. februarja, ga zopet
zgrabil za vrat in začel tolči s
pestmi. Tudi takrat je zahte-
val denar." Možakarja, ki se
mu je sicer dobro upiral, je
zvlekel v sobo, kjer mu je iz
denarnice pobral 5.000 di-
narjev in pobegnil. A. K. je
tatvino, goljufijo in roparska
napada prijavil in celjski kri-
minalisti soAndželka Marki-
ča še isti dan prijeli in pri-
prli.
Vse pa kaže, da je ropar s
Teharske ceste zagrešil še
nekaj kaznivih dejanj. Tako
je utemeljeno osumljen, da
je lani 6. avgusta v Laški vasi
na Storami iz neke hiše ukra-
del 1.000 dinarjev. Cez teden
dni se je vrnil v isto hišo in
takrat odnesel 22.000 dinar-
jev ter tri moške ročne ure.
S.SROT
L ŠTIRI PEŠCE
5znik osebnega avtomo-
2ARKO PIRNAT, 23, iz
[a pri Polzeh je vozil sko-
fvo vas pri Sentjurju-in v
fn, nepreglednem ovin-
prehiteval osebni avto-
Zaradi neprimerne
pa po prehitevanju
obvladal vozila in je
v desno na bankino
Ji zbil pešca FRANCA
^JA, 48, iz Nove vasi.
ga je zaneslo v levo, tu
^ zbil še tri pešakinje, tri
"ce, ki so hodile pravilno
'voji levi strani. Vsi pešci
J^skodovani in prepeljani
'Jsko bolnišnico, 13-letna
• Pa ima težje poškodbe.
UMRL V BOLNIŠNICI
Naslednjo noč po promet-
ni nesreči je v celjski bolniš-
nici umrl RUDOLF CiC, 30,
iz Titovega Velenja. Tik pred
križiščem Foitove, Velje in
Šaleške ceste v Titovem Ve-
lenju je namreč Cič ležal na
tleh, prepozno pa ga je opazil
voznik osebnega avtomobila
EMIL OBELSAR, 30, iz Tito-
vega Velenja, ki ga je poti-
skal 9 metrov pred seboi, na-
to pa obstal na ležečem Čiču.
Žal so bile poškodbe smrtne.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Iz smeri Vojnika je pripe-
ljala do križišča Dečkove in
Mariborske ceste v Celju JO-
ŽICA KANDORFER, 40, iz
Celja. Ker je utripala zelena
luč, je močno zavirala, na za-
sneženi cesti pa jo je zarieslo
v levo, kjer je bočno trčila v
avtobus, katerega je nasproti
pripeljal LADISLAV MA-
GAR, 33, iz Lendave. Vozni-
ca Kandorferjeva in 14 letni
sin Aleksander sta se težje
poškodovala, škode so oce-
nili na 100.000 din.
S TRAKTORJEM SE JE
PREVRNIL'
Ko je MARTIN PANCUR,
32, iz Lenarta pri Gornjem
gradu v domačem kraju za-
peljal z rteregistriranim trak-
torjem z gozdne na kolovoz-
no pot, je trčil v leseno ogra-
jo,.traktor pa se je pričel pre-
vračati po travnati strmini.
Pančur je padel s traktorja in
zaradi poškodb po glavi in
po prsnem košu, na kraju ne-
sreče umrl.
PREVOZIL STOP ZNAK
Po ulici V. Vlahoviča v Ti-
tovem Velenju je vozil voz-
nik osebnega avtomobila
MITJA LEUPUSCEK, 22, iz
Titovega Velenja. Ko je pri-
peljal do križišča z ulico Vr-
njačke banje, je po njej pri-
peljal nasproti z osebnim av-
tomobilom LEOPOLD PER-
GER, 35, iz T. Velenja, ki
kljub STOP znaku ni ustavil
in tako zaprl pot vozniku
Leupuščku, ki je sicer moč-
no zaviral. Težje se je poško-
doval voznik Perger, lažje pa
voznik Leupušček in njegov
sopotnik. Škode na vozilih je
za 60.000 dinarjev.
UŠEL MILIČNIKOM -
DO PRVEGA OVINKA
V Ravnah pri Šoštanju je
patrola milice ustavljala voz-
nika osebnega avtomobila
FRANCA JUVANA, 23, iz
Zavodenj. Juvan pa ni usta-
vil, temveč s pospešeno hi-
trostjo peljal naprej proti do-
mu, toda že v prvem levem
ostrem ovinku je zapeljal v
desno izven ceste in zdrsnil v
potok ter se težje poškodo-
val.
Samoupravna •tanovanjska skupnost občine Celje objavlja na
podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dod. stanovanj
deiavcem za učinkovitejie uveljavljanje dei in nalog iiriega
družbenega interesa v občini Celje in skiepa Odbora za dodelje-
vanje stanovanj delavcem za učinkovitejie uveljavijanje dei in
naiog iiršega družbenega Interesa z dne 26. 1. 1982
NATEČAJ
za dodelitev
-	dveh dvosobnih stanovanj
-	šest dvoinpolsobnih stanovanj
-	dveh trosobnih stanovanj
ki so biia zgrajena s sredstvi za reievanje stanovanjskih po-
treb delavcev za učinkovitejie uveljavljanje dei in nalog iiriega
družbenega Interesa v občini Celje.
RAZPISNI POGOJI
1.	Na natečaju za dodelitev stanovanja lahko sodelujejo organi-
zacije združenega dela, ki združujejo sredstva za izgradnjo stano-
vanj za delavce, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega
interesa, za tiste svoje delavce,
-	ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega interesa v
občini Celje,
-	ki ninnajo ustreznega stanovanja in
-	ki jim organizacija združenega dela ne more zagotoviti stano-
vanja.
Šteje se, da delavec opravlja dela in naloge širš^^ga družbenega
interesa, če prihaja na posebno odgovorna, strokovna ali družbe-
nopolitična mesta v občini Celje, na katerih neposredno prispeva k
uresničevanju dogovorjenih družbenoekonomskih ciljev razvoja v
občini.
2.	V skladu z družbenoekonomskimi cilji razvoja občine Celje za
obdobje 1981-1985 se bodo prioritetno reševali:
-	dejavnosti, panoge in organizacije združenega dela, ki imajo
zastavljeno razvojno usmeritev v skladu s kriteriji prestruktuiranja
gospodarstva:
-	kovinsko predelovalna industrija,
-	elektronika,
-	bazna in predelovalna kemija, ,
-	metalurgija in livarstvo,
-	grafika in obdelava papirja,
-	pridelovanje in predelava hrane,
-	izobraževanje,
-	zdravstvo,
-	specializirani strokovnjaki za delo v samoupravnih in znan-
stveno raziskovalnih organizacijah, ki same nimajo možnosti za
reševanje stanovanjskih vprašanj ter
-	delavci, ki na širšem družbenem področju povezujejo razvojne
aktivnosti v družbenopolitični skupnosti;
-	deficitarni poklici:
-	strojniki,
-	metalurgi,
-	kemiki,
-	energetiki, elektrotehniki in elektroniki,
-	grafiki,
-	ekonomisti - finančniki,
-	agronomi in živilski tehnologi ter
-	predavatelji z akademskimi naslovi ali habilitacijo;
3.	Ostali kriteriji, ki pomenijo prednost:
-	visokošolska strokovna izobrazba,
-	starost do 50 let (praviloma),
-	že dokazana delovna uspešnost na podobnih ali sorodnih
nalogah in
-	aktiven odnos do samoupravljanja ter socialistične morale.
. 4. Organizacije združenega dela, ki želijo sodelovati na nate-
čaju, morajo vlogi za dodelitev stanovanja-priložiti:
-	izjavo, da nimajo lastnih sredstev za nakup stanovanj, ki jih
potrebujejo za rešitev stanovanjskega vprašanja delavca,
-	sklep pristojnega samoupravnega organa z opisom del in
nalog delavca,
-	izjavo o številu in strukturi potrebnih stanovanj,
-	vlogo delavca, ki opravlja dela in naloge širšega družbenega
interesa z njegovimi osebnimi podatki, številom družinskih članov,
dokazilom o skupnem prihodku prosilca in njegove družine v
preteklem letu in z opisom dosedanjih stanovanjskih razmer ter
-	izjavo organizacije združenega dela o tem, s koliko sredstvi je
pripravljena sodelovati pri nakupu stanovanja.
5.	Rok za sprejemanje vlog je 30 dni po objavi natečaja.
Vloge se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Celje, Delovni skupnosti za gospodarjenje s stanovanjskimi in
komunalnimi objekti, Celje, Gledališka 4.
Nepopolnih ali prepoznih vlog ne bo mogoče upoštevati.
6.	Če bo med postopkom za sprejetje prednostne liste po tem
natečaju začel veljati nov samoupravni splošni akt o osnovah in
merilih za dodeljevanje stanovanj delavcem za učinkovitejše uve-
ljavljanje del in nalog širšega družbenega interesa, se bo pred-
nostna lista sestavila v skladu z osnovami in merili, ki bodo dolo-
čeni s tem aktom.
Samoupravna stanovanjska
skupnost
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-4. marec 1982
št. 9 - 4. marec 1982
NOVI TEDNIK - stran 23

IZ NOVEGA MESTA PREKO GORJANCEV
DO KOLPE
Kandija, ki le^ na desnem
bregu Krke je nekako pred-
mestje Novega mesta in tam
sem se pri svojih znancih
Jevščkovih ustavil. Moram
reči, da so me dva dni pošte-
no gostili in mi pokazali vse
novomeške znamenitosti.
Razumljivo je, da so me pe-
ljali tudi na Trško goro, kjer
raste priznano dober čviček.
Ob bogatem prigrizku je po
grlih steklo precej žlahtne
kapljice, ki je izzvala vrsto
viž od tiste: Slovenc Sloven-
ca vabi, če se ti pit ne gabi...,
pa do znane En hribček bom
kupil, bom trsek sadil...
nekdo je celo citiral Prešer-
novo Zdravljico in poudar-
kom na verzu - Ki vtopi vse
skrbi, v potrtih prsih up bu-
di... Najbolj pa se mi je vti-
snila pesem: En starček je
živel tam vinskih gorah... ki
sem jo takrat prvič slišal. Bili
smo že kar precej »sladkogi-
njeni«, ko smo jo peli pod
vodstvom našega pokojnega
skladatelja Marjana Kozine,
ki je imel na Trški gori hram-
ček in se je kar naenkrat zna-
šel v naši družbi.
Moji gostitelji so me tudi
seznanili z zgodovinskim na-
stankom Novega mesta, ki
ga je 1. 1365. dal zgraditi Ru-
dolf Habsburški IV. in se je
po njem imenovalo Rudolfs-
wert ali po naše Rudolfovo.
S svojim obzidjem in stražni-
mi stolpi je služilo kot opori-
šče za obrambo pred turški-
mi vpadi. To je bila ena
izmed utrdb v verigi
obrambnih oporišč v Vojni
krajini. Zanimivo je tudi to,
da je dobilo Novo mesto kot
kulturno in upravno sredi-
šče Dolenjske že leta 1746.
gimnazijo.
Po dveh dneh prijetnega
bivanja pri mojih gostoljub-
nih znancih sem v zgodnjih
jutranjih urah obogaten z bo-
gato popotnico nadaljeval
pot preko Gorjencev ter se
že dopoldan pripeljal v Met-
liko. Tudi to mestece je služi-
lo kot obrambna trdnjava
pred turškimi vpadi. V Met-
liki je takrat živelo precej
Zumberaških Uskokov, ka-
terih predniki so se umikali
pred Turki proti severu in se
naselili v naših krajih. Bela
krajina s svojimi steljniki,
brezami in čednimi vasicami
mi je bila sila všeč. Črno-
melj, ki je bil središče Bele
krajine in leži ob rečici Lahi-
nji je bil bolj podoben vasi
kot mestu. Vsled razmeroma
goste naseljenosti Bele kraji-
ne so se že ob pričetku naše-
ga stoletja pričeli ljudje izse-
ljevati v Ameriko, Francijo,
Belgijo in Nemčijo -' šli so
pač s trebuhom za kruhom.
Današnje zdomstvo ni nov
pojav - ta ekonomska emi-
gracija nas spremlja že sko-
raj celo stoletje. Bil je kra-
sen sončen popoldan, ko
sem se pri vasici Vinica, ki je
.rojstni kraj našega velikega
pesnika Otona Zupančiča
pripeljal do Kolpe. Njena
kristalno čista voda je bila
tako vabljiva, da se ji nisem
mogel odreči. Pod košato
vrbo sem pustil kolo si oble;
kel kopalke in že sem bil v
globini nad jezom v prijetno
topli vodi. Že takrat in tudi
danes trdim, da je Kolpa ena
naših naj privlačnejših in naj-
lepših rek za kopanje, upaj-
mo, da je ne bomo onesnažili
tako kot npr. Voglajno na-
prej od Stor ali Pako naprej
od Šoštanja.
Ko sem se po razmeroma
dolgem namakanju izkoba-
cal iz vode so se mi pod sen-
co vrbe pridružili trije kole-
sarski popotniki. Brez večjih
formalnosti smo se spoznali,
bili so prav taki popotniki
kot jaz, študentje iz Bratisla-
ve pa Slovaškem, ki so imeli
isti cilj kot jaz - ogledati si
naš Jadran. Pripovedovali so
mi o pestri poti skozi Mad-
žarsko, o kopanju v madžar-
skem »morju« Balatonu ah
Blatnem jezeru, o Siofoku,
letoviškem kraju Q*b jezeru z
znanimi ciganskimi kapela-
mi, temperamentnimi dekle-
ti itd. Ob vseh teh pomenkih
in pripovedovanjih smo po-
stali lačni in morali smo mi-
sliti na večerjo. Vsi smo bili
»oboroženi« s trnki in vrvi-
cami za ribolov - leskove.pa-
lice smo si hitro narezali in
že smo bili pri »delu«; reči
moram, da smo bili kljub ze-
lo primitivni opremljenosti
zelo uspešni. Vsak si je na-
metal na suho toliko rib, ko-
likor jih je rabil za večerjo.
Piše:
ERNEST REČNIK
OBNOVITEV PLANTAŽE
Na Mirosanu bodo letos obnovili okoli deset hektarjev sadnih plantaž. Sadno dj,
imajo že pripravljeno, sedaj le čakajo, da zemlja odmrzne in nekaj več kot sedem
jablan bodo posadih. To so že znane sorte, ki dobro obrodijo (jonagold, ajdaret in glc
Na sliki: Sadike jabolk in sadjar Jože Terglav.
T. TAV(
ZBELOVO
(Plankensteln),
pristava, graščina
V ravnini, ob vznožju hriba z istoi-
menskim gradom, Zbelovo 1. Obči-
na Slovenske Konjice.
1580 je nadvojvoda Karel prodal'
gospoščino Zbelovo grofu Joštu Jo-
žefu baronu Thumu. Grofje so od tu
upravljali razsežno zbelovsko go-
spoščino, mitnico in deželno sodi-
šče. Stari grad, ki ga že urbar iz 1586
opisuje kot skoraj zapuščenega in
brez pohištva, tak pač ni mogel več
opravljati svojih funkcij. Te je v du-
hu časa verjetno že takrat prevzela v
dolini pozidana upravna stavba. Ko
so Thumi 1739 razdelili svoja štajer-
ska posestva na graški in celjski
okoliš - upravno središče slednjega
je bila stara grofija v Celju - je tudi
ta stavba izgubila dobršen del svoje-
ga nekdanjega pomena. Vendar je še
1765 goriški nadškof dovolil, da sme
oskrbnik graščinice Kajetar Fux po-
staviti novo kapelo kot podružnico
župnijske cerkve v Ločah. Kapele
niso postavili, saj graščina niti poli-
tično niti gospodarsko ni imela več
svoje nekdanje veljave - predvsem
se je bistveno zmanjšal tudi obseg
sodišča. 1906 je podjetnik Hafenri-
chter iz Oplotnice kupil graščino in
jo predelal v stolarno. Danes je preu-
rejen v stanov^jsko hišo.
Graščina Zbelovo je bila nasledni-
ca pristave, ki se omenja v citiranem
urbarju iz 1586. Obsegala je »hišo iz
smrekovega lesa za oskrbnika z vežo
in hodnikom (brez posebne kuhi-
nje!), bila pa je z deščicami krita,
potem iz dolgega lesenega hleva za
konje in krave in iz poda med dvema
stenama ob straneh (z latami kakor
pri kozolcu?) za seno in'žito. Poznej-
šo zidano graščinico je Vischer dva-
krat upodobil Upodobitvi se močno
razločujeta. Obakrat je sicer pred-
stavljena enonadstropna stanovanj-
ska stavba s prezidanim stolpičem
ter podolgovato gospodarsko po-
slopje, bržčas hlev, vendar so stavbe
v nadrobnostih vsakokrat drugače
oblikovane pa tudi njihova medse-
bojna lega je različna. Pri prvi upo-
dobitvi je nizko obzidje, ki obdaja
dvorišče in v katerega sta vpeti tudi
omenjeni stavbi, okrepljeno z dve-
ma ol^oglima obrambnima stolpiče-
ma, pri drugi je stolpiča zamenjala
čokata, štirioglata, pritlična stavba.
Spet drugačna je o. 1830 Wachtlova
upodobitev graščine iz stare Kaiser-
jeve suite. Ta je, čeprav skrajno poe-
nostavljena, pač še najbližja njeni te-
danji resnični podobi, saj je Stegen-
šek 1905 našel še vse približno tako,
kot je videl na tej sliki, »le v ozadju
je stal poševno proti drugim poslop-
jem skedenj. Dve strelni lini v hlevu
ob vzhodni stranici, dvojni vhod v
sprednjem zidu dvorišča in ena
strelna lina proti zapadu v enonad-
stropni hiši, je pričalo, da je to še
sprednji del obzidja iz 17. stoletja.
Danes je od vsega ostala le ome-
njena hiša, 3x5 osna, enonadstrop-
na, nepodkletena stavba s povsem
predelano zunanjščino in notranjšči-
no z enim samim obokanim pritlij.
nim prostorom, ki naj bi bila po izro-
čilu ostanek nekdanje graščine. Nad
preprostim kamnitnim portalorn
ima ploščo z napisom: N° 1 Aloii
Walland 1898.
ZGORNJE ZREČE
(Ober Retschach),
dvora, graščina
Znana je le lokacija enega od obeh
srednjeveških dvorov - ta je stal po
leg župnijske cerkve. Drugi je mor
da stal na mestu ali v bližini poznej-
še Kronabetvoglove graščine, Zgor
nje Zreče 6. Občina Slovenske Ko
njice.	!
1206 se kot priča v neki listini žii-
kega samostana omenja Rupert ii
Zreč - dominus Rubertus de Reet
sach. To je edina srednjeveška listi-
na, v kateri naletimo na ime nekep
zreškega viteza. 1386 je Dietleib
Chawatschach prodal svoj dvor v
Zrečah gospodom Konjiškim, 139(1
pa je Neža, soproga Leopolda Konji-
škega, podarila dva svoja dvora, ki
ju je posedovala v Zrečah, Žički kar-
tuziji. Eden od obeh dvorov je stal
poleg cerkve in so ga 1932 podrli
1973 pa so podrli graščino, ki staje
1718 postavila brata Pavel in Andrej
Kronabetvogel.
Graščina je bila enonadstropna
pravokotna stavba z baročno členje-
no fasado in lepim marmornim por-
talom, ki je sedaj vzidan na zahodni
fasadi župnijske cerkve v Zrečah
Na prekladi ima kronogram: noMei
lesV ChrIstI beneDICat nobis pl<
IntrantIbVs.
Graščina Zbelovo na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
NAMESTO RIB - KEGLJI
V	okviru prireditev ob 30-letnici družine in ženam za
praznik je Ribiška družina Celje priredila preteklo soboto
kegljaško tekmovanje v borbenih partijah. Na tekmovanju
je sodelovala tudi ekipa članic RD Celje (na sliki).
Jutri, ob 17. uri bo v dvorani KS Slavko Slander sprejem
ob Dnevu žena za članice RD Celje, ki jih je v družini
včlanjenih 42, kakor tudi za žene dolgoletnih ribičev. Kul-
turni program bodo izvedli učenci osnovne šole 1. celjske
čete iz Celja. Darila je prispevala delovna organizacija EMO.
FB
ŠE DVA KONCERTA F. ZEMETA
Med najbolj prizadevnimi ansambli v zadnjem času na
celjskem območju je prav gotovo ansambel Francija Zemeta
iz Vojnika, saj domala ne pozna počitka. Cez teden imajo
vaje za bližnji nastop v Števenanu, ob sobotah in nedeljah
pa nastopajo. Z maškaradami je konec, zdaj so proslave
Dneva žena in koncerti.
V	nedeljo, 7. marca najprej ob 16. uri v Kulturnem domu
v Štorah in ob 19,30 v zdraviliški dvorani na Dobrni. Pri
obeh koncertih bo sodelovala tudi Olga Markovič z veli-
kim košem humorja.	TV

NOVI TEDNIK - GlasUo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC'
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredr^
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčie. Redakcir
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zden^
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP DeJ^
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je ceiv
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-803-31198-CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-10'