ŠIŠENSKIIS NA OBISKU V KS TRNOVEC-TOPOL_______________
Šola je barometer razvoja
To je gotovo res, kajti takoj po drugi svetovni vojni si je na os-novni šoli na TOPOLU nabiralo učenost preko 90 učencev, danes pa ugotavljajo, da jih je le še peščica (okoii 24 jih je na vseh razrednih stopnjah). Gotovo se boste vprašali, zakaj le toliko. Odgovor je preprost. Krajevna skupnost Trnovec-Topol, ki šte-je 287 prebivalcev_ spada med najmanjše v občini Šiška, po po-vršini pa je največja saj meri 1013 ha in verjeli ali ne, večina je kmetijskih površin I. kategorije, torej najboljše obdelovalne zem-lje. In zakaj to še posebej po-udarjamo. Na tej zemlji namreč lahko gradi le tisti, ki ima status kmeta (teh je le okoli 10) in nih-če drug. Ti drugi pa so v glavnem mladi polkmetje, ki se zato odse-ljujejo v dolino. Z upadanjem števila prebivalcev oz. odseljeva-njem je povezan tudi obstoj te podružnične osemletke, ureje-nost ceste, avtobusna povezava z dolino . Z upadanjem števila prebivalcev oz. odseljevanjem je povezan tudi obstoj te podruž-nične osemletke, urejenost ce-ste, avtobusna povezava z dolino in še bi lahko naštevali.
Komite za urejanje prostora y naši občini bo pospešil aktivno-sti, ki bodo omogočale gradnjo za domačine v okviru že obstoje-čih domačij in pripravil potrebne spremembe in dopolnitve plan-skih dokumentov. A po ustrezni presoji se ob takšnem, sicer spodbudnem koraku, domačini kaj preveč ne veselijo, zavedajo se namreč, da je ta kraj progla-šen za pokrajinski park in da je iluzorno pričakovati, da bo pri-šlo do bistvenejših sprememb. Pa tudi sicer je položaj v kmetij-stvu tak (kot je slikovito ponazo-ril eden od domačinov, če bi ho-tel na kmetiji zaslužiti toliko kot zdaj v združenem delu bi moral rediti kar 100 glav živine,) da mladi niso ogreti samo za kmeto-vanje. A ne glede na vse težave krajanom še ni pošla sapa, prav nasprotno. Po svojih najboljših močeh se trudijo, da bi kraj ven-
darle ne ostal odrezan od sveta. S samoprispevkom in prostovolj-nim delom so napeljali v domove telefone, javno razsvetljavo, ob-novili električno napeljavo, lotili so se tudi obnove ceste Sora-Topol (asfaltirali so 340 m). Se-veda pa denarja ni za vse kar bi želeli in morali narediti. Izvršni svet občine Šiška se bo zavzemal za čim hitrejše dokončanje ceste Sora-Topol, povezal pa se bo tu-di z občino Vič -Rudnik, da bi lahko s skupnimi močmi lažje uredili cesto Topol-Gaberje. Se-veda pa bodo ob tem morali biti tvornejši tudi krajani preko dele-gatskega sistema vplivati na vključitev asfaltiranja v plan SIS zacestezaleti 1989 in 1990.Tudi z mejno občino Ško^o loko, je bilo slišati v razpravi, bi se mora-li povezati, da bi to obmo^e Polhograjskih dolomitov učinko-viteje reševali. Prizadevati pa si tudi moramo, so še menili člani IS, da to $olo na Topolu, ki uspešno izvaja program osemlet-ke, nenazadnje pa je v njeno ob-novo vloženih okoli 100 milijo-nov din nujno ohranimo. Seveda je njen nadaljnji obstoj odvisen od števila otrok. In od česa je odvisno število otrok? No, po barometru sodeč je odgovor se-veda znan.
Torej, če hočemo v te kraje vnesti več življenja bo tudi naša zakonodaja morala biti bolj živ-ljenjska.
. •    V. V.