ISSN 0350-5561 za kome t«dna NsdalievaJc se bo sončno In vroče vœmt Mi popoldne fnožna kakšna vročinska nevihta. 51 let Številka 23 čecrtek, 10« junija 2004 300 SIT Začenjajo se prireditve ob dnevu rudarjev Od štipendistov v Gorenju veliko pričakujejo 6 mm Rudar spet prvoligaš? Na prvem večeru ietosnjih Herbenteinsko-Uterínib dnevov sfovenskib književnikov v Velenju so svojo poezijo predstavtjati mtadi avtorji, ki objavljajo v reviji Mentor (na sliki Jure Jakob). Urednica revije Dragica Breskvar je iz rok predsednika Velenjske knjižne fundacije Srečka Mefya dobila priznanje festivala kot zaslužni mentor mladih, uveljavtjajočih se slovenskih ilteratov. Do polnoči nikomur v poletno lepem vrtu Vite Herbersteln nI bilo dolgčas, tako pa bo vse do jutri zvečer, ko bo ministrica za kulturo Andreja RIhter podeilla Pretnarjevo nagrado. m bš Danes (še) predčasno 13. junija bonio Slovenci volili 7 poslancev v Kvropski ptUUiiiUMil -i'rxMlcasno «lasovanje, ki se je pi icelo v lorek, možno le še (lan<^s Milena Krstič • Planine Nobena oti 13 lisi 7 91 kandi-dHli, ki sg v Sloveniji poleguje-jo za 7 most v 732iianskem Ev-rop.skcm parlamentu, si ni pri-vc^^ila preliuJc in predrage volilne kampanje. Oúitno moù\ in denar hranijo za jesen, ko bodo na vrsii domaČe piirlameniarnc volitve. Vblivkij involivci bodo slovenske poslance izbrali za petlelni mandal. Volitev se lahko udeleži 1,6 milijona volilnih upnj-vičcjiccv, Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je opravila evropska veja Oalluptwcga inštituta, naj bi se volitev v Sloveniji zagotovo udeležilo vsaj 43 cdstol-kovvolilnih upravičencev, la Lsti inžtiiut occnjujc, da se bo volitev (v 25 članieah EU po;ekajo od K), do 13. junija) zagotovo udeležilo 49 odstotkov volivcev, pri čemer naj bi bila udeležba največja v Belgiji (78 odstotkw), najnižja pa na ťcškem (23 odstotkov). Vsak volivcc oziroma vi^livka lahko glasuje za eno listo kandidatk in kandidatov tako. da obkroži zaporedno Številko liste. Cc želi, lahko na izbrani listi (ne pa morda na kaki drugi!) oznaci Šc kandidala, ki mu daje prednosti pred ostalimi, v tem primeru mu da tako imenovani pretercnCni glas. VoliSČa bodo. kol je že v navadi, v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. V torek sc je pričelo predčasno glasovanje. Namenjeno je vi^livkam in volivcem, ki bi želeli glasovali, a bodo na dan volitev v nedeljo zadržani oziroma odsotni. Te volitve potekajo na sedežih okrajnih volilnih enot (upravnih enotah), predčasno pa je mogoče glasovati samo sc danes (četrtek, 10, Petnajsta Hotenja V torek sose návrtu Vile I Icr-berslein, v lepem poldnem večeru, začeli letošnji dnevi slovenskih književnika. Med drugim ,so literatom in drugim gostom predstavili Čisto svežih Številko literarnega al-mantiha ustvarjalcev iz SaleSke doliac, 1.5 Hotenja. TaM) že ua prvi pogled lepa, vsebina pa je izjemno bogata. Sploh, ker so sc tokrat za sodelovanje odločili ludi številni novi, mlajši avtorji, ki se doslej ^ niso javno predstavljali. Več na strani 9 ■ bš Sladoled z bučnim oljem Bojana Špegel i ••VieSw'' ■ M ^«n ,»>«•» »Mta *•)• «M.^M • rtM. «.^t« ..... HOTENJA 15 Končno so m. Tof)li. fjo poleijii cIL^eči Jm^ L Jmíos smo Jih res že (tižko čokufi, .saj h Iiko skorajda na prste rok prcsiejemo lejX' dní, p(f je polovica leta že skont j mimo. Knt naročeno so ti dnvvi na roko pÁwm/ or^auizuiorjťtn prirçdiii'v na prfxsie/n, med ka la ri mi si v ieh dneh 2af!qi0\'0 največjo fjoromosr za-sbmjo / hrbarstemskoAMerini dmni slovenskih knjîie\'niko\'. Pravzapn/v sem v zadnjih dneh veliko raznúšljala o nemof^K'iji komimacijah, ki morda (udi zamdi drznosii vžgejo pri Ijtidelu ki so jim I udi namenjene. Za nami je 14. Festival dnevov mladih in hflture. za katerega bodo ša I dc nt i porabili okoli 10 milijonov tolarjev; ker so si puC drznili veC kol prej.šnja leta. Na njih so znali drzno jjovezati, recimo, kuhne iMii^avhe in jrujionarje Roberta (tolićniku. Inje vž^lo. Drznost se Je prax'zaprav vedno splačala. Ko je velenjski litcrr/i Ivo Stmpnik pred tremi lelizaCel s srečan ji slovenskih književnikov v Ve-fenju. siji' lahko le želel, da hi dnevi postali tradicionalni in da hi celo prišli v nacionalnipro^m mi/t' i.strsiva ztr kultfiro; to namreč zugoiavlja redna Jhumčna sredstva za prin>diie^\ ki tu p(K'eni. Na srečo ima hjX) podporo v domačem Gorvnjii in lokalni skupnosti. Po letošnjih tretjih Herbersteinskih se bo izkazalo, ali se je njegova drznœt izfjlačala. In kaj ima sladokd z bnčnim oljem z )'sem povedanim? Ponujajo ga v edinem velenj.'ikem hotelit Kot specialitcio. Oh misli nato kombinacijo, pasnto2zdroliljenimilešniki, mijezuvne-lo želodec. J^i se je prijazen natakar Gregor odločil, da miga bo da! poskif^iiti. In ugotovila sem, da Je fyožanski. Pa Čeprav gre za eno IjoIJ mwogočiJi kombinacij. Hi di nastal je lah), a\'-tor, fx>jda pre hint nki kuhar, naj bipomoti na vandijii\' sladoled numesto prvlň-a zli! btično of je. In nastala je specialit eta, s katere je celo zmagal na evropskem tekmovanju kuharjew Šc en dokaz več, da sc drznost izplača. In n^^mogočc kombinacije tudi. /.a (o stopite poletju nai)roti drzno. 11 idi r Velenja je to mogoče. ■ Velenje, K. junij:« - Venerin spre.iod čez vSoncc, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja, velja za enega redkejših pojavov v vesolju. Zadnji prehod so opazovali pred 122. leti. Del Zemljanov (Evropa, Afrika, Azijt) ga jc imela priložnost opazovati v torek. Med njimi tudi listi, ki so jim na Titovem trgu v Velenju 10 omogočili člani astrolv^kega društva Gostosevci in astroloi^kcga druStva OS Antt)n Aškerc iz Velenja. Pojava se s prostim očesom ni smelo opazovaii, za opazovanje so bila nujna vsaj očala. ■ Foto: vos 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA "^Hias 10. junija 2004 lokalne novice Novi prostori Abanl^e Celje, 8. junija • V poslovnem centru Ccieia park so odprli nove prostore Glavne podružnice in poslovalnice Abankc. Prilagojeni so modernemu pristopu poslovanja, ki ga Abanka uporablja pri reševanju bančnih vpraSanj svojih komllenlov. Direktorica Glavne podrui^.nicc Nada Jurko je otvoritveni govor zaključila z besedami: »V Celju smo slogan 'Oki^li vas se naš svet vrti' 1er Abankinih 360% ki vključuje strategijo vkijuCevanja in rasti, vzeli zares. Uspešno tržimo ncwe .storitve, pridobivamo ncwc partnerje in posodabljamo poslovalnico.« Celjska podružnica Abankc je i!daj že v vrst I mnogih Abankinih poslovalnic, ki poslujejo po novem konceptu osebnega bančni?»t\a, in z novim pristopom presega poslovne rezultate. Otvoritev Abankc v Celcia parku jc spremljal kulturni program, zbrane pa so nagovorili župan Mestne občine Celje Boštjan 5roi. predsednik uprave Abanke Aijo.^a Tomaž 1er direktorica Glavne podružnice Abanke Celje Nada Jurko. Na prireditvi je Abanka podelila ludi donacijo Ginekološko-porodniškemu oddelku SploSne bolnice Celje. Korak k novi knjižnici Velcnjt • Danes ob 11. uri bo v prostorih Galerije Knjižnice Velenje slavnostni podpis pogodbe med Mestnih občino Velenje In podjetjem Pilon center za nakup pn>storov nekdanje veleblagovnice Nama za novci Knjižnice Velenje. PíxJpisu pogodbe sledila novinarska konferenca, na kateri bodo sodelovali župan Mestne občine Velenje Srečke^ Meh. direktor podjetja Hlon center Tomaž Ročnik in vodja Urada za negt^>piv darske javne službe MOV Darko Liliteneker. Županje na torkovi seji sveta med drugim omenil, da bodo v Ich dneh popisali tudi p^godb«.^ Z ministrstvom za sofinanciranje nove knjižnice, ki naj bi vrata odprla 8. februarja 2005. ■ ds Gradišnik namesto Gorenakove Celje, 1. junija - Naloge tiskovnega predstavnika Policijske uprave Celje je prevzel Zoran GradlSnik, pred tem pomořnik komandirja na Policijski postaji Velenje. Na tem mestu jc zamenjal Ireno (jorenak. ki je začela delati na ministrstvu za notranje zadeve. ■ mkp Zamenjava tablic ni potrebna Velenje - Od I. maja sov Sloveniji v »obtoku« stare In nove registrske tablice. Slovenski avtomobili vozijo z različnimi re-gist nekimi oznakami. Eni z njimi že kažejo» da so v Evropi. Menjave pa niso nujne in Se manj obvezne, so povedali na Upravni enoti Velenje. »Poleg registrskih tablic, kijih že poznamo, rečemo jim «stare«, so v obtoku nove registrske tablice, ki imajo poleg klasične označbe ludi logo znak EU. Lastniki vozil pa se sarai odloČijo, katere tablice bodo uporabljali. Obvezne zamenjave pa nI.« so pojasni h. »Stare«rcgisirske lablicc lorej asiajajo vveljavi naprej,Č-epravse za prihodnje leto napoveduje sprejem novega zakona o varnosti v cestnema prometu, ki bo določil ludi nove slovensko—evropske registrske tablice. A tudi ta bo veljal za naprej, ne pa za nazaj. Po njem naj ne bi bilo več registracijskih območij (('£, Ll, KP ...),s tem pa tudi ne več laBnih registrskih tablic, ampak bo celotna Slovenija eno registracijsko območje In božalo na tablici tudi samo ene vrste označba, denimo SLO. ■ mkp Bazen v Šoštanju odprt! SaStanJ. 10. junija - Ne glede na to, kakšno bi bilo danes vreme - napovedano pa je sončno iz z.elo vroče - so v ŠoStanju odločeni, da odprejo letni bazen. Prvi dan bo kopanje za vse Željne vode in sonca, brezplačno. Do začetka poletnih počitnic bodo bazen odpirah ob 10. uri> zaprli pa ga bodo ob 18. uri, v času počitnic bodo vrata odprli uro prej. Za upravnika bazena so imenovali Ljubomirja GIo-bačnika. za upravnika bazenskih naprav pa Darka Korošca, ŠoŠtanjskI bazen letos praznuje 40-lctnlco. V SoSlanju pravijo, da bi bil že čas za njegovo temeljito sanacijo, da pa bi ta zahtevala ogromno sredstev. A vsako leto poskrbijo, da na odprtje čaka pripravljen in urejen. Letos si> za najosnovnej^^ sanacijo namenili 2 milijona 400 tisoč tolarjev. Cena vstopnic bo že četrto leto ne.sprc men jena. za otroke 300 in za odrasle 600 tolarjev. Tudi v tej sezoni pa bo v bazenskem kompleksu Igrišče na mivki, cena lega pa bo 700 tolarjev. ■ mkp Naložba zagotavlja boljšo kakovost dela V Mo(l|)()clj(iïiiskoin i/;()l)rl-slvo. znanost in šport, so pred dvema letoma dopolnili Še s podpisom aneksa k pogodbi o ustanovitvi MlC-a s Premogovnikom Velenje in naposled dobili zeleno luč. Vse do letos je bil njihov MIC edini v Sloveniji, letos pa so ga ustanovili Šc v Novem mestu. Poleg že omenjene prve faze projekt velenjskega MIC-a predvideva Še ureditev druge in tretje. V drugi. k uresničitvi naj bi pristopili prihodnje leto, naj bi uredili specializirane učilnice za elektro področje oziroma za potrebe programa mehatronika, s tretjo fazo pa naj bi pridobili upravno zgradbo, v katere bodo tudi prostori, namenjeni za izvajanje strokovno -teoretičnih predmetov. V ospredju priprave na volitve V ol)ni()rnoni odbom ZLSI) Velenje zadovoljni z opravljefiiin delom in položajem sir anke - vSredl uri^snlčevaiija řnnogih razvojnih projektov Mira Zakošek V veliki dvorani Mestne občine Velenje je bila pre j^n jo sredo It*1-na konfercnca Območnega odbora Združene Hste stxialnlh dcmo-kraiiTV Velenje. V uvodu je zbrane pozdravil predsednik Srečko Meh. ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad opravljenim delom. Šc zlasti pozitivni^ je ocenil, da občine na tem podn^čju dobro si>dcluje-jo in ludi uspešno snujejo mn<^ge skupne projekte. Izpostavil je tudi velik pomen nedavno oblikovanega regijskega študijskega središča v Celju, katerega .soustanoviteljice so občine Šaleške doline. odpira pa nove možnosti izobraŽevanja. Vfeiikega pomena je tudi naslajajoči velenjski medpod-jclniški izobraževalni center. Ocenil je tudi, da svet Mestne občine Velenje dobro deluje, da so programi razvojno naravnani In daje tudi položaj stranke v icm okolju dober. Podobnega mnenja je bil tudi podpredsednik stranke Bojan Kontic. ki jc zadolžen predvsem za sodelovanje lega okolja z državnimi institucijami. Kiit poslance to svojo vbgo dt^bro opravlja, prav tako pa dobro sodeluje ludi z asialima poslancema. Na konfcrcnci je poudaril, da so vsem trem v ospredju skupni cilji tega okiilja. Ravno takšno delo je pripomoglo. da so bili v zadnjem obdobju uresničeni mnogi pomembni prnjekti tudi z državnim denarjem, med drugim obnova Rdeče dvorane, knjižnica, VDC. kanalizacijska In vodovodna omrežja, ceste... Ob kh uspehih pa sla tako Meh kol Kcmlič izrazila zaskrbljenost nad prenekaterim slabim socialnim položajem prebivalcev v dolini. Zaskrbljuje vsekakor, da je kar 1^0 družin v tem okolju potrebnih redne pomoči Rdečega križa. To pomeni, da bo treba za pcwečanje scKiabe varnosti s treba več storili ludi za mlade, ki so vse prevečkrat prepuščeni ulici. »Pri tem je treba vedeti.» pravi Srečke^ Meh, »da gre za naŠc otroke in da imajo na področju vzgoje zelo po menibno vlogo starši. Vse se začne In konča v družini, ki pa ji jc treba pomagali.« Potrebno pa bo seveda tudi več strpnosti. Pogosto je omenjena predvsem nacionalna nestrpnost, te pa je še veliko vcČ tudi na drugih področjih, na primer v vse bolj agresivni vožnji in potenciranju parcialnih iniere.sov. Nekakem je treba z-družiti Pred tetno konferenco Območnega odbora Združene Hste socialnih demokratov Veienje je Mtadi forum ZLSD Šaleška do* lina izročil ček v višini 101.000,00 tolarjev Medobčinski zvezi prijateljev mladine. Sredstva so zbrali s Šestim dobrodelnim koncertom generacij, namenili pa so jih za ietovanje otrok Iz socialno šibkih družin. željo po zabavi med mladimi, ž-eljo po miru med starejšimi in stanovalci ter na drugi stranipoîrc-bo po podjetniškem ustvarjanju med podjetniki. Zbrani člani so bili posebej veseli uspehov, ki jih dosega vse številčnejši (imajo 261 Članov) Mladi forum Združene Jste, ki p<»la-ja vedno bolj prepoznaven tudi s Številnimi akcijami, aktrvno pa de- lajo tudi v Mlailinskem svetu . Veliko pozornosti pa so na konferenci namenili Šc bližnjim dr/jv-nozbt)rskim volitvam. Opravili so že evidentiranje in oblikovali listo 21 kandtdalov. Vsedmemvo-lilnem okraju sla v ospredju Bojan KontiČ in Srečko Meh, v osmem pa Tone Brodnik, Dragi-€>i Povh, AJojz Podfiuršťk in ,]urc Kodrun. ■ rrr^S^^ ms ÛS izdaja: ůasopl&na*zaloíníika in rtv WkJLIiJ dm2lu.d.o.o.Veleníe Izhala ob četrtl;itT. Dena posamezngga i?/od3le300 SÍT, meseína naročnina 120) STT, ^msečna naročnina 3.450 SIT, poltema naročnina 6.650 ^T, letTia naročnina 12.600 SIT. Urednižtvc: Borš Zakcâek (đrBktof). SEane Vovk (QtiQOvomi uradnik), Milena KrsSČ-PIdninc (pomočnica urednika), Janez f^esnik. Tatjana Podgoršek, B^na špegel (novinarji), Mira Zakožek (urednica radija}. Janja Koâuia*àp6g@l (tehnična urednica). Toma2 Geršak (oblikovale) Propaganda: Nlr^a Jug (vodja prt^gande), SaSo Konečník, Jure Ben£nik(prof^gan(fi9a). Sedež ur^ništva In uprave: 332B Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202. Ietefon(03) 89817 50, telefax (03) 697 46 43. TRR-Nova LB. Velenje: 02426^020133854 E-mail: press (§^scas.s4 Oblikovanje in grat. priprava: ^^ čas d.o.o. Tt%t Tskama SET d.d, NaUafta: 5.400 Neiaročenlh folograflj in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DOV js "Naš čas' uvt^n mad proizvede intonnaltvneQa značaja za kaiere se pbčuje davek po 33% mi^ ni stopnji. 10. junija 2004 n^HlàS Končno nove gradbene parcele TorkovH seja MO Velciijo končana v rekordnem času - Nova že 22. julija [lopoldn^^ -(!la\ na točka 1)0 sprejem novega prostorskega plana Bojana Špeget Vekrije - Čeprav jc hilo n-n úprkoví seji na dncvucm redu 23 točk.jc biložc ob prelclu vsebine U)Ckslutili,dascJh nebo dolga. Bilii je ena krajših vvsej /go-dovini novega sestava mcsine-ga sveta, saj so sveiniki in svetnice wc tc^ke obdelali v dobrih dveh uraii- Ziićeli so, kol ponavadi, s pobudami in vprašanji. Majda (•»• her^ek (DcSUS) je dala pobudo, da obCina poskrbi za \cč reda na parkirišču pri vrlcu Naj-dihojea na PreíenKwi cesii. Odkar skoraj na vseh okoliških parkiriščih veljajo modre cone, je namreč parkirišče lako zasede-no, da onemi)goča normalen dostop do vrtca slarAem, ki ija peljejo svoje otroke. Predlagala je posiaviiev prometnega xnaka in pogostejšo kontrolo mesinih redarjev, Franc Stiver (SDS) jc/ vprašanji in p<'>bud začel v Vinski (tori- Vprašal je, kdaj bodo popravljene ceste, ki jih je v hudi zimi pri pluženju uničila zimska slui^ba. Lani so v delu kraja dobili nov asfalt. Po njegtwih besedah so bila dela tako slabo izvedena, da so se v pol leta na cesli zaradi posedanja naredili bazeni. Račun je plača) proračun, Severja je zanimalo, kdo bo p(5pravilt^, V kraju so prtxia-ti nekdanji /adru^ni dom. Ulica govori, da l)0 nov lastnik i/ njega naredil satnski dom. »Sever je zato vpraSaL če bo občina kaj ukrepala, saj je vstavbi edina trgovina v kraju, ki prebivalce oskrbuje z osnovnimi živili. Zanimalo gaje ludi, kdaj bo zgrajen pliK^ik ob nevarni vpadnici v Velenje» torej ob cesti od Rdeče dvorane do odseka /a (ioric<"». Pešci so namreč tu zelo ogroženi. MKo I^tonjv (SNS) je vprašal. ali je možno, da v Velenju v odlokom prepovejo nevarne pasme pov, kol so pitbuli- V naselju Salek jih je po njegovih be-sedali vsak dan več, "/grizejo pa či.sio vse po vrsti," smo slišali. Jože lOïvtlênik (LDS) je c^ozo-ril na nemajhen občinski problem. V na-^elju Kardeljev trg je v enem od višjiii biokcw, tik pred mastičkom. ki vodi na Slanteio-vo pla^ad, v pritličju bloka nedokončan lokaL in to že od leta 1^84, torej 20 let. V njem je že dvakrat gorelo, /a^ito pa redno odstranjujejo vandali in brezdomci. Menda je (o tudi pravo leglo mlâi in podgan. Lastnik ne naredi nič, slanje pa mt)čno moti stanovalce bloka, ki so že ob-upah, saj tudi ustrezni ia^pek-torji ne ukrepajo. Zalo je Kav-ličnik predlagal, da občina sprejme odlok, po katerem bi lastnikom nedokončanih stavb, ki kazijo okolje in so tudi nevarne, zaračunavalivi.^je nadomestilo. Ivan Janežić (ZLSD) je vpra.^, kdo je zadolžen za čiščenje na-brežin reke Pake, kijih je močno preraslo grmovje in drevje. Z^-to je postalo pravo leglo golazni. tudi kač. Da o smeteh nc govorimo. \ovi Čljlli svciov javnih zavodov v nadaljevanju so svetniki brez pripomb polrdili nove člane sve-tvTV v več javnih zavodih MO Velenje. V svet Vrtca Velenje so imenovali Koniič. Kata» rino C^ršak in Z«ljko Matanle FKK bosta Dragica Povh in Drauo Martinček. Mirko Lurçerje Član svcia Centra za vzgojo in izobraževanje. V.svelu OŠ MPrbodo Maksimilijan Arlič, Zdenko BerloŽnik in David (íeršak. v svetu OS Gustava Šiliha Dra^o Kolar, .lo/ef Pečečnik in Kata* fina Praznik. V svet OS Antona Aškerca so imenovali Marka Primožiča. Ijtidvika Hril)ar« ja in Francija I^narfa. V OS Livada so novi svelniki v svetu zavoda (iašper Koprivnikar, Alojz Penšekin Bojan Petrej. One nrprrniK nin rastejo Na seji smo slikali, da sose cene nepremičnin v Velenju vzadnjih mesecih močno pwi§ale, za oko-li 2{)% do 30%. 'tb se po/na tudi pri pRidaji občinskih stanovanj najemnik^^m, ki morajo, če jih želijo odkupili, vložili prošnjo. Prodajo lahko odobri ie mestni svet. Taksiore v stavbi sodišča prodali Upravni enoti Velenje za arhiv. Ko bo znana cena, ki je .še stvar pogajanj z Vlado RvS, htido svetnike o tem obvestili. Strinjali pa se tudi s prodajo večinoma zelo majhnih parcel za velenjskim gradom, kjer so si z nakupom občinske /emije lastniki povečali svoje parcele in jih tako smiselno zaokrožili. Cena za kvadratni me- ter je bila /a manjše parcele 15 OUR, /a eno, ki je bila velika skoraj 500 kvadratov in bi lahko postala samostojna parcela, pa EURza kvadratni meter. SliSali smo, da je to ludi cena, po kateri občina odkupuje zemljo od lastnikov. l\ov mestni prostorski nani Mesto Velenje je leia 2001 že spreminjalo najpomembnej.Ši občiaski prostorski akl, ki nosi nemogoče dolg uraden naziv. Tokrat so ga svelniki sprejeli v prvem branju, v dokončnem besedilu pa ga bodo sprejemali na seji v torek, 22. junija, ko bo seja izjemorrut popoldne, verjetno oh Iř^. uri. Kol jc ra/ložil mesini arhhekt Marko Vučina, gre za najpomembnejši prostorski dokument neke občine, v katerem so določeni cilji razvoja in področja, kjer se (i uresničujejo. MO Velenje, ki se že nekaj let sooča z velikim pomanjkanjem gradbenih parcel predvsem za individualno gradnjo, je /ato na lem področju /elo delavna in dinamična. Občani so tokrat vložili 167 vUij^ z:i izvzeni njihovih zemljišč iz kalegt^rije kmetijskih zemljišč in spremembo vstavbna zemljišča, ki so pa dpogoj za ureditev zazidalne parcele. Velika večina jih je uspela, saj so zavrnili le 34 vlojj. Predvsem lam, kjer je šlo za parcele, ki niso blizu strnje-nili naseljih, torej sredi njiv ali gozdov. Vučina je pohvalil svoje sodelavce in podjetje Urbana, ki je pripravljalo obsežno dokumentacijo, saj so bili tokrat zelo uspešni, Tako je večina prosilcev v Vinski Gori, ki so si lam že pifetavili vrtičke in utice» dobila /eleno luč za ureditev gradbenih parcel. Približno 20 novih parcel pa bo ludi na področju lajne v KS Podkraj, na meji z Andražem. Ker je rok za sprejem ni>vcga prostorskega načrta I. julij le-tt5s, sicer ho treba zaradi zahtev EU naročili še številne nove raziskave in urejali dodatno dokumentacijo, bo 22. julija še ena seja sveta. Svetniki in niihov<^ prenio/enje Mestni svelniki so sami ustanovili komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij 8 pridobitno dejavnast-jo» i/kazalca pa se je, da vsi niso predložili vseh ptidatkov, ki jih je ta od njih zahtevala. Ti naj bi služili predwem zato, da občina ne bo paslcïvala s podjetji, kijih imajo v lasti svetniki in pri poslih, ki bi lahko dišali po korupciji. Po besedah predsednika komisije Sťhastjanii Boljteta (SMS) zalo končnega poročila niso mogli pripraviti. Dejal je, da so .svetnike. ki so podali nepopoldne vloge ali pa jih sploh niso oddali, pozvali, da to storijo in jim dah dodaten čas. Tisti, ki so se znašli na spisku '^kršiteljev*', so trdili, da lega poziva niso dobili. Na davčnem uradujim pod-atkčinski komisiji tudi ne smejo dati. v Evropi za dobro Slovenije ! Z vašim zaupanjem bomo svoje delo opraviU predano^ v dobro Slovenije, Hvata za vašo podporo. Skupaj z vami bomo uspelL Borut Pahor na glasovnici^^^^^^^ ^prntuwU^MtA ^ ^^^^^ } f^soctainth dcintúratov obkrožimo im^sto^emjf Volitve v EU 2004 Věknjť - Ob koncu ledna, v nedeljo, bodo poiekale volitve predstavnikov Slovenije v Evropski parlament. Kandidati so se v preteklih tednih na različne načine predstavljaj j sloveaskim volilcem, ena večjih in odmevnejših pi je bila v Velenju predstavitev .skupne ILsle kandidatov in kandidatk Liberalne demcikracije Slovenije in DeSUS-a. Predstavitev so poimenovali Sedem dobrih razlogov za nove slovenske zmage. Pť) tem, ko so popoldne mi Titovem trgu delili balone in drug propad^juidni materialne prcd-.staviiev potekala v povsem ["»olnj veliki dvc^rani MO Velenje. Uvodni pozdrav .sla pripravila predsednik mestnega odbora LDS Velenje Dm^o Martinček in predsednica v)bmočnega odbora DeSUS Velenje .\na Koza Hrii>ar, pogovor pa je po nastopa pevcev Konovske^ okteta viv dil Jože Kaviičnik. poslanec v DZ. Kdo ao pravzaprav kandidati in kandidatke za Evrop,ski parlament, ki so se predstavili v Velenju? Rt>man Jakič. poslanec državnega zbora in Evropskega parlamenta, je ustanovitelj pod- mladka LDS in že od leta 1990 .siideiujc vslovcaskem političnem prostoru. Vseskozi aktivnost)de-litje in se ukvarjaz zunanjo politiko 1er problematiko Mstva in mladine. Od I.maja letos je zev Evropskem pjirlamenlu, predseduje slovcaskemu delu pridnii^it-venega parlamentarnega odbora EU in vodi slovensko delegacijo v parlamentarni skupščini sveta Evroixř. Je tudi predsednik najpomembnejšega, H2-člansl«-ga političnega odbora te skupščine in tudi predsednik Atletske zveze Slovenije. Majda Sirca, piislanska DZ in podpredsednica LDS, je diplomirana umetnostna zgodovinarka. Poznamo jo kot publicistko, mnogi se je 5e spomnimo kot úřednice kultunioinlbmiativne^ umetniškega pro^sti sodstva in položaja slovenskih manjšin. Vinko (îotwc je politolog, danes predsednik Zw-ze društev upokt>jencev Skjveni-je. Pred upokojitvijo je bil tehnični vodja Rudnika Kaolina v Cmi na Koroškem, predsednik občine Kamnik, zvezni poslanec v Beogradu, na Gospodarski zbornici Slovenije je 11 let delal kot sveiovalec predsednika. Zagovarja interc.se up(">kĆ/ne. \/erjef hosf, 4a vsak slno politiko Javier Solana. Za trenutne razmere na Kosovu je krivdo naprtil zavlačevanju albanskih politikov. Sedaj so Srbi tisti, ki so poirebni zaŠČite. Zanimivo bo slišali kakšna bo zaščita za Sadama Huseina. Tožilci, ki pripravljajcï obtožnico proti nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu řluseinu. namreč zaenkrat nimajtJ dovolj prič in dokazov. OdvelniŠka ekipa pa je dovolj močna, da se tožilcem ne obeta lako delo. V Sloveniji pa imamo drugačne težave. Čeprav nas naša politika napeljuje na razmišljanje, da bomo uspešno in hitro stopali v korak z najrazvitejšo Evropo trenutni kazalci ne kažejo posebej rožnato sliko. Tako se jc povečala inflacija, obseg industrijske proizvodnje je bil aprila 113 odstotka nižji kot marca, v primerjavi z lanskim aprilom pa za O,y odstotka, aprilska pokri-to.st slovenskega uvoza z izvozom pa je bila le 84,4-odstotna. Sloveaske devizxie rezerve so konec marca znašale IM milijarde evrov in so bile za milijarde evrov nižje od bruto zuna* njega dolga države. Številke opozarjajo. da Ixî potrebno še pošle-no zavihali rokave, da bomo zmogli stopicali z najboljšimi. Morda bo k lemu v.saj kanček pripomogel tudi malteški mini-sier za zunanje zadeve in promocijo investicij .řohn Dalli, ki je na dvodnevnem prvem uradnem obisku v Sloveniji poudaril predvsem krepitev gospodarskega st) delovanj a s Slovenijo. j'orcli. 8. junija. Končno se je enkrat pocenila nafta. Ni bilo .sicer za toliko, da bi zganjali takšno histerijo kot so to .skušali prikazati nekaleri. a vseeno se je opazilo. Sicer pa bo država pobrala denar drugje. Ce še ne ve.ste najbolje prodajane cigarete se bodo od L julija podražile za 20 tolarjev in sicer na 410 tolarjev za zavojček- Se vam bo pt^znalo? Potem pa naj bo s'saj to razlog, da v prihodnje živite raje zdravo. Te dni se sliSi, da se krepi stranka LDS, Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in minister za evrop.ske zadeve Milan O/ikl bosta menda poslala njena člana. žabjo perspektiva Po okolju se prepoznamo Morda je h iJ zadnje dni v Velenju kdo mzočanin. pa to sp/oli ni /Kflreh/H).' i.a res, da velenjski dnižhi Gorenje in Elpu v evropskem Menem tednu ni.sut seglipt? ni/JvL<'jiii priznanjúi, a izreden nsjyeh je že bil n\'niUe\' v finale, v sam vr/i "naj". Je lyilo hir manjše presenečenje lo, da je najvišje priznanje prejelo nies to Ljnhljana • nagrado Zii akîi\'nosii v ohini lanskega tedna mohi/nosii Oh mednarodnem dne\>u vurst\ 'a okolja smo nasploh malo več govorili o našem odnosa do okolja. Tudi pri nas dama. Vio praznovanje je nekako so\ padala ludi otvoriiev lin ije za izdelovanjepeleiov v Ma-zarjah, /aradi (ega, ker je lo gorivo ekoJoŠko prijazno, pa se\'eda, ker nadomešča dmga, ki kvarno vplivajo na okolje. Zaradi le.'!ni odpadkov, ki jih uponthljajo, bodo ob h večji proiz\'odnji morda tudi malo bolj ČfSI i gozdovi. Nazarjani/ya si se)^'du želijo, da bitaka proizi'odnja piwedla tudi do lega. da bi bilo čistejše njihovo ozračje. Če se že pri Istnjbenzn hvalijo, kako dragoceno je lako gorivo, naj vendarle z dmgimi vred tudi po.-ikrhijo, da bodo tudi œlale proizvodne Unije malo počistili in ho odhajalo v zrak manj lesnega prahu ( in dntgiJt primesi). j)a tudi manj hmpa. V Celju, kjer so tudi z izdatno pomočjo evropskega denarja že j)0gnali osrednjo čistilno napravo, pa se sedaj lotevajo še iz\'edhe nadgradnje kanalizacijskega sl'item, tudi zanj bodo veČino denarja dobili iz evropskega sklada Ispa. Tudi zato, ker so se pri izgivd-nji čislihie napnn'e dobro izkazali in celo prihranili precej denarja, porabdiso ga precej manj, kot so spn a načrtovali. Zdaj bodo zgradili še d\'a kolektorja in Še nekatere dntge naprave. Vse skupaj je vredno skoraj toliko kot sama ČN. Ko bodo to dokončali, bodo na ČN lahko priključili Še osi ale predele Celja. V La.škem jya nekaleri opozarjajo, do zaradi gradnje čistilne naprave na poseben način "onesnažujejo" okolje drugod. Nekateri krajani se jezijo, ker jim težki tovornjaki uniàijejo ceste in motijo mir. Kar precej zapletov je že bilo, gradnja je bil za nekaj časa že celo ustavljena. Vse ceste pač niso primerne za razne izredne pre\'oze. Onesnaže\'anje druge vrste se nadaljuje v zreškem Cometuinsla-tinski Steklarni. V prvem eden od sindikiilov znova razmi.slja o .'itrajku, ker da se vse ne odvija tako, kot so pričakovali, ko .so delavci prekiniJi gladovno stavko. V Steklarni pga naj podpirajo. 'Jb se je izkazalo celo z izredno .%labo udeležlxf na volitvah v svei delawev, pa Čepmv naj bi pn/v s tem dobili delavci malo več besede tudi pri odločanju. Na onesnaže\'anje več vrst zadnji čas vpliva tudi najïa. Izpušni plini vpiči'aju na ozračje, cena nafte pa onesnažuje naše razpoloženje. Na razpoloženje ljudi vpliva tudi kajenje. Tisti, ki se odločajo, da Iwdo pre nehaliy so nekaj časa prav neprijetno neraz-položeni Ce pa "zmagajo" se njihova volja popnivi. Zal je tudi tu zmagovalcev malo. m k Ženske in politika Matjaž Dragar f>Spošiovana gospa poslovmt sekretarka in gospod direktor ...«, nas nagovori oglasni lefak neke .slovenske turi.slične agencije, ki z direktno pošlo ogla.Šuje podjetjem po sSloveniji .svojo ponudbo. S lako očitnim predpostavljanjem, kako so razporejene vloge v družbi, lahko letak .v tako vsebino užali veliko posslovntli sekretarjev in direktoric. Težko je oceniti, kolikšno je dejan-.sko zapostavljanje zaradi .spola na delovnih me.siih. bilko pa tnlimo, da je zastopanost žensk v političnem in javnem pro.sloni v Sloveniji zelo majhna. Ne mislim .se spuščati enakopravnost spolov v zasebnem Življenju, razmišljam o ženskah v polt lic nem in javnem življenju. V razvitem .svetu se zavc^dajo, da morajo ženske aktivno po.s-eči v politiko, sicer ho politika odločala mimo njih. bežen pogled po od.stoikili za.sedenosti žensk v parlamentih dmgih držav Evropske unije nam pokaže, da Slovenija lu krepko zao.siaja (ísvedskay Nemčija, Danska, Nizozem.ska i}7wjo vse več kot 30 % žensk v parlamentih ). Pred nami so tiuli Bol-garijit. Poljska, pa tudi Ilrva.^ka. V Srbiji in Črni gori so .sprejeli zakonsko določilo, da morajo občinski .sveti imeli najmanj 30 % žensk. Čeprav drugje velja, da je največ žensk v politiki na lokalni ravni v Sloveniji temu ni tako. l^ohčin.skf7i .sveti/i v Sloveniji tudi po zailnjih lokalnih volitvah ženske zasedajo le l.iJ^ vseh mest. ^velenjskem občinskem svetu nas od 32 predstavnikov zastopa le 6 žensk. V Sloveniji imamo 182 županov in le II županji?! So moški res toliko holj .sposobni? Zakaj je tako in kaj so ovire, ki ženskam v enakopravni in demokratični Sloveniji odmerjajo tako majhno politično vlogo? Med razlogi za premajhno za,stop(mosi žensk v političnem odločanju, ki so jih v eni izmed anket navedli vpra.^ani, seje med najbolj pogo.stimi odgovori pojavilo: pomanjkanje časa in preobremenjeno.st z različnimi vlogami žensk v družbi (mati, žena, poklicno delo), podcenjeval ni odnos javnega mnenja do žensk v politiki, pomanjkanje znanj in akuten j in tudi togost strankarskih stmktur. Tudi mediji še vedno slikajo "nerealne" medijske podobe žensk in pivmalokrat dajejo besedo uspešnim ženskam, posameznicam zunaj njihovih družbeno predvidenih in stereotipnih vlog matere, go.spodinje, gla.sbenice ali seks bombe v ogla.sih. Ja.sno je, da je povečanje .števila žensk proce.s, ki ga je potrebno vzpodbuditi. V Evropi obstajajo različni vzgledi .spodbujanja uravnotežene zastopanosti obeh spolov v politiki. Med najbolj običaj nifni pa je.sistem kvot, ki predpisujejo minimtdno slevilo žensk na volilnih li.siah. Pogosto je uveljavljeno tudi načelo pari tele, kar pomeni, da ni zadosten pogoj samo določeno število moških in žensk na določeni listi, ampak da se morajo po principu zadrge tia listah mo.fkf in ženske (udi izmenjavati. Tak.^en sistem je rut lokalnih volitvah v Franciji doprinesel k temu, da se je delež žensk na lokalnih volitvah s prejšnjih 27,5 % po starem .ústemu povečal na zdajšnjih 47,5 In kaj bodo prinesle Sloveniji prve evrop.ske volitve, ki bodo v nedeljo? (Ilede na javno mnenj.ske raziskave lahko z ma}hnim tveganjem predpostavljam, da nas ho v Evropskem parlamentu naslednjih pel let zastopala najmanj ena in največ dve ženski. Zanimivo je, da bo proceniiudno lo veliko več, kot je število poslank v državnem zboru, kar je 13,3% (12 poslank). Za vzgled si lahko vzamemo novega .spanskega premiera Zapatera. ki ima v svojem 16-članskem kabinetu polovico žen.sk. Prav lako pa je napovedal reformo volilnega zakona, po katerem ho na volitvah moralo biti enako .^levilo moških in ženskih kandidatov. Pri nas se kaj takega na bližajočih volitvah zagotovo Šc ne ho zgodilo. ■ 10. junija 2004 Za trojko zdaj še enica Zaliteven rcnionl Ircljcija l)l()ka so v sosianjski t('rni()(H(^kli^arni skloniti prod rokom - Koiiec^ ledna so slekla tudi ()l)ii()vilvena in \/(li/(^a]rm d<1a na prvi^n l)l()kii - ()l)eina /ivljonjska d()[)a i/K^ka Mira ZskoŠek Remonti so v SoŠlanjski icr-moelckirarni nekaj povsem cílňOajncga. Ob Icm gre /a usia-vilve posameznih blokov, ki so poirchnc7aio,da po dolgoi rajnem obratovanju pregledajo vse naprave, zamenjajo dotrajane dele in jih usptwohijo za nadaljnjo nekajleino obratovanje. Prejšnji mcsec so lakšna dela opravili na bloku 3, zdaj pa so stekla ludi že na prvem bloku. Ib so resnično zelo /ahtevmi dela. ^ posebej ker so naprave teh blokov ře tako /aslarele, da je ireha nckalerc dele izdelali unikatno. Blok iri jc bil zgrajen leta in predstavlja kljub temu, da se njegova življenjska doba nezadržno izteka, s svojimi 75 MW moči enega pomemb-nili stebrov slovenskega lermo-energciskega sistema. »Cieprav je bil za datum zaključka remonta Ireljega bloka predviden 4. junij, je našim strokovnim vzdrževalnim ekipam uspelo dela kakovostno zaključiti Iri dni pred rokom,« pravi mag. Jože U- nari, vodja .sektorja tehnika in vzdrževanje.« Večje posege $<") ( opravili na po- Mag. Jože Lenart, vodja sek* torja tehnika in vzdrževanje: »Nas/ strokovnjaki so se tudi tokrat dobro izkazati. Obsežna in zahtevna remontna deia smo opraviti pred ro' kom.kii, ki jih je potrebno izvcsii po končanih delih in pred ponovnim zagonom naprav,« je opravljeno na kraiko sirnil mag. Jože Lenari. Čeprav so bile vzdrževalne eki-pevčasu remonta bloka MI nenehno níá preži, si v Termoelek-irarni Soi>lanj niso privoSčili počitka. Takoj sose lotili podobnih vzdrževalnih del i»e na prvem bloku, lajeik: nekoliko sia-rcjSi. Obratuje vse od leîa 1956 in ima 30 MW moči. Iz Nazarij gorivo bodočnosti V lovarni ivcrnili [)l()šr nova linija 7,<\ peleto - lslral)eii/ iti lirest vložila 300 milijonov tolarjev - Prva takšna tovarna \ Siov(niiji -Verje i/koiišeanje ()bíH)\fji\ ili virov eneri>ije- Doniare^^a tri>a se i -Zaofikial 20.(X)0 Ion na leto v lovarni (ilin TIP Brest v Nazarjah .so minuli čel nek predstavili in odprli novo linijo za proizvodnjo peletov. Zanjo bo skřípěla nova družba Pelele, ki je v skupnem lasmišivu družb Isira-ben/ - Energetski sistemi (51 odsloikov) in Brest Pohištvo (49). Naložba je vredna preko 30U milijonov tolarjev, lastnikom pa prinaSa pok'ižaj prvega proizvajalca lesnih peleiovv SUrve-niji in enegii večjih v širšem okolju. Pov.scm avtomatizirana linija bo na uro izdelala 3,5 ione lega goriva, na leto lorej 2t).00i) ton, za podvojitev proizvodnje pa ho v bližnji prihodnosti potrebna le manjši vložek. Peletl síxlíjo vskupino izdelkov Forest. k{pi.)iegnjihvključujeáe brikete in lesno oglje. Naložba hkrati pomeni nov mejnik v razvoju lokalnega gospodarstva. omogoča pa tudi učin-kiwilo izkoriščanje lesnih i>stan-kov in s tem prispeva k trajnost-ni m gospodarni rabi gozdnih zemljišč. Prisotne, med njimi sta bila tudi predsednik uprave holdinSke družbe Isirabenz, Igor Bavčar in direktor družbe Istrabenz -Energetski sistemi dr. Robert Golob je najprej ptr/dra\41 župan občine Nazarje Ivan Purnat. Izrazil je veselje ob novi pridobitvi in željo, dn bi vlagatelji proiz-vcxlnjo .še raz.^irlli. ob lejn pa poskrbeli /a čisiejšl /rak in Icpse okolje v Nazarjah in bližnji okolic). »Naše poslanstvo je poganjati svet z usivarjîdno energijo in današnji dan p(^meni enega od korakov k izpolnitvi tega poslan- stva. To je skromen, pa vendar izjemno pomemben dosežek za [straben/ in njegove Energetske sisteme, /.rasli smo iz preprostega trgovca z nafto, danes smo prisotni na celotnem tržišču z energijo, kar nam je omogočilo vstop v lurizem in druga po-dn")čja, s to naložbo pa vsK^pa-mo na trg obnovljivih virov energije, ki so temelj prestrukturiranja naše energetske divizije. Na^e naložbe v Nazarjah ne bomo obdržali zgolj vsedanjem obsegu, čaka pa nas zahtevna na- jemno velik za Isirabenz in njegove Energetske sisteme, prepričan pa sem, da ludl velik korak za Slovenijo. S prvim taksnim obratom v državi ustvarjamo pogoje, da bomo lesne ostanke jiredelovali v blag(\ ki ga bomo uspešno tržili najprej v tujini in kasneje ludl v Sloveniji. v na^i energetski divizijismo se odločili zh 19. uri v Mu/ťju premo^ov-ništ>';i Sloveny^ <''dprli razstavo likovnih del. ustvarjenih v likov-ni k<»toujJi 04. To tradicionalno srečanje bo 25. po vrsti, na njem pa bo letos sodelovalo deset priznanih slovenskih umetnikov: Darko Slavec, Viktor Šest, Milan Todič, Radd(5rčc Aianast)v, Anja Jerčič, Lojze Adamlje, Irena Ciuček in Stojan Špegel. Se ena tradicionalna prireditev vprogramu praznovanja bo tudi letos, to je mednanHlni atletski miting. Ta bo na sporedu v petek. 25. junija, začel pa se bo na mestnem stadionu ob 20. uri in se končal pod noč z velikim ognjemetom. Organizatorji -AK Velenje - zagotavljajo, da se bo mitinga udeležila tudi Jo-landa (Y'plak, in sicer v teku na 400 m, čeprav letos v Sloveniji ne na'iti'îpâ- atraklK'nejSlmi disciplinami z močno konkurenco naj bi bili tek BoStjana Buča, ki je olimpijski kandidat, metanje kopja in krogle ter teki na kraike proge. Dogcwiirjajose tudi za obisk angleškega atleta Cb-lina .lacksona. Vrhunec prireditev bo v začetku julija v petek. 2. julija oh 12. uri, bodo v Mu/eju preniouov-nistva Slovenije odprli ntwo muzejsko sceno »Ski">k čez kožo«, s Čimer želijo prikazati iradici-jo sprejemanja novincev v rudarski stan, ki jo v Sloveniji ohranjamo v Velenju in na FNT, oddelku za montanLstiko. skoku Čez ko?o pa želijo dati tudi pomen kot tradicionalnemu, prepoznavnemu dogodku Šaleške doline. V muzeju bo živahno tudi naslednji dan, .^.julija, saj bodo praznovali 5. ob- letnico txlprtja muzeja. Podzemne in druge zbirke bodo obiskovalcem na voijt^ po ceni, ki jo bodo sami določili in plačali po ogledu. PriizničnI diin. 3. julij, se bo začel z budnicami pihalnega orkestra Premogovnika Velenje po mestu, nadaljeval dopoldne s svečanastjo za delovne jubilante poslovnega sistema Premogovnik Velenje in jubilante rudarske reševalne čete, popoldne, ob 17. uri. pa se bo na Titovem t rgu znova postrojila parada uniformiranih rudarjev in pričela svojo pot do mestnega stadiona. Na njem se bo ob 18. uri /iičel 44. skok če/ ko/o. Letos naj bi v rudarski stan skiKilo 65 mladih, častni skok pa bo opravil mag. Drago Fabijan, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne. Dan bodo zaposleni in upokojenci Premogovnika Velenje, njihovi družinski člani in gmlje sklenili na tradicionalnem rudarskem pikniku ob SkaLskem jezeru. Ob vseh teli prireditvah, namenjeni]) .^in^l javnosti, bodo v Pre-mog^Aniku pripravili Ae srečanje upokojenih delavecv po laaskem 3. juilju, srečanja delovnih jubilantov 1er nekaj športnih tekmc^-vanj za zaposlene. ■ Diana Janežič Dan rudarjev 2004 .Sobota. 12. junuu.<»h 20. un v domu kulture Velenje - Večer z Rudarskim oktetom, petek, IH. juniju. ol> 19. uri v re.stavraciji .le-zero-srečanje upokojenih delavcev med lanskim in lelošnjim 3. julijem. sf)lH)ta. 19. junija, tth 19. uri v Mitzeju pre-mogovni?5lva Slovenije - odprtje razi^lave del. ustvarjenih v likovni kok>niji 04, sobota in nedelja. 19. in 20. junija v Lendavi -srečanje čmo-belih rudarjev, petek.25.junija, oh I9«1«na mestnem stadionu - mednarodni atletski miting. petek.25.junija, ob7. uri izpred Rdeče dvorane - rekreativni pohod na Smrekovee, petek. 25. juni.ja, ob 9. uri v telovadnici OŠ Bilvi Roecka v Šoštanju - tradicionalni odbojkarski turnir osmih ekip Ç^tirih moških in štirih /easkdi), v tednu oO 28. juni^ja do 2. julija - svečane seje svetov obratov s podelitvijo priznanj delovnim jubilantom, petek, 2. julija, ob 12. uri v Muzeju prenuv govniiilva Slovenije - odprtje nove muzejske scene »Skok čez k()?xi«. sobota, 3. julija, oh 6. uri budnice pihalnega orkestra priTiinici, na KiinJeljevem trgu. Cîo-rici,všaleku in na Titovem tr^. sobota, 3. julija, ob H. uri ob Skalskem jezeru - ril^i-ško tekmovanje za rudarsko svetilko -preluKJni pokal solK>t2i, 3. julija, oh KK uri v domu kulture — svečanost s podelitvijo priz.nanj delovnim jubilantom za 20 let dela in jamskim reševalcem, sobota. 3.julija, oh 17. uri na Titovem trgu-zlH>r parade uniformiranih rudarjev, sol>ota,3.jullja,ob 18. uri na mestnem stadionu - 44. skok čez kožo, sobota. 3. Julya, oh 19 JO ob .Skalskem jezeru - družabno srečanje delavcev In upokojencev Premogovnika Velenje, petek 9. julija, ob 21. uri naskakainici pxJ Velenjskim gradom - smučarski skoki za rudarsko svetilko. Praznujte z nami! Srečno.' Odbor za praznovanje dneva rudarjev AKTUALNO Od štipendistov v Gorenju veliko pričakujejo V Želji, (Ifi bi b()(lo{1 slrokoviijaki Goionja spo/riali to podjolje /e v rasii šolaiiia, pripravljajo /aiije razliciie akliviiosli MirB Zdkošek V Gijrcnju poslavljajo v osprcilje zapcjslenc, 7 njimi pa tudi skrb za ncncli no izobraževanje in kaJRw-sko politiko. Svoje .šlipendisic .spremljajo, čim bolj pa jim skušajo približiUi ludi svoje debvno okolje.pravzaprav jih imajo ?^vcasu .šolanja za del snijega poslovnegii sistema. Pred tednom dni so pripravili v Hotelu Paka redno letnosreCanje Slipe ndb>ttTv Skupine Ciorenja. »/.a lak-^na srečanja smo od- Čtani Uprave Gorenja med pogovorom s Štipendisti (od leve) mag. Drago Bahun, Franc Košec, mag. Frar}jo Bobinac in mag. Žiga OebetjalK i(ičili> saj ^e od vas pričakujemo u-sivatjalno st^delovanje pri uresničevanju naSih poslovnili ciljcv in vaS pogled na postopno vključevanje v sistem Gorenja-Tu mislimo na obvezno .strokovno prakso, izdelavo seminarskih in dipk^raskiii nalog 1er sodelovanje na drugih raziskovalnih projektili,» je uvodoma dejala vxidja ka- dmvske službe may. Irena V<ïdo-pivec in i^jazila /-adov(>ljstvo. ker se je srečanja udelcřiio veliko Štipendistov, čeprav je izpitno obdobje na višku. Predsednik Uprave Gorenja ma^. 1'Vanjo Bobinac je svojim bodcvčim st>delavcem predstavil Sk'Upino Gorenje, ki zaposluje že več kot 90U() delavcev in ima 47 Četudi Je izpitno obdobje na víšku, se Je srečanja udeiežiio veliko štipendistov Gorenja. družb v 33 državah sveta. Uspci^no premaguje konkurcnco in dosega izjemne aspclie. V zadnjem petletnem obdobju so dobesedno prenovili vse tovarne in posodobili proizvode, samo lani so za investicije namenili 91 milijonov evTov, rast dobička pa je presegla 20 odMotkiA^. Sicer pa uspehi zaposlenih v Gorenju ni- koli nm uspavali, je poudaril Bobinac in dodal, da morajo vedno mislili naprej, le tako so lahko korak pred konkurenco. V zadnjih letih jim je to že velikokrat iispek). Štipendiste so pozdravili tudi člani uprave mag. Žiga De* bcljnk, mng. Drago Bahun in Franc KoSec. Bili pa so zelo konkretni, predstavili so jim pred- vsem področja, na katerih se bodo lahko v prihodnje zaposlili mladi strokovnjaki, ludi sedanji ilipendisti Gorenja. Mag. trena Vodovec pa jim je predstavila §e pogodbena razmerja. Po uradnem delu so se vodstveni delavci zadržali s šUpendisti v prijateljskem pogovoru. Na Ljudsld univerzi je živahno Nairazličnolša znanja je na Ljudski univerzi Velenje letos pridobivalo 2.000 sluSaieljev Miiena Hrstič - Pianinc Velenje - V prostorili Ljudske univerze Velenje je v teh dneh nadvse živahno. Počasi gre h kcmcu še eno izobraževalni^ leto in v hiši vlada veliko prediz- insiifucijami, tiuii tistimi vtfiaj maja .Slovenije. Kaj pri lem spih Ziiovaie? »Moram reČi, da smo s prijavljanjem in aktivnim sodelovanjem v mednaríxlnih in Pharcv vih projekiih ug^novili. da je pri- Mirjana Sibane: »Za Jezikovno izobraževanje Je vse več zanimanja.« pitne mrzlice- V tekn^ je poklicna matura za srednje strokovno izobraževanje, približujejo se zaključni izpiti za srednje poklicno izobraževanje feprav izobraževalna sezona Še ni končana, padirektorica Ljudske univerze Velenje Mirjana ŠJbHnc ocenjuje, da bo la zelo uspeSna. Pó čem tako .sk/epale? «Tudi letos je v naši hiši preko 2.0()0 ljudi pridobivalo najrazličnejša znanja. Moram reči, da )e to za nas precejšnja olweza. Tudi v prihodnje bo na^ cilj različna ptradba in kakovostno izobraževanje.« /a kaj je htto najiec zammanja? «Rekla bi lahko, da kar z«i vse programe pridobitev izobra» zbc, od osnovne šole za odrasle pa vse do programov v isokt^l-skega izobraževanja. Gotovo najvcčpaga je bilo letos za jezikovno izobraževanje. To je najbrž povezano z vstop<'im Slovenije v Evropsko unija« ljudska univerzfl Velenje in vi osehm pa v ^njem ohilohjit tv-liko sodelujttc z najrazličnejšimi hodnostvpovezovanjih in partnerstvu. Zato smo se začeli povezovali tudi z izobraževalnimi instilucijami v lokalnem in v širšem okolju. Tradicbnalno dobremu sodelovanju z Vižjošob iz Maribora, smo sedaj dodali i>e sotlelovanje z ljudskimi univerzami od blizu in daleč, vse s ciljem, da našim občanom ponudi močim bolj kakovostno izc^b-raževanje.« Priprayijoíe pa w žranie - Možnosti še vecje^ja razcvei^ z oi)likovanieni novih lurisMciilh produktov Mira Zakošek Šesl let mineva, odkar je odprl vrata prenovljeni Hotel Paka. V tem obdobju je močno zazna-mtwal družabno življenje v tem okolju, saj je postal pomembno gostinsko turistično središče. Tu sc radi zbirajo Volenjćani, vse več pa je tudi poslovnih goslov in turistov, V začetku prejšnjega meseca je vodenje hotela prevzel Stanko Brunšck.V Gorenju seje kot pripravnik zaptîslil ravno v času, ko so hotel prenavljali, in vključili soga v ta projekt. Potem je skupaj s kolektivom »oral ledino« in danes je na doseženo ponosen. »Kolektiv je krasen. Vsak posameznik si prizadeva, da bi delo opravil kar najbolje, vsi skupaj pa. da bi bili naŠi gostje Čira bolj zadovoljni, da bi se pri nas dobro počutili in sc k nam radi vračali.» pravi in dodaja, da kljub vsemu nikoli niso povsem zadovoljni, nenehno tipajo, vsak na .svojem področju» kako bi pripravili kaj novega. Še bolj zanimivega, kar bi pritegnilo vse zahtevnejše goste. Za to skrbijo vodje posamez-nih področij, tako šefi strežbe, kuhinje kol hotelska gospodinja, ki ima največ zaslug za to, da prostori v hotelu vedno privlačno urejeni in okrašeni s cvetjem in drugo dekoracijo. Zelo zadovoljni so z u-slugami vrtnarstva pc^d-jetja PUP, ki skrbijo zanje, Velenjčani poznamo hotel Paka prettvsem po kavami, kjer se radi ustavljamo na kavici in sladkih prigrizkih. Mnogi pravijo, da so najboljši daleč naok(}li. Sicer pa namenjajo v hotelu Še posebej veliko skrb organizaciji različnih poslovnih seminarjev in predavanj. Kar okoli 5C)() do 6ÍK) sejih zvrsti med letom. »Še posebej razveseljivo je, da prihajajo k nam ljudjeizvseSlovcmjc,kise. veda koristijo tudi penzionske storitve. Takšnih smo najbolj veseli. Veseli pa smo tudi. da se radi vračajo.« Za organizacijo takšnih seminarjev imajo dobre pogoje, saj je poslovno konferenčni del hotela opremljen tudi z najsodobnejšimi avdio-vizual-nimi pripomočki, Z zasedenostjo hotela med delovnimi dnevi so dokaj zadovoljni, imajo pa Še nekaj prostih terminov, še zlasti ob koncih tednov in praznikih, ki jih skušajo zapolniti. Zelo veseli so vseh pobud, ki prihajajo tudi od drugih turistično gostinskih ponudnikov. Med drugim se je »zelo prijel« izlet, ki so ga oblikovali skupaj s Turistično informacijskim cen- Stanko Brunšek^ novi direk* tor Hoteia Paka Velenje, Ima v rokah še veiiko adutov trom (z njim zgledno sodelujejo) in nekaterimi drugimi ponudniki. Goste 1 lolela Pakii popeljejo sko zi vse zgodovinsko turistične zanimivosti lega okolja, med drugim tudi v muzjij premogovništva in muzej na Velenj.^kem gradu. »Takšnih turističnih produktov nameravamo v prihodnje oblikiv vati .Še več, med drugim vidimo velike možnosti lastnega razcveta tudi v nastajajočem Rekreacijsko-t uri stičnem centru Jezero« pravi Stanko BrunŠek. ■ Usposabljanje za računovodska dela l^redavanja zaključuje pn a skupina, ki bo izpile opravljala pri gospodarski zborniei Miiena Krstić • Pianinc Velenje-Na Ljudski univer/i Velenje vsode-kjvajijuzAndrř^wkim zavodom zaključuje delo prva skupina dvaindvajsetih slušateljev v umih pripravah na izpit za potrjevanje in preverjanje uspos(">bljen(wt i znanj za računovodsko knjigift'cMiska dela. Izpite bodo po končanih pripravah opravljali pri gospodarski zbornici. «Usposabljanje je namenjeno tistim, ki si želijo pridobili strokovno zjianje s področja računovodstva. piislovnih financ, davčnih predpisov in se usposobiti za organiziranje in vodenje posameznih delov računcívodstev v manjših gospodarskih organizacijah,« je p<3vcdala Irena Šket. ki kot kotvdinalorka bdi nad pisiino skupino slušateljev. Pogoj za vključitev je bila V. stopnja strokovne izobrazbe. Dva od tistih, ki smo jih zmotili med predavanjem, imata precej višjo. DuSanka Jiinežič je zdravnica iz Velenja. »Res nisem klasični slušatelj. Vključila sera se iz čiste radíívednosti, zato ker je dobro, da človek kdaj zajadra še na ka^o drugo področje.« pravi, (iora/d KlvmenčiC je diplomirani eko-iwmist, podjetnik iz Šoštanja. »Znanj s tega po- dr(.>čja, če se s tem ukvacjaš. ni nikt>li dovolj. Ta priigram lx>do na ljudski univerzi» kol pra- Posiašamo šest predmetov, od ekonomike po- vijo. izvedli tudi v naslednjem izobraževalnem siovnega sistema pa vse do davkov in davčnih letu, saj je po njem veliko povpraševanja, vidikov poslovanja.« ■ ■^y-î Slušatelje smo zmotili pri posiušanju »bHanciranja«. 10. junija 2004 Uvodnik vel^nje Velenje e-mesto Ustvarjalni razred v Velenju v zadnji prilogi c-mcs!o smo veliko pisali o ustvarjalnem razredu. V ÍPAK.-U gioboko verjamemo v ra/iskavc, ki jih je opravil prol". Rorida in katerih o&n^^v-na ugoioviiev je, da projekti lipa "Silicijeva dolina lukaj" običaj* no ne uspejo, čeprav sc vprojekl vloži veliko sredstev. Osnovni v/jok za neuspeh teh je v tem» da mesto ali regija, ki Želi piwta-ti nova Silicijeva dolina, izgradi tehnološke parke, biznis inkubatorje, nabavi opremo pri tem pa pozabi, da so danes iwntwno premoženje ljudje. To je govoril že Josip Droz: "Človek, to je naše največje bogastvo", vendar v praksi ni bilo tako. In če želi mesto imeti prave ustvarjalne ljudi, jih mora pritegniti. O tem, da Velenje mora pritegnili ust\'arjalnc ljudi, sem v /adnjih mesecih govoril na vseh javnih srečanjih, ki sem se jih udeležil. Nazadnje v krajevni skupnosti Stara vas na pf^govo-ru s svetniki /LS. Tudi tokrat sem začel recitirati svojo pesem o aswaijalnem razredu in da Vele iije mora pritegnili usivaijalni rii/red. Na srečanju je bil g. upan, in ker meje že drugič slii^il govorili isto stvar, mi je rekel:" Stanko, kaj naredili, da pritegnemo ustvarjalne Ijudi?'^ Imel je prav. Enoj>tav7io je navajati znano ime, kot je prof. Florida, in vsak javni nastop zaključiti, kol je to delal Cato včasu Rima: Celerům eenseo ('arthaginem de-lendam esse (sicer pa mislim, da je K ari aginíí potrebno razradili). Veliko bolje bi biio, če bi predlagal. kaj je potrebno narediti. In ker sc se iz prejšnjegii sistema dobro spominjam XI Marxové teze o Feuerbachu, ki pravi, da so filozofi do sedaj tolmačili svet, morali bi ga pa spreminjati, in ker imam rad misel iz pristopnega govora predsedni* ka Kenncdyja "Američani, ne razmišljajte o tem, kaj lahko Amerika naredi za vas, ampak kaj vi lahko naredile za Ameriko", želimo v tej prilogi narediti nekaj, da Velenje poslane mesto, privlačno za ustvarjalni razred. Toda, preden lo naredimo, Se nekaj misli. Relativno mirno in dobro smo živeli v indusirij- skem valu. Namenoma ne pii5em v stKializmu, ker A. Tol'-ller, veliki fulurolog, pravi, da sla socializem in kapiializem inačici industrijske družbe, vendar je lehnoUx^ki razvoj socializem odnesel na smclL^če zgodovine, mi smo se pa vsi znašli v težkem prehodnem obdobju. Kol fizik vem, da je prehodne pojave zelo težko opisali in predvideti, kaj bo i/ njih nastalo. Toda, poskuî^l lx)ni. Čeprav se zavedam, da je socializem propadel, ker iz ideoloških raz-logrimo o mnl"š^'u zelo raznolikih dejavnikov, kijih je prav zaradi te njihove medsebojne nezvedljivasti ležko načrlno razvijati z zagotovljenimi rezuliall. Morda smo družboslovci ty/lroma humanisti v prednosli pred naravoslovci v tem, da nas praktično lahko zadovolji že minimalna materialna inl rastru ki ura (v slogu tiste Sale, da humanisi na simpt>ziju stane manj kot deset laboratorijskih mi^l). Ta torej ne bi smela igrali ključne vloge. Ce ostajamo v ožjem rzizl.^kovalnem krogu dejavnikov, potem je vsekakor pomembna prisotnost raziskovalne skupnosti, kjer lahko svoje delo v nastajanju predstavil in dobK uporabne odzive ali pa v njenem l'^k'viru zastavijo nek SirSi riizisk(5valni projekt. SiriŠe gledano pa lahko kcu dejavnike izpostavimo pirvezanosi raziskovalnega dela s samo družlx^no okolico in odprtost ter pripravljencxst slednje /a kreativen razvoj (glede na jasne ciljc, ki si jih zastavi), za napredovanje in sprejemanje novih idej. Osebno menim, daje najpomembnejši korak, ki ga bi moralo Velen je sioriti, ta, da si odgcivori na vprašanji "kje je In kaj želi po.staii?", znotraj tega pa poiem ne bo ležko poiskati dela, ki ggike in analize potreb uporab-nikw. /^kaj ne bi %prasa]l naiih gostov iz tujine, kaj jim je bilo v Velenju \^eč? Ali pa mlade strokovnjake, kaj bi jim Velenje moralo ponudili, da bi poštah njegovi mci5čani? In tako je nastala priloga, ki je pred vami. No, za začetek bi jaz povedal, kaj ml je v Velenju vSeč. Naslednje: a) da od doma do vrha Jakca in nazaj porabim .samo eno uro (če hitro hodim), b) da sem nu jezeru v 15 minutah in da v njem Ičihko plaviun celo poletje, c) da je zimski bazen poceni, če kupile letno karto, in daje osebje bazena izredno ljubeznivo, d) da imamo dober plavalni klub, boljiii, kol je bil v časih, \io sem 5e jaz plaval. c) da v hotelu dd^im ixrednt> dober zeleni čaj in sladice, kijih ne bi smel jesti, f) da se v hotelu lahko z Cnver-jem pogovarjam precej glasno v bosanščini in da ml nihče ne reče Bosanc (ali pa se ne upa a'či), g) da v Kuliurnici lahko pijem čaj in .se p(5g(warjam z obiskovalci, kako bi bilo potrebno odpraviti maturo, h) dav knjižnici laliko predavam oKrležinem Kerempuhu, i) da goste iz tujine odpeljem na večeijo na I lerbensteln in potem mi vedno pravijo, kako je bilo dobro in lepo, j) da imamo kitajsko restavracija, I) da so tujci navdušeni nad glasbeno solo, še posebej prt)gii prof. Chaikina, poklicna folo-grallnja. »Zelo sem uživala v Velenju. Je majhno čudovito evropsko mesto blizu Aip s toplimi, prijateljskimi prebivalci Zgodovina Velenja je fascinantna, kako je preživelo drugo svetovno vojn(3 in dramatične p(iiiučnc spremembe v nedavni zgodovini. Kosem bila lam, sem bila skupaj z ljubko mlado gospodično na čudovitem izletu na hribu ob gradu in opazovala sončni mrk. Mojster nam je dal posebna očala, da hi si za« varovala oči. Slovenija je pravljična dežela s planinami in cvetjem vsepovsod. Bivala sem v hotelu, pol ure od Velenja, kjer je zdravilišče z bazenom s termalno vodo In ljubkimi stezicami za sprehode. Nek večer je igrala pred hotelom glasbena skupina. Ob strani je stal deček, star okoli 6 let, z dvema lova-ri^cma. ludi on se je pretvarjal, da igra s palčkami. Pel je pesem o ljubezni in se delal, da igra na instrumcni. Stalno je ponavljal "lubi, lubi, lubť'. Bilo je resnično veselje gledati ga. Ilvaležjia sem, da sem laiiko bila en teden v Velenju. Spočila sem se in poživila.« Miguel A. Ht*mái/ bis^uita je bil koordinator projekta H-kniTw Net, v katerem je sodeloval IPAK. Dela na ministrstvu za izobraževanje pokrajine Larioja v Španiji. „Izredno ležko mi je govorili o tem, kaj je di^bro In kaj slabo v Velenju. Dvakrat sem bil pri vas in vaSa gt")stoljubnost je bila izjemna, zaioje moje mnenje o Velenju zelo pozitivno. Edina "slaba" stran, na katero lahko opozorim, je po mojem mnenju slabo znanje anglei>kega jezika, saj zunaj hotela Paka le malo ljudi govori angleško, zato je ležko komunicirali" www.velenje.si (ieor^ť Chaikin je profesor računalniške grafike na prestižnih fakultetah za arihilekturo (nvin S. Chanin School of Architecture The Cooper Union v New Yorku in School of Architecture v znanem unlverzilelnem mesiu Prin-cetone v ZDA. Je eden od znanstvenikov, ki so ustvarjali računa-lnii>ko grafiko. Delal je v razvojnili oddelkih IBM-a In Siemensa Izredno ustvarjalen, svoje najbolj« raziskave je naredil v času WoodsUvka 1%9, konccrla. ki se gaje ludi udeležil. V Velenju je leta 1999 izvedel dvoiedeasko poletm> žolo iz računalniške grafike. Ib je bil začetek sodelovanja IPAK-a z ustanovami Iz ZDA. "Velenje sem obiskal dvakrat. Je lepo mesto prijaznih, pametnih in pridnih prebivalcev. Cvetje je Čudovito in hotel v centru je zelo prijazen. Cc bi iskal pomanjkljivosti, bi bilo to verjetno pomanjkanje nočnega življenja (nočni klubi ples, glasba) in kulturnih dogc^dkov, Se posebej konccrtov» ker je v me.siu tako dobro opremljena glasbena Sola. Ustvarjalni ljudje piîirebujejo družbeni medsebojni vpliv kavarne. Idej za mizo In povezavo s celim svetom." Dr. .Alexander ])ashlyk<>v, akademik, direktor (nstltuta Tasmo v Moskvi, eden izmed vodilnih svetovnih sir<^kcwnjakov na p<')dročju uporal>e umetne inteligence pri vodenju kompleksnih procesov. V Velenju je bival večkrat. "/elo mi je vseč čudovito mesto Velenje s prekrasno okolico, V mesiu so lepo ohranjeni stari in novi t)bjekil In privatne h&i. V takšnem mestu se prekrasno razmišlja in dela. Želel bi, da se v mestu bolj razvija področje informacijskih tehnologij, kar bi pritegnilo mlade. Lsiočasno bi želel, da se posli na tem podn)čju opravljajo na evropski ravni." iirian Farrimondje profesor na I lope Univerisiy v Liverpoolu. Je koordinator projekta Inherit, ki je v fazi priprave in v katerem (Če bo sprejel v Bruslju) se bodo pripravile razne učne vsebine za učenje s pomt>čjo Interneta in OlS-a. Sodelovalo bo LudI več i>snovnih Sol Iz Slovenije. Velenje je obiskal maja 2003. "Dobro v Velenju 1) Resničo prijazna, poštena gmloljubnosi vseh. s katerimi sem se srečal. V Velenju sem bil samo nakaj dni. vendar sem bil žali^iten, ko sem odhajal, in upam, da se bom i>e vrnil. 2) Čudovita narava okoli messta. 3) Prekrasen grad, ki sem ga lahko obiskal sprehajajoč brez posebnih ovir. 4) Ni vandalizma. Kapelice ob va.^kih cestah v Angliji ne bi zdržale več koi 5 minut. To ni aniireligiozni občutek, ampak samo klima v UK. da se uniči vse, kar je skupno. 5) Dobri šporlj^i objekti, na katere bi bdo vsako mesioena-ke velikosti v UK zelo ponosno. Slaho v Velenju Nisem imel občulka, da obsiaja stari del mesta, katerega bi ljudje obiskovali z namenom, da gredo nakupovat ali jest. Mogoče je bil razru.šen v času vojne aJi v času obnove. Ko sem šel na banko, se je nahajala v nakupovalnem okolju, ki je tipično za obnovljena mesta v UK. Prostor med cerkvijo in gradom bi se lahko simpatično razvil v te namene, kol je to naarejeno v mnogih mestih v UK." Ken Oda je "freelancer" (svobodnjak) s področja oblikovanja spletnih strani, Bil je med desetimi izbranci Macromedie za Flash aplikacije v letu 2002. Živi in dela v San Joseu, centru Silicijeve doline. Na Ipaku je leta 200.1 vodil poletno šolo iz Flasha. "Nisem mogel pričakovali več v času mojega bivanja v Velenju, avgusta 2003. Velenje je perfektna mešanica stare Evrope in sodobnih siorilev, dovolj majhno, daje obvladljivo in daje ohranilo domačnost in čudovito povezano s podei^.eljem. Cdina težava je, da ni dobrih železniških povezav z Ljubljano in Trstom." NAŠI KRAJI IN LJUDJE V nedeljo na referendum Pi(H)ival('i KS Mozirje sc l)i)(l() izrekali o stinioprispi^ku - /a (loříiacliiev šole iii l/fíradíijo šporine dvorane p()trel)iijei{) 830 ríiilijonov lolaîiev, za ureditev irskega jedra 150- S sani i) prispevki) m bi \ pelili leiJti zbiali 3(H) - lirez njc^ga ne l)o slo Anion Venek Hkrati 2 voliivami v evropski par-Iiimcnî bodo v nedeljo v krajevni skupnosti Mo/jrjc izvedli lutll rc-fcrcnJum, na katerem sc bodo krajiuii Izrekali o uvedbi sjmo-prispevka/lo ho pomembna od-ioCiiev, od katere je odvisen razvoj a^novnega šolstva v Mozirju in usoda starega tr^ke^'^ jedra. Dejstvo jc, da mozirska i^novna Sola Se nima pogojev za uvedbo devet letnega Šolanja. Za njihovo /-agotovilevje potrebna zajetna naložba, za katero jc ustrezen dekv ministrstvo za šolstvo že pcv trdilo, za delež občine pa jc proračunska vreča premajhna, zato je samoprispevek nujen. Celotna naložba v d(^grat.li1ev potrebnih prostorov, obniwt> sedanje Sole in i/gradnjo sporlne (ivorane,wla namreč sploh nima telovadnice, jc ocenjena na 830 milijonov tolarjev. Poleg lega želijo s sretlslvl samoprispevka urediti nemogoče razmerevsamemsredišču kraja, za kar bi namenili 1.^0 milijonov tolarjev, Nh Šoli takoj pi>trebujejodve novi učilnici, ki ju bodo pričeli gradili žc naslednji mesec» obni>vo in gradnjk In kraja, dogradili pa naj bi jo lela 2i)i)6. »Prepričan sem, da lx)Uo krajani izglasiwali podporo sam(>prispev-ku, saj vendarle gre za dve veliki pridobitvi za celotni kraj s okolico. S samoprispevkom bomo Marko Purnat oba projekta UTVSničili najkasneje v treh letih, s tem pa bi bilo Mozirje hiîgateji^e za dve izjemni pridobitvi. kisi jih kr.'ïjevnask'upnostin som kraj Mozirje ludi /iislužila.« pravi îTjpan občine Mozirje Ivc) Suhover^iiik. In če se krajam ne hi izrekli za sanufpnsi)ei'(4c? Ivo SuhovcrŠnik: »Projekti v zvezi s Solo lH>do seveda j^li naprej. {)l)člna je ustanoviteljica šole In je lorej dolžna zagotovili prostorske in ostale pogoje. Seveda pa bo zmanjkak> sredstev zii uresničitev drugih razvojnih nalog, naložbe v krajevnih skupnostih Mozirje in Rečica bi se upočasnile, ureditev Irskega jedra pa bi morala gotovo pi>}akatis«>i, sedem lei, kar bi pomenilo nep(.»pravljivoj5kodo- Prav vjiio moramo krajani v nedeljo izraziti pripravljenost, da /Ji hitrejši razvoj in lep^i jutri predvsem naših oiA>k tudi sami prispevamo svoj delček.« «Na osnovni Soli Mozirje nikakor nimamo normalnih pi^gi^jcv za delo. SoIo moramo nujno raz-ŠirIti najprej z učilnicama za prvi razred dcvetletkc. Vnasprt>lncm primeru Ix^mo morali jeseni pt^ncw-no uvesti pouk v dveh izmenah. Učilnic za pel generacij na razredni stopnji namreč nimamo. V drugem delu naložbe bomo pridobili slnikovne učilnice, kabinete in knjižnico, v tretjem pa športno dvorana, saj imamo seilaj v telo-vadnia> preurejen kar večnamenski prostor. Torej jc samoprispevek plj Ustreznih prostoren's síidobnimí učnimi pripomočki. projekt je lorej namenjen zlasti našim otrokom. .Samtv prispevek je zelo jK^memben predvsem zalo, ker bi*) občini v naspn''-tnem primeru zmanjkalo denarja za razvoj na drugih področjih.« pravi ravnatelj osncwne î>oie Mo-zirjc Anion Vunek, Mozirski trgje bii neki^č zek) pomemben in zelo zanimiv za domačine In vse, ki so se asiavljali v kraju. Danes je .seveda povsem drugače. >»Trgse nI razvijaj in razmere v njem so žc nevzxjríne. Ker njegova ureditev ne ustreza zahtevam današnjega časa, je ziičel dobesedno Izumirati, brez ukre-JXW pa se bo slanje Se poslabšalo, Še posebej pt) izgradnji trgovskega srediSča in upravne siavbc pred vstopom v kraj. O nemogočem stanju v promelu sploh ni ireba razpredali. Zalo želimo uredili promet v eni smeri, zagotoviti manj.ša parkirišča in zagotoviti prostor za pešce, da bo nekoć znamenito iri^ko jedro spel privlačno za sprehajalce, otroke, lu-rlste» kar pomeni klopi, zelenice, vodnjak, načrtujemo pa tudi kapelico In lipo, ki sla bili nekoč simbc^l Irga. .Seveda želimoožjvi-ti ludi gostinsko in trgovsko ponudbo, kraju lorej dati nov življenjski utrip» brez samoprispevka pa vsega tega gotwo Se dt^lgo ne bo,« pravi Marko Purnal, ki vodi odbor za ureditev iŘkega jedra. mJp Za denar moraš inrietj^ber^^H GALILEO Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih: +160,63 % (v SIT) 1.000.000 SIT (1.6. 2001) > 2.606.300 SIT (1.6. 2004) ^ffoso 12061 zaupanje ima Ime * vzajemni skladi KD wi«w.h0-qreup.sl KO btvMtTMfil^ C«(«*|Uetfti 2d6, UM tJuU|iu, y^nl)» pM^ vujm« UUte Ctfw (urnTHttt*^}, »utk» (Mttlldl k> Kfi bM («trmnOkl). »rotp«ctl PmMaVi v£«j»nTFiihil;i«đ9v v upr»ri>injiii HD inmtiitnUtemM dMavnIm Í»MmBmM{nouvoV»MiM*}u mtM, «piiriin mi»tlhrnpr1«i»it9e9o4MAti WTffisKjQ prutom Ifltv*. vpisAi AMta lA B04MMN Mftnary se oOj««1)«iM ai ipiiviUv iinAon Kj«r m v «Mtrviskl oeiikj tislop» tuf peMtne V MBie psoiOo t«r vMjMnrA iiiM«v O. m» Rn«pi*U l**^ htđ M br»ifMr«9» n«0M ietn»^tvrpoliftrtvqa pare£i(á. flMiVnnlpr»r«kAtf»)W»)niu lAgetevtle a tohnt v prUiednesU S'bafil* «rvdnostl lofk* pMsnnttt^ tUaflt j* «4flMn cotfww" M ftin|a na bgu vrMietMh paMi**- VntfMit loUa lahka raitvaB M«a, Mto «0 pitto&ifl óeou liMo ^ il^ nll)! M v nt«ú6iU, Ttii»ei »e4«ail to dntvn« M>avijani « UtrMh oth. OntvnlK, finança Ia v*e*r. vuem »»«vraja snaia u peuM vtajamAé wiM Mliw Mv&aiite 3«,U0eMMl vtaj^nnl dud Bend p» i H, x»ieMr»affr»}iMnjU u v»twoprevfi3iQ, 1P FONDPOLiCA Varčevanje v posebnih vzajemnih sMadIh GeillH, Aatthe In KO Bone lahko dopolnit« z ilvl|enj5ktm zavarovanjem, har vam omogoča Pond polica. Za dodatne Infonnacije se obrnite na wwwjiovenlea.sl ali 080 30 30. V soboto na Dobrovi]e Tonio \)\vi\ U^dnoiii dni so v Nazarjali žareli priiXHtilvo ol) 12. juniju, piazniku to ki^ajcviuî skupnosti - Sklenili jili hock) v soboto Na jirdznlCni dan se bt^do c«.^ In s kolesi podali na vsakoletni po-iuxJ do sv. Urbanu na Dobnwljah, med vTaCanjem v doHnt^ pu sc btv do tudi le los us lavi li na Vrluwni-kwi ik>maCiji na drxižabncm sreC-anju z razvedrilnim sporedom. Uspehov In težav luUt lej kra-jcvniskupm^ii nc manjka, ktu nobeni drugI. »Rad bi povedal, da se delo na^e krajevne skupnosti pač vcćkral podvaja z del<'»m nazorske občine. Marsikdo zaradi tega misli, da sploli ne obstajamo, vendar to ni res. res pa je, da smo največkrat vezani na proračunski denar, zalo se večkrat odločamo za akcije in dela, kjer rabimo manj denarja, pa zato več prostovoljnega dela, Ob latónih prilikah vslo-pi krajevna skupnost s pomočjo člancjv naSih j^ievllnih druSiev, brez kal cri h krajevna skupnost pač ne more deliwaii v pravi meri,« pt>udarja njen predsednik Matej Pvčovnik. Na ta način so, meUmialim. uredili samostanski grič in eno od poli nanj, ki se «pokriva« z gozdarsko učno poljo v sklopu tamkajšnjega muzeja gozdarstva in lesarstva, na katerega so Se poselx^j ponosni. Matej Perčovnik: -Ob na^ih prizadevanjih posebej voseii, da našim pobudam rada prisluhne nazarska občina, kar v enaki meri velja tudi za Javno podjetje Dom. S skupnimi močmi Matej Pečovriik: »Velikokrat pomaga tudi dobra volja^' v lem času obnavljamo del pros-loaw v našem domu kulture, prav tako pa galerijo, ki jo bomo s preureditvijo namenili različnim zvrstem, v ospredju s kulturnimi seveda.« Sicer so v Nazarjah jx^nosnl na ra7vcjaní^d^uílveno dejavnost, ki se je z lcpt> športno dvorano še razmahnila. Med najzahtevnejk' sedanje in bodoče naloge golovo sodi ureditev središča Nazarij. »Tega preko noči ne moremo storili, saj jc najprej na vrsil ilolgotrajna papirna vojna, jc pa res, da sopoircbnl akti f.c v izdelavi, Naz^árje pravega Irga nima in ga ne bo imelo, želimo pa si. da bi uredili neko zaključeno celoio. Vsekakor i^x'limo izkoristiti razpoložljiv prf^tor za dejavnasii, ki za prebivalcc ne Ikv do moiečc. Prav lako pa je res. da moramo čim prej zagotovil: zemljišča za slanovanjsko gradnjo, ki jih ljudem Žal v tem trenutku §e nc moremo p<^nudiii,« ^ dodaja Matej Pečovnik. SIccr je junij res mesec Nazarij. Praznovanju bo med drugim sledila narod(^pisna prireditev »h riKla v rtxJ.A kije delno tudi izbirna za »zlato Harmoniko« v Lju-bečni, konec meseca pa bodo kar dva dni slavili tamkajšnji gasilci. Praznovali bodo 8(1 - lelnico, ki jo bodo lokrat še poíwbej posvetili krajanom, veselili pa se bodo tudi novega sodobnega vo/Jla. ■ Jp Ko se vrtec na ogled postavi V iiiai^sikaloroin \rieu so ubadajo z \prasanjonj, kako napoiiiili oddelke za j(^S(Mi - V Šošlanju kar dobro kaže Milena Krstič • Ptaninc ŠojllanJ, 2. junija - Skozi vse leto so otroci Vrtca Šoštanj Izvajali projeki z naslovom Življenje v mojem kraju nekoč in danes, Pletli so košare, spoznavali čebelarsivo, vodo, trgovino, gasilce, planince, kruh ... Ob koncu projekta - in ludi Šolskega leta • 80 piejsnj(î sredo v prepolni dvorani ŠoŠtanjskega kulturnega doma pokazali, kaj vse so spoznali In kaj vse so se naučili. V avli pa so imeli obiskovalci možnost lo videli ludl na priložnostni ra/.stavl. /'.arcll so vsi: otroci, vzgojiteljice, slarsl in ravnateljica Vesna ŽvrjHv. Ta se zdaj, ko sc bo od vrtca poslovilo 85 otrok, ubada z novimi vprašanji: kako napolniti oddelke. da jeseni ne bi bilo treba krnili programa. Zaenkrat dobro kaže. Na novo so že vpisali 80 otrok- Iz izkušenj pa vedo, da starši otro- ke v vrtec vplsu)ejo ludl v poletnih mesecih. Vesna Žerjav: »Zaenkrat dotyro kaže.« Nastop pred polno dvorano brez treme 10. junija 2004 if^HlAS Končalo se \e 43. Linhartovo srečanje OdliCIH» })!'ar(la di^arnskí^ga ()(ls(^ka Prosvelnosa društva Slandrež in Mož l)ro/ obi aza lVal[rcČ-anju, ki sra ga organizirala Javni sklad Republike Slctvcnijc za kulturne dejavniku in Zavod za kulturo šijslanj med 3. in 5. junijem, jcvsoboio pitdci. Št^tanj in Ciabcrkc, ki sia gosûla najboljžc amaicrskc gicJaliSčnikc Ijubiicljskili In mladinskih adrov sta sc izkazala za izvrstnega gostitelja. To iLStcm. ki> sveCana otvoritev v četrtek ni ol>etaia veliko -dcdalcev jc bilo malo - je bilo v nadaljevanju povsem drugače, Na b^ncu bili xutowíljní vsi. Tisti, ki fo st'idekwai). lisii.kj so gledali, ti- sti, ki so ix-enjevali, ilsti. k: so organizirali .M Za najbolji'» na ljubiteljskem (^dnJ je bila izbrana predstava dramskega odseka Prosvetnega društva Slandre?, Aida Nicolaia Stara gar-da,vre2jji lane/ik Starine. Jo» Voz-nj.predsednik stroktwnežirije (v njej sta bila Še MIId.š bitinovíé in AI(J/ Usenik) je o njej rekel: »Je predstava, ki je v celoti segla srce in nas raTveselila. Ne zato. ker smo mnogi Te stari, ampak zato, ker igrale! s prisint>. človeSko pretrei)-Ijivti igai p(.>v7rt>Cili, da smc^ vsi po vrsti za5eli premišljevati o življenju in o tem, kam nas pelje in kje ga bomo konrana Petroviča. Skupina si je» je zaslužila za irav vatrvnost in moc mlađeg gledalíS&. Jože Vozny je bil med najbolj zaposlenimi, neprestano v gibanju med šoí>tanjem in Gaberka-mi. med kulturnim in gasilskim domom. PodCrtai. pohvalil in na-glasil je še nekaj dejstev tokratnega sreCanja: uspeSno iskanje lastnega izraza, ki so ga naSli pri skupini Teater Cizamo. KUD Franc Kcktar iz Trzina v predstavi Knfe CU ropa in: »Z velikim veseljem sm(î pohvalili ludi vrni- REIKLI sa ... Kajetan Čop. sclcklor linharto-ve{>H srvomj» (ljubiteljski 4Klrij in direktor za><»d:) za kulturo: »Zelowm yiíd(woljen. Pravzaprav srcCcn. Srečanje je uspeb, predstave so bile ljudem vSec -seveda ne vse - veČina pa. Ib je mkjlcpše. kar lahko selektor sliši. Zavt>Ju za kulturo je aspelo nekaj. kar díxslcj ni ni nikomur in mu najl>ržv Sbveniji tudi ni- koli več ne bo. D n^avno srečanje smo pripravili v gasilski garaži, ki .smo jo tako dobro zakamuflira-li, da so vsi mislili, da gre za gle-dali^e. Uspela nam je velika sivar. î5ože Vozny, žirya: »Gaberke so neverjetne! Odkar sem bil tu vem. da obstajajo (udi lažna me- sta, mesta, ki se delajo in pretvarjajo, da so mesta, pa v resnici ni-Si), V njiliso ljudje cïsamljeni. gledajo televizijo. berejo časopise in rešujejo križ;tnke. V gledališče jih pa ni. V Craberkah pa je življenje! Ljudje dihajo zgasllei in z gledališčem. Uspelo jim je ustvarit) iluzijo pravega gleda* MČa. v njem pa ustvarili pristno gledališko razpokižcnje. Lahko rečem samo: br«wo.« tov Jožeta Robide, igralca Gle-dali.^ča pod kozolcem izSmart-nega ob Pakl. ki se je kot žlaht- ni komedijant slovenskega gledališkega amaterizma vrnil po petnajstih letih in dal barvo pred- ZaklJuČek srečanja stavi Nicole Manzarija Mrtvi ne plačujejcj davkiw.« 36 avtorjev novih Hotenj Po dveh lelili io S|)<1 izšel lilei^arni alitiaiiah Šaleške doline I lolonja - Pr(^dsiavili so ga iia ()lvoj1l\ I 3.1 lorbersieinsko-l.ila sjí^rania slovenskih književnikov Vdenje - Uredniško krmilo petnajste zaporedne številke I lotenj je (prav tako literat) Ivo Stropnik. ki nam je uvodoma o njih povedal: "iloienja izhajajo, ko se najdejo sredstva in ko se nako* piči dovolj kvalitetnih avtorjev. Letos smo jih želeli izdati ob 3. Herbersleinsko - Literinem srečanju slovenskih književnikov. In uspelo nam je. Letos jc namreč 2.S letnica .Šaleškega literarnega kn)ga. Hotenja pa so začela izhajati nekoliko kasneje, leta 1981. Putem m i/iiajali še Fragmenti in avtorska I Jotenja, vso pri takratni zvezi kulluroih društev Šaleivke doline.^' Tokrat so Hotenja obsežna- Imajo 276strani. v njih pasessvojimi liieramimi snovanji predstavlja 36 avtorjev. "Večina jih živi v Šaleški dolini, nekaj gostujočih prihaja iz Šentjurja In literarnega društva Celje. Nekateri sodelujiiči avtorji novih lUucnj so že zjtani. z nami so v*e od prve številke. Vciikc^ pa je novi h, predvsem izvrši Gimnazijcev. Tam je vedno gnezdo, od koder prihajajo mladi literati, to pa je za njih lepa priložnost, saj jc loedina literarna revija, ki jo v tem prt^storu prcmt>remi'>.'' Zanimivo jc. daje tokrat proze več kot ptwzije. "To je nekaj neverjetnega. Ponavadi moraš izločati poezijo in iskati prozo, tokrat ni bib tako. Imamo srcčo, da sta dva doi)ra literama avtorja tudi likovnika, 'lo sla Stojan Špegel in Andrej Krevzel. Stojan je ludi avtor slike na naslovnici," doda Siropnik. I lolenja .so vedno na poseben način spravljali med ljudi, s predstavitvami in literanimi večeri, tu- di letos bo tako. Po predstavitvi na književniškem festivalu bodo pripravili tudi predstavitve v Šoštanju in Šmarincm ob Paki. Morda je ključ velikega odziova avtorjev na razpis /a pošiljanje člankov za tokratna Hotenja tudi v lem, da je v društvu ponovno zaživelo ludi druženje literatov. Vsaj enkrat na me.sec se dobivajo v Vili Široko, kjer pripravljajo tudi predstavitve svojega ustvarjanja. . ŠaleSko literano dništvo je lan i dobilo novo vodstvo - predsednica je Milojka Komprej, ki tudi sama veliko ustvarja, Tudi tokrat pa Hotenja iz-Šla ob pomoči sponzorjev, donatorjev in Zveze kiilturnih društev Šaleške doline ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Izpostava Velenje. ■ bš Poslovni sistem www.forl.si aprilia uannjii î;nsmTi iM JSsniiSâÎlùD'^'fXSÎJSiJJM ^Hdmmíj^m Koncert, Id je dvignil adrenalin Velenje - Zagotovo .so poznavalci zborovskega pelja v pelek zvečer, na koncertu ob 5. obletnici delovanja Šaleškega akademskega pevskega zbora, pričakovali odličen glasbeni dogodek. v povsem polni veliki dvorani glasbene šole ga ob k<'>n-cu zagotovo ni bilo. ki bi lahko zatrdil drugače. Se po odpetih dodatkih je navdušeno občinstvo stoje ploskalo in želelo Koncert je bil razdeljen v dva zaokrožena dela. V prvem so pevci in pevke pod vodstvom ene najboljših zborovodkinj pri nas (in tudi širše) prof. Danice Pirečnik predstavil sedem skladb. Višek večera je bila krstna izvedba skladne PSALM 147, delo člana zbora Mateja .lt»v-niška. Igra z lučmi in temo, dodatek gongov in velikega bas bobna, malce teatra, so vrhunsko končali prvi del nastopa. Drugega so začeli s ciklusom Iw-lokrajnskih ljudskih napevov, ki so mu prilagodili tudi obleke in sccnski nastop- Sledilo je nekaj odličnih ljudskih v novih "preoblekah", vrhunce pa je bil kratek glasbeni izlet po svetu, ki so ga zaokrožili z vrhunsko izvedbo avstralske skladbe Past Life Melodies, v kateri so samo zgla-sovi oblikovali pridih aborigin-skeg«i inšiurmenta didžiridu.lb zagotovo lahko uspe le vrhunskim zborom, karAPZjel In treba je priznati, da je bila tudi izbira voditelja večera odlična. Dramski igralec Marko Mnndič je sam dolga leta pel pri Danici Pirečnik. potrudil pa se je, da je bilo povezovanje drugačno, nič klasično, skratka zanimivo. Vmes so pevcem uradno podelili tudi Gallusove značke za dolgoletno petje; 13 pevcev je prejelo bronasto priznanje, trije pa srebrnega- za IS-letnozborov-.sko udejstvovanje. Ib so Samo Frankovič. Maja Navodnik Pře-ložnik in Matjaž Šalej. ■ bš Utrinek s koncerta, ki je navdušit polno dvorano velenjske gtasbene šole. KULTURA Projektno učenje PUM predstavlja gradove V slovoîijsmski PUM \ kljur(^iii ludi mladi iz Velenja - Od lorka zanimiva razstava o slovenskih i>rad()\ili v Koroškem |K)krajiiiskem muzeju Slovenj (iradec - PUM je nclor-maina cblika izobraževanj d, zasnovana po zgledu Janskc produkcijske Soie na Andragoškom ccnlru RS v Ljiibijajii. Program financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in špori 1er RcpuNiSki zavod za zaposkwanjc. Pum omtv goia mladim v okviru danih ii-nanCnih In drugih zmožnosll. da vcčinii dejavnosti temelji na njihovih laslnlh pobudah in ?eljah. DHmijHHii Kotnik, vodja slovenj-graskci»« PUM-a, enega od osmih v državi, k icmu dodaja: »Bili gumovcc pomeni obiskovati pRigram PUM pel delovnih dni na teden. Od ponedeljka do peika poteka delo na projektih in učenju, pel ki pa so namenjeni inleresnim dejavnostim. Projektno učenje poieka vse leto razen avgusla» ko so pí^řitniec, v mcsecu juliju je poudarek na individualnih ucnih projektih, sU cer pa so mladi vklju^íeni vpoi^it-nlške akiivno.sii. Pumovec postane.^ prostovoljno ali pa te k temu napoti Zavod za zaposlovanje, in odgovornost vsakega posameznika je, da je vsak dan prisoten.« V.<.| udelcžcnci. tako prostovoljci kol listi, ki jih v PUM napoti zavod, morajo upoštevati določena pravila: pravoCasno prihajanje, sodelovanje pri projektih, odprtost za drugaCnost oziroma sprejemanje drugacc mislecih vrstnikov. »Edina razlika med listimi, ki k nam pridejo sami. in tistimis ki jih napoti zavod, je v tem, da so slednji godbcno vezani eno leto. Po tem ćasu lahko, tako kol tudi vsi asiali. odidejo ali ostanejo,« do- daja Komikova. Poudarek pri delu v PUM-u je na naCinu razmišljanja. Vskupi-nc se namreC vključujejo težje za-posljivi mladi, vcíini^ma stari mod 15 in 25 let, ki spadajo v eno na SUwenskcm. Vseslovenski zj-to, ker v njem sodeluje vseh osem enot PUM po Sloveniji. Projekt je potekal tako, da je vsaka enota nasvojem področju fotografirala obstojeCe gradove in nasta- od sledečih kategorij: z nedokončano osnovno, pi^klicno. stro-kcwno ali splošno srednjo šolo. brezsiaiusa dijaka, si uden la oziroma iskalca zapt>slilve, brezpo-selni.prijavljenl na zavodu ali listi. ki so bili zaposleni, pa iz določenih razlogov nl.soveí. Udeleženci imajo pomoć pri učenju, razvijanju holjSih učnih navad. pi^moO pri vpisnih postopkih. Iskanju zaposlitve... Pomembno je, da mlad) sprejmejo bolj konstruktivne življenjske navade ... Trenutno poieka vseslovenski PUM projekt -raz.slava Gradov la je potujoča razstava. VKori^^kem pokrajinskem muzeju v Skwenj (îradeu bo razstava na c^gledíÁ; danes in jutri. »Na razstavi srni^ poleg tbtckgrafij gradciv predstavili dtsedanjc delo vseh estih gineracij PUM Slovenj (îra-dec ter leUï>nje zaključne payek-\c: fologral'ije gradov, ki so bile plod skupnega dela pumovcev in priznanega fotografa Toma Jese-ničnlka. časopis PUMPA,skrilo kamero, ki smo jo posneli sami. pri montaži pa nam je p(^magal Rïjan Tixiorovič Iz p(Xljetja Studio K2.« ■ bš Marina Golja med evropsldmi talenti Mlada velenjska lolkalislka se pripravlja na s[)rejemne izpile iia zai>rel)ski glasbeni akadeiinji - Slovenijo je zaslopala na Kvn)\ iziji v ŠvirI - Posnetek koncoria bodo zavriell danes oh 20 uri na TV SLO 2 Bojana Špegel Velťnjf - Marino Golja pravzaprav vsi ljubitelj) klasične glasbe v §ale5ki dolini zagotovo iti poznajo. saj redko vidimo dekle, ki igra tolkala, Marina pa jih igra v kar nekaj glasbenih sestavih, ve-llki>krut pa nastopa tudi s kolegi iz otidelka lolkal velenjske glasbene isole. Tolkal je veliko. Marini so bila vSeč ře v rosni mladosti, fisto zares jih je začela igrali, ko si po končani ni^ji glasbeni Mi iz klavirja i>e ni želela končali izobraževanja v glasbeni šoli. Takrat je že bila gimnazijka. Gimnazijo je sicer končala */c lansko leto. prav v teh dneh pa vzporedno končuje še srednjo glasbeno ScUo. Torej je v petih letih opravila vse obveznosti nižje in srednje stopnje izc'ibraževanja na oddelku tolkal. Že v kratkem, čez slab mesec, jočakajosprejemni izpili na /ki glasbeni akademiji. Marino smo povabili na kratek kJepet,saj sejepravkarvrnilas tekmovanja mladih glasbenikov v Švici. "To je bilo 12. Evrovizij-sko lekmovanjc mladih glasbenikov. ki se dogaja vsaki dve leti. vsakič v drugem mestu in državi. Letos je pinekalo v .vcnijo. Bilo je res super, nivo glasbenih nastopov je bil izredno visok. Koncert bodo danes ob 2n, uri predvajali na drugem programu slovenske televizije. Lahko rečem, da je bilo tekmovanje posebno Marina Gofja Je kot edina siovenska glasbenica nastopUa na Evroviziji mladih glasbenikov v Svfc/. Že Ama/u do toikaia tu* di študirala ... tudi zato, ker med nami ni bilo liste prave tekmovalnosti, zelo veliko smo se p(^govar]ali in družili. Na koncertu sem zaigrala iri skladbe: eno na marimbi In dve na vibrafonu.'* 'Iblkala seveda niso Ic bobni, kot si marsikdo predstavlja. V nizu Inšturmentov pa ima tudi Marina svojega najljubšega:"Rada igram čisto vsa tolkala, najraje pa imam marimbo. Zelo rada vadim, to me res osrečuje, pa čeprav mi v/ame precej časa. Sploh, ker teh inšturmentov nimam doma, saj so zelo dragi. Vadim torej vglas-l>eniá>li. Kosem začela l^atI tol- kala, sem mislila, da Ix» IxHj tako, 7-a hec- Kmalu pa sem spoznala, da si to želim početi celo življenje. Na zagrebški akademiji bi rada nadaljevala Studij uidi zalo» ker je zelo priznana in se močno povezuje s tujino. Želim si namreč narediti solo kariero, poučevala pa bi tudi mlade talente ali pa igrala v orkestru. To je zelo fajn, zato že sedaj igram v gc^dbl na pihala, mladinskem orkestru, občasno pa sodelujem tudi z orkestrom slove nskc%x'»jske,*' nam je Se zaupala simpatična Marina. Tema, luč in pesem '\Y\ stvari, tesno povezanem z Rudarskim oklelom, so dal(> iiaslov novemu OD-ju - Oh 25 letnici \ sobolo ob 20. uri jubilejni koneeil- Vstop v Dom kulture tudi tokrat pn)st Bojana Špegei Vvlvn,|v • Slovenci smo narod, ki si ga brez petja in glasbe sploh ne znamo zamislili. Pesem je od nekdaj blizu ludi Šalečanom. na velenjskem Premogovniku pase lahko pt^hvalijti. da imajo Že celih 25 let "svoj" Rudarski oktet, 'l ik pred jubilejnim kTiik. ki je oktelvixJil prvih Šesl let dekivanja. 14 let je oktet vodil Ciril \'cr* lijčnik. sedaj pa delamo pc^d vxxlstvom priznane zborovodkinje prof. D^nicc řečník, v 25 lelih seje v oktetu zamenjalo 31 pevec, kar ni tako malo. Najboljša sc^ bila tista obtlobja. ko smo se pevci menjali na 10 let. Ko je prišel i)rof. Ciril Ver-tačnik. so bile menjave zelo redke. Pevci so od nas ponavadi oilhajali zaradi starosti, ix>lezni- Danainji sestavs prvim nima skoraj nič sk^ipnega. Od začetka sem v njem jaz, drugi po stažu pa je že Franc. Leta 1979 sem zbral skupino pevcev, ki se je že prvo ali pa drugo leto prcecj spremenila, /ase moram reči, da sem vesel, da sem vsa leta del okteta, saj sem tudi zato duhovno bogatejši,'* nam pove Oto. Fninc Žcrdoner je gla.sbenikz dušo in srcem. saj ni le pevec in harmonikar, ampak tudi avtor nemalo .skladb. Fanije iz okteta so ga seveda poznali že preden se jim je pridružil. Se danes, ko «i tudi zasebno z^lo tk^bri prijatelji, pa ravli prepevajo nje-g5wc pesmi In prisluhnejo njegovi harmoniki. Danes Rudarski oktet sestavljajo: Slojnn Pnnčur. Boi^IJan Oštir (prvi tenor), Olo Gradišnik, Maks Ci k, Samo Tninko- vič (drugi Ivni^r), M»rko Mti7», Simon Kline (bariton), hraneŽerdoncr, Domen Trankovič (Itsis). ProniisljiMio scslavljcna /^OSCCIlk» Nova zgcx^enka rudarskega okteta je že na pc^lical] ^asbenlh trgcwln. .íe i.lruga v zg(xlovlni, pred tem pa je izšla tudi kaseta. na kateri je sodelovalo več oktetov. CD smo snemali po obdobjih, kar tri leta. Pri njeni Še ni sc)deli>val Murko Mcža. ki se je sicer programsko povsem vživel voktel.slapasíídekwala bivše člana I'nm-ci Vovk In Rado Greijorc. R^magali so nam tudi soli&li, naj omenim fbmaža Kovitčiča " dodii Franci Zerdoner. Na CD-ju z naslovom "Tema. luč, pesem** je 21 skladb. "Izbirali smo jih premišljeno. Začeli smo s čitalniškim obdobjem, sledi renesansa, črnska duhovna glasba, prirejena, umetna slovenska pesem in slovenska Ijudskii pesem. Prva skladba. Rudarski slan In zailnja z naskiv<'>m Pel nas je bilo. so pesmi iz rudarskega življenja." Veliko nastopajo, še izvemo, imajo tudi po 46 nasiopw na leto. Redno se udeležujejo pevskiii revij, srečanj in iekmt>-vanj- "Vsaj v zadnjem ča.su smo zelo za-diwoljni. čeprav priznamo, da nam čislo vsak nastf^ ne uspe. Je pa to še vcČja motivacija za priprave za naprej. Lani smo Rudarski oktet je zeio pomlajen, fantje pa se razumejo med sabo in s se' danjo iborovodkinjo prof. Danico Pirećnik več kot odlično. Kar se pozna tudi pri kvaliteti njihove glasbe... c^vojlli zJati znak na državnem nivoju, ki smoga bili zelo veseli ."Jeseni, IZ oktobra letos. K)do odpcMtïvali na gostovanje v Kanado. ki sc ga žc zelo veselijo, po vrnitvi pa imajo namen naštudirati niz novih skladb. Prav posebno poglavje, ki močno vpliva na kvaliteto okieta. je druženje. Z družinami se pi>gosto skupaj odpravijo v jiril-w in na izlete, tudi krajše počilnicc, kar daje sestavu novo energijo. Franc Žerdoner. ki zelo slabo vidi, bi zagoUwcí nikoli nestal na vrhu 'Inglava. če nc bi bil član okteta- Pri tem življenjskem podvigu so mu pomagali prav vsi. ".Sedanji sestav je tisti, ki sem si ga želeli^ lel.Tako po kakovasti kot dru-gitče. in drugače je prav to druženje nas in naÇih družin, zota^ki vred. Včasih pravim pevcem v oktetu, ali si laliko predstav- ljate, da hodimosamo na vaje In nastope? .laz si nezjiam več. druženje nas plemeniti." je prepričan Olo. Ob koncu pc^giwora spregovorimo še o sobotnem koncertu. ''Koncepije pi'wtav-Ijen malo neobičajno. Nobenih ^to\' ne bomo imeli, na odru pa se bodo pojavili vsi pevci okteta v 25 letni zgodovini. To bo lep večer, saj se bomo srečali ludi s prijatelji, ki nas spremljajo vsa leta obstoja. Ker smo preko .srečanja oktetov na prireditvi c>kte I i rudarjem, ki smo jo organizirali dolgo vrsto let, navezali ludi ogromno vezi. ki držijt) Še danes, pridejo tudi člani oktetov iz Ljutomera in Domžal," nam je še povedal Oto Gradišnik. Večina pesmi, ki jih bodo predstavili, je ludi na novi zgoščenki. 10. junija 2004 «fl^CiiSj R/í\DOJQK[] IDO i/JlS^POsDGl Glasbene novičke Suzana Kok ima radio v Icrvi Suzana Kok jc tlolgoicini zasćiini znak Radia Velenje. Ko sem jo vprašala, ćc se še spi^mni, kdaj jc zaiela, jc najprej rekla: »Pojma nimam, hodila sem v drugi ieinik srednje šole.-« In ce naredimo hiler Izračun, jc lo pred približno j 7- leii. Že iakoj jojc radio kol medij zasvojil • kar je pogost pojav pri radijcih - in zvesla mu je še danes, čeprav je sedaj njeno življenje čisto drugačno. Prva Ida je dclalazelo pogosto in velik(\ Spominja se, da se je na vsako oddajo skrbno pripravljala, izrezovala zanimivasli iz Časoplsc^v in jih iskala povsod, kjer jc lahko. »Danes je vciiko lažje, brez iniemciíí si ne znam veČ pred-siavljati življenja. Tudi pri radijskem delu jc zelo velik pomočnik, informacije so hilre, večinoma preverjene,« pravi. Zanimivo, pove mi, da nima več rada kontaktov spo&luSalci, tistih, kar tako, v.stilu: »Kakosi, kaj delaž. kaj bi rad poslušal ...« Pa čeprav je bila znana kol odlična pri lovrsinih oddajah. »Raje povem kaj takega, kar se mi zdi zanimivo za vse, iščem hilre infonnacije. Tudi koncepti radijskih programov se močno spreminjajo. Poslušalci danes hočejo več in drugače, veliko pa jim še vedno pomeni glasba.« Suzani veliko časa vzame služba in družina. Zato na radiu dela ob torkih popoldne, saj je ob koncih ledna rada doma. Ja, ludi kuhali, likati in pospravljali mora. Rada je s svojo 8-Icino Hano in rada je doma v TopolSici, kjer z svojim AleÂ:m živi žc nekaj lel, veliko bolj povezani so z naravo kol prej v Velenju. Šc vedno rada vodi kulturne priredilve in (îtvo-rilve v svojem podjetju. Zna pa ludi že reči ne, če ji kaj ni vseč. In Še vedno rada vsem nam voSči novo lelo točno ob polnoči. Na silvestrovanjih na Titovem irgu. Se malo pa bo spel ire-ba. A še prej se bo Suzana spc^ila. V avgustu, obJadranu, vmali ribiški v^isici. V liSini in miru. Sedaj ju žc zna cenili. ■ bš Posnetek z zadnjega sitvestrovanja, foto: vos na kratko tíincK aiKiiR Velenjski rapcr se jc uspešno prelevil tudi v radijskega modcralorja. Vsako sredo ob IB.OO uri ga lahko slišilc v oddaji 6 Pakcl na Radiu Velenje, v kateri gosli znane obreze iz sveta glasbe, Sporla in podobno. It.lt.T. Zapeljiva dcklcla iz skupine B.B.T so po prvem singlu 5 minul mi daj, ki jc pospremil izid njihovega dcbiiantskega albuma, objavila že novo skladbo. Njen naslov: Priznaj mi. R(H;K oixMj'ic Na^ najbolj znani in največji fesiival na prostem bo ludileia^potekalna Jasina Otočcu od 9. do II. julija. Tokrai v programu ni piweb-no zvenečih lujih imen, so pa zato domača zveneča. K/\RIVli:!\ SIWVÁ] Po kar precejšnjem premoru se je z ntwo pesmijo oglasila ludi osmoijcnka lanske evrovizije Karmen Stavce. Skladbo Na sončni strani, ji je pomagal naredili nekdanji partner Martin Šiibernik. nil* nor kiiiim Tak je naslov domače rap-erske kompilacije, na kateri je zbranih osemnajst različnih slovenskih mojstrov hip hopa. Kar dvanajst od njih se jih bo danes zvečer predstavilo na hip hop prazniku v ljubljanskih Križankah. Jciiiiiier treliiť pred mali ra rja_ Tabu pripravliajo album Ameriška zvezdnica Jennifer Lopez se je v sobolo poročila z latino pevcem Marcom Anlho-nyjcm. Za 33-lelno Lopez ovo je to že iretji usodni da. Prvič seje poročila z nekim naiakar-jem leia 1997. leta 2001 pa se jc za večno zaobljubila plcsal-cu CrisuJuddu. Zakon s prvim soprogom je zdržal dobro leto, z Juddom pa vsega devet mesecev. Lalino pevcc Marc Ani-hony je Še povsem sveže pečeni ločenec iz zakona z nekdanjo miss Universe Dayanaro Ibr-res. Ločitvene papirje sla podpisala komaj prejšnji teden na Dominikanski republiki. Skupina Tabu je z dvema uspešnima albumoma, prejcii-mi nagradami in Številnimi nastopi dosegla že skorajda vse. Njihov zadnji album Male nore ideje je dosegel plalina.sio naklado, s skladbo Divje pa so osvojil tudi prestižno glasbeno nagrado Slovenskega radijskega festivala, v katerega je letos vključenih kar 53 radijskih postaj, vključno z vsemi nacionalnimi programi. Skupina Tabu je v preteklih mesecih trdega dela posnela kopico novih skladb, ki so v zaključni fazi in ki jih bo moč sliSati na njihovem novem albumu. Album bo na prodajnih policah od 15. avgusta dalje, zaznamoval pa ga bo naslovni singl Greh, ki se bo že v kratkem začel vrleti na radijskih postajah. Scve Išfc pravico Medlem, ko jc le še malo ljudi, ki si na lak ali drugačen način ni ogledalo Scvcrininih posieljnih akcij, ki so minuli teden zakrožilc po svetovnem spletu, jc dogodek zdaj poprijel drugačne dimenzije. Stvari so v roke vzeli odvetniki, pojavile so se prve ovadbe, predvsem Severina in v.si prizadeli pa se nadejajo, da bo krivec za lo, da se jc posnetek iz njene zasebne zbirke znašel v javnosti, kmalu odkril in ustrezno kaznovan. V nemilasli naj bi bili predvsem lastniki in uredniki hrva^cega spletnega portala 1 n-dex, ki so prvi objavili vročo no- vico, da lak posnetek obstaja, čeprav so prikazali le nekaj nedolžnih statičnih fotografij, na kalcrihse ne vidi nič. Ker jc Severina Že lakoj v začeiku dosegla sodno prepoved nepooblaščenega predvajanja posnetkov in fotografij z omenjenega filma, .se nič dobrega ne pi§c tudi slovenskim televizijskim hiSam, ki so vest objavile in pri lem prikazale kraike izseke iz filma. /liani poiriiiaiisli 2004 Znani so polfinalisii leloSnjc-ga, 27. festivala MelcDdije morja in sonca, ki bo od 15. do 18. julija 2(.)()4 potekal v amfiteatru Avditorija Poriorož. Peičlanska S V 3 4d >ta-ve: razstavo mladiJî umetnikov z Akademije za likovno umcinost, druga jc plod dela likovnih delavnic pod mcnlorsivom Naiaw Tajnik, na trciji pa s fiUografij Dejana Fcrlina odseva utrip DMK-ja2004. S festivalom in z začetkom junija se v ŠŠK-ju zaključujejo še tečaji. Da računalniška učilnica zaradi tega ne bo samevala, se je Upravni odbor odloČil, da jo ponudi na razpolago dijakom in šludeniom, ki jo btxlo ob koncu .šolskega leta verjetno znali izkorislili v študijske namene 1er za iskanje koristnih informacij prek inlcrncta, Vsi, ki bi želeli uporabljali učilnico, lahko v delovnem času Mladinskega centra pridejo v prasiore ŠŠK-jn in Utm na primer pišejo svojo seminarsko ali diplomsko nalogo. ■ ko žirija v sestavi Stojan Auer (Net TV), Matjaž Ukmar (Avditorij Portorož), Matej MrSnik (Dallas Records), Jean Frbcžar (Infonet) in Miran Inhof (Delo Revije) jc na podlagi 95 prispelih prijav na razpis izbrala 28 pesmi in izvajalcev, ki se bodo predstavili na dveh polťinalnih večerih. Prvi poltmalni večer bo v četrlek 15., drugi pa v petek, 16. julija 2004, v Avdiloriju Portorož. Šlirinajsi finalisiov (sedem iz vsakega večera) se bo znova predstavilo v sobolo, 17. julija 2(K)4, na finalnem večeru. Med lelošnjimi polfinalisii je kar nekaj znanih imen slovenske zabavne glasbe, zaman pa med njimi iSčcmo ime lanskoletne zmagovalke Monikc Pučelj ali predlanskih (in ludi sicer večkratnih) zmagovalcev MMS-a, skupine Kingsloa Legende v IzoN_ Na Iclosnjcm žc tradicionalnem festivalu Rock in Izola bodo nastopili trije izjemni izvajalci, ki so se y zlatimi črkami zapisali v zgodovino svetovnega ročka. Tako naj bi 6. julija v Izoli nastopili Deep Purple, Status Quo in Cheap Trick. Organizatorji pričakujejo, da bo ta enkraten spektakci na stadion v Izoli privabil med osem in deset tisoč ljubiteljev ročka iz Slovenije, Italije, Hrvaške in še nekaterih držav bivie Juge«-lavije pa ludi drugih evropskih držav. Skupin ni potrebno posebej predstavljati. Deep Purple veljajo za uiemeljhelje hard rockíi in veljajo za eno največjih rock skupin vseh časov; Status OtH^so ena najuspešnejših britanskih boc^gie rock skupin sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, Cheap Trick pa veljajo za enega najboljših koncerl-nih bendov in so irenulno posebni gostje na turneji skupine Aerosmilh. Dvojni K. Kcll) R. Kelly, eden najbolj priljubljenih ameriških pevcev soula in R&B-ja, na kaicrcga kariero pa temno senco mečejo šle-vilnc obtožbe za spolne zlorabe mladoletnic, bo prihodnji mc.sec izdal nov album. Dvajset novih skladb bo našlo mesto na dvojnem albumu z naslovom Flappy PeoplcAJ Saved Me. ki bo natančno 13. julija. Naslovna skladba Happy People jc žc visoko na icstvicah najbolj priljubljenih s(^ulovskih skladb. Dvojni album bo razdeljen na pol, na enem od obeh ploŠčkov pa bo zbranih deset izključno ljubezenskih pesmi. R. Kelly jc doslej izdal sedem albumov in jih prodal več kot 40 milijonov kopij. PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE : Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 urí. Zmagovalno skladbo pa lahko # slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ in po poročilih ob 18.30. ^ 1. JUME & LUOWlG'On Again Ofl Again ^ 2. LENA PHILIPSSON-II Hurts ^ 3. USA ANOREAS-Slronger Every Minute Spí^t evrovlajal Tudi minuto soboto ste pesem tedna izbirali med tremi udeleženkami letošnjega ev-rovizijskega finala v Turčjijl. Med švedsko, ciprsko in malteško predstavnico ste tokrat največ glasov namenili predstavnikoma z majhnega sredozemskega otočka, Julie & Ludwlg, kl sta dokaj uspešno zastopala Malto v Istanbulu, sta tokratprl vas zbudila največ simpatij. LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrlek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 06.06.2004: 1. VESEL£ ŠTAJERKE; Sama bom ostala 2. VESELI PLANŠARJl: Vesele cokle 3. PTUJSKIH 5; Od bifeja 4. RUBIN: Na zdravje, prijatelji 5. FINK: Pod Gorjanci nismo pijanci Predlogi za nedeljo, 13.06.2004: 1.ALPSKI: Rad moja imam konjiča 2.KRANJSKf MUZIKANTI: Bodimo prijatelji 3.KRESNIČKE: Ko se vname stan panj 4.SAVINJSK1 M.: Pozdrav Savinjskih muzikantov 5.ŠTRK: Veseli Priek ■ Viti Grabnar VRTILJAK Takole pa izgleda, kadar trije moški kaj nap letajo: skrivnostno, začudeno in premišljeno. Na siiki dva računalničarja, Jože Ferme in Boris Lisac in en arhitekt, Marjan Kac. Novinarji nikoli ne vedo, kam bo treba« zato primerna obutev pride vedno prav. Če že ni na nogi, mora biti v kaki torbi. Dnevnikova novinarka Zlatka Strgar se na to spozna. Ni terena, kamor ne bi prišla. Prdvi moški pe< cjo Moški se ob grilu prelevijo v vlogo lovca in praclovcka. To opravilo v njih prebudi rooSkc prainsiinkic. Tako meni Nina Dcgcle, profesorica sixiologijc iz uviver/e v Frciburgu. Povedala je, da je pečenje na žaru moška In povsem arhaii^na zadeva. Zalo je ludi bolj priljubljeno med moSki-mi. Ženskam paniravnovvcli-ko veselje. Vojna incd /emijliki nogoniclne /ogr Skupina astrofizikov izpodbija konvencialno teorijo o obliki vesolja. Ta pravi, da je vesolje plof^ato in neskončno, medtem ko so astrofiziki iz ZDA in Francije prepričani, da ima vesolje obliko nogometne žoge. Studijo je usedel Patrick I lol-ford, kije ustanovitelj Lnšlitutaza optimalno prehrano. Povedal je: »Mojc sporočilo je preprosto; vsakič, ko imate seks ali želite nanj pripravili sebe ali partnerja, morate zaužiti peščico jagod ali malin, ki vam bodo med iju-hami nedvomno koristile.« Do taksnih ugotovitev so prLMi na podlagi izdelave zemljevida radiacije, ki se je sprostila med Velikim pokom pred milijardami let in se v vesolju še vedno nahaja v obliki mikrovalovne energije. Študija, ki jo je vodil raziskovalec iz New Yorka, Jeff Weeks, temelji na očitanju temperaturnih tluktuacij, ki so jih zaznali v vesolju. Prav le lluktua-cijc ne sovpadajo s "standardnim modelom" ploščatega, ne-nelino raziezajočega se vesolja. Prepričani so, da lahko le takšna oblika vesolja vsebuje tolikšno energijo, kot se je sprostila ob Velikem poku, S ťokolado do or^a/niii Na poli so čokoladne tablice, ki bodo tako moškim kot tudi ženskam pomagale pri doseganju orgazma. Strokovnjakinja za spolnost dr. Trudy Barber je po-vedalâ. da bo takšna čokolada na trlišču Že v obdobju prihod-njilt petih let. ('okolada bo vsebovala višji nivo, ko\ običajno, kemikalije eti-lamin, ki se med seksom spr(x^a v telesu. Običajna čokolada vsebuje okoli 66Í) miligramov fenil eti-lamina, kije povezan z dopami-nom in adrenalinom - sesta%'i-nama, ki povečujeta lelcsne čute. Ntwa čokolada bo tako, po lem, ko so strokovnjaki ugotovili, da Že brez spolnega odnosa privede do orgazma podobnim občutkom, vsebovala precej višji nivo kemikalije. Dr. Barberjeva, strokovnjakinja za .spolnost preko interneta trdi tudi, da nameravajo razviti nekakšne, tako imenovane »ro-botizirane prostitutke«, ki se bodo vstavile pod kožo posameznika, s Čemer bo mogoče ugo-tcTviii ali je aseba/^esia partnerju ali ne. I & Koko enostavno Snštanjski učenci s» z Hnkel4) zhrall ime nove šole: imenovala se ho Nrv va osnovna Sola. Kako enostavno; čť bi Ime Izbirali «Klrnsli, hi golovo izbrali kako komplicirano ime. Č« hi sploh našli skupen jezik. 0 iivlienju Mn4))ii Slovenci s» te dni prejeli vpm.^alnik, v k^i tereni jih sprašujejo, kako /dravo živijo. Dohn» bi bilo« ko hi jih kdo $e vpraùL kako sploh lahko živijo. Vsak po svoje Nouijo, <»kojenci in leden 1 raznim) aktivnostmi di> kii/ujejo, kako so 2e aktivni. Mnogi veJiko tH)ij od tistih« ki KO ^e aktivni. Zaskrbliujoče Slišimo, da je m letovanje otročitnica-nii še veliko prostora. Ra/.-vcMiljivo? Ne, loje zaskrbljuj t)če. Klima Vsitj dosedanji čas |K>le-tja ka/e, da se holj splača reklamiratii ogrevalne naprave kot pa hladilne. Vzdiiljivost Konec nteseea v Velenju /nova adventure race • tekma vzdjcllj Rogel Meial In Plaslika Pov.^e iz Šmarincga ob Pakl) icr vseh, ki so kupili vstopnice za do-hrRavvrcdniwii 4 milijone Uv lafjev. Med t^blsktwaki v pt^lni ifvii-rani :>(• bili med drugim ludi mi-njstcrza /dravje dr. Oašm Keí)er, poslanca v Dfíavnem 7bi>ru Bojiîn Kontič in Milan Kopu.sar ter /-upan Mestne občine Velenje Srečko Mvh. Dr. Juvan Slupar, zdravnik v smarŠki zdravstveni postaji, se je na prircdiîvi Iskreno zahvalil vsem. ki so |X)magali pri nakupu aparata za oživljanje srca zelekiričnimi sunki - dcfibrilalor ter popolno opremljenega rcanimacijskega kwčka. »V pogworu s krajani, nekaterimi tukajšnjimi obrlniki .sem Izrazil željo po obnovi zastarele oprcmc/Ui želja je danc.suàli^na. Nosilec akcije [van Alolsckjoje skupaj s sodelavci izpeljal odlično. Naiia ambulanta je dislocirana od velenjske urgentne slu?be, ki jesi-ccr opremljena zek") dobro In ludi zelo mobilna je. Vendar jc od 10 do 12 minut, ktilikt^r Časa iraja njen odzivni čas iz Velenja doSmartne-ga ob Paki. lahko za bolnika z zastoje ní srca usi.5dnih. S laki m i na- pravami. kol jih bcïmti dobili, pa so možnosti za preživetje precej večje. Čudovito je delali z vami!« Po besedah dr. S lu p a rja je sicer ^mari5ka zdravstvena pc«iaja dokaj sodobna. Vodstvo Zdravstvenega centra Velenje, kamor so^li postaja, skrbi za Izobraževanje osebja.pediatcrdeb trikratna teden, pred Štirimi (eti so pridobili laboratorij, enkrat na mesec uraduje diabetična ambulanta. Do-brtxlclna akcija Ljudje za čbvcka jc bila peta, s pomočjo katere «> zbirali denar /z nakup potrebne Med nastopajočimi, ki so se odpovedali honorarju, je bil tudi domač/ ansambe/ Spev »izrazil sem žetjo po obnoviii več kot 30 let starih apara* tov. Ta je danes uslišana!« Je dejai dr Juvan Stupar v po* govoru z Andrejem Ho^rjem lîprema z^ zdravstveno p«tajo. Dr. Dušan Kel^r je menil, da si s takšnimi dcfbrodelnimi akciji Slovenci hitreje gradlm;> zilravstveni sistem, kakri>nega rabimt). »Če bi hoteli z^diwoljlti pcMrebam na področju zdravstva, bi rabili 10 tiscV? takih akcij, kot jc vami o vinu in da se bo skupaj Še z drugimi trudil za krajSe čakalne dobe. Helikopter reševal življenje Salecana I lellkopterska služi)a je /e leto in po! sestavni del slovenskega zdravslvenei^a sistema -\klivira jo lahko le urgenlni zdravnik, ko je ras za reševanji^ življenja odloeileii Bo/d na Špeget Vťlťfijť - V torek dopiMdne, okoli H. ure, so mnogi SalcCani opazili vojaški helikopter, ki je pristal pred velenjskim gasiKkim iio-mom. V urgenini sluibi Velenjskega zdravstvenega doma so nam pi^ja.snlll, da so helikopter poklicali zaradi nujnega medicinskega primera-akutnega infarkta pacienta iz .šaleške doline-,v katerem je čas prevoza zelo pomemben, .saj je življenje moćno t»grožcno. Pacienta so prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je bllov.se že pripravljeno za sprejem in nadaljnje nuđenje medicinske pomoči. De/urni zdravnik dr. Emir Colic, ki se je odloČil za helikopterski prevoz pacienta, nam je pojasnil, da je helikopterska nujna medicinska pt>moč (IINMP) v Sloveniji Že leto in pol dei obstoječega sistema nujne medicinske po-moOi- Enote, ki jih sestavljajo zdravnik in dva medicinska tehnika, so l^Kirane na Brniku, kjer ima sedež brigada Slovenske vojske. Sestavljene so izekip nujne medicinske pomoči - lorej dobro usposobljenih zdravstvenih delavcev za ukrepanje v nujnih pnmerlh - iz Maribora. Kopra. Ljubljane in Kranja. Od lanskega junija helikopterska nujna po-moC deluje vsak dan od7.doJ9. ure - le lijo pa le v lepem vremenu in pri dnevni svetlobi. Za aktiviranje enote imajo zdravniki v urgentnih službah veČ možnosti. Velenjska urgentna služba je zelo dobrti komunikacijsko povezana z vsemi, ki nudijo nujno medicinsko pomoč, tako preko CiSM-ov kot radijskih postaj in .sistema 112. /a prevoz, bolnika s helikopler-jem se lahko odloči i« urgentni zdravnik, vedno po svoji presoji, vendar lev nujnih primerih,ko je Čas zelo pc>memben za ohranitev življenja. Pri tem ob prihodu helikopterja v proces vključijo tudi gasilce in policiste, saj morajo zagi^toviti varen pristanek In vzlet. v katerih je hudo poškodovanih več udeležencev, ali pri hudih poškodbah glave. V tokratnem primeru sem se tako odločil zato. ker sem presodil, da je ča; prevara za pacienta zelo pomemben. Moram pa poudariti, da smo tu- di medicinskih stanj, ki ne ogrožajo življenja, so pa verjetno neprijetna. Medicinsko pomoči jim ne odklonimo, vendar smo velikokrat. ko bi morali biti pri najboljših miXÂîh. da bi lahko rei^va-li žJvljenja. utrujeni Tu smo zato, Pacienta z akutnim infarktom so s pomočjo heiikopterske nujne medicinske pomoči prepetjali v ljubijans ki klinični center, kjer so bili na nýe^ov prihod že pripravljeni, (foto: Stane Vovk) Dr, Emir Čolic nam jc povedal tudi, da tokrat ni bilo prvič, da so sevvelenjskem zdravstvenem d(v mu v ui^entni službi odločili za pomoč lielikopterske enoie nujne mcdicinske pomoči. "Urgentní zdravniki se za aktiviranje enote največkrat (idlc^čimo v primerih, ko potrebujemo hiter in obziren prevoz bolnika do ustanove, v kateri pacientu nudijo nadaljnjo po-irebno zdravniško pomoč. Veh-kokrat jih aktiviramo pri hujših prometnih ali delovniii nesrečah, di z naiimi reševalnimi ekipami in prevozi zelo hitri. Vendar bi moral spremljati pacienta v Ljubljano. kar pomeni, da v Velenju vsaj live uri in pol ne bi bilo dežurnega urgentnoga zdravnika.*' Ob koncu pogovora nam je dr. Čolič piwedal :>e to: "Velenjska enota hitre medicinske pomoči je dobro pripravljena in u.sposoblje-na za reševanje življenj v nujnih primerih. Žal pa se zelo pogcwto dogaja, da ljudje hodijo v dežurno urgentno ambulanto tudi zara- da pomagamo tistim, ki resnično potrebujejo pomoč. Bolj pomembno je. da rcSimo eno samo življenje, kot da omilimo 5n glavobolov in vnetih grl. Mislim, da ljudje še vedno ne vedo dobro, kaj sploh je nujna medicinska pomoč, kaj je urgenca. Žal mi je. tla je tako, in želim si, da bi se to spremenilo. Tudi zato, da bomo. ko nas bodo rcsnicno potrebovali. da reSujemo življenja, urgenini zdravniki zbrani In spočili." Darinka Herman (prva z ieve) v družbi s svojo naslednico Darjo Prevainik »Nič ni samoumevnega!« Darinka Herman se po 23 letih dela na ()l)moenem združenju KK Velenje piidjužuje u pokojí ^neem Tatjana Podgoršek Čeprav se je zelo trudila, pošteno priznala, da se na to pripravljala in si gumari la: »saj ni nič« že nekaj časa. Darinki! Herman ni mogla skr hi solza In umiritigtasu na nedavni skupščini Območnega združenja RK Velenje, kjer je f>c zadnjič kot sekreiarka združenja nagovorila vrle aktiviste RK iz občin Velenje. Št^tanj in Šmartno ob Paki. / njimi seje trudila pomagali s<'tčloveku v stiski več kol 25 let. »No, nisem Še uradno v penziji,« nas je opozorila v pogovoru. » ristim dopust. Od 1. avgusta dalje pa bom rcsupi^kojcnka. Se zmeraj se veselim lega, ne znam pa si predstavljali kako bo. Groza.« Kol otrok je bila pogwto bolch-na in je vzljubila tiste, ki so ji pomagali. Od tod odločitev Z4i poklic medicinske sestre. Med Šolanjem je spoznala, da ima rada ljudi. Če jim lahko pt^maga, še toliko bolje. Prvo službo je naila na travm a to loške m oddelku celjske KilniŠnicc, nato v Bolnišnici 'Ib-poUica.od tam je odšlavšc^tanj-ski zxlravstveni dom, pred več kol četrt stoletja pa je na mestu sekretarja RK Velenje zamenjala očeta, ki je odšel v pokoj. »Tudi RK pomaga sočloveku v stiski, vendar je ta drugačna kol v bolnišnici. Za pravim delom medicinske sestre mi je Še danes žal, a se bojim, če bi bila še enkrat pred tak<> določitvijo kol [ircd 25 leti, du bi spet pristala na RK.« Kar korajžno.pravi,je sprejela la izziv. Kot zunanja .sodelavka RKje nekoliko že poznala delo, vedela je. da se lahko kadarkoli obrne po pomoč k očetu. Presenečanj pa kljub temu ni manjkalo. »Presenetili so me izredni klici po iskanju primernih krvodajalcev in revščina. Ljudje, potrebni pom^>či, običajno niso zbrali toliko korajže, da bi potrkali na vrala RK. Pre-senclilojc me tudi delo čez do-k'>čen delovni Cos. Delo sekretarke naj bi bilo namreč predvsem pisarniško.« Po krajšem odmoru je k povedanemu pridjala: »Karkoli sem počela, se z velikim veseljem.« Najtežja leta pri RK? Kot iz topa je »asirelila«, da je to bil časasamivsvc^jitve Slovenije in prihod beguncev,« Blizu óflOfiso jih evidentirali kakšen dan. kar nekaj me.secev pa so skrbeli za več kol ljudi, ki sose pred grozotami vojne zatekli k sorodnikom, prijateljem v Šaleško dolino. Zelo siresno delo jc bilo tudi pi"^lzvedovaje za sltwenskimi fanti v lakralni JLA. Kar črno nas je pt^gledala Izpod naočnikov, ko smo ji preneslo razmišljanja nekaterih, da sekretarka nima veliko dela. »Povsem zgrešeno razmišljanje. Tudi pri RKni nič samoumevnega. Samo za to. da pride krvodajalec na akcijo, je treba marsikaj naredili. Usklajevanje termimw z bolnišnico, ekipami na terenu, sproizvod- njo, prt^tori.....RK pa deluje ^ na drugih podnxjih. « <.)b njenem prihodu je RK p<^magal ljudem samo z oblači 11. Zařadivše večjih in vse bolj očimih stisk so ZiiČeli zbirati denar za nakup hrane. »Vseskozi so mi bili v veliko opo' TO vrli aktivisti na terenu. 'Ib so res srčni ljudje. Če teh ne bi bilo, res ne vem, kaj in kako bi. Z vsemi sera se prija le Ijila, si za vsakega vzela čas. Trudila sem se, da bi bilo v prostorih območnega združenja Čim bolj domače, prijetno. Zato smo lu uredili tudi majhno kuhinjo.« ,Ie biki kdaj razt očaran a? «Seveda. Razočaranja so sestavni del življenja,« se je odzvala. Zase pravi, da jc človek hitre jeze, eksplozivna. pove, kar misli.se obrne in vse je spel O.K. Žal. tega recepta nI mogla uporabiti pri izrednih klicih za danwanje krvi, Še pred tremi ledni si je zaman prizadevala pri dek^dajalcu, da bi omogočil delavcu odvzem krvi, s katero bi rešil življenje s<^lcwcka. Ki>t upokojenka si želi ŽJveli bolj kakovostno življenje kol ga je. »Da ne ho pimioie. Ni mi žal za izgubljene praste ure.« Polna je načrtov, za katere jc imebi doslej zelo malo časa: rekreacija, več gibanja v naravi, vikend v Galici, kjer ima mož Ione. akademski kipar. svoj atelje. Se l>o ostala članica nekaterih društev, tudi glavnega odbc^ra Območnega združenja RK Velenje, je med pobudnicami za ustanovitev društva za oste-oporozo,^-»Upam,da bom imela več časa tudi za sina Dejana, bod<3Čega travmatok'kga in koordinatorja evrotransplan ta Slovenijo. Če ga bt> le on imelzame.« Na ugc^tovitev, da kot penzkmisl-ka zelo dobro skriva leta, je zamahnila z roko. Je morda (o zaradi vedno sveže mlade krvi? Prešerno se je nasmehnila: »[bje pa optimizem in dobra volja. Ne sodim med črnoglede, v vsaki stvari vidim le dobro,«* je povedala in odhitela začrtanim ciljem na proti. Za tisti dan: kopanje v Ba novcih. VI PIŠETE Otroci znamo ravnati z odpadla Mesina občina Velenje in Občini Šoiranj ter Smanno ob Paki so v Icío^njťm lc(u naixîcilc vzgiîjno »izobraževalni projekt '>()lroci znamo ravnali z odpsidki« za učence prvih in dnigili razredov osnovni h 5ol. Ra7Ííikovalci Iz inštituta CRl-C'o Velen je so program prvič predstavili v pivteklem St)Lskem ieiu. Za .svojť^a so ga sprejeli lako učenci kiU učilclji in so se zveseljcm odzvali letošnjemu vabilu. Ob petju in z igro najmlajši ugotavljajo, s se kakšnimi odpadki srečujejo doma inv^oli.VoCkot I00()otrokjespo-znalonaéjngř^sptxJarjenjaztxJpad-ki v Šaleški dolini in ob spodnji Paki- Predvsem pa so .se prepričali, da lahko ludi sami pripomorejo k zmanjisanju količine odpadkov. In ne le (o, ob zaključku delavnice so ugotovili, da « odpadki ob njihcv vemveslncm It>čevanjem spremenijo v surovine. Lct^» so v pomoč df^il) dclctvne lisic, ki so jili kasneje pri pouku izpolnili. Pomembno pa je še, da oiroei novo znanje uspej^no pre naimaj o ludi v svoje družine, kar dnJaino poveča ni učinek projekta Rezultati Iz drži»v z višjo <^kolj-sko zavesljo (npr. iz sosednje Avstrije) kažejo, da je za spremembo odnosa ljudi do odpadkovpcv (rcbn<^ veliko vlagati v okoljevar-stveno vzgojo. Za korenitcj.šc spremembe je oh Številnih in ptv navljajočih se informacijah poire-ben predvsem čas. Na območju treh občin smo tako na področju gospodarjenja z odpadki koi na področju ozavesčanja občanov že veliko d<>segli. Učinek gospodarjenja 7. odpadki bo oh premišljenem izobraževanju vseh generacij iz leta v leto boljši. Klcmu vsekakor prispeva (udi pn^jekl Otroci znamo ravnali z odpadki. ■ Besediio in slika: E. Š. Pogin srnjaka Zlasij v času, ko srne polegajo mladiče, in pozimi, ko jc veliko snega, smo pričc pogostih poginov srnjadi zaradi preganjanja kla-ležkih psi>v. Vclikokral pa se zgcw di. da pred klalc.ikimi psi omagajo ludi odrasli srnjaki. Podoben primer se je pnpelil prejSnji teden v naselju Paka pri Velenju. Dvoletnega zdravega srnjaka je namreč preganjal pes, ki so ga njegovi la.slnikispuslili v naravo brez nadzora. Srnjak je pred zasledovalcem bežal po skalnem gozdnem robu nad naseljem Paka. žal pa mu JC na skalah spodrsnilo ali pa ga je pes morda celo dohilel (na srnjakwih nogah so bili vidni sledovi pasjih ugrizxív) in srnjak je omahnil približno descl mclrov gbboko. .sc z rogixn ujel na za^ii-m» mrežo in na njej obviseL Posledice padca in visi^nja na mreži so bile za srnjaka usodne. LwecLD Velenje Franc Blažič, ki so ga po- klicali od hiše. kjer .se je lo zgcxli-lo, je lahko ugotovil le Še smjakjega plena. Tudi lo je lep dcv kaz za lo, da smo za talino ravnanje naših hiî>nih Ijul^ljenčkov krivi ljudje, saj živali pri zjisledovanju vodi le nagon in želja po plenu. ■ DK Franc Blažič ob poginulem srnjaku Tri generacije Stropnike ve rodbine >»Kdc^ ve, kdo je bil seme za na^ drevo življenja ...?«, smo se spraševali, v srcu pa seje rojevala želja, želja po snidenju ireh generacij Strop ni kove rodbine. Tako smo se v soboto, 29. ma- kcwo domačijo, kjer se nam je pod ko»>iccm obetalo nadvse prijel-no, morda celo malce noslalgično p^î poldne. S svojim obiskom med kosilom so nas poča.slili duhovnik g. Pri- na prvo srečanje MadleŠnikove rc^dbine. Ob tej priložnosti smo simbolično pre d ali ključ naših kcv renin, ki ga je / veseljem in po-nasom spre^jel eden od šestih oz-dveh šc živečih otrok rodbine in ja. zbrali pri cerkvici sv. Aniona v Skornem nad Šoštanjem, kjer smo darovali mašo za naše dra-ge> pokojne sorodnike, ki so prispevali čudovit delček v lepem mozaiku naše rodbine. Prosili smo za mir, razumevanje, zdravje 1er hkrati izrazili upanje, da bi se naša rodbina ohranila po-kt.>nčna in pí">nosna na svc^jc korenine. Ponosni, da smo del Stropnlko-ve »žlahte«, .smo sc odpravili v zibelko naše nidbine, na Madlešni- božič 1er kaplana g. Bahič in g. Rančigaj. Izza oblakov SIÎ sramežljivo kukali Takti želeni sončni žarki, a nas druženja željnih to ni nioUk>. V^ak izmed nas je prinesel s seboj nekaj p(^bncga:sv(îje Življenje, prijazno l'>esedo, humor, ob kalerem se nasmejimo do solz, lepo pelje, ob kalerem nam zastane dih. Veseli smo, da je vsak prispeval delček Sebe, da nam je bilo lepo. Manjkala ni niii loria. na kale-ri smo upihnili svečktJ kot spomin se s lem obvez.al, da bo on listi, ki bo ptiskrbcl. da se bomo čez leto ali dve ptmwno srečati. Kar prehitro se je zvečerilo. a s tem zabave Se ni bilo konec, nekateri smo vztrajali tja pozno v noč, vsi skupaj smo se poslwili v duši polni miru in veselja 1er srečni, saj je naše srce bt>gaiejše za še en prelep dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali, vsaj do prihodnjeda srečanja Madlešni-kove rodhine. ■ MartfnSfropn/^ Deveto športno srečanje diabetikov Vsako icio se diabetiki iz cele Slovenije zberejo na Športnem srečanju. Lelosje bilo na Pluju. Kljub slabemu vremenu smose tudi diabetiki velenjskega druilva 29. maja odpeljali na Pluj. Ob prihodu so nas lepo sprejeli. Dobili smo spi>minske lorhe, ki so vx;bovale malico in predsta\^lev nji-hscmažoretke, otvorilev pa so popeslrili ludi padalci. Nato smo.se prijavili lek-mtwanje v cxlbojki, namiznem le-nisu,siivljanjuzzrdčno puško. Komur so se ta ickmovanja zdela naporna, se je lahko udeležil pohoda (\o leriD in se šel kopal ah pa se je z avtobusom odpeljal do gradu Bt>rl. potem pa nadaljeval pot po haloških goricah. Naši tekmovalci pt^brali nekaj medalj, in siccr I. mesto v streljanju z zračno pu-ško. 2- meslo v odi>ojki na mivki icr 2 in .1. mesto v namiznem tenisu. Tudi v plavanju in pohodništvu smo bili dobri, saj smo vsi prispeli nacilj, Vit razglasitvi rezultaU^vnam je zaigral ansambel Ptujskih 5. Najbolj vzdržljivi so oh padanju dežja ludi zaplesali- Slišali smo tudi Cudtv vil glas Alberta GrcgoriČa.ki jckljub sladkorni bt^iezni Se zelo vitalen. Po enkratno preživelem dnevu smo si tihljubilj. da -se homo Še takole družili, saj lakšna druženja in aktivnasii pripomc»rcjo k izbolji>-anju krvnega sladkorja, kar pa je cilj vseh nas. ■ R. Praprotnik Mnenja in odmevi l\lo(lro cone - ccsarjcva nova ohlaťíla Ob razglabljanju občinskih moŽo nuxlrih amah v eni prejšnjih številk icga časopisa se človek nehote ^^mni pravljice, ki st>namjo nekt>č otrokom pripov«J«>vali- Zdaj jo spel piwhiš.imo, le da smo tokrai sami del le pravljice. tela smo stanovalci v coni A potreboval i. da sjno ugotovili, da naš cesar nima lepe nove obleke, daje cesar nag. le on lega šcneve. Ko bi'j opazil, bo morda osramočen oblekel spet sluro obleko, naj« vrnil íunkci-i">iialiia zemlji^čii. ukraden priMnetniznak. denar za abonmaje, zbrisal mixlre Či le na našili funkcionalnih zemljiščih in nadra&i prodal parkom a te. 'llidi v pravljici so poclložniki le v začetku veijcli cesarju in se delali, da vidijo oblečenc-g.1 v čudovito nwo obleko, dokler se ni oglasil neki preprostež in povedal resnico. V na.^ni primeru je resjuca iiu da so nam pri uvajanju lega režima (seplembra 2lW)3) ol> ljubljali enak režim kot v coni B. 7a CTankar-jevo 2 pa še ob sobotah dt^Uhie. Čim smo vsi vestno pokupili abcmmajc. so si tiaoWini premislili. Pixllegli naj bi zainteresiranim ir-giTVcem in šc komu, ki imajo v občini velik vpfiv, Mcxlre cone so poslale prcraC-unljiva odkíčiícv, tui kožo pisana ločno določenemu kríígu. Lep primer niiivni»liobčaniw, ki smo verjeli v iskrenosl in uspešnost projekta. Za kupljene abonmaje naj bi imeli več reda, redno čif^nje parkirnih prostoriw, nad-/oT in Še kaj, 7xUij že pi^l leta opozarjana ixlgovome na občini o razmerah, ki so se nam z uvedht) parkirnega re^.ima temeljito piislab^ale in kako smo izigrani. GospixI Bnxlnik je z vsemi našimi pripombami dtv hro seznanjen, ni pa jasno, ali sla z gospodom španom /apiislena iSe na isiiiibčini, če slednji pravi, da ne vezii nobene pripi^mhc. Kam so p<'>lem izginili vsi zapisniki predstavitve projektavjeseniin ti:sladva(26.1.2íMi4 in 15. 2lKW). ko smo predstavniki Cankarjeve 2 in .SaleSke 10 na našo zahtevo imeli seslanka z g. Brodnikom in g. Vuzemom? Da bo g. župan prav obveščen, javno navajamo naše pripoiube. Dve uri delovanja parkomaiovjc ncsmi«l pive vr^te. Le kje v Sloveniji obstaja Šc kaj takega, kaj ^le v Evn>pi. Če bi odgovorni / lastnim denaijem kupili parkoniale, bi prîv gotovo brez niilosti pobirali parkirnino, 'lako pa so se brez slabe vesli uklonili raznim v^tvnežein-zjta;io katerim. Staj) ovalci imamo zaradi lega po deveti uri vedno hujšo gnečo na dvorišču, kar traja do poznih večernih ur Prava nesramnost pa je, da nam je občina zaračunala še alxmmajc, ki jih ^cdaj večina sploh ne potrebuje, ker med sedmo in deveto uro v službi. Parkirne proslofe so označili na našem funkcionalnem zemljici, ki so nam ga brez naše vednosti enaostavno vzeli za 10 let v svojo uporabo. Istočasno so (spel brez naše vcdna^li) odstranili prometni znak,kije dovoljeval vsiop na to 5e le dostavi in si.v n«waicev. Znak smo stanovalci presel>;j plačevali, Danes so li prostori n.i.«illani z listjem in iglicami kot v hlevu. Občiiia pa nani jc obljubljala, kako bo skrbela za čis^nje par-Itinuh prixsioriw, Je že re.v, da s strojeni v^u- traj že pred Šeslo un> rjcwejo pt^ parkirUču, poberejo pa siuno ve like smeli na sredini, robovi pa osiajaji> iKtkUaknjeni. Tc se da namreč p bili odpravljeni z obljubo, dabťído naohčlni razpravljali o spremembi režima in vsakokrat st) si v/eîl za lo dva meseca časa, pil ^ doslej niso napravili ničesar razen ili>pisa na Ljudsko univerzi") s priporočilom, naj njiluwi slušatelji ne parkirajo na našem tlvori^ču. 'lo bi lahko napravili ludi sami ifibisiprikríijšalibrezpKxhie obiske na občini, saj jc vsakomur jasno, da pisanje Lakih priporočil nima prav nobenega učinka. Tako torej, giispod iaipan, zdaj veste, da so vuini Alu 8 in siavbo Pori, kjer ut si r^a-dili svoje parkirne prostore, kamor nihče drug nima vstopa in je nam ostalim v posmeh I 4. S kakšno pravico nam t'^ičina prepiwe-dujc od sedmih do deve lili pitrkiralii^hiši. kjer smo parkirali, «xlkar hiša sloji. Izgovor, daje 10 zaradi ognja in gasilcev, je neumen, ker se eventualni pi^Žar ne bi omejit ravno na ta čas. Tako moramo siamwalci pi>zno zvečer, ko sc se najde kak prtjsior, prestavljati avtomol>ile.da ne bi plačali kazni(kar ^e je že zg«xlilo). To je /godba, kibibila primerna za Bu lulce. Pa še naj naš cesar rečc, da nismo bili se. ki so trenutno v »modi«. Lastniki, ki so večinoma najstniki, lahko zagotavljajo, da so njihovi pi v/gojeni in prijazni. am[xxk njilnv vo razmišljanje ne zajema nepredvidenih situacij. Če samo malo spremljamo novice iz sveta. laltkovidiiiu)-da tragičnih siluacg, pri katerih pride do hudih telesnih poskolalkališča). Naši malčki so nevedni in Živaliiii, zalo lahko psa grobo potegnejo za uho. rep ali kako drugače- Pes z-«gi>lovo ne bovxireagiral ravnodušno in kako bo lastnik, ki je ponavadi nekaj desel metrov stran, umiril psa. da ta ne bo napadel? Irditev, da so vzgojitelji in siarsi dolžni čuviiii oirvîke, je Uikaj [xivsem nesmiselna, s.ij ^zûo na prvem mesiu Ijudfc. ki imamo pravico, da sc brczslr.ihu svobodno gibamo po sprchajalnili in drugih javnih ptivršinah, Zahlevatii jasne in kimkrelne odgcw>re. kaj bo občina storila na lem podroqu, kije že z3kon.«iko podprlo? Naj poudarim, ludi po laMnih izkušnjah, da Kxio vsaka (opozorila hť^tnikom psov ziiman! Učink wile bi bile samo redne kontrole, ukrepi na meslu samem in zelosimge sankcije, zato nîislim. da hi morala občina lemu resnc^ri^luhniti. ■ Boštjan N. Ilvald plesni soli v petek, 2S. maja. smo imeli priložnost videli rezultate trdega dela. talenta in pozitivne energije Mc^cc Rabič, vodje plesne šole Spin iz Velenja. Dvorana kullumega doma je bila priča pr.^vemu spekuiklu, v katerem sc nam predstavili vv;i, ki.se učijo plesnih ko rakov z Mc^ja), íxl najmlajših do mladih po srcu. Klít mamica, ki sem svoji malčici xiiupala Mojčinenm znanju, lahko po poletnem njunem obiskwanju »pesne šoje tele Mťsjee-trdim, da Mojca dela v Velenju veliko delo. Sama vodi vse plesjic skupine, .sama skrbi za organizacijo liiko velike prireditve.kol jebil H2<) SHOW, in drugih, za koreogralijo, ko slunîe. see no... in prav gotovo se za t^gronj-n<^ niun neopaznih -pah \ lom casii ni miru - Naspioino. šlovilni so iil)atlai<) z velikimi (JiMiarninii ložavami in iieizp()liiira. s;ij petkova skupžćina kluba nanje ni Oula pravega otlgiwora. V pna^Cilih so navedli iczuluuc dcUt v prclcklein obih^bju, polcnj pa jc slekla pm-zorja in jc v kaiasjrofalnem fi-njuiCncuî stajiju.Pi>iegic^nc izpiij-njuje krilcrijcv Nogdinjcijie tvcíw Slovenije, kar po«iebej velja uardcixv be in sctle^' na iribunali. /.iilwtni'» pri vsem icm je Ziiv-.ijajijc javnoM i glede gardcn^b. ki naj bi jili zuČcH gradili fe vse/oni paseni nič premaknilo. Rii/prava je »«veda lek)a jiivdvscm o leni. kje bo ipraio prvo moJivo v nosleilijjiseaml N/SjevodsMikluba zagoUîvila, da bo lahko tekmoval v 2. ligi. UxJa doslej nidenat^aniti/;! io. prjiv iaki> nÍM> i/p»ïlnjcni pi>gjiji. vpra^in;e je ludi, kje bi nio.5cvo igralo. R'^leg legîi vsem ignJoeni pt>rciejo pc^*n)c, klub pil nima vizije in naCilii zii naprej glcilc finuneiraiija, riili glede (iilajsifi selckcij. 'Uiko bo laliko zaradi nepravilnega vodenja kluba in zapravljanja denarja pivpusćeno ec-stiokrog2(Kh>lrk^k. Na koiiai no sklenili, da bo klub vcntlarlc nasU^pal v drugi jigi, slaro vt>dslvo pa mora v de&cijli dneh sklicali izredno skupwino in naredili tTnanêni nai^l. do izredne skupščine pa ludi niso sprejeli ixisiopa predscdtiika kluba Jozela Kjajnca in |5elih Članov upra- vneg;i ixlbora. V pclck jo torej nrpreklkni odstop s polo/aja pmIscdnikH liliihj iicipovťdal Jože Krajne, ki )c ob icm povodili naslednje: »Na obenem zboru smo najprej obravnavali in poudill poroCilo o delu v preteklem obdobju, v o*»red-njem delu pa smo obravnavali \is-mcrilvc za prihodnje sezone. /,c preti lom jc o lem razpravljalo predsedf^lvo kluba in občnemu zboru predlagalo v sprejem sklep, p{> katerem naj bi liecnčni ixideiek pri N/S zaprosili.da v naslednji tek-njovalni sezoni ćlanf^ki ekipi t^inogoči naslopanje v tlrugi slovenski ligi. Razprava o tem jc bila burna. Pie-vladalo jc siccr razumevanje, da v taksnih oko litina h nc ka^e silili z glavo skozi zkl. pi>javili pa sose ludi predlogi, da bi začeli nov ciklus iz četne lige. Na koneu je vendarle prevladalo slalii^ o naslopanju v drugi ligi. I/l kalcÍHt so arfiutftťft/i ZO fûksHo (xUočtítv? Prvoligaiika zgixiba v Smartncm ob vsiopu v prvo ligo jc hila za v Invljcna z zagolovljenimi finančnimi okviiji za sezoni. Lani smo nadaljevali s iretjo. v^c bolj pa jc posiajalo jasno, da klub v lako majhnem okolju tega ne more zdržati nadaljSimk. Poleg tega je jasno, da jc tudi liai klub del okoli.^čin. ki ireiiutno vladajte v slovenskem no-gomciu na »«ploh. Osebno mislim, da slovenski nogotuel nikoli ni bil v lako težkem položaju, da [prihaja čas strczniivo, ko bo treba /adeve spravili v normalne okvire in si v nogometu privoščiti toliko, kolikorsmospiisobfii in nič več. )bjc nekaj pgaja ludi v poslu in nîar-sikjC drugje. Ib jcbil tudi glavni ra-zU^ ZA sprejeto ixllix^itev predsed-slva m občnega yt>oru. Ugi^tavljamo namre^i, da klub ni sposoben zag^v lovili llnančnih sredstev. P{>lcglega je lu5c infra-simktunia cviiejilev, s;y hi za nadaljevanje tekmoviinja v prvi ligi potrebovali thxlaiJio tribuno za dixJalnib KMH) sedežev, to pa je zelo. zelo ležkt> zagott^iii. Pustimo t^b Ktrani razpravo o racionalnosti krilcrijcv za pridobitev licence. Ihksni so in lakSnc moramo spoštovati. P\wctlali moriim tudi za ixlločitcv, da boim^ na izrednem občnem /baru vtělili n^ivii vtxlslv^i kluba in razrešili dosedanje člane predsedstva, ki so izrazil i taksntî željo, iz o^v jektivnih in predvsem subjektivnih raziogtw pa neprcklietio cidsiopam kol predsednik kluba. Prepričan .sem. ik\ bo novo vodstvo khib (x^pcl-jalo do želenega cilja. Mog^^čc bi v do v njem ludi tisti, ki so bili doslej ob klubu samo z bcscdaiTii, ki so, na žalo.n, prcdv.scni na ulici pripiwe-liovalio tcm.kajbibilo treba indiv hro sioriîi. Naj torej začnejo konkretno sodelovati, da vidimo, kajbti iz tega, sSedanjc vo. | Na sliki: stojijo od leve proti desni: Justin VAnovšek (trener), A. Germadnik, Mi-ian Zep, M. Goršek; čepita: R. Germadnik S. Laijek Visolni v 1, Bslovemki ligi osvojila 7. mesto. Ekipi> trenutno sestavljajo zelo mlada in neiz.-ku^na dekleta, predvsem kadcti-nje in mladinke. Za naslednjo sezono želijo ckipookicpiti z nekaj novimi igralkami, ki bi mladim pomagale 2 izktiinjami iii znanjem. 'Ib bo za i^RK Velenje vsekakor velik korak naprej, seveda usmerjen k visokemu cilju, kar ptweni čez nekaj Ici z lastnim igralskim k^idrom dosegati uspehe, kakršne jc ženski rokomet v Velenje v preteklosti že dosegal. <'ilji so visoki, vendar sov klubu prepričani, da jih bixio s trdim in predvsem zelo sirokiwnim delom ter ob pi'>dpori mesta in po-krtwjleljev tudi uresničili. IMIujse dekliee driij^e Na lin al u pokalnega tckiiiovanja za mlajSe deklice A na (»aljcvjci v Ljubljani si) sc zdmgim mestom l-dnc. z dobrimi igrami pa so si ga zagotovili že pred nekaj krogi. ob slovesu od svi-jjih navi^jačcv od letošnjega prvensiva niso navdu.šili. .saj so fiogt^metai^i Zagoija slavili s 3:1, Zagi^ijimiitn pa zmaga ni prinesla zelenega drugega mesla in kvalifikacij z-a prvo ligo. saj so Jiji-hovi tekmeci iz Črnomlja slavili v Izoli in jih Ziiradi NiljSe razlike v zadetkih prehiteli na driigcm mestii. V nede[)o se je na tribunah ob .lezeni zbralo preko41 )(i gledalcev, nekaj več torej kol t^l^ičajno. na žalost pa scjim igralci niso cHÍdv4Lmi-nuii, ko je pt^ lepem stivlu SofUča gostujoči igralec igral i roko. ^ixlnik pa ni pokiizal na belo t^íčko. Po ixîmoni so Zagoi^ani v 60.mi-nuti ptwii^ali na 2:0, že pet minul kasneje pii je Smon znižal na 1:2. vendar jc upanje kratko trajalo, saj so gi)stjc le nekaj minul za tem div segli ^c tretji zatlclek in zapečatili usodo domačih. Dobre ^c Rudarjavlctii^iji scZiv ni in ptepričijivopfvouicsiopa no-gomclašcm in njilnwim navijaC'cm niso onu'^iXiilc p letu tlni venthuie znova zaigrali v družbi najboljših moštev. za drugo mesto. Mi smo vsekakor želeli poslcno igrati do koncu, pa sc žal ni izšlo. Vseeno jc dejstvo, da smobilinajboljši vprvcnstvu in smo Ziislužcnoprvi. Po šp>rtnisiranismo tako naredili vse za napredovanje, zdaj pa čakamo na íxiločitev. V sl^ivcnskcm noeonicUi se ire- Kapetan Amei Mujakovič prejema pokal od podpredsednika NZS Alojza Kovačiča (foto: vos) i^Mekmi sla iKHivedala: DrHgo Kl glede napredtv Vanja v prvo ligo jc najbrž storila svoje, tla se igralci mogli ali znali zbrali. Dejstvo je ludi. tla smo zadnji tekmi igrali prav z ekipami, ki sta sc do zadnjega irenuika borili nutno dogaja tnai^ikaj, saj bo morala večina stopiti stopnic»^ niže. Dejstvo je, da ima Rutlar p»> «čiščenju« vdrugi ligi pa bi gotovo d^Wiilj, če bi tudi Ostale ekipe sledile Rudarjevemu /^iledu. Sls^obi bilo, čc nc bi šli v prvoli-gii, saj bi v lem primeru prišlo do dolgt^ročnihpi^slcdic, prcdvscTU pa do stagnacijc.« ■ Bodo boljši še od Nafte? V zadíijtMU kroř>u ircMjo državni» lige so Soštanjearii iia\(ltisili navijaee z iř>ro in urink(n ilosljo. saj so kar s 7:0 prema^iali iiisirieo iii zasluženo osvojili prvo nieslo - Druga je l^alonia, ki za Šoštanjrani zaostaja za tli loek<^ in je \ zadnjem krofjti v Sinarjali iziržila le loeko s tem sc je Šoštanju odprla možnost, dav mwl sezoni zaigra vdrugi ligi. 'U> bo (xlvisno oć tlvch kvalifikacijskih tekem R prvakom vzhodne lige Nafte iz Lendave. Prva ickina jc bila na sporedu že v src-tlo,gt>si(tcljisobili StVstanjčani, tiru-ga pa bovncz^uhali<' sami in zalo moral i čakat i do zadnjega krog»«. Pred 10 tekmo smo s« pogtworili, strnili vrste in mc^i in rezultat je tu.« S tem sttf si zafiotovili kvatififcaci' je z Najt o zo (Inigo ligo? »Mislim, da Lemiiivčanipo naWm današnjem rezultatu ne bixlt^mimo spali in Çe manj mirno čakali prve tekuic v sretlo na našem igrišču. Si pa vsi v klubu, od igralcev in uprave, želimo napï'ctkwaiija v drugo ligi). Pridno se pripravljamo na to, urejamo okolia> igrišča in še kai,za-tti upamo, da nam bo NZS dala licenco za igranje v drugi ligi,- Matjan Cíj^Ilt, direktor klubii: vV drugi ligi bomo vsekakor igrali, čc bomo uspeSni z Naťio. Moramo ureditiše tloločcnc inCiasirukturnc zadeve. ZiUo pripravljamo rezervno Kako je bilo včeraj v prvi io/alifikacijski tekmi z Naňo? (foto: vos) igrišče, vatibiščc, morda l>o potreben iU; kakšen zabojnik. Z denarjem je pKwsixl tcžki>. n^i pa iniamo doK>čene pc^govi^ie z njo^iitni sponzorji, Sicer druga liga niveliko dražja, pjiziti moramo le. kakšne Igralce bomo imeli." Prim'Dancssm<^ pt^kazali, da znamo igrati in da zares soditDo v tlrugo ligo.Pokazali smo naše }»ra\ pt^gum in ljubezen do nogometa. Î'csiiikv fantom, gn;-tno v drugo ligo. Nafia je sicer močna.vendar mis takšno igro. kol jc bila danaSiija. nc bi smeli imeti težav.« Andrej Gorsck. igralce: doživljam svojo drugo nogomcUio mladost, zato sem še biîij vesel, da smtJ prvi. naš cilj pa je brez dvoma druga liga. Uspeh v kvalifikacijah bi bil pika na i, vendar smo zanj pripravljeni. Čeprav smo imeli v p{V uilatlanskcm tlclu nihanja v igri. smo več kot zasluženo prvi.« lgor,h>sic. igralec: »Danes smo dokayiili, da smo pravo m^^iviv S;im sem dvakrat z-^dcl if) zapravil ?c nekaj priložnosti, ne glede na to pa se Lcndavčanov v nobenem primeru ne bojimo. Ic današnjo igm moramo pt^noviii,- ■ Tako so igrali »ruiia SNIi, 33. kiog: Rudar-Zagoijc 1:3 (ÍI : Í) Strelci: O : 1 - Vodcb (11), O : 2 - Č,auševič (58). 1:2- Šmon (65), Rudar: Jozič. Je.^eničnik, Mernik, Sc>ťtič. Kijantivič (Staiiktwič), Alem Mujakovič. Bune. ^inon, Jbrahimovič, Amcl Mujakovič, Sprečakovič (Rajkštanj-Bistrica7:0(5:()) Sirclci: 1 :ll-Komar(.M),2:() -Funcek(34)J:0-Goršek(:>8). 4:0-KomaT (40), ? ; O-Josič (45), 6:0 - Josič (7Û), 7 : U - Komar (72). So.çtanj: Tasič, Mihinovič. Bula-jjč, Vukančič. Mir. Oblak,Funlck. Sabannc predstavil-vc so predvsem namenjene mladim. da spoznajo, kaka razvejana je dejavnost na področju áporla in rekreacije v občini in da jili tudi na lakscn način privabimo v svoje članstvo.«< smo večkrat slišali lo sobotno dopoldne izu-sl prireditelja in pivtLsiavnikov posameznih klubov. Zal občani niso od-gt^'orili v lakšni meri, kol so si pri-reditelj{{) zaslužili. Kriva jc bila wiijíi sila - dež. Slabega vremena se ni u.sirašilo 21 klubc^v od 34. kolikor jili je včlanjenih v Športno zvezo. Kai^e. da jih bo kmalu 38. saj jc posebna komisija pogojno sprejela SeisUri klube. Dež pa jc pomagala preganjali tudi i^rstna vokalna skupina Dit. Klubi in društva so na zanimiv način predstavili svojo dejavnost, vvčiiia klubov pa je pripravila ludl nagradne igre, za nagrade pa so pcwkrbeli na Športni Tvezi Velenje. Klubi so se resnično zelo puiru-dili. Večinajih jc izvedla ludi nagradno tekmovanje, nagrade pa je prispevalH spt>rina zveza. Prav zato je R'snlćno škoda, da radovednežev ni biio več. Nekateri so se resda spraševali, /akaj prireditve niso proslavili nanaslednjo soboto oziroma kaki^n Icpîsi de jept^i'Jialo tudi na dosežkih. Ekip AK Velenje je na^^lopila v pomlajeni poplavi, dosegla pa jc nekaj vidnejših uvrstitev 1er klubskih in i^«cbnlh rekordov. P»)^ebej velja omenili moško in žensko isialelo 4 x UWí metrt^v. za osebne rekorde Nastjo Kramer na 8(X)m. ?:ivo Koželj nik na 21X1 m In Andreja Vaglaija na 5.(KJ() m. klubski rekord pa jc dosegla ŽCiiska Jliaícta 4 krat KK) x 1Í O m v postavi Ko/elj«fk. Kramer. Aliliodžič. Kokot. Rcztiltiiti - moiki: xiU) ni zapreke; 1. Bi^ijan Buč H;47.21; 4ÍK) m: 4. Matjaž Krajne 49.09; ^.tOOni: 5. tone Ki>smačHJ5.12:5.(K)íJ m:4. Ione Kosmač 14:4S.IK). 6. Andrej Voglar 14:53.68: ženske - 21X) m: 5. Živa Kožcljiiik 25.75:4CK)m: 7. Satoma AljhtxJ?ič 58-^7; 8tW)m: 3. Nasija Kramer 2:l.>.20..^. Kaja Rudnik 2:]$ m: X Kaja Rudnik 4:4I>,49. Priprave na revijo skokov Ob zav/otih pripravah na lekmi celinskega (-Hikala v smučarskih skokih, ki biista y, in iO. julija v Velenju. Sloveniji že pi^nekajo različna mcd-društvena in pokalna tekmovanja. Tako so v /abrdju izvedli tek na rolkah. kjer Ml pi> posameznih kategorijah slavili ludi skakalci SSK Velenje Anže Obreza. Robert ïlrgota In /tga Urleb. Ickmnvanjc v skokih bvvlo Izvedli konec njcwca v Most ecu. V Kisovcu pri /agoiju so bila pionirska tekiiKwaiija. Pri dečkili do 13 let jc Klemen Omladič osvojil Unigo. Žiga Oniladič 21.. Marjan Jelenko 27.. 'Ibmaž Žižek 35., Miha f;aber.3.\ m Niko I ližar40. mesto. Pri dečkili do 15 let pa «»ta bila ld.in v skakalnem cenim ob velenjskem gradu. Slovenci na maraton v New York Pred dnevi so .slovenski maratonci Iz New Yorka že dobili i;pčllo. kdo je z/a-banjem bil »-prejel na 35. maratonski tek. Od skupno 24 individualno prijavljenih skwonskih tekačev jih je bilo na maraton sprejetih enajst. Letošnji maraton v New Yorku ho 7. mwembra 20t)4, Maratonska teka.'ika skupina MTS Gorenje pripravlja fc dvanajsto gtv.li>vanje na tej na-jprestižnejsi maratonski predstavi na wetu. Poleg maratoncev se pou^»-vanju v New York laliko pridružijo navijači In drugi, ki želijo .spoznal I New York v času maratona, ki si ga v živo ogleda več kot dva milijona ljudi. poleg maralonskega tekap«^ vseh|>elí)íoknyŽjilimestaNcwYoik je vabljiv tudi lek prijateljstva od palače OZN do Centralnega parka, naaienjcn pajc predvsem nicdseb«ijneiim spoznavanjvi bi dmženju tekačev iz vsega sveta. Vse intbmiacijc o potovanju na 35. maratonski tek v New York, od 2. do lU, novembra, dobite naiiavkwu Wl'S Gorenje. Partizanska 12,332Û Velenje, ali na telefonski številki 041/514 90X (Vasja Jerčić). Prijave sprejemajo do 15. junija 2íMí4. ■ V sredo 13. olimpijski tek Velenje - .športno dru.šlvo poslovnega sistema Premogovnik bo pixJ p(ikrcTvitcljsivom Olimpijskega konUteja -odbora športa zit vse in Mestne občine Velenje v sredo. l(i. junija. Izvedel 13. olintpijs-ki lek. Utíeleženci bi>do tekli un lepo urejenili icka.qi m^dh^rxln^ohmlno fnprt>, po k dpn^rrw ijiute «1^11 ri^poiii (]MJ>9I fuvtJvnlni Ivitiki f4 ibifi^pri O ljubljanska banka Nov d ijubtj&nska banka d. d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška e sestavljiv program e Izvedba bukev in češnja e moderne linije OPREMOJJNEVNIH : na ogled 12 sestavov iz programa OLIKA RQHIS1V0>2A_VA Brerpid^flđ objivi e pov^î vcrjef«»sf, ri] i mlajšilí dcćkov iu mlajših dek-lic 1er tlcCkov in ckklic. Naslopilo jc 39ii plavalcev iz 21 klulxw llrvaSkc, Bosne in Ikrcegi^vinc in Slovenije. Med njimi je bilo ludi 24 velenjskih plavaleev, ki so znova potrdili svojo kuk(wosi. Osvojili so 10 medalj. lejta 4 zlate. 3 srebrne \i\ 3 bronasle 1er doi»egli Ic celo vrsto otiličnih iivr.stitcv. /niagali so Nina Drolc in Aleks;uidra Railrvojević med deklicami ter Matjaž Borovnik med mlajšimi dcêki. Kar tri medalje pajc osvojila tudi Tina Me/a med mlajšimi dekitcanti. Reziillati: mlajše deklice leinik94-50m prosto: 3. Tina Meža 34.20, li?. Sanja Slanic 40.61, 27. Nabija K<^sianj5ek 43.5y; 50 m prsno: 2.17na Meža 41-03.10. Sanja Stanic 47.56, 23. Sandra Debelak 51.47; 50 m lirblno: 4. Tina Meža 40.37. 17, Nastja Koslani^k47.41:5i) mdellin: 2. Tina Me/a 36.66,24. Nastja Kostanjšek 51.67. Mlajši dečki letnik 02-50 m pn^slo: 1. Matjaž B<^rovnik 28.39, 9. Jan Vertinik 32.23, 17. Jure K.wač 35.23.18. Bom Lamprei 35-39.22. Rok Mravljak 36.11; -^0 m prsno: MaijaŽ Bc^rovnik 37.55. 15. Jan Ven.lnik 44.03.22. Rok Mravljak 4^.24; 50 m hrbtno: 2. Matjaž Bomvnik 33.92, 15. Jasmin AhnKlcm<;4|.2.3; 50 m delfin; 1. Matjaž Borcwnik .33.92. 15. /Jga Hudournik 38.67; mlajii dedci letn ik 93 - .50 m pnwio: 7. JsikaHiri^l 33.28; 50 m cleUïn: 9. .laka liiršel 3y. 17. E)ekiie€ letnik92- UXim pn^to: 1. NinaDrole 1:05.14.6. Špela Hiršel I;lh83, 8. Ajda ArliČ 1;I4.27,10. Aleksandra E^dtvojevič 1:14 .52,19. Janja Pohorec 1:20.71; 100 m prsno: 1, Alek-«iandra Radfvojcvič 1:24.57,5. Ajda ArliC 1:31.54, 8. Nina Drok l:33.2f). 14. .îaiija P^Mwree 1:39,27; 100 m hrbtno: 3. Nina Drôle 1:17.00, 7, Ajda Pra/nik I 23.4.5, 8. Spela Hirwl 1:23.57; |(K) m delfin: 4. Nina Drolc 1:20.84, 5. Špela Hiršel 1:20.88, 8. Ajda Pri^nik 1:24.22, 12. Ajda Ariič I:3(î.44. Deklice letnik 93 • 100 m prosto: 5. Tamara Ckwejšek 1:13,77; 100 m prsno: 5. Irena .lurič 1:39.74; 100 m hriUno: 7. Tamara Goveji^ek I28.«i;I00m deifin;6. linnaraCiovejSek 1:32.31. Dečki lelnik 90- 100 m delfin: 7. Jože Blažina 1: l.r 16: dečki letnik 91 - 100 m hrblno: 12. Ja-kaOorišek 1:35.16:100mdelfin:7. JakaOoriiek 1:32.33. Slaba udeležba modelarjev Velenjsko druslvo Mixlelar je v soboto izvedlo v«;akolelno mednarodno tekmovanje daljinsko vixlenih mtxleîov motornih íoln^w v kategorijah FSR 7A pokal MO Velenje. Kljub dobrim tKtpovedbii in prqavamseje lekiiuwanja udeležilo skn^inno slevilo tekmi w alce v, kar je piavzaprav presenetljivo. Ce vemt\ da bo avpista v Velenju svetovno prve nfilvo. Priifi so modclaiji iz Avstrije, Neinćije. Srbije in Črne Gore 1er Slovenije, kljub prijavam pa niso prišli lekjiKwalei iz Italije, Češke.' SKwa^ke in nekaterih slovenskih klubov. Oh skrinnni udele>i>i so icknuwanje lahko v eeloli izvedli že v «-»boto. /magovalei in uvrstitve velenjskih tekmovalcev: FSR - V 3.5:1. MaridonCnik;FSR - V 7.5: Klaus Kopey (Nemêija), 3, Julijan Golavíek,6. Tadeja Meîanwk, 7. Neli (joiavSek., 8. Janez Melanšek, 10. Milan Klaus: FSR - V15: 1. WinlVied Oil (Nemčija). 5. Julijan Golavf^k, 9. Anion Klaus; FSR - junior: 1. .lulijan Golavi^ek. 2. Tadeja Melani^ek, 3. Neli Goiavšek. Kopica kolajn Ob 2. Obletnici karate sekcije TVD Partizan iz Ljutomera so Izvedli 7. mednaronni K">ji; 1. Jasmina HodžiČ.dnigi mesti pa sta osvojila Maruša SuziČ in Adnan AljiČ. I)ii(n i sl()veiisk(^i»a bri(li><»a Oh z^jučku tekmtwalne sezono je Briilge zvc/^i Slovenije ponovno organizirala dneve slovenskega bridža v Ankaranu, ki so se jih udeležili tudi igralci Šaleškega bridge kluba Velenje. V tem časuje bilo pretekli konec ledna ixiigranih vcé bridž, turn iijev, pred.stavitev Icčajev in pronuxijskih aktivnosti BZS, ta najbolj navdušila prav člana našega kluba Bojan Ambi-ož in Ervin Sagnicis-ter. ki sta zbrala 1110 MR Na ta način sta posta- Bojanu Ambrožu in Ervinu Sdgmeistru čestita predsednik BKV Zmagostav Žibert la zuíagovalca slovenskega txlprlega pa^^kcga državnega prvenstva in dobitnika pokala za najboljši par. 1021 MP je dosegel par liugh Grosvenor-Marjan Zadel, medlem ko sta par Frane Gornik in Štefan Cimer zasedla tretje mesto z^)5vojenimi 1019 MR Ostali pari naicga kluba na tem lumiiju žal niso dosegi vidnejših rezultatov, sta pa na pivi uradni izvedbi mini turnirja. I.i. hitro pt^iezni bridž s časovno omejitvijo 4 minule Zái igro, presenetila v paru vso konkurenai Bojan A]nbn")ž in Drago Kristan, ki sta prav tako zmagala. Na prvem senioi'skem odprtem prvcnMvu Slovenije, ki ga jc v sobolo, 29, maja 2004. u spevno organiziral pravSale.ški bridge klub Velenje v sodek^vanju s ptxijetjem 'lêrme IbpoUica, sla zabicstela .lurij Mogilnieki in Lina Jelen, ki sta osvojila ki^nčno tretje racsto. Čestitamo ludi njima. Sove in Melave Na teniyrvo tnesto pa je osvojila ekipa (îE Conunerce (Šmartno oblaki), druga jc bila ekipa Rdeči vragi (Velenje), Irctja pa ekipa Soitanj- Na turnirju vodbiijki M rekreativcc je v nedeljo sodelovalo deset moških in Štiri ženske ekipe. Med ženskami je slavila tanj)» tretja pa ekipa TGP - Florjan. Med ma^kimi so bili najboljši igralci ekipe Venisnik, drugo meslo je osvojila ekipa Jroti, tretje pa ekipa Generacija 81 iz Velenja. V solski lifil G. (lOišek, na ciklusu Ivacič Nazadujem lumiiju^>lske lige Velenjske regi' je je nastopilo 14 igralcev in igralk- Po sedmih ka^gih je znjagal Ariič 6,5 Uičk; 2. • 4. CJorSek , Žagar, Salkič po 5; 5. - 8. Kralj. Š.Sovic. L. Sovič in Aristovnik pt^4itd, V skupnem seštevku pi> osmih tumiijih je naslednji končni vrlini red: 1. GorSek 330 ločk, 2. ArliČ 280.3. Žagar 235.4. Lucija Sovič J54, 5. Špela Sovič 147...Med os-luwnimi solarni je prem^Kno zmagala o,i Crori-ca892 UKk, 2. Bi'ba Rocck 370,3. Livada 280.4. Ravne 214.5. Gustav Silili 150,6. Šalek Na močnem lumirju mladih v Žalcu je nastopilo 24 igralcev in igralk, tudi dva iz Velenja. Še ne pet-najsiletni Gregor Gorëck je zmagal v absolulni skupini do 20 let, 12. meslo pa je osvojil Alen Salkič. Najunijjikem ciklusu lurniijev je nastopilo 18 igralcev- Zin aga I je Pen ko 5-5 tiKk. 2. Îvaêiè 5,5,3,Matko5.4. MilovanovÍé4.5itd. Posestih turnirjih je naslednji vrstni red: l.lvačič 108 točk, 2. Rajkovič 79,3. M. GorSck 76,4. Maiko 68,5, M t lova novič 50 -.. Sedm i tu m tr bo 4- jul ija v prti^lorih kluba, na Kopališki 3. Bosi že 13. na Goro Oljko Pri gostiSču Ostrovriinik v Pesju se bodo v soboto Žc l.3.zbrali udeleženci pohcxla bosih na Cioro Oljko, pri Čemer je razveseljivo, daje meti poluxlniki vsako leto več mladih. Prav tako organizator vsako Ido na vrhu Gore Oljke podeli značke za iretji, sedmi in deseti zaporedni po-luxl. izvedba pohoda pa seveda ne bi bila možna brez ptiki\wiieljev. kijih je tudivs;iko leto več. R^hod bosih, kije prvi tovrsu^i v Sloveniji, je tudi v koledarju Planinske zveze Slovenije ter Planinskega društva Prcmogčnosi pa ostane, ■ T. H., foto: S. G. Novice iz SAO mfûA (ircíior Selífia na obisku |)lo/aliicm v ZDA /-C preccj časa je minilo od lanske jeseni, odkar je bil(«rcgor na zaht^dni obaii /DA. natančneje v Kalilbrniji- V nacionalnem parku Yoscmiie In v Bishopu v Buttermilks je v mesceu in pol opravil precej vzponov- S soplezalcem Jcsscjcm Mcgalicvcm sta v Yosc-mitu, kjer je tudi mcfgcjcna stena CI Capitaji, preplezala dve večraz-tcžajnismeri, med drugim 550 m visoki Farvicw di>me» Gregor pa jc bil uspci^cn še v balvanskcm problemu Midnight Lightning V^ (fbTc). Kl*)! prvi Skwcnec je na tem pi>-drt>čju preplezal balvan z otent^ fl> 8a. veliko drugih balvanov ter Sporlno plezalnih smeri. lancga snega, oblačnega vremena in dokaj nizkih temperatur Sla se odkrila izkoristiti priložit osi. Tako sta v razmeroma dobrih razmerah opravila vzpon skozi ozebnik in ga nato tudi presmučala. Nato su se odločila Še za vzpon na Kotovo sedlo, ki je prav lako zelo priljubljena točka za turne smučarje. V nekoliko rannehC-imem snegu sla priSla na sedlo in nato zasluzeno odsmučala v dolino I am ar. Tekma v hnlvsinskcm plezanju v Laškem Prav tako v sobolo je bila v Laj»kem tekma v balvan^kem plezanju za točke drž.avncga po- Smiiranie pod Jalovcem Minulo sobolo sla .se Simona Pogač in Sergej .lam nikar (Odpravila v Tamar z namenom smučati sKoKîvegascdla. \i'ndar pa jima je pri hoji po dolini ptigled uhajal k Jalovčcvcmu ozcbniku. Pogoji za vzpon in smuko v njem so redko ugodni zaradi plazov in padajočega kamenja. Zaradi prede- Gregor pri piezanju balvana kala. Med drugimi í»ose je udeležili tudi trije člani l^ale^kega alpinističnega odseka: Cîregor Šeliga» (îorazd líren in Peter Bračlč- ?!al je bila konkurenca za naskok na sam vrh prehuda, a so se fantje vseeno dobro odrezali- Gregor .Šeliga je osvojil 15, mesto, Gorazd liren 19. in Peler Bračič 35. Zmagal je Tomaž Valjavec. ■ sj.p s.p. Tobomiški kotifek Gremo v Ribno! Taborniki Rodu jezerskega zmaja iz Velenja počasi zaključujemo zvodovimi sestanki za »sezono« Petkova druženja pa seveda niso edina stvar, ki jo pri tabornikih počnemo. Pravzaprav jc vse skupaj priprava na vrhunec taborniškega leta - taborjenje v Ribnem. Poleg tega se letc>> Ai) vodnikov odpravlja ludi na popotovanje po Skandinaviji večji dt l avgusta. A tokrat je tema magična jasa pri Bledu. Letos laborimo v dveh izmenah. Med I. in 10. julijem bodo v Ribnem taborniki z osnovnih Gastava Slliha (po »na^« čela Jamskih Škratov), Aniona Aškerca (čela Lačni kojoti), Šaleka (čela Šaleški vitezi) in podružnične osnovne ^">le Šeniilj (z delovnim imenom Četa Šentilj ).lermin od 10. do 19. juli ja pa je namenjen tabornikom z osmw-nili šol Škale (četa Divji volk), Livada (četa Veseli pa.^niki). Gorica (četaGoriSki mravljinčki) in MFričeta Vzhajajočega sonca). Naj samo spi'^mnimo tiste» ki bi si želeli na taborjenje» pa sc šo niso prijavili, da lahko to?k' naprej storijo pri mentorju na šoli, kjer imajo \2boT-nike. In za konec tokratnega taborniškega količka... Bilo bi smešno, če ne bi nekaj besed namenili kraju, kjer se vsako leio rodi taborniška pravljica. Ribno je poslal mil. O lej jasi vsak tabornik govori z izjemnim spoštovanjem. Gotovo pa ludi vse osiale zanima, kaj se pravzaprav dogaja v Ribnem. Zakaj fantje in dekleta s krojem in rulico tako občudujejo ta košček sveta. Za liste, ki jib to resnično zanima, jc naslednjih nekaj stavkov... V Ribnem se rojevajo najbolj pristna prijateljstva. V Ribnem smo deset dni ena velika drui^ina. V Ribnem ni proslora za zamere in prepire. V Ribnem se čas ustavi. In Ribno je treba doživeli! Sicer je težko razumeli pretirano m"» ta Igijo in občudovanje. In naj vas že danes opcjzorim, da bodo sredi julija po Velenju »letali« taborniki, ki bodo z mi.slimi Še vedno lam. V Ribnem ... ■ Hugo OBJAVE Za uživanje v vožnji Prihod 4()7 v scgmtíni vozil zgornjega srednjega razreda piime-ni začetek nove dobo v zgodovini znamke. Peugeot 407 je po obliki limuzina in razpolaga z vsemi argumenti, ki bodo odgovorili na vprašanja tako zahtevnih kupcev. Ponaša se z opremo aktivne in pasivne varnosii /.clo visokega nivoja ter z napredno tehnologijo, ki zagotavlja izjemno udobje.Nova dmžina modcSa 407 bo kmalu poleg limuzine sprejela medse tudi karavansko različico.Avlo Igor vas z. novim Peugeotom 407 pričakuje v salonu vČmovi33a. /VOW Peugeot 407 V Chevroletih vas klimatska naprava hladi brezplačno. Kalos - s klimo že od 1.804.365 SIT (servo volan, centralno zaklepanje, klima, varnostna blazina za voznika, ...) Lacetti - s klimo že od 2.599,000 SIT (varnostna Wazina za voznika in sovoznika, A6S, kiima, ei. pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ,..) Nubira - s klimo že od 2.761,455 SIT (varnostna blazina za voznika in sovoznika, ABS, klima, el pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, servo volan, ...) Tacuma - s klimo že od 3.310.500 SIT (AES, varnostna blazina za voznika In sovoznika, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, servo volan, klima, .. ) Ponudba velja za omejeno količino vozil. Avtohlša Odar, Pohorska 6b, 2380 Slovenj Gradec, Tel.: 02 8829 847, servis za vozila Daewoo in Chevrolet: 02 8829 524 CHEVROLET $ SUZUKI IGNIS 1.5 99 KM 4 WD ABS, klima, radio vill,iQDV ____jj GR'ANQ VIjTARA JIMNY 2,0 109 KM 4 WD klima, el. paket 1.3 82 KM 4 WD servo volan, el. paket vllI.zDDV AVTOHiŠA ODAR Stegne 33, Ljubljana 01/581 01 31 AVTOHISA ODAR Pohorska 6, Slovenj Gradec 02/ 88 29 847 AVTOHISA ODAR Dečkova 43, Celje 03/ 425 43 70 AVTOHISA ODAR KRAJNC Jadransko 27, Maribor 02/ 320 80 16 sllte so sirnbončne, Difdrzulgno si ptovico do tiskarskih nopcl:. cene veijgio do p[g>jlco VAMJANJUSUNEK \SLADKORN. — (PO NAŠ! MER!) BOLNIŠNICA TOPOlJlC* Mladina v našem kotičku bomo tokrat napravili izjemo in nameslo ustaljenih tem predstavili tokrat soriiUno področje: mladostni lip sladkorne bolezni ali tip I., kol mu pravimo. Raziog za to je dvojen: letos zaznavamo nepričakovano večje Slevilo mladih sladkornih bolnikov, poleg lega pa z velikim veseljem opazujemo Irud društva sladkornih bolnikov Velenje za vključitev čisto vseh, tudi olrok. Kol vsi veste, sladkorna bolezen ni ena sama bolezen. (îre pravzaprav za klinični sindrom z nekaterimi .skupnimi značilnostmi. Skupno je predvsem pojavljanje povišanih vrednosti krvnega sladkorja, vzroki pa so povsem različni. Pri starostnem lipu (ali tipu II) bolezni gre predvsem za slabši odgovor na hormon inzulin, posebno po jedi in posebno tudi zaradi hitrega odgovora našega telesa, lako opažamo predvsem večja nihanja, sladkor pa se umiri sam od sebe po določenem času. Zaradi lega ludi zdravljenje z inzulinom ni i^ivljenjsko pomembno, saj hi lak bolnik preživel z vrednostmi krvnega sladkorja 200 ali 300 % Se kar nekaj let. Pri mladostnem Upu {ali tipu I-od inzulina odvisnem) pa jc življenjska doba brez dodanega hormona inzulina kralka, od fi mesecev do 2 lel. Nato hi bolnik umrl: hormon inžOJlin v tem primeru ni potreben le za uredilev vrednosti krvnega sladkorja kot pri starejsih, pač pa je nujno potreben za preživetje. Vzrok za obolcva-nje za mladostno obliko bolezni še vedno ni pojasnjen. Verjetno gre za (počasi potekajočo) virusno infekcijo, ki tako spremeni našo trehu.šno slinavko, da nastopi njeno uničenje v času močnega avloimu-nega odgovora lelesa na vnetje. Koje uničenje slinavke 90-odsloina, nastopi jasna slika bolezni. Zato pogosto ob hitrem odkritju bolezni najdemo prehodno še dober odgovor trebušne slinavke, vendar ukinitev tnzulinskc terapije kljub temu ni smiselna. Spremembe v nihanju kivnega sladkorja so namreč hitre: normalno se vrednost uravnava v krvi vsake 2 do 3 minule, pri večjih nihanjih vsakih 10 minul, oh prekinitvi dovajanja hormona in- zulina pa bi poraslel krvni sladkor najkasneje v 60 do 90 minutah. Te - slednje zaplele -najdemo pri bolnikih na inzu-linski lerapiji (ob uporabi injekcij in inzulinske črpalke), ki si ne dodajo inzulin pravočasno. Odkiop črpalke za 1 uro že lahko sproži pojav tako imenovane kcloacidozc, enako pa tudi prekinitev injekcij z inzulinom kratkega delovanja za 4 do 5 ur. Iz tega razloga ima večina bolnikov 2 inzulina: «dolgi« ali dolgodelujoči namreč zagotavlja bazalne potrebe po hormonu in tudi daljša prekinitev ne sproži pomanjkanja hormona. Bazalne potrebe predstavljajo približno p;)lovico naše doze inzulina vsak dan in so pomembne, kadar ves dan stradamo ali vsaj ne uživamo škrobnih živil. Druga polovica skupne dnevne doze hormona inzulina se porabi za zaužito hrano v procesu presnove in v času stradanja ni potrebna. Ob zdravljenju otrok naletimo še na več razlik: v času llzične aktivnosti ni značilnega padca ravni krvnega sladkorja v toliki meri kot pri odraslem, upoštevati moramo starost malega bolnika in fazo razvoja (zaradi rasti in dnigih hormonov, predvsem rasnega in ščil-ničnih), ludi prehrana je bolj loga. Bolnik je olrok. za njegov krvni sladkor pa navadno skrbijo starši. Doze inzulina so za naše primerjave nizke: otroci porabijo na primer 10 E in-z.ulina v ccicm dnevu, za malico pa si dodajo pol enole inzulina. Za dojenčke je potrebno včasih celo redčiti pripravljeno mešanico inzulina. Razloga za obupavanje vseeno rii: ob pravilnem zdravljenju se olrok povsem dobro razvija, udeležuje sc vseh aktivnosti, p«v sebnih omejitev nima. Zato pa naj velja piivabilovsem starijem: v okviru društva siadkomih bolnikov bi bilo čudovito, če bi slarSi ustanovili svojti »sekcijo« ali če bi vsaj sodelovali pri vseh dejavnostih dmštva. Tako bi dodatno spodbudili predstavitev sladkorne bolezni v našem ok(.v lju in še dodatno odprli pol oirokom za njihovo lažjo vključitev v vse plasti naše družbe, lako po poklicni dejavnosti kol tudi v njihovem zasebnem udej-stvovanju. <■1 e<>. , ll ^ Last Minute Center* ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica Nama; Šaleška 21,03/897 34 50, www.lastmlnutecenter.si POREČ, UAAAG, RAB, KRK, RABAC ROVINJ 26.6., 3.7. 17., 24., 31.7. ^J.ŮOOfXt $8.600 Í.\t Hotel }*, 7 dni, polpenzlon Hotel 3*, 7 dni, polpenzion HVAR ZAKINTOS ZAKINTOS KRF Hotel 2*,7dnl, polpenzion, Sl^OOsit Hotel 3', 10 dni, zajtrk, Sc App. Pink H au se, 11 dni, nočitev,^ 42.800 sit Hotel Omirikon, 7 dni, zajtrk, ladja DJERBA TUNIZIJA JQ.900s\i Hotel Marl Queen 4*, polpenzion, Sc J^.goOiM Hotel Cotf Residence s*,''] 7 dni, pol penzion, Si Vse Last Minute počitnice in letalske karte lahko plačate na ë obrokov I ^ 10. junija 2004 mârlîn vodovod centralno ogrevanje eieictro material Podjele MaitLn d.o.o. razpisuje prosta delovna mesta za novo poslovalnico: PRODAJALEC blaga za vodovod in ogrevanje Delovno mesto je prosto talcoj, zaposlitev za nedoločen Čas s poizlojsnim delom. Pogoji strokovna izobrazba, vsaj 5 let izkušenj na enakih aJi podobnih delih, znanje italijanskega ali angleškega jezika, znanje rač. programov WIN, OFFICE in internet, vozn. dovoljenje B katergorije... POSLOVODJA BLAGOVNICE tehniČDe trBovine Delovno mesto je prosto takoj, zaposlitev za nedoločen čas s poizkusnim delom. Pogoji strokovna izobrazba in izkušnje $ podobnimi deli, delo z računalnikom v okolju WIN« OFFICE, vozniško dovoljenje B kat., znanje italijanskega ali angl. jezika. KOMERCIALIST prodaje Delovno mesto je prosto takoj, zaposlitev za nedoločen čas s poizkusnim delom. Pogoji: strokovna izobrazba in izkušnjes prodajo instalacijskega blaga in keramike, znanje angl. ali italijanskega jezika, znanje rač.programov, WIN, OFFICE in internet, voz. dovoljenje Bkategorije ... SKLADIŠČNIK Delovno mesto je prosto takoj, delo za določen čas, pogoji 4 ali 5 stopnja izobrazbe delo z računalnikom, vozniški izpit C kat., poznavanje blaga, del. izkušnje. VSI RESNI INTERESENTI ODDAJTE PISNE PRUAVE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV IN KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM NA NASLOV PODJETJA ali NA ELEKTRONSKI NASLOV POSLOVAl>îICE: niartin.doo@8iol.aet GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO • ŠALEŠKA OSMOCliA SORNICA, MílBílí savinjsko4ale$ka območna razvojna agencija d.0.0. I RAZPIS V sMadu s programskim I usmeritvami GZS. Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbomlce Velenje in $dvínjsko-$aíe$ke območne razvojne agsnclle Mozirja z namenom spoznati Idejo mladih in njihova razmišljanja o Irajnoslnem razvoju, javno objavljamo RAZPIS: MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO lÂLEâKE REGUE za leto 2004 Na razpis se lahko prijavijo mladi s staJr^im bivališčem v devetih občinah SAšA regije. Namenjen je torej dijakom, študerrtom in vsem ostalim mladim,tudiže zaposlenim, vmestu in na podeželju. Predmet prijave so idejne zasnove razvojnih projektov s področij: a) Podjatniitvo; b) Turizem c) Okolje In proslor; d) Razvoj človešldh vírovíndruzbenelnfrastruk(ure;e) Razvoj podeželja s katerimi bi po njihovem mnenju bis^eno prispevali K trajnostnemu razvoju regije. Rijavljene naloge naj obsegajo največ 15 sb^ani (font 10) z obvezno strukturo: a) jasen naslov, b) navedba in naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo delay primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ eni strani, e) jedro naloge. Nalogi naj bo priložena prezentacija v ppt formatu na največ 20 slidih. Prijavljene naiooe bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo Imenovani najodgovornejši nosilci razvoja SAŠA regije. S sodelovanjem na tem natečaju bo avtorjem dana možnost za promocijo in realizacijo njihovih lde|. 5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarsNa, r>ego$po(î^^$^a in lokalnih siojpnosti na okrogli mizi MU0I2A RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALESKEREGIJEvmesecu novembru 2004. Avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade vvišinl 100.000 SIT, 75.000 SITin 50.000 SIT. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh www.gzs.si/oz_velenje, www.velenje.sl;www.savlnja.com. Rok prijave: 30. oktober 2004 PRIJAVE IN INFORMACIJE: GZS • Savinjsko-šaleška območna zbornica. Velenje, Rudarska ôa, 3320 Velenje, tel.: 03/ 898- 42-02, E-mail: alenka.avbersek@gzs.si ail SavínjsKo-šaleška območna razvojna agencija Mozirje, Savinjska cesta 39,3330 Mozirje, tel.: 03/839-47-53. E-mafI: ora@siol.net Kako varno priti čez tire? Fidini /ole/iiiški pi'chod v Velenju nujno potreben obnove Tomaž Strniša Vtíer\jť - V7SU) Ici hodim peš v službo. Lidiko bi se peljal tudi 7, avtomobilom, a pravijo, da je hoja zdravil. Na lej poli se, ker moram prečkali edini železniški prehod v Velenju, na Koro.ški srciam z wliko ncvarnos!j(\ Vsak dan sc dvakrat - /julraj in popoldne -odloCam med dvema možnostma: da iitopim na cesto (kar zna bili nevarno) in sc umaknem zapornicam, ali da grem čez lire in sc izpostavim drugi nevař- varnosi ter poskrbeli ?a udobje nosti. Da pri tem o zimi, ko mi splužen sneg zapre ohc mo/no-su»sploh ne govorim. V podobni nevarnosti kol peki so ki^le.sarji. Prav jc, da smo v Velenju uredili kolc.sarske steze in ii^boljsali kolesarjev. Prav pa bi bilo ludi, da uredimo najosnovncjj^e peSpoli oziroma prehode. Se vam ne zdi? Na cesto, da se izogneš zapornicam, aU čez tire? (Mo: T. $.) Pešci in koiesarji so v nevarnosti, (foto: 7. $.) Kako se znebiti starega avta? Z odsluženim avlouiolViloin najprej na prevzemno mes(o, polem na upi^avno enoto - Bolj zapleteno pi1 /arasni odjavi Milena Krstič - Planino_ Velenje - Veliko ljudi danes sploh ne ve, kako naj se loii oddaje starega odsluženega vozila, ki ga je od i. maja, če si njegov zadnji lastnik, ireba obvezno oddati v razgradnjo. Pa so postopki zelo enostavni. Začno sc - po odloCiivi lastnika za razgradnjo - na enem od prevzemnih mest, kamor pripeljete (ali pa vam pripeljejo) tako vozilo, »pooblaščena organizacija vam, ko pripelje- te vozilo, izda potrdilo o razgradnji. To potrdilo skupaj z registrskimi tablicami prinesete na upravno enoto. Tu opravimo odjavo vozila iz prometa po ustaljenem postopku in zadeva je za vas končana,« je razložila \nsebni avto iz smeri Šaleške proii Prešernovi cesti. Kose je na Rudarski približeval zaznamovanemu prehodu za pcšce, je z njegove leve strani prečkala vozišče 9-let-na deklica na rolerjili. Kljub zaviranju je deklia^zbil, pri čemer se je t 2004, skupina 6 1630 Euro 2004, skupina C 16.55 Euro 2004, Skupina D 17.30 EP v nogometu. Portugalska - &čija 19.55 Zgodovina Eura 20.25 EP v nogometu. Španija- Rusija 23.00 Sobotna noč 01.00 Infokanal 0730 Tvprodaja 06.00 Mala Kitty, ris. serija 06.10 2elenjavčki, ris. serija 06.45 Moj prijatelj Roki. ris. serija 06.55 Super punce. ris. serija 09.00 Katka in Ort)i, ris. serija 09.30 Pepelka. ris. film 10.20 6obek in Ciril, ris. serija 10.50 Beyblade, ris. serija 11.20 Zenki, ris. serija 11.50 Lepo je biti milijonar 12.55 Moj 10 naj bi bil visok, film 14.20 Smrtonosni krokodili. dokum. oddaia 15.20 Rnske razglednice, dok, 16.00 Velike brazilske papige 17.10 24 Lir-vreme 17,15 Podganji princ, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Sa brina, amer, film 22 20 Moja punca je gangster. amer, film 00.05 24 ur, ponovitev 0105 Nočna panorama kanan 27 4« S2 09.00 Zglavonazabavo. reportaža, ponovitev 09.20 Vabimo k ogledu 09.25 Ustvarjajmo skupaj. otoška oddaja 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Čas za nas. mladinska oddala, ponovitev 16.40 Naj spot dneva 16.45 Križarjenje med kvarnerskim! otoki 19.10 Polkn roll, glasbena oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1282, vrv magazin 20.25 Kultura, info, oddaja 20.30 Glasbenih 30 let Milana Kamnika, posnetek 22.00 Prava stvar, kulinarična oddaja 22.30 Preds^vljamo : Izbk Šmajs • Muni 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani. obvestila NEDEUA, 13« junija SLOVENIJA 1 07.30 tivžav 09.25 O živalih in ljudeh 09,55 lzvir(n)i 10.25 Pomagajmo tv Koper 11.00 Svetdivjihžívalí.3/10 11.25 Ozate 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje In zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 človek in pol 13.30 Čk)veški faktor 13.35 htedeljskooko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Halo. Leon 13,55 Pet minul slave 14.00 VSO. nedeljah okoli sveta 14,05 Planetv 15.05 Šport na današrtji dan 15.15 Vabik)zadva 15.30 PoUnevnik 15J35 Trikotnik 15.55 Total 16.10 Glasbeni dvoboj 16,30 Poročila, šport vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.45 Fenomeni 16.50 Lorella 17,05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17,35 Vsakdanjik In praznik 18.35 Žrebanje k>ta 18.40 Risani 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 Volitve v evropski parlament 2004 21.45 Poročila, šport, vreme 21.55 Volrtve v evropski partarnent 2004 23,30 Poročila, vfsme 23.45 Sprehajala sem se z zombijem, amer, čb film 00,55 Dnevnik, šport 01.25 Dnevnik zamejske tv 01,50 Infokanal 02.45 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11,30 Infokanal 12.00 Tvprodaja 12.30 55letro2ancev, 1.del 13.00 Speedway za veliko nagrado Velike Britanije 14.00 EPvnogometu. posnetek 17.40 EPvnogomem, Hrvaška- Švica, prenos 19,55 Zgodovina Eura 20.25 EPv nogometu, Francija - Anglija, prenos 23,00 Športna poročila 23.10 South park, nan. 23.30 Infokanal 07,30 08.00 08.10 08.45 08.55 09,20 09.30 09.40 11.00 11,30 12.00 13,05 14.30 15,00 16.00 17,40 17,45 18,55 22,30 22.45 00.50 01.50 Tv prodaja Maia Kity, rè. serija Zelenjavčki, ris. serija Moj prijatelj Roki, ris, serija Super punce, ris. serija Katka in Ort I, ris. serija Ujav! Mjavl. ris. serija 20.000 milj pod morjem 6eyblade. ris. serija Zenk). ris. serija Lepo je biti milijonar Nedotakljivi, amer, film Oh, » osemdeseta, nan. Na deželi je lepo, nan. Ljubezen na begu, film 24 ur • vreme Jamieja Dlrvervkuhmji 24 ur, Evro volrtve 2004 Formula 1. povzetek Vesla, kanad. jap. film Vesoljske nesreče Nočna panorama Kwiall 27 «a S3 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Nliš maš, otroška oddaja 09.40 fz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1281. vrv magazin 10.50 Kultura, Info, oddaja 10.55 Športni torek 11,20 Iz olimpijskih krogov 11,25 Športnigost, pogovor 12.05 Vabimokogledu 12,10 Župan z vami; gost Martin Brecl, Dobrna 13,10 Lokalni utrip Kozjanskega In Obsotelja 13.40 iz sredine odd. Dobro jutro 14.30 Videostrani, obvest^a 17.55 Vabimokogledu 18,00 1282, VTV magazin 18,25 Kultura, Infor, oddaja 18,30 Iz petkove odd, Dobrojutro 19.20 Pop Com. glasbena oddaja 20.35 Znani obrazi: Anton Kugonič, kinolog 21,10 Vkieastranl. obvestila PONEDEUEK, 14. junija SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dofiro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne toitse 09.25 Dddaja za otroke 10.05 Pleme. 23/26 10.30 Potepanja, 7/7 11.00 Zrakopk3v, slovenski film 12,30 Prviindrugi 13.00 Poročila, šport vreme 13,15 Obzorja duha 14.05 Ljudje inzemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 18.30 Poročila, šport vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Afnařókl, 11/12 17.30 Deset smrtonosnih, Z'2 18.25 ŽrebanjeAstra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami, 1/10 20.55 Gospodarski £ziv1 21.25 Pisave 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Bližajoča se vihra, ang. biografski film 00.30 čokoladne sanje. 9/10 01.00 Dnevnik špori 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Desetsmrtonosnin. 2/2 03.05 Pisave 03.30 Nekaj divjega, amer, film 05.20 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08,00 Tvprodaja 08.30 Primorski mozaik, tv Koper 09,00 DickvanDyke.100/l58 09,25 Ep v nogometu 13.05 Tistega lepega popoMneva 17.15 Dtek van Dyke. 101/158 17.40 Ep v nogometu, Italija - Danska, prenos 19.55 Zgodovina Eura 20.25 EPvnogometu,Švedska- Bolgarija, prenos 23.00 Videospotnce 23.30 Brane Rončel izza odra 00.55 Infokanal 1 _ ."■"XX 07,55 Ricki Lake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09,40 Kbn, nad. 10,30 Tvprodaja 11.00 N^oja Sofija, nad. 11,50 Družinske vezi. nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Družinske vezi, nad 15.55 Moja sSoftja. nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18,00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pod eno streho, nad, 20.55 Sedma nebesa, nan, 21.50 Naša sodnica, nan. 22,45 XXL premiere 22,50 Urgenca, nan. 23.45 24 ur, ponovitev 00.45 Nočna panorama kanali 27 4« 32 09,00 Dobrojutro, infomiativno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1282. VTV magazin 10.30 Kultura, info, oddaja 10.35 Naj spot dneva 10.40 Glasbenih 30 let Milana Kamnika 14.00 Vkleostran I, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18,00 Otroški glasbeni festival: ^NS2003 19,00 Reg forcing novice 19.05 Prava stvar, kulinarična oddaja 19,35 Naj spot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Opozicijski pogledi na gospodarsko in politično dogajanje v Velenju Gost; Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS 21,00 Regionalne novice 21.05 50 let asambla Štirje Kovači, posnetek 22.30 iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23,25 Naj spol dneva 23,30 Vkieostran I, obvestila TOREK, 15. Junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobrojutro 09.00 Pomčila 09.05 Radovedni Taček 09.15 hlarsupllami, 20/26 09.40 AfnaFriki,11/12 10.05 Sprehodi v naravo 10,30 Deset smrtonosnih, 2/2 11.20 čezplanke 12.20 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Pomčila, špori, vreme 13.15 Pisave 14.30 Gospodarski izzivi 15.05 Klinika pod palmami, 1/10 15,55 Mostovi 16.30 Pomčila. šport, vreme 16,50 Zgodbe starega medvedka, risanka 17.00 Sončnica na ram) 17.05 ZlatkoZakladko 17,20 Knjiga mene briga 17.45 Kako živijo skivenskj gradovi 16,20 Duhovni utrip 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Triglav, dok. meseca 21.00 Pod žarometom 22.00 Odmevi, špori, vr^ 22.50 Živa nočna mora. dokum. oddaja 23.40 Vsi moji najdražji, drama 01.20 Dnevnik, šport 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.30 Kako živijo slovensid gradovi, dokum, oddaja 03.05 Duhovni utrip 03.25 Triglav, dokum. meseca 04.15 Podžarometom 05 05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan. Koroška 10,05 DickvanDyke,101/l58 10,30 Tvprodaja 11.00 Ep v nogometu, posnetek 14.40 Infokanal 15.55 Tvprodaja 16,30 VIdeospotnice 17.00 Skozi čas 17.15 Pick van Dyke, 102/158 17.40 EP v nogometu. Češka • Latvija, prenos 19.55 Zgodovina Eura 20.25 EP v nogometu. Nemčija ' Nizozemska, prenos 23.00 VIdeospotnice 23.30 Nič razen resnice, film 01.30 Infokanal 07.55 08,45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 00.40 09.00 10.00 10-05 11.30 14,00 17.55 16.00 16,30 19.30 19.35 19.55 20.00 20.20 20.25 20.45 21.30 22.00 22.30 23,30 23.35 23.40 Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi. nad. Moja Sofija, nad. Kton, nad. 24 ur - vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno Pravice od zunaj, fîlm XXL premiere Urgenca, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kuall 27 M aft Opozicijski pogledi na gospodarsko h poliUčno dogajanje v Velenju Vabimokogledu 50 let nasambla štirje Kovač 11, posnetek Naj spol dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Polknroll. glasbena oddaja Samomori-zakaj?, pon. Na) spot dneva Vkleostrani, Obvestila Vabimo k ogledu 1283. VTV magazin Kultura, info, oddaja Športni torek Športni gost. Turizem In mi KmetijsId razgledi, izobraževalna oddaja Lokalni utrip Kozjanskega in Obsc^elja Naj spot dneva Vabimokogledu Vkieostrani, obvestila SREDA, 16. Junija SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09,00 Poročila 09.05 Zgodbe starega medvedka. risanka 09.15 Pipsi, ia'26 09.40 Risanka 0945 Smer vesolje, 17/26 10.10 Sončnica na rami 10.15 ZlatkoZakladko 10.30 Knjiga mene briga 10.55 Kako živijo ^venski gradovi 11.30 Duhovni utrip 11.50 Uzvir(n)i 12.20 Pomagajmo Si, tv Koper 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13.40 Divji svet prihodnosti 14.10 Triglav, dokum. oddaja 15.05 Podžarometom 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17.45 SarrwtniId. dokum. oddaja 16,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Elling. norveški film 21.25 Kratka liimna domovini, slov. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Čaj za dve, tv drama 00.45 Dnevnik, šport 01.35 Dnevnik zamejske tv 01.55 Samotniki. dokum. oddaja 02.40 Veter nas bo odnesel s seboj, iranski film 04.35 Cecilija ali šola za može, tv drama 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 NovezvezdeEvrope,8/8 09.35 Mostovi 10.05 DKkvanDyke, 102/158 10.30 Tvprodaja 11.00 Ep v nogometu 14.40 Infokanal 15.00 Tvprodaja 15.35 Dan D, 2/2 16.25 Oglasi 16.30 Videospolnice 17,00 Skozi čas 17.15 DickvanDyke, 103/158 1740 EPvnogometu.Španija- Grčija, prenos 19.55 Zgodovina Eura 20.25 EPvnogometu, Portugalska • Rusija 23,00 Videospotnk^e 23,3) Noma oro^e, amer, film 00.50 Infokanal 07.55 00,45 09,40 10,^ 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16,55 17.55 18,00 19.00 20,00 21.40 22.35 22.40 23.35 00.35 09.00 10,00 10.05 10.25 10.^ 11.00 14.00 17.55 18.00 18,40 18.45 18,50 19.30 19.55 20,00 21.15 2120 21,25 21.30 22-30 23,20 23,25 23.30 Rk^ki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Klon. nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad. Preverieno Tv prodaja Rlcld Lake Družinske vezi. nad. Moja Sofija, nad. Klon. nad, 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Še se bova srečala, film Na kraju zločina, nan. )0snovne šole v tem kra- v nedeljo, 14. Junija 1953 je velika vgCina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavraeije Jezero, ki stabila v znatni meri zgrajena z udarniškim delom številnih Velcnjčanov; 14. Junija leta 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili spomenik Josipa Broza Tita, delo hrvaSkega kiparja Antuna Au gusti nčića. Spomenik so svečanoodkrili 25, junija na »osrednji slovesnosti v piíčastitev oblcinice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se jc je udclcžib okoli 20.0IH) ljudi; v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. Junija 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski glasbenik Momčilo Bajagić- Bajaga s skupino Instruktori; 15. junija leta 1985 so v Šmarlnem ob Paki zaključili obnovo Doma kulture; 15. Junija lela 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športno - rekreacijskega centra Jezero; rokometa^ice Velenja sojunija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v I. B jugoslovansko ligo; 16. Jiinya 1998 sose uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka Soštanjske termoelektrarne; 17.junija leta 1978 sov .Šaptanju prvič pripravili prireditev, ki so jo ptňmenovali »Šostanjska míč«. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič H20 ni le voda Plos in gkisl)a, ki mar sikomu pomenila sprosUlcv. zabavo, vesolje ali i^jro, sta laliko tudi paša za ocl in ušesa Kdaj - kje - kaj Velenje - Tega se zavedajo plesalci Plesne šole Spin, ki jo vodi Mojca Rdbič. Zato so prejSnji petek za starce, sorodnike, prijatelje in ljubitelje tovrstne dejavni» t i pripravili plesno prireditev, imenovano " H20 SHOW". Predstavili so se tečajniki vseh starosti in ra7ličnih stopenj znanja v raznih zvrsteh plesa - od najmlajših in najbolj prisrčnih naviiiancev, starih 2 leii in pol, nato 5- do 4-Ietni in 5- do 6-letni otroci iz skupin CICI SPIN, raznolikost in kakovost nastopov pa so stopnjevali vedno starejše plesalke in ple- salci s koreografijami hip-hopa, show-danca in latino-aerobi-ke.Poudarjen pogum sta pokazala tečajnika družabnega plesa NataSa Tanšek in Antonio Perger in odplesala ples v ritmu cha-chachaja in disco toxa. Zlasti atraktivna zaključna u>čka jc gledalce prepričala, da so la večer doživeli pravi spektakel plesre koreogratlje z izvedl^o ob odlični glasbi in bogatih svetlobnih efektih. H20 presenečenje in bogata pogostitev .sta na koncu samo .Še podkrepila zadovoljstvo aaslopajočih in gledalcev. ■ mr Oirtok, K). junl]a ParkVifeHert)er5ieinHLSSK 04 SlfTipozij 1 Hajimevanje novih tckđv v slovenski književnosti 15 00 17^0 Park Vile Her&er>tein HLSSK ^04 • Simpozli 2; Narodna (za)vei{ v sodobni slovenski književnosti-posvećeno 100. obletnici rojstva Edvarda Kocbeka 16.QQ LjiKJska univerza Velenje Informativni dan za štiidij na daljavo 18.00 Dom kulture Velenje Stopinje na odru 2DG4« Zaključna produkcija Plesnega studia N 20J)Q Mladinski center Velenje Filmski večer 21 Park Vile Herberstein HLSSK '04 ' Orizabni etno koncert Ansambla Adama Bicskeya -g4 00 Park Vile Hert>erstein HLSSK '04 Herbefstemsko-Literin večer (bjiževno-glasbena »pomurjana's komedija absurda, etno koncert ci g an s he skupine Langa, erotičnoliterarna promenada) IVlok. 11. jiiDíjii ParkVileHert>ar^in HLSSK 04-Simpozij3; Uveljavlja nje slovenske knlizevnosti v slovenski în evropski družbi 16.0Q^19QQ Trg v šaleku HLSSK'04-Književmlko popoldne v Šaleku 18.00 Knjižnica Z3 mladino Cool knjiga: Najstniki o sebi in kn[igi Tolaatna knjiga • Tippi: moja knjiga o Afriki (Valerie Peron net) 20 00 Trgvšaleku Chrarski % Podkra|$kimi deMeti 2QJ)Q Mladinski center Velenje Klubskf večef 21 0000 Park Vite Hert»erstein HLSSK'04-Herbersteinsko-Lilerin večer; Slavnostna podelitev Pretnarjeve nagrade 04 22.00 »24.00 Park Vile Hert>er3lein HLSSK'04- Koncert iansonov Světlaně Makarovtč (poje Janja Majzelj, pn klavirju Joži $8lej| in zaključek srečanja Sohola« 12. junija 800.12.00 Can karieva ulica, Velenie Bolšji sejem • Inlormaoije in prijave; 03/69618 60. tic@ Velenje, si 16.00 Dom kuřture Velenje, mala dvorana Zak^ućek šolskega feta v Plesnem studiu IVIagic Step 17 00 PredVenezio Zaključni nastop plesnega studia >^Kalv'< 00 Oom krajanov v Vinski Gori Pelje na vasi 19.30 Kulturni dom Šoštanj Jubilejni koncert ob 35-lelnici delovanja - Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in Šaleški akademski pevski zbof Velenje Vstop prost! 2Q.00 Dom kutture Velenje Jubilejni končen Rudarskega okteta 2000 MladinskicenterVelenje Ktubski večer roncclejjek. 14. junija 10.00-17.00 LjUtiska univerza Vetenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje ^ Velenjski grad XV, kolonija diplomantov Akademije za likovno umetnost Ljubljana - Mladi ustvarjalci bodo v ambienlu Velenjskega gradu slikali do18. junija. hirc^k C_ 15. jiinij 19 00 Knjigarna Kuitumsa Pfedstavitev knjige: Dr. Aleš Debeljak: Evropa brez Evropejcev Sreda. 16. junija_ 17 00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic: Angelina v lunaparku (K. Holabird), Zakaj sem tako majhen (E. J. Kfm) 17.00 Avla Mestne otićine Velenje Odprtje razstave umetniški h del. nastatiti v okvifu 9. cvetličnega sejma 18.30 Mestni stadion Velenje Sbvenija teče za zdravje 2004 - Olimpijski tek 19.00 Knjigarna Kultumca Predavanje z diapozitivi: Franci Horvat - lepote Slovenije v §tirih letnih časih Čeinck. 17. junija 19.30 Glasbena šola Vefenje. orgelska dvorana Kitarski recital: Suzana Hebar 2D.00 Mladinski center Velenje Filmski večer Za dodatne intormacije o prireijîtvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informa' cijskl in promocijsid center Mestne občine Velenje (03/896 1860). Vezenine v galeriji Šoštanj - Nocoj, v četrtek. 10. junija ob 20 h» bodo v mestni galeriji odprli razstavo vezenin in robnih del aktiva žena iz Belili Vod. Vezenine sodijo v bogato zakladnico slovenske ljudske umetnosti, ki jo v Belih Vodah vztrajno negujejo in ohranjajo žc več gcneracij. Razstava, ki bo na ogled do 22. junija, sodi v niz prizadevanj ()l>čine Šoštanj po predstavitvah lokalnih kulturnih in etnoloških značilnosti in gotovo bo med obiskovalci žela veliko občudovanja. ■ rnkp Pfesni večer, ki je bil prava paša za oč/, je navdušit polno dvorano doma kulture. Urška odpira razstavo Velenje - yuhijana - llusfratorka Urška Stropnik iz Velenja, ki jc doslej s svojimi risbami opremila žc veliko otroških knjig in učbenikov za prve razrede deveUelke,bo s"voje ilus(racijc predstavila tudi v prestolnici. Danes ob 18. uri odprla samostojno razstavo v Mestnem muzx^ju Ljubljana. Predstavljene bodo tudi ilustracije tematskih klopov prihodnje stalne postavitve Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom Obra/i Ljubljane. Pravijo, da bo zelo barvito in veselo. ■ bš OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka v i: i. k k j i: I)\i\ IM) JliTRISI\iKM (ZF, akcijski speklakel) Režija; Rolarid Emmerch VloQ6: Dennis Quaíd, Jake Gyllenhaai, Emmy Rossum Dolsna: 125 minul Peíek. 116.. ob 23.00 (glssno preâ-vaianfe) Sobtjía, 12.6..ob23.30 Nećelia. 13.6., ob mo Adriím Haif. strokovnjak za spreminjanje vremenskih vzorcev v preteWo^i odkíi-je, d3 je naravno ravnovesie pred popolnim sesutjem. Opozarja vlado a naieli na gluha ušesa Toda prvi učinki pretiranega segrevanja so 2e vidni v New Yorku, ki ga dofeti prvs večja katastrofa v obliki ogromnih valov plime, čemur sledi mrzel vremeni! val. fo napoveduje prihod nove ledene dobe. Medtem, ko cloveltvo potuje proti lugu se Adrian odpravi proti severu, da t» riašei morebitno rešitev za človeštvo. . Opozorilo človeštvu, da se do narave ne smemo ot)našati tako vz^èeno saj je dan obračuna lahko bližje, kot si mislimo TKOJA (zgodovinski vojni spektakel) Reiija: Wolfgang Petersen Vloge: Brad Wtt. Orlando Bk»m. Eric Bana, Peter OTool Dolina: 160 minut Sobota. 12.6.. ob 17.30 in ob 20.30 Ponedeljek. 14. 6.. ob 20.30 Torek. 15. 6.,ob20.30 Sreda. 16. ob 17.30 Leto t193 p.ni. trojanski princ Paris ugrabi lepo Heleno, zeno špartanskega kralja Menelaja Ta zapnseže maščevanje. pomaga pa mu njegov bral. Mj vseh Grkov, Agamfflnnon, Pred obzidjem Troje se tako zbere nepregledna vrsta vojske a trojanski kralj Priam se je ne usb'aâi s^ ga je njegovo obzidje rešilo še pred vsakim napadak:em. V vojski mu poma- ga tudi njegov sin Hektor, največji io-janski junak toda na drugi strani je velik lunak. Ahil. Po dolgem vofskovanju. ko je izid bolj kot ne neodk)čen pa se grši lunak Odisej domisli prevare kako bi pretentali Trojance kar se vedrK) veija za največjo vojaško ukano vseh časov. Ena največjih bitk človeštva za čast, slavo in ljubezen ! KITKA S ČASOM (kriminalna drama) Retja: GarI Franklin Vloge: Denzel Washington, Eva Mendes Dolžina: 104 minu% Četrtek. 10. 6.. ob 18.00 Nedelja, 13.6.. ob 20.30 Matt je policijski načelnik v majhnem mestecu na Roridi. Ko mesto pretrese eksplozija v kateri umreta dve osetM se začne preislcva o umom saj poScija ugotovi, da je šlo za podtaknjeno eksplozijo. Ena od žrtve naj bi bila tudi Mattova ljubica Ann. sicer poročena ženska, ki pa je zaradi nasilnega mois Iskala tolažbo priM^ Matt postane ^vniosumienec saj je žrtvi posodil nekaj sto tisoč dolarjev zaseženega denarja, ki je bil v njegovem varstvu, ko ga je nujno potrebovala za operacijo. V eksploziji pa je izginila saj Iruplo mrtve ženske m bilo njeno Matt je pred veliko zagato. Nadrejeni začnejo spraševati po denarju, le med osumi|er>ci za dvojni umor, pa niti ne ve več komu ^loh lahko zaupa. Oprati namreč mora svoje ime in se izogniti zaporu! Ro/i; ii\ vifvo C__J (romantična komedija} Reaja: Rene Satvadori Vloge: Daniel Auleuil, Sandrine Kibertain Oolžitia: 110 minut Petek. 11.6.. ob 18.00 Antoine ima urejeno življenje. Je iei natakanev v ugledni pariškj restavraciji Nekega večera pa reši življenje obupan-cu Lousu, ki se žei obesit). Ker trna slabo vest, da mu je prekrižal načrte bo skušal Louisu povmiti smisel življenja. Priskrbi mu službo, poskrti za njegovo družabno življenje a je vse zaman. Louisa najbolj Kino nograiuje naročnike Našega casa Izžrebali smo; Olga Ledlnek, Lepa njivd 107 a, Mozirje; Juri) Cevzar, Starte-tova 48. Vdenje in Breda Bríšník. Amače 13 c, Velenje. muči ljubezen, dekle Blanche, zaradi katereseje tudi želel ubiti. Antoine jo želi poiskati a stvari se mcćno zapletejo [ iuš\m;sk\i[M (drama) Rezija: Vadim Perelman Vloge: Jennifer Conr^ly. Ben Kingsley Dolžina: 127 minut Ponedeljek, 14.8.. ob 16.00 Katthy živi v hiši s čudovitim pogledom, ki jo je zgradil njen Oče. Po Icćitvi z možem zapade vdepresijo m ne odpira pošte. V njej pa je opozonk), da so ji zaiadi davčnega dolga zarubili hišo. Na dražbi jo zakonito kupi emigrant Behrani. Katîiy pa se ne more nikjer ustal-id, začne popivati in ^ bo| pogreša svojo fHšo. Na pomoč ji priskoči šerif Lester, ker se mu Katthy smiii. Toda Behrani je kupti hišo zakonito in je ne misli zapustiti. Katthy začne kovati temačne načrte in borba za hišo postane ležek konflikt, na meji medzakonrtim in nezakonitim... (drsma) Re ija: Wolfgang Becker Vloge: Daniel Bmhl, Katrin Sass, Maria Siîîion Pol ina: 121 minut Torek. 15. 6.. ob 18.00 Sreda. 16.6,, ob 20.30 KRISTUSOV inSIiOl^ (drsma) Režija: mel Gibson Vloge: Jim Daviezel. Monca Bellucci Dolžina: 127 minut Četrtek. 11 6^ ob 20.00 Film prikazuje zadnjih dvanajst ur življen-ja Jezusa iz Nazareta. Uvodni prizor prikazuje vrt oljk, kamor se je Jezus zatekel po zadnji večerji, da bi molil. Jezus se upira hudičevim skušniavam. Juda Iškanjot ga je izdal. Jezusa primejo in da odpeUejo v Jeruzalem, kjer ga obtožijo bo-goMetstvd, zato je obsojen na smrt. Pripeljejo ga pred Ponaja Plata, kateremu povedo za obsodbo. Ker se je zbal poliličnih konfliktov, |e zadevo prepustil l^lju H^ du. Herod nato vrne Jezusa Pilatu, ki da ljudstvu mirnost, da izberejo med Jezusom in razbojnikom Barabo. Množica se odloči, da izpustijo slednjega. Jezusa prepuslijo na nemilost rimskim vojakom, ki ga bič^o. Nerazpoznavnega ga Topet pripeljejo preti Pibta. ki ga obrne preti množici, kot bi želel reci: "Ali ni dovolj?" Ni bilo. Pilat ukaže svojim možem, dasioriio.kotželi množka. Jezusu na hrbet pok)žijo križ. ki ga mora nositi po ulicah Jeruzalema na 'goro' Kalvarija (Golgota). Tam ga pribijejo na knž, kjer je podvržen zadnji skušnjavi -strahu, da ga je zapusti Oče. Strah premaga. pogleda Marijo, mati božjo, in izreče stavek, ki ga lahko razume le ona: Izpolnjeno je.* Nato umre. Nagnil je giavo in izročil duliâ. IHThA S ČASOM (kriminalna drama) Petek. 11.6., ob20J5 Sobota. 12.6., ob 23.15 ROŽE \m) (romantična komedija) Sobota. 12.6.. ob 18.30 Ponedeljek. 14. 6.. ob 20.00 - Rimski ciklus P02DRAV EVROPI Torek. 15. 6.. ob 20.00 - Filmski ciklus POZDRAV EVROPI IIIŠ\ PMSKA IN MVAAAi (drama) Petek. 11.6.. ob22.30 Nedelja. 13. 6.. ob 18.45 An kino mrc/n: POMI.AI), POIJíTJK, JlíSKíN. ZIMA... POMi. VI) drama, 103' Rezija: Kim Ki-duk (Južna Koreja) Sobo2aJ2.$., ob 21.00 Nedelja, 13.6.. ob 21.00 kOkosKi] Bi!;(;ii (animirana komedija) Nedelja, 13. 6.. ob 17.00 {Otroška matineja Rezervacij vstopnic ne sprejemarno i Vstopnice lahko kipite v pred prodaji ! Informacijeopred^avah 038982491 Nagradna križanka Acman SESTAVIL pgpiNO 4 RAKTO TECM USTEX TRGOVSKO BLAGO. PAOOAJN( pRSOMer _. -J G05T NA SVATBI NEKDANJA AVSTRU. SMUCAA« HANS 3M0V V Tiiesv, ENCIM. HORMON ZNAK. 10 OKlEm BÊSÊOrLO AU STÇV)IK6 PRISTAN. NA JAPOMSK. OTOKU S A S • < E B 0 ACMAN' g f v 1 «JtCXi. MHO ever úŘua ÔÉû^' k i 1 KATJA ESSTEIN f aiA^Hfn % ju2NO> Antkfio P98ATEU-ALAN (iwoimj pristaS 9TALNZ> MA OBCKn. 2iwue »LCNVmO pcxrm-Mdc L A 1 P OFJHAKfO BOlVM&ft PHižisao . VOT\> TDTOCM P3A P S ^ lOAiMft BBftua KAREL O^Vft 1 OCL MOLEKULE A kCiSaaKi ' OSNMXUE lAfWB ? ' 1 1 LUKNJAâ (STAA.) , REKA V ITALUl, DESNI řHfíOK PADA T A N A R 0 ftOVOt» VULAfr SIK •OMR MA CRNE LASE (SL>aâ.) "muSć fZASTI GRŠKA KOCCmUA NA HALKSDOC 0 t- -i BRCAEK •fomi «LflJ 0& TENSKE (ORE N NcanNA UOOHMA r ' < Z f ' 1 ' S 34. IN 18. Crka AEUGUA. VERSTVO ZQORNJA OKONČINA fvONCe(.iQ MT E MMDUSN* MCUft • œwtfr« veoa»i WTW 1 v» RUSKI POLITIK. SEftâEJ JUUD^C «OTWW BO JEOI L ' -1 1 . NĚLLy SACHS , MCffTO IN OâNjgNiK řMJOOU Cau^ ' S , 0 r < STARA MEFMZA VtMO IN 2lT0 • s » < tíX apskt • ^ ' s T ' < ČSTRTI PIANET POOOOAL. QOS0MCA < AC MAN MODA ZA MOČNEJŠE POSTAVE {do šl 60) ACMAN d.0.0. vâs vabi v svoje pRDdajalne: - Velenje, Rudarska 6/a • Griže. Griže 25 (Industnjska prodajalna) - Ljubljana, Dunajska 17 -Maribor, Glavni trg 17 • Celje. Gosposka 2 (novo!!!) ACMAN (J.o.o. iz Šoštanja je proizvodno podjele, ií že 22 let izdeluje ŽENSKO konfekcijo znamke ACMAN. ACMAN in EDIT (naravni materiali) sta njihovi lastni zaščiteni blagovni znamki, Oblačila Acman poudarijo dobre strani postave, prikrijejo napake in omogočajo sproščenost. Dajejo vam prijeten občutek, v njih ste modne in lepo urejene. Rešene križanke pošljite do 21.6.2004 na naslov: Maš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom Acman. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade • presenečenja Iz Gutika Acman številka 1 v Velenju. lj|l7 MHz FM K A IM O ČETRTEKJO. |uni[a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, IS.OOAktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETFK.n. junija: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.ÛÛ Attualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdai,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOtAJt junijd: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poničila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NED£UAJ3.iuni|D: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP;15.00 II. blok čestitk;17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NEDEUEKJ4. juniju: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, Kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. lunijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 fJaši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDAJ6. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18,00 19,00 Na svidenje. gorenje Klimatske naprave moj. tv«i. dom. fi # ..-O IĆI: 03 «99 19 44 sv'w w.go reii ) c. coni sz cnr CASINO RUBIN Hote! Žalec d.0.0., Mestni trg 3. Žalec, Slovenija te).: +3de(a)3-713-17-03, www.hoteUzalec.si /mh igralni sahn in zabavišče ob Hotelu Žalec ^ odprto: od JO. do ure zjutraj Vsak torek in petek naíradrí^zW^i?!/^ Poskusite srečo - ne bo va^mui •V............... ai Kupon za 20 brezplačnih žetonov » wwinfI možnost obremenitve dohodka preko b^lne. Star kredit ni ovira. Teh: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PIZZERUE PICADILLY, objav^lene v tedniku ^âs Čas, 27.5. • pizza KLOBUK za dve osebi: ANA PIREČNIK. Skonio43a Šmartno ob Paki • sirovi rezanci iz knjšne peči za dve osebi: VLADKA BERLQČNIK. Upnica 9a. Velenje • španski' krožnik za dve osebi: £RNALIPNIKAR.Šenbnlka 21. Velenje Nagrajenci na| se z oselxio ízkaBiico oglasijo v Pizzeri|i Rcadiily, Stari trg 35 Velenje. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoîlovzne zmrov^nkî, spoèlo-mîzmronnoi. obvBîàmo v^s. i?a /e M.: 112 rezervirana la služůo nujne medicinske pomoči. A/a to telefonsko številko pokličite SAMO V NUjm PRIMBRIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. F^ovore na tej steM snemamo. Zd informacije v zvezi z reševafno službo kličite na telê-fonsko številko 8995-47$, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdravniki: 12. in 13. junija • Mojca Čurčič» dr. stom., v dežurni zobni ambul^i, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). lekorno v Velenjv: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nu|nih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od13.00 do 14.00,telefon 898-1880. V»terinorska postcfo Šcstonj: Od 11. do 13. junija -TiborStu-par dr vet med., gsm: 031/671-203. Od 14. do 17. junija - Simon Mi-klavžin, dr. vet. med., gsm: 041/633.676. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Saša Pejovnik. Jenkova c. 1 in Damjan Bnlej, Šalek 86, oba Velenje; 81-Ijana Najdoska, Gorîâka c. 59 in Dražen June, Stantetova ul. 9, oba Velenje; Tina Merhar In Stanko Srunšek, oba Ložnica 17 b, Velenje; Blanka Povťi in Gorazd Klemenčič, oba Rorjan 219. Šoštanj. Smrti: Anton Puncer, roj. 1932, Letuš 77 Anton Bresiik, roj. 1935, Pameće 41 Jakob Huš, roj. 1921, Sv. Lovrenc 76 Ivan Krampušekroj. 1928, Debro 13 Jožef Marro|. 1947, Celje, Čopova ul. 25; Franc Ocepek, roj, 1944, Škalske Cirkovce 25; Ana Marija Dvornik, roj. 1923, Cankarjeva C. 6, Šoštanj; Pavla Krištof, roj. 1918, Dolenja vas 71.. g IMMtfbMv M AVedeževanje 24 ur 090 4417 CEUE GoAposko ulica 7 T«!.: 03/490*03*36 www.m^en.cem i poselita H .<gS02/lT)32raK3, sors^lvo poseganje vl9iu 2004:30 mfcro-gSOS/mdzrsU ZAHVALA 'Uho nas je /apuslil mo^, oCc, stari ata, brat in stric DAVID JAZBINSEK iz 'IbpoLšice 14,2.1923'L 6. 2004 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v ircauîkih slovesa stali ob straiii, nam izrekli sožaljc, darovali cvelje in sveče 1er ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Lazarju» dr. med., tn gospodu Juslineku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje. I Ivala govorniku gospcxlu Kompanu. gospíxlu duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Usar. ^iujifa: vsi njegovi v SPOMIN Le kje je bil Ivoj angel varuh, da nam jc dopustil nenadoniesUjivo pra7,nino v naših srcih? Najine skrivnosti in sanje si odnesel s seboj, 2 božjo pomočjo mi bodo vir življenjske moči, zame in za najina otroka. Hilda bi te spol suičala, Ijul^ezen. na eni mojih sontninih [yjteh. Žo dolff) se viečo za mam sled. ki družico ob sebi pogiviiu. ROMAN RING 12. junija bosla minili dve leti od naše boleče izgube. Za vsako lučko, cvet in lepo misel ob njegoveni grobu -vsem iskrena hvala. Klavdija, Žiga, Aljaž Harmonikar navdušil mednarodno žirijo \ ili Mi'HvIjak i/ (jaboi'k absolutni /jiuifiovalci^ iiuHln^rodiicga Irkinovanja v igranju na harmoniko - Navdušil z (îolorjovo Avslrljsko [)olko Milena Hrstič « Pianinc_ S harmoniko .sc jc Vili Mrav-jjak. uioncc Roberta (îoicrja, doma i/ Gaberk, prvič srečal v 3. razredu osnwnc Sole. Kupil mi jo jc oče Brane, ker jc bila pičeni, se spominja Vili. Dd la-kral sta neločljiva, vsivk dan sla skupaj. Na vajah in kar tako. Trud m veselje, ki ga ima Vili s harmoniko, sla se mu to nedeljo bogato obrcslovala. Na mednarodnem tekmovanju harmonikarjcvvilalijanski Pa* ludei» vasi v bli/ini mesia Ca-slelnovo dd Friuh,gaje tričlanska mednarodna žirija, sestavljena iz predstavnikov Italije. Avstrije in Slovenije, izbrala za absolutnega pr%'aka tekmovanja. Slo je za tekmovanje, na katerem seje pomerilo 63 nastopajočih iz različnih delov Evrope nfi klavirski, kromaiični in dialonični harmoniki. Vili je žirijo navduSil z Cîotarjcvo skladbo Avstrijska polka. Poleg drugih harmonikarjev sta v konkurenci igrala iudisloven.ski dr/avni prvak Jane/ Lekše in mladi virtuoz Tibor Dergane. Sedemnajstletni Vili obiskuje lesarsko Solo v Slovenj (îrad-eu, je član Jinxambla Jodlar Lojz VUi Mravljak na tekmovanju. iz Smarinega ob Paki. priznanje, ki ga je dobil v nedeljo, pa ni njegovo prvo. Pa naprej? »/ame je ta nagrada velika spodbuda. Podobnih prireditev, tudi netckmovalnih, sc bom i veseljem se udeleževal,« je povedal Vili. ■ Veselje v mavrični dolini K) lel ekološkega projekla Varujmo in ohranimo Šaleško doliiio združeno / olK^ležilvijo svel()vnei»a dneva varstva okolja Velenje - Deset let ni majhna doba, če vemo, da gre za ekološki projekt, ki je pravzaprav oral ledino okoijskemu izobraževanju tudi v državiiem merilu. Toliko je namreč ?e minilo, odkar Medobčinska zve/^ prijateljev mladine Velei\je in In^tittit /a m/iskiive ERICo Velenje okoljsko izobražujetased-moSoleeizvsehsol Šaleške doline v projektu, vse od začetka imenovanem Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Vanj je bilo doslej vključenih vsaj 6500 mladih. vSIovesnost ob jubileju Razredif ki so pripravili letos najboijše plakate, so te pred' staviti tudi na odru. Nastale so prave male igrice. REKLI SD ViHija projekla Miitjaž Salej, raziskovalec CRlCa: "Će bi pred desetletjem osnovnošolce vprašali, kaj jih zanima in skrbi hkiaîi, bi jih zelo veliko odgovorilo: okolje in narava. .skratka ekologija tako ali drugače. Danes, po desetletju, bi bil odgovor čisto drugačen. V obdobju, odkar teče la projekt, se je v dolini in v državi marsikaj spremenilo. Zgrajene so bile čistilne naprave pri vseh večjih onesnaževalcih. Tc zdaj čistijo vse elemente naravnega okolja, tijcgovo stanje seje nu>čno izboljšalo. V sozvočju s tem pa se je zgodilo še nekaj drugega. Mladih okolje ne zanima več tako kot nekoč. To je razumljivo; če problem ni tako velik, ni tako aktualen. Pa vendar si želimo, da bi na področju okolja in okoljskih problemov včasih delali iz muhe slona. Ne zato, ker bi bilo to v tistem trenutku tako potrebno. ampakzato, ker mali koraki in sprememba mišljenja naredijo v fazi okoljskih izboljšav veliko..." so pripravili v petek dopoldne vvclcnjskem domu kulture. Program prireditve, ki sojo tokrat pripravili v sodelovanju z MO Velenje, je bil obsežen, začetek pa tak, kot smo ga na zaključku tega pn^jekta že vajeni. Zbrane je najprej pozdravil župan Srečk« Meh, ki se jc v govoru omejil na pomembnost ekološke osveščenosti žc med mladimi, saj se to prenaša tudi vsvei odraslih. vSedmoŠolci so po tem predstavili plakate, ki so nastali v zadnji fazi projekla. torej po lem, ko so raziskovalci ERICa poskrbeli, da so po-droi^no spoznali ekološka prizadevanja za ponovno oživitev Šaleške doline. Ta so v zadnjih desetih lelih pokazala številne pozitivne učinke, opazne že na daleč. Tudi letos so najboijše ritzrede nagradili; prvo nagrado in s tem izlet so dobili učenci 7. c razreda OŠ Mllia Pintarja Tole(l:i, (Iru^o 7. C OS Karhi DeslovnI-ka Kajitha. tretjo pa 7. a OŠ Bii>e Roeeka Si»štanj. Vse izbrane in nagrajene plakate so razstavili tudi v avli doma kulture, poleglega so jih uvrstili v odličen zbornik, ki je izšel ob zaključku projekta. Tudi tokrat so se mladi potrudili in pripravili zanimive predstavitve plakatov, že prave male igrice. V nadaljevanju je Mirijam Bri-tovšekiz MO Velenje podrobno prcdstavilav.se letošnje akcije, pove/ane z urejanjem okolja, ki jih jc v prvih mesecih leta pripravila MO Velenje. Prireditev pa so zaključili učenci otroške gledališke .skupine iz OŠ Gibe Uoecka, ki so predstavili polurno igrico Črno in belo. ■ bs Pri pionirkah in pionirjih so osvojiil prvo me- sto Topoisčant Najboljši v konkurenci miadincev in mladink - PGD Lokovica in PGD Topolšica Gasilski vikend v Šmartnem ob Pala ('lani PCjD Smarlno ob Piiki sose dtwlej že večkrat izkazali kol dobri organizatorji tekmovanj gasilskih desetin, zato najbrž ni naključje, da je Občinska gasilska zveza Velenje tudi lct<5s pripravila preverjćmje praktičnega znanja desetin PCîD zvezx: na nogometnem igrišču pri .šmarški <\snov-m šoli. Minulo soboto so svoje spretnosti v vaji z vedrovko ter vštaieli s pren(Wom vode preverjali pionirji in pionirke, v vaji z ovirami tervšta-leti na 400 metrov z ovirami pa mladinci in mladinke. Ib tekmovanje so združili s tekmovanjem v spomin na Tino, Kristino in Matica - učence šniarškc osnovne šole, ki so pred nekaj leti izgubili življenje v prometni nesreči. V nedeljo pa je čakiilo »preverjanje« Še Članice A in B ter starejše gasilce in gasilke. Prvi nastopili vvaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku z ovirami. drugi pa v vaji s hidrantom ter v raznoterostih, Prî pionirjih in mladincih najboljši PGD Topolšica in Lokovica v konkurenci pionirjev je nastopilo 12 desetin. Zmagala je ekipa P(jD Topolšica pred Vinsko Cioro in Galwrkami. Med IO desetinami pionirk so vaje najbolje opravile pionirke P(iD Topolšica , druga je bila desetina Šoštanj - meslo, tretja pa desetina POD Šmartno ob Paki. Oboji so bili najboljši tudi v spominskem tekmovanju, kjer je nastopilo več desetin kol na tekmovanju Občinske gasilske zveze Velenje. Pri mladincih (tekmovalo je 11 desetin) so slavili Lokovičani pred Paško va.sjo in Šmarnim ob Paki. Pri mladinkali je tekmovale le 5 desetin, zmagale pa so Topolščanke pred Lokovico in Šentiljem. V spominskem tekmwanjupaje med 13 desetinami pri mladincih osvojila prvo meslo desetina POD Gomilsko pred Lokovico in Paško vasjo. Pri mladinkah (tekmovalo je ^ desetin) se je najvišje uvrstila desetina PGD Andraž nad Pi^lzelo, drugo so bile Topolščanke, tretja pa desetina POD Ciomilsko, Nastopilo 47 desetin v kategoriji Članice A je nastopilo 7 desetin. Svoje delo jc najbolje opravila desetina POD Lokovica pred Topolšieo in Gaberkami 1; Topolšica, Velenje, Lokovica je bil vrst ni red naj-lx5lje uvrščenih pri članih A (nastopilo je 15 desetin). Pri članicah B je med 5 desetinami zma-galaekipa PCrD Pesje, druge so bile Skalčanke, tretja pa je bila desetina Šaleka; med t) desetinami pri članih B je zbrala največ točk desetina PremogcfVnika, druga je bila ekipa Velenja, tretji pa Gaberčatii. Pri starejših gasilcih so med 8 ekipami tokrat slavili tekmovalci Škal (2 ekipa) pred Velenjem in Bevčami; pri starejših gasilkah, kjer so tekmovale le 3 desetine, je desetina Šmartnega ob Paki znova potrdila, da ni t«voji-la drugega mesta na državnem tekmovanju zgolj po naključju. Gaberčanke so bile druge, tretja pa je bila desetina POD Bcvče. Ska/e 2 in Šmartno ob Paki - najboljši v kon- ■ Tp kurerKi starejših gasilcev in gasUk 2. vseslovensko srečanje moto veteranov Zmagovaini desetini pri Članicah A in Članih A: Lokovica In Topolšica PGD Pesje in PGD Premogovnih - zmagovaini desetini pri članicah B in članih 8 Šmartno »!> I^»ki - Prizadevni člani Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki so minulo soboto na ploščadi pri tamkajšnjem Mladiaskent centru pripravili 2. vsesliweiLsko srečanje moto veteranov. Lani se je tega srečanja udeležilo več kol IDtl lastnikov dvo-kole.snikov častitljivih stara^ti in vrednosti iz cele Slovenije. Letos se jih je vabilu za srečanje odTvalo nekaj čez 30. Predsednik Ljudske tehnike Mar;jan Pi-lih je povedal, da so jih pričakovali od 70 do SO, a so se očitno zbrali slabega vremena. Kljub temu je srečanje uspelo. Organizatorji so udeležence popeljali na ogled Muzeja premo- govništva v Velenju, srečanje pa so pope.strili tudi s spreinostno vožnjo, v kateri je zmagal Luka Juieršek pred Martinom Sku-bicem in Jožeiom Bratkiwičem. ■ Tp Dvokolesnikl so pritegniti precejšnjo pozornost obiskovalcev prireditve