Gospodarske stvari. Kompost. (Dalje.) Pa ne samo za duSec moramo skrbeti v kompostu. Rastline zahtevajo od zemlje tudi še fosforove kisline in pa kalija in sicer v nekakera razmerju, ki je odvisno od množine dušca in od množine raztopne fosforove kisline in kalija v zemlji, potem pa tudi od zmož- nosti rastlin, te snovi izkoriščevati. Čim več je duSca, tem več mora biti fosforove kisline in pa kalija. Za gnojenje vinograda naj bi n. pr. vzeli 30 kg dušca in pa bOkg fosforove kisline in kalija na ha. To razmerje skoraj vedno jednako ostane. Fosforove 1-isline in kalija veeinoma primanjkuje v zemlji, in če tudi ne, ohranimo z gnojenjem snovi zemlje, zemljo obogatimo. Le v slučaju, da je teh tvarin v razmerju več kakor druzih in sicer, da so rasllinam lahko pristopne, le tedaj jih moremo v gnoju nekoliko izpustiti. Nimajo pa ludi vse rastline enake zmožnosti, redilne snovi zemlje izkoriščevati. Detelja, sočivne rastline ild. imajo zmožnost, dušec iz zraka izkoristiti in se pri tch gnojenje z dušcem nikdar ne izplača. Pesa nima posebne zmožnosti, kalij iz zemlje izkoristiti; pa dasiravno porabi obilo kalija, vendar je za neposredno gnojenje s kalijem slabo hvaležnn, paS pa za gnojenje z duScem in fosforovo kislino. Žito, trle itd. se pa za vse tri snovi hvaležne pokažejo. Kompost rabimo večinoma za travnike, vinograde in sadunosnike. Tu nam je treba večjidel kalija in fosforove kisline; dužec je včasih n. pr. na travnikih ali pri krepkem drevju in trtah skoraj celo nepotreben, no, sicer ne škoduje in je veuinoma koristen. Pač pa če imamo od redilnih snovij po 50 delov dnžca, ali fosforove kisline in kalija pa samo po 25 delov, ne bode nam tak kompost veliko l-oristil. Listje Se močno požene,' pa sadu je malo. Ako smo s prejšnimi tvarinami obilo dušca v kompost spravili, moramo skrbeti, da s tvarinami, ki imajo več fosforove kisline ter kalija, te ž njimi pomnožimo. Da spravimo fosforovo kislino v pravo razmerje, najbolje je, da se poslužimo koncentriranih gnojil, tako koščene moke, Thomasove žlindre ter raznih fosfatov in fosforilov. Vzeti se sme najceneje fosforova kislina v bolj debelo zinleli koščeni moki itd. zato, ker v kompostu vsled upliva ogljikove kisline in dr. ta itak bolj raztopna poslane. Kalij pa se daje kompostu največkrat v pepelu od lesa ali- pa v kajnitu in enacih kalijevih solih. Gospodar, ki spravlja te in enake tvarine za kompost, naj računi, kaj mu pride najceneje, pa tudi koliko so mu vredno posamezne tvarine z ozirom na njih vsebino. (Dalje prih.) Južnoavstrijska-ogerska zveza lesotržcev ima, kakor piše »Holzinteressent«, prihodnjo sredo, dne 11 t. m., ob 9. uri dopoldne zborovanje v Mariboru, v veliki dvorani hotela »zur Stadt Wien«. Dnevni red: 1. Pozdrav navzoeih in prečRanje slučajnih dopisov. 2. Razgovor o refakciji, obljubljeni o;l južne železnice proti Kaniži, Stolnemu Belemugradu, BudapeSti in od Kaniže proti Sobotižou in od Stolnega Belega grada do Uj-Szony. 3. Razgovor o voznini na drugih progah južne železnice. 4. Razgovor o voznini od postaje Kolori do Kaniže in Barča. 5. Poročilo in ponudbe štajarskih lokalnih železnic, posebno železnice Poličane-Konjice. — Nujni predlogi naj se pismeno vsaj jeden dan poprej pošljejo priporočeno predsedništvu južnoavstrijskeogerske zveze lesotržcev v Mariboru (hotel Sladt Wien.) Oni gospodje, ki hočejo k zvezi pristopili ter s tem postati deležni refakcij, naj se dan poprej pismeno pri predsedništvu zglasijo. Vsi gg., ki se za trgovino z lesora zanimojo, naj pridejo še na predvečer 12. t. m. v hotel Stadt Wien, ker bode takrat razgovor o drugih važnih rečeh. Žitne cene v Mariboru od 26. jan. do 1. febr. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 60 kr., rž 4 fl. 30 kr., ječ- men 4 (1. 30 kr., oves 3 11. 50 kr., turšica ali koruza 5 fl. 40 kr., proso 4 fl. 44 kr., ajda 4 fl. 70 kr. in fižol 7 fl. 20 kr. Sejmovi. Dne 9. februvarija v Konjicah, Poličanah (svinjski sejem) in na Pilštanju. Dne 12. febr. v Gomilici. Dne 13. februvarija v Imenem (svinjski sejem). Dne 14. februvarija v Žalcu, na Ponikvi, v Račah, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem), v Sevnici in Brežicah.