Lito VIII. štev. 44
PoStnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v petek 16. maja 1924.
Današnja štev. 1— Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za ddpise: »Naprej«, Krško. Ček. raČ. začasno št. 13 321.
Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati')
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0. Reklamacije za list so pOštn. proste
cialistične stranke Jugoslavije.
300 žrtev alkohola.
V celjski .Novi Dobi* št. 44/VI je izšel članek pod takim naslovom. Pisec trdi. da je umrlo 1.1923. v Jugoslaviji le 300 ljudi zaradi alkoholizma. Članek je nepodpisan. Vkljub temu vem, da izhaja članek iz gostilničarske organizacije, če ne direktno iz tajništva te organizacije, Človeka, ki je pisal članek, bi mogel iz članka točno orisati.
Razumljivo je, da priporoča pisec zmernost — samo včasih se zmoti ter napiše treznost. Govori o zdravih in nezdravih alkoholnih pijačah, kakor da bi medicina ne prištevala vseh vrst alkohola k strupom ! Boji se pisec, kaj bomo drugače z vinom, kaj b.o s producenti Kakor najvinorodnejša država nB svetu Argentinija ni obubožala radi prepovedi alkohola, tako tudi Slovenija in Jugoslavija ne bi prav nič zgubila, temveč le pridobila. Viničarji bi se hra-1 * hrano, katero sedaj uničujejo spreminjajoč jo v alkohol — njihovega stradanja bi bilo konec. Pro-duktivne zadruge in pametno gospodarstvo, to je potrebno, pa bo viničarski narod rešen.
Toda pustimo premišljevanje o	pisanem članku
ter preidimo na alkoholne žrtve. Mi	nikakor ne ob-
sojamo alkoholnih žrtev, temveč jih pomilujemo. Obsojamo pa jugoslovansko družbo, obsojamo jugoslovansko inteligenco, da dovoli propadanje in de-generiranje našega naroda, obsojamo časnikarstvo, da se ne zavzame z večjo vnemo za alkoholno vprašanje. Mi vemo, da je človek produkt okolice. Če se nam alkoholni duh vsiljuje celo v vsakdanjo našo duševno hrano — ali je čudno, da je življenje takšno? Zdi se mi da smo svojo revolucionarnost 1918. L z zadnjim prevratom zapili ter da duševni revolucionarji po tem pijančevanju spe z velikim mačkom na hrbtu.
300 ljudi je torej preteklo leto	nesrečno končala zaradi akutnega zastrupljenja z	alkoholom. Ali
je samo 300 žrtev? Vsako leto umre v Jugoslaviji 360.000 ljudi, od tega 200.000 za nalezljivimi boleznimi Tuberkuloznih je 1,500.000, spolno bolnih 2 milijona (po prof. dr. Štamparju],
V New Yorku je zaradi prepovedi alkohola padlo število tuberkuloznih za 50%. Isto se nam poroča iz glavnih mest Norveške.
Preiskovanja primarija dr. Thierija v Zagrebu [in mnogo drugih svetovnih znanstvenikov] dokazujejo, da igra alkohol v 50—75% ulogo posredovalca pri infekciji spolnih bolezni. V kolikor so mi razmere v Celju in okolici znane, moram izjaviti, da je tu isto razmerje.
Če porabimo ta fakta za Jugoslavijo, potem lahko rečemo: število odprte [nalezljive] tuberkuloze in spolnih bolezni bi v Jugoslaviji lahko padlo z odpravo alkoholizma za polovico t. j. samo pri tuberkulozi za */♦ milijona ljudi.
Kdor v narodnem gospodarstvu računa z živo človeško energijo, ta ve. kakšen plus pomeni */* milijona duševno in telesno zdravih ljudi Pomislimo dalje, da bi mogli z odpravo alkoholizma in s pomočjo brezplačnih ambulatorijev vsaj nalezljivo si-tilido, če ne tudi gonorejo skoro popolnoma zatreti . *£or *® Hče smrtnih slučajev kroničnega alko-taval?*)] t * ™eli 18111,0 ,očno statistiko, če bi izvr-
v!nk! in	“M	8voio dolžnost- Sama domne-
vama in površne kalkulacije nimajo pomena. Kakor
za prevrat v naši državi velja tudi za državo res-niča, da so največji nasprotniki napredka tisti, ki branijo ljudstvui sodelovati pri javni kontroli. V vsa-ki najmanjši občim poznajo smrtne slučaje alkoholizma, seveda so po navadi še veseli če dotični umrje, ker so kronični alkoholiki vsem v nadlego, zato v tem zadovoljstvu pozabljajo, da je smrt samo manjše zlo, da je pa vendarle zlo in sicer tndi za alkoholika samega, ki se po navadi sploh ničesar drugega ne boji samo smrti, nagle smrti. Če bi vse take žalostno srečne slučaje javno ugotovili in naredili vsaj ob letu pregled, podobno kakor izdaja prenovljena naša stranka mesečne preglede o svojih organizacijah, potem bi se nesrečno naše ljudstvo vse hitreje izkopalo iz alkoholnega blata, v katerem se danes paca in valja po večini z neumnimi izgovori, češ, jaz nisem tak alkoholik, jaz ga le tu in tam izpijem kozarček. Če bi tak človek videl pošten resničen pregled, koliko njegovih bratcev j* dalo ž.vljenje zaradi neumne ljubezni do .kozarčka . potem bi svojih želodčnih težav ne po-previjal več z različnimi rožami in vermuti, ki mu
pomagajo le toliko, kakor če si rdeči ali modri nos pobarva in popudra, ampak bi se rešil pred resnično nevarnostjo z edinim resničnim sredstvom: pustil bi alkoholni strup kapitalistom in njih hlapcem, naj uničujejo z njim sebe, ne pa ljudstva.
Razmerje med »Udarniki« in »Svobodo«.
Mnenje in predlogi paritetne komisije.
Centralni odbor Splošne delavske izobraževalne zveze.. Svobode* v Ljubljani je pozval UDR v Ljubljani, da se sestaneta po dva delegata vsakega društva kot paritetna komisija, ki naj se razgovore in sporazumejo o predlogih, ki naj bi omogočili. da se v bodočnosti zagotovi sporazumno delo obeh društev in izbegnejo vsa nesporazum-ljenja. ki so se v zadnjem času pojavila.
Dne 2. in 8. maja 1924 se je ta paritetna komisija sešla in sicer za Svobodo ss. Rejc in Bitežnik, za UDR pa ss, Andrej Svetek in dr. Korun. V smislu predloga UDR naj bi stranka imenovala predsednika za to komisijo, vendar so se člani zedinili na to, da začasno poverijo s predsedovanjem v komisiji s. Rejca.
Komisija je nato v daljšem razgovoru, v katerega so posegli vsi člani, obširno razpravljala o določitvi delokroga obeh društev ter o načinu sodelovanja obeh društev in je končno v vseh načetih vprašanjih soglašala v sledečih predlogih in željah, ki jih s tem predlaga odboroma obeh društev v svrho odobritve:
1. Izhajajoč iz prepričanja, da sta obe društvi del enega delavskega razrednega pokreta in da se morata obe društvi v svojih stremljenjih medsebojno podpirati; da izvrše zastavljene si naloge, želimo, da vlada med obema organizacijama tesno prijateljsko in sodružno razmerje.
2. .Svobodi* ostane neokrnjen ves njen sedanji delokrog in se UDR posveti izključno nalogam delavske obrambe in skavtske organizacije, tabo, da ostane posebno vsa organizacija telovadbe in športa v ohviru »Svobode*,
3. Obe organizaciji smeta kulturno in izobraževalno delo izven kroga svojih članov gojiti samo v pod št, 2. odrejenem delokrogu športa.
4. Obe društvi si obetata vzajemno sodružno moralno, pa tudi dejansko pomoč, posebno bo UDR sistematično navajalo in vzgajalo svoje člane k aktivnemu društvenemu delovanju v .Svobodi*. Telovadni podzvezi »Svobode* je posvečati posebno pozornost. Zato bo UDR pomagalo telovaditi DTE podzvezi s svojimi vaditelji in bo skušalo uveljav iti geslo: Kdor Udarnik, ta Svobodaš. Istotako bo pa tudi »Svoboda* širila med svojimi člani smisel za delavsko obrambeno delo in skavtizem UDR.
5. Telovadne proste vaje. v kolikor jih bo UDR sploh gojilo, naj Udarniki vežbajo v okrilju DTE .Svobode*.
6. Prirejajo naj «e skupni izleti,
7. Želimo, da se poveljevanje za redovne vaje obeh organizacij izjednačl za kar naj se tehnična vodstva organizacij po možnosti sporazumejo,
8. Želimo, da se izvede sklep DTE. da bodi paradni kroj DTE enak UDR z edino izjemo znakov ki so pri vsaki organizaciji drugačni,
9. Da se v bodoče regulira medsebojno prijateljsko razmerje obeh organizacij in v kali zatre vsako nesporazumljenje. naj ostane inštitucija paritetne komisije stalna. V komisijo naj pošilja vsako društvo po 2 člana, ki morejo, če le ena stran zahteva. zaprositi pokrajinski odbor SS J. da jim nominira predsednika. Vsako društvo ima pravico, da predloži svoje pritožbe in želje tej komisiji, ki jih rešuje in predlaga kompetetnim odborom v ravnanje,
10. Društvena odbora si sporočita pristanek na le predloge, na kar se ta sestanek objavi v »Delavcu* in »Socialistu*.
V Ljubljani, dne 8. maja 1924.
Za UDR:	Za	„SvobodoM:
Dr. Korun 1. r.
Andrej Svetek 1, r.
Op. ur. G. dr. Korun res znajo! Ta komisija je krasen slučaj zapeljevanja delalavstva potom ne-pedantskih juristov. Rejca stisnejo v predsedstvo, da nima glasu; priznajo mu vse, kar hoče. da ga pridobijo za »enotnost«. Tako je dobil dr. Korun
izpričevalo delavca za razredni pokret. Interesantno je, da določajo pokr. odbor SSJ, ko mislijo načelstvo Korunovcev. Ali kdo veruje, da dr, Korun ne pozna svojih strankinih inštanc? Da je pod tem pokr. odborom SSJ mislil Korunovsko načelstvo, se vidi samo iz konca, kjer navaja samo svoje liste, .Delavca' in .Socialista'.
Seveda, če je mislil, da bo s to komisijo kaj dosegel, se je zmotil. Dokaz za to je sledeča
RESOLUCIJA
sprejeta na okrožni konferenci podružnic »Svobode* ljubljanske okolice, dne 11. maja 1924 v centralnem tajništvu »Svobode* v Ljubljani.
Zastopane so bile podružnice: Ljubljana, Šiška, Udmat-Moste in Vič-Glince; pozivu se ni odzvala podružnica na Vrhniki.
Z ozirom na predlog paritetne komisije »Svobode* in U. D. R. z dne 8, maja 1924 je bila v interesu razvoja naše kulturne organizacije sprejeta sledeča resolucija:
1. Ker stojimo striktno na stališču, da je delavcu treba koncentracije, ne cepljenja, želimo, da vsi člani UDR pristopijo v svrho gojitve vzgoje v naravi kot člani k naši .Svobodi** ker imajo tukaj priliko gojiti isto. kar je že začrtano v njihovem programu,
2. Brezpogojno pa stojimo na stališču, da spada naloga vzgoje delavske mladine in pa žen-siva v delokrog »Svobode*, ker delavsko mladino je treba smotreno vzgajati v idejnem socialističnem borbenem duhu.
3. Konferenca pričakuje od strani vodstva UDR umestno razumevanje naše dobre volje, da premostimo vsa nasprotstva. ki ovirajo konsolidacijo delavskega pokreta.
Razno-
Na Bledu sta se sestala Ninčič in češkoslo* vaški zunanji minister dr. Beneš. Gospodje so priredili ta sestanek, da bi .poglobili* prijateljstvo s Poincarčjem s kakim dogovorom o vojni pogodbi za podpiranje francoskega imperializma in češko-slovaško-jugoslovanskih teženj po mastnih provizijah. Pa jih je presenetila nesreča, da je Poinca-reja z vsemi njegovimi pretepaškimi namerami baš v tem trenotku vihar odpihal, ki ga je sejal s svojim vetrom. Tako se pogovarjajo sedaj ti diplomati o podobnih prijateljskih zvezah z Mussolinijem in se tolažijo s slabim upom, da se francoska politika navzlic spremembi režima vendarle ne bo spremenila. To so seveda klavrne tolažbe.
Preveč bolnišnic imamo ali pa preveč bolnikov, si misli združena beograjska korupcija, ki je zato sklenila, da prične z redukcijo enega ali drugega. Prvo je mogoče reducirati z zaklenitvijo vrat, drugo pa tako, da vržejo bolnike iz bolnišnic in jih pošljejo domov umret ali pa na cesto. V zadnjih dneh je po Sloveniji veliko zgražanje nad takimi redukcijami v ljubljanski bolnišnici, v sami norišnici na Studencu bodo postavili menda 300 bolnikov pred vrata, druge bolnišnice po Sloveniji so pa tudi že na vrsti. Na vse intervencije, na vse proteste odgovarja vlada z dvema besedama: Nema paral — Paro potrebujejo seveda za to. da pride korupcijski voz Pašičeve familije in vseh njegovih žlaht tem hitreje naprej. Pri nas so miliarde za ubijanje ljudi vedno na razpolago, ker z denarjem, v takšne svrhe uporabljenim, se dado dobički najlažje in najbolj nekontrolirano delati; za zdravje ljudstva pa ni niti bora. Bolnišnice se zapirajo, bolniki se mečejo trumoma pred vrata — to pove vse, kako daleč smo že prišli v tej državi o kateri si je včasih kdo še upal trditi, da je bila potrebna ustvaritve, ker drugače ne bo štelo ne eno ne drugo njenih plemen v človeški zgodovini ničesar. Ali je bila vredna ? Mi pravimo, da je sploh še ni. ker za vsako državno samostojnost je treba samostojno odločujočega ljudstva. Pri nas je pa se ljudstvo iz tisočletnih krempljev enih svojih hien samovoljno podalo v kremplje drugih hien. Razloček je ta, da so mu prejšnje hiene glodale kosti pod tujim imenom in v odkritosrčnem priznanju svoje krvoločne narave, danes pa ga glodajo v znamenju jugoslovanstva, svobode in demokracije.
Madiarska vlada namerava opustiti zloglasno internacijsko taborišče Zalaegerszeg. To ime ne bo
nikoli pozabljeno v zvezi s tisočimi žrtvami, ki so padle na tem prostoru. Tudi ne bo pozabljeno, da je na tem mestu katolicizem imel največ prilike pokazati se v polni praksi. Če z vsem drugim ne, z Zalaegerszegom se je katolištvo postavilo v eno vrsto z najbolj brutalnimi gibanji v moderni dobi, ci so prekleta, da na bo ostala po njih niti senca cakega odločanja v družbi, ki prihaja. Zalaegerszeg e le drugo ime za grozodejstva ruskih .čeka in aških fašizmov.
Rumunska monarha potujeta sedaj okrog raznih vlad, da bi izprosila kredite za svojo skrahi-rano državo. V Parizu jim je buržoazija priredila enega izmed tistih svečanih sprejemov, ki se dajo s kupljenjem par sto ploskačev in živio-kričačev tako hitro organizirati. Drugače pa ni imel ta obisk nobenega pomena. Tudi za imperialistično Rumunsko velja isto kar za provizij lačno diplomatsko Jugoslavijo: razmere na Francoskem so se korenito spremenile in ni več o tem govora, da bi se male države oz. njih ljudstva v prid par diplomatom prodajala inostranim fabrikantom municije in topov. O kakih kreditih za Rumunijo ni bilo na Francoskem niti govora. Sedaj sta se napotila oba monarha v London. Tam pa bosta še slabše naletela. Listi delavske stranke že kar za naprej izjavljajo, da na Angleškem denarja za oboroževanje Rumu-nije, zlasti pa za kako vojno proti Rusiji ni in ga ne bo. Obenem pa povedo angleški delavski listi še marsikatero o reakcionarnosti rumunskega režima. Tako bi bilo že kar sedaj bolje, če bi se oba rumunska maziljenca obrnila in se povrnila v Buka-rešt poskušat s poštenim delom pomagati svoji državi iz krize. Ce ne, naj kar počakata, kaj se bosta zmenila Beneš in Ninčič z Mussolinijem. Ta zveza bi bila za rumunsko reakcijo še najprimernejša, največji roparji ljudskega blagostanja v Evropi bi se znašli potem med seboj.
Kakšen bo položaj v sedanji povolitveni Nemčiji, še ni videti, Videti pa je da se nemški fašizem še nič ni naučil da ostane bikec pač v vsakem položaju bikec. V tem težkem času. ki pa prinaša za Nemčijo s propadom francoskega imperializma najboljše konjunkture, nima ta fašizem nič večjih skrbi kakor da prireja tiste znane umazano bedaste nacionalistične parade in hujska ljudstvo proti nemškemu »smrtnemu sovražniku* francoskemu ljudstvu. V Halle so imeti te dni takšno parado, ko so odkrili staremu sabljaču Moltkeju spomenik. Kar zanimivo je gledati, kako si je nacionalizem po vsem svetu tudi v tem oziru do dolgočasnosti enak, da se navdušuje ne morda za takšne predstavnike naroda, ki so blesteli po velečini svojega duha, temveč samo za kakšne specialne mesarje, ki jim je »sreča* pomagala. da so utegnili poklati in pohabiti na nasprotni strani več živih ljudi, nego je bilo poklanih in pohabljenih na lastni strani. Pred nemškim fašizmom mora begati po tujini največji duh med sodobnim Nemštvom Einstein, v istem času postavlja nemški faSizem spomenike mesarju in duševnemu revežu Moltkeju. Tako je povsod. Pri tisti »slavnosti" v Halle je prišlo do spopadov s komunisti, pa to ni še nič v primeri s slabim utisom, ki ga delajo take idiotske prireditve v tem času na inostranstvo, zlasti na francosko ljudstvo, ki je baš sedaj dokazalo, da stoji v veliki večini za onimi, ki so za miren sporazum z nemškim ljudstvom. Nemški fašizem ne predstavlja sicer niti četrtine nemškega ljudstva, ampak nam vsem je znano, kako znajo hujskači izrabljati vsako kretnjo podobnih hujskačev za podpihovanje sovraštva med narodi Tudi vemo. da ljudje še v^dno rajši zapadejo hujskačem nego dejstvom, Tako je čisto mogoče, da si bo Nemčija še v tem ugodnem trenutku zaigralo vse šanse za mirno rešitev, če ne bodo znali njeni trezni sloji paralizi-zirati vsako kretnjo nemških nacionalističnih idiotov.
Poincarč odstopi najbrže 1. junija, nakar se umakne političnemu življenju. Isto usodo so si izvolili še razni drugi propadli politiki, n. pr. kričač Tardieu. Sestanka med Poincarejem in Macdonaldom ne bo. Levičarji bodo najbrže prisilili tudi predsednika Milleranda, da odstopi. Vodstvo nove vlade bo poverjeno po vsej politiki radikalcu Herriotu, ki dela predvsem za priznanje Rusije in zbliženja z Nemčijo.
Stanovi v francoski zbornici V novi francoski zbornici so zastopani sledeči stanovi: 30 delavcev, 53 kmetov, 33 vseučiliških profesorjev. 161 advokatov, 2 arhitekta. 2 bankirja. 33 trgovcev. 4 državni svetniki, 2 zobozdravnika, 31 zdravnikov, 7 duhovnikov, 28 trgovskih sotrudnikov, 18 državnih uradnikov, 46 industrijcev. 4 notarji, 11 častnikov. 6 lekarnarjev. 44 hišnih posestnikov, 37 časnikarjev in 2 živinozdravnika.
Baldwlnov predlog za nezaupnico delavski vladi zaradi odprave nekih carin je bil v spodnji zbornici odklonjen. Liberalci so glasovali skoro vsi za odklonitev, kakor smo že zadnjič povedali, da se bo zgodilo. Boje se pač volitev.
Na Španskem so bile prvomajniške proslave prepovedane, pa so se vseeno vršile v zaprtih lokalih. V Madridu jo delo popolnoma počivalo. To kaže da je Španski proletariat pri vsem žalostnem položaju španske države vendarle močnejši nego fašistovska diktatura nad njim,
Še ena tepena. Na Japonskem so bile volitve. Pri teh je dobila opozicija 282 mandatov v državni zbor. 146 vlada, 26 pa neodvisni. Volitve bo bile na več krajih krvave.
Bivši vodja kitajske revolucije Sunjatsen je umrl na vnetju možganov. Umrl je v trenutku, ko se najrazličnejši generali tepejo med seboj za korita.
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27— Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg St. 252. Hrvatska.
Zabukovca. V nedeljo dne 18. maja se bo vršil ob pol 10 dop. v gostilni Ivan Cocej v Me-gojnicah občni zbor kraj. pol. org. SSJ v Zabukovci z običajnim dnevnim redom: I. poročilo tajnika in blagajnika, II. volitev novega odbora, III. razno. Dolžnost vsakega člana je, da se gotovo udeleži občnega zbora. — Odbor.
Vestnik »Svobode".
Šoštanj. Ker so nekateri Svobodaši ostali s članarino za več časa dolžni, jih opozarjam, naj poravnajo članarino do 18. t. m. v tajništvu »Svobode" ali pri blagajniku. Kdor ne poravna do tega časa, se bo izbrisal iz imenika in njegovo ime pride v javnost v časopis, da bodo vsi zavedni člani vedeli, kdo je tisti, ki bi rad iz sklede jedel, ali nič noter dal. Ako misliš biti član kult. org. „Svobode“, je tvoja dolžnost, da plačaš že vnaprej, ne pa da te mora vsak teden blagajnik opominjati Ce pa ne misliš, pa to povej, da ne bomo imeli dela s teboj. Če bi vsak član že vnaprej plačal, koliko lažje bi bilo delo tukaj in tudi v centrali I — Blagajnik, »Svobode" v Šoštanju.
Velenje. Pozivamo vse, ki imajo izposojene knji* ge iz knjižniče .Svobode* v Velenju, naj jih prineso nazaj najkasneje do 20. maia v prodajalno Kons. društva s. Marnu, To zaradi reorganizacije knjižnice. — Odbor .Svobode*.
Izletni odsek ljubljanske podružnice .Svobode" skupno s podružnico .Svobode* Vič-Glince priredita v nedeljo 18. maja celodnevni pešizlet čez Dobrovo in Grmado [938], Sv. Katarino J730J. nazaj čez Toško čelo in Podutik. Hoda 6 ur. Zbirališče ob
6.	uri pred Delavskim domom na Viču. Vodnik s. Remžkar. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Vse prijatelje narave in delavske družbe vabita oba odbora gorenjih podružnic.
DRUŽINSKI IZLET KOVINARJEV Z JESENIC.
JAVORNIKA, DOBRAVE IN LESC.
Izletni odbor, izvoljen od zaupnikov S. M, R. J. podr. Jesenice Javornika in Dobrave, je ukrenil vse potrebno, da se bo vršil pešizlet 25. maja 1924. v Mojstrano in Dovje,
Ob 6. zjutraj zbirališče dobravskih, javorniških in jeseniških sodrugov pred Delavskim domom na Savi. Ob 7. odhod izpred Delavskega doma s ko-vinarsko godbo na čelu.
Na jeseniškem kolodvoru sprejem sodrugov iz Lesc. nato dalje peš v Mojstrano.
Med potjo odmori s predavanjem o naravi.
Ob prihodu v Mojstrano odmor — kosilo.
Popoldne koncert godbenega odseka.
Po končanem koncertu skupni odhod na vlak.
Vsak izletnik naj se priglasi pri zaupnikih, ki imajo tozadevne pole in naj plača zaupniku 22 K za vlak iz Dovjega do Jesenic. Kdor hoče za kosilo pripravljeno jagnje naj plača zaupniku na polo 30 kron.
Denar je treba odračunati zaupnikom najkasneje do 18. maja.
Vstopnina na popoldanski koncert 5 Din. Žene in otroci vstopnine prosti.
Ker bo izletni odbor potreboval še nekaj sodr. in sodružic za različna dela med izletom in na kon-certu, prosimo vse sodruge in sodružice, naj se zanesljivo odzovejo in se žrtvujejo z vestnim sodelovanjem.
V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo 1, junija.
Vabimo tudi splošno vse sodruge iz Slovenije, da se nam pridružijo,
Ven v prosto naravo l
Za izletni odbor: Jurij Jeram, Leopold Kovačič, Ivan Malenšek.
Dopisi.
CELJSKE NOVICE.
V Celju ni več Udarnikov, odkar je odšel g. kapitan Čebular, kateri je vsaj deloma vadil Udarnike telovaditi pod imenom »Svobode* v okoliški šoli. Gospod protektor Koren pa ne mara telovaditi ker je preveč zaposlen pri kartah in šahu, on telovadi le s kroglicami na bilard. Gospod Felicijan je tudi neke vrste Udarnik, svojo udarniško prakso pa izvršuje le ob priliki volilnega boja, drugače tudi on ne dela mnogo za to družbo.
Koren in Felicijan, Celjani pravijo »Franci in Kori , sta pa postala protektorja pretepaške čede, s katero hočeta pomagati vsem slepim in neraz. sodnim delavcem v tabor Kristanovcev.
Pogovor med Korenom In nekim demokratskim pohtikarjem na zborovanju stanov, najemnikov pred entm letom:	1	v
Demokrat: G Koren, kako je to mogoče, da imajo v Celju socialni demokrati tako moč, medtem ko jih pred vojno skoraj nič ni bilo.
Koren: To sem vse jaz napravil ker sem delavski prijatelj. Pred vojno so pa socialni demokrati bili samo kvartopirci in zato niso nič skupaj spravili.
Demokrat: Da, gospod Koren, vi ste veliko pomagali, ker z vami se da govoriti, saj ste obrtnik.
Ta pogovor je posluša! star socialist, ki je obrtnik sedaj in ni kvartopirec. Zgražal se je nad samohvalo Korenovo.
Celje. [Da se spoznamo!] Cenjeni s. urednik, oprosti, da se oglasim kot član »Delavskega doma v Celju* in spregovorim svoje objektivno mnenje o tistih .socialistih", ki pravijo, da so naši prijatelji in nič ne delajo za nas delavce, in o tistih, ki trdi-jo. da nekaj razumejo o gospodarstvn in o zadrugah. V Celju se je ustanovila že pred dvema letoma stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom*, katera ima svoja pravila že tiskana, vendar po malomarnosti tistih, ki nekaj razumejo, še ni odobrena oz. registrirana. Nekdanji celjski soc. bog Franjo Koren in Felicijan sta že pustila natiskati knjige s svojim imenom in sicer z denarjen, ki so ga delavci skupaj znosili. Koren se je samo vpisal kot prvi član. a plačal še ni nič, niti enega deleža. On je zadrugo le izrabil, ko je bil kandidat in nosilec liste za 6r00 Din, katerih še ni vrnil, dasiravno je osebno jamčil zanje. Če bi g. Korenu res bilo kaj za gospodarski napredek delavstva in če bi kaj razumel, bi v Celju že zdavnaj morali imeti delavsko kuhinjo in Del. pekarno. Pa to so tisti Korenovci, ki zagovarjajo gospodarstvo, če jim kaj nese. in tudi socialno zakonodajo, če so pri boln. blagajni sami kot kBj »boljšega* nastavljeni. Najlepši dokaz je v tem, da ima Koren tajnika in blagajnika iz boln. blagajne v svoji edini .internacionalni* partiji, ustanovljeni po beograjski zeleni mizi in koritarjih iz Slovenije. Ker so tam takšni gospodje skupaj zbrani, je ta stranka pri celjskih kapitalistih tudi tako priljubljena, da imajo delavce, ki se izkažejo s Korenovo legitimacijo in belimi znamkicami, podjetniki najrajši, ker so to »socialisti", ki delajo dnevno 9 in več ur brez 50% naplačila in še na 1. maja ne marajo praznovati praznik Dela. G. Koren in njegovi najnovejši zavezniki Štravs, Čepin in drugi to vse dobro vedo, zato so vstopili v akcijo, da rušijo ^ revolucionarni delavski pokret strokovnih organizacij. Počasi vas bo tudi delavstvo spoznalo!
Iz Lesc pri Bledu. (Za smeh in kratek čas.] »Ti — a ne veš. da tukaj na javnem prostoru [op.: kolodvoru] ne smeta govoriti nemško I? jV Beogradu in v Zagrebu govorijo, a tu v Lescah ne bostel"
Tako je napadel neki triglavski junak, seveda »Orjunec" dva mirno se pogovarjajoča delavca, eden izmed teh je sodrug in klati slovenščino tako, da je bolje če govori v svojem materinem jeziku, kakor da muči slovenščino.
VC' gospod Ivan Šemrle mlajši zakaj niste takrat protestirali, da naj ne govorijo nemško, ko ate sedeli v neki restavraciji na Lescah in ko je govoril g. predsednik »Orjune* z istim sodrugom. ki ste ga napadli, tudi — nemško. No da, mogoče niste razumeli vsaj videti je bilo tako, kimali ste le z glavo, kakor se maje oslu rep. kadar ga gospodar malo pogladi z roko in se mu laskd.
S tem korakom ste pa le pokazali, da znate odločno nastopati in če bi tudi takrat tako nastopa-
li.	ko vpijejo vozniki pred kolodvorom: Brauchen sie einen Wagen? — Fahren sie nach Veldes? — bi do sedaj postal že časti vreden zemljan, samo sedež vaše modrosti bi trpel. Toda posebno veaelje imate le nad delavci, to, kar ste vi sami.
Sicer pa je v Sloveniji slovenski jezik le u-radni jezik, komur se hoče govoriti kakor se mu ljubi, pa mu ne smete vi nič očitati, če živimo res v svobodni in na demokratičnem temelju ustvarjeni državi.
Javorje pri Črni Pri nas imamo gostilno »Pri kovaču". Pri tej gostilni je tudi kovačnica, ki je bila pred letom prodana od skupnega posestva. Tisti krščanski oče. ki svoje otroke od doma odganja je iz samega krščanskega usmiljenja do svo-jih otrok to kovačnico prodal, namesto, da bi dal enega sina v kovaški obrti izučiti in podjetje po-tem njemu v last daL Ljubše mu je, da posestvo s pomoto tujih najemnikov počasi hira kakor kak jetiCni bolnik. Kovačnico je kupil neki v kovaški stroki prav dobro izučeni kovač. Ta se na pol li» trčka prav dobro razume, kar se pa drugih del tiče, u*1 skb° bvalijo In računati zna tudi prekleto dobro, pa to zna, da drugim po gostilnah to m ono očita. Pravi, da kar mačka rodi, miši'lovi To je njemu menda že prirojeno. Bilo Je meseca februarja neko jutro, pa je na tisti stari izrek pozabil, ko je kakih 50 korakov od hleva pod snegom nekaj iskal in bolj gotovo tudi našel, kar je potem v svojo delavnico pod streho spravil. Letos o Veliki noči je ta nekdanji nemškoavstrijski socialist k sveti spovedi šel in čujte menda je tako odvezo dobil, da si je moral ves dan svojo kosmato dušo z vinom prati, da bi mu ga ne mogel nihče niti s pu> trihom skupaj nanositi. Lansko leto se je ta nekdanji nemškoavstrijski sodrug vmešal v našo majsko manifestacijo. ali letos je temu lažisocialistu njegova golobica povedala, da on ne spada k majniški manifestaciji. ker ne dela pri rudarjih. Tudi vas rudarje socialiste opozarjamo na to, da ne hodite v takšne gostilne, katerim je le vaš denar lep. Boikotirali ia
Mb.,	„„„
ki niso na naš list ,Naprej" naročeni
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ In KDZ.)
16. V. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem, ia*