Črtice iz rnske zgodovine.
(Po Nestoru priobeuje A. K.)
3. 0 kneiu Olgu.
Rnrik je na  smrti  kaeženje oddil Olgu svojega rod<i;  Bjeirm ie izročil tudi sina Igorja, ki je bil še otrok. Oleg zbere mnogo Tojske, otide najug in
27
splove po Dnepru. Najprej vzame Krivičem mesto Smolensk, pctem Ljubeč in tam postavi avoje upravitelje. Oleg veslaje b Kijevu osta^i nekaj vojakov zadaj, a dnigim ukaže poskriti se v ladijah. Ko Oleg pride k mestu ia z Igorjem stopi na suho, pošlje povedat Askoldu inDiru: rmi smo kupci, gremo na Grško, poslala sta nas Oleg in Igor, pridite, da se poglfdamo." Ko se prikažeta Askold in Dir si svojiuii, poskačejo Olgori k ladij in jih obstopijo. Oleg reiie Askoldu in Dira: ,,vidva nista kneza a ne knežjega rodii; jaz sem knežjega rodii in evo sina Rurikovega. Askolda iii Dira ubij<}, oduesd na goro in tam pogreb6. Olgu je bilo zelč po godi v Kijevu; on je tarn knežil in dej&l: nbodi to mesto niati ruskim mestom!"
Iz Kijeva je Olegna Tse strani hodil z Varčgi in Sloveni, podvrgel si razne slov^nsko ifl Judske navode ter jih prisilil pladevati danj. Novemu gradu je ukazal, da plafa Varegom vaako leto po 'MO griveu. *) Za Olga je miino Ki-jova priropotal ko(!uj66**) narod Ogri, kateri so se odmikali za karpatske gore.
Leta 9o7. zbere Oleg nmožico Tojakov ter otide k Carigradu na konjih in v ladijah; bilo je teh ladij do 2000. Grki zaprtS pristaniSiie z verigo in zatvorijo niesto. Oleg veli potegniti ladije na siiho in se začne bojevati okolo mesta. Razdira gradove, požiga cerkve, plČDi iu ubija Ijudi, ter se bolj in bolj bliža ruestti. Grki se ustrašijo in pošlj6 povedat Olgu: ,,ne pognbljaj mesta, rajži si vzemi danji, kolikor hočeša! Oleg stori mir in Grki niu poSljč raznih jedil in viaa, a on ue prime ni tpga ni druzega, vtid*5fi, da so Iokavi (zvijaf.ni) Grki vse znicšfili z otrovom. Zdaj se Grki še huje prestražijo in dade Olgu vse, kar hoi^e: mnogo zlata, srebra, dragocenih tekauin, ovočja in vina na Olga iii na vse vojake. Zdaj Oleg s prisego potrdi mir z Grki. Bira so prisegli o svojem orožji, o svojeiu bogii Peniuu iu o skotijein ***) bogii Veles«, a Grki o svojeni krščaaskein zakonu. S pl^nom obogacen se Oleg vrne v Kijev, a narod je svojega umuega iu sreeuega kneza imenoval ^vnžčega."
4. 0 Igorji (912-945 I.)
Po Olgovi smrti je začel knežiti Rurikov sin Igor. Tudi on je hodil po morji na Grke; a prvi njega pot je bil nesreCen. Kadar 30 Kusi stopili na fcreg, obsula jih je grSka vojska od vseh strani. Bila je silna siin, in uli so se Busi posajali v svojs ladije, da bi utekli, a prime jih drug gršk voje-TOda na mcrji z ladijami ter začne spnšati na-nje ogenj, kakor oblake, da je bilo strašno videti. Mnogi so se pometali v vodo. sain6 da bi ušli ognju. Kdor izmej Rusov je ubežal smrti iu se vrnil dom6v, pripovedoval je poteui, ,da imajo Grki strele v rokah, in da jih zat6 nij bilo nadvladati."
Igor, vrnivši se v Kijev, začne zbirati še večjo vojsko; pokliee Varege od zam()rja, najme stepne čete Pedenegov in se z nova odpravi na Carigrad, v ladijab po morji a na konjih o bregu. KorsuBci (Grki v današnjem Krimu) poslali so cesarju povedat: nRus gre na-te, vse morje ti jo pokrito z ladi-jami." Bolgarji ob DunaTU so tudi poslali: ,,ide Rus in še Pečenege je najiil.''
Kadar. ja cesar to slišal, poslal je svojih prvih boljarjev Igorju povedat: nne hodi daljc,  nego vzemi danj,  kakor jo je bil vzel Oleg, iB jaz ti še kaj
*) Grivna je bila starih Eusov novec. ^m     •*) V kočah (iatorih) živeC narod, Nomadenvolk. ^B     •*t)Sk6t je domaea žival, skotij bog je bog domaie iivali.
28
pridain. Poslal je tudi Pečenegom dragih tekanln ter obilo zlata. Skliče Igoi družino in jej povč cesarjeve bcsedc. rCe tako govori cesar," odgovori Igor-jeva družina, ntaj še hočemo? Vzamemo brez bitve zlatain sreljra in dragih tekanfn ter pojdemo domtfv, kajti še nij gotovo, kdo bi preinogel, a ni z morjem se nismo še dogovorili." Igor posluša družine, pusti Pecenege plčnit boJgarske zemlje, a sam vzaine od Grkov mnogo zlata in dragih tekanin ter se povrne v Kijev.
Jeseni je Sel lgor z drnžino danj pobirat od Drevljanov, slovenskega plemena po gostih lesovih in ob močvirnih bregovih Pripete reke. Igor vzame več danjf nego li je bilo dogovor, in ide nazaj v Kijev; a na poti mu pride na misel, in reče družiui: ,,pojilito domov, a jaz se povroem zopet k njim." Družino spnsti dom6v, a z malini številom se vme. Drevljani, sliSavši s knczom svojim Malom, da 80 Igor vraSa, zaSnii misliti: rako se volk navadi k ovcam, to polagoma odnese vso čredo; tako tndi Igor; če ga ne ubijemo, Tse nas pogubi." In poslali so k Igorju vpraSat: »uii si tzel stojo danj, čemt se zopct rra<!aš ?" A Igor jih ne posluSa. Zdaj gred^ ljndje Drevljan-skega tnesta Iskrastenja na Igorja, ubij6 njega in razbij6 mu veliko družino. Jamo izkopljo, in tn, nedaleč od mcsta, pofcoplj6 vse. Tako je bil pokorjen Igor za svojo lakomnost.