V DRUGIH DRŽAVAH. Is Ecsaanife z novim kraljem. Novi romunski kralj Karol II. je že naglasil, da ne namerava v zunanji politiki Romumje ničesar izpremeniti. Predvsem hoče naprej gojitl prijateljstvo s Francijo ter Malo antanto. Poleg organizacije armade si bo kralj prizadeval v prvi vrsti, da bo dvignil državo v gospodarskem oziru. Skrbel bo za to, da se bo povspela Romunija v Evropi na ono stopmjo, ki jej gre kot zmagovalki v svetovni vojni. PredsedTriku francoske republike se je kralj eahvalil za gostoljubnost Francije za časa niegovega prognanstva. RomunBka kraljica vdova se je vrnila nazaj iz Bavarske v Bukarešto. Sestavo nove vlade je poveril kralj voditelju poprej vTadajoče kmcčke stranke, dr. Juliju Manui, ki je mandat vrnil. Nalopa za scstavo vlade iz vseh strank je poverjena generalu Presanu. Po izjalovljenem poskusu koncentracijskega kabineta je sestavil vlado Maniu iz članov kmotske stranke. Je to prejšnja Manijuva vlada razun dveh članov. Itaijanski zimanji minister Grandi na Pcijskem. Italjanski zunanji minister je obiskal Poljsko in je ob tej priliki povdarjal, da je prinesel na Poljsko najlepše želje Italije, Mussolinija in fašistovske vlade. Omenil je, da se bosta spremenili poljsko poslaništvo v Rimu in italjansko v Varšavi v veleposlaništvi. Po Grandijevem mnenju predstavlj?.jo medscbojna prijateljska čuvstva v obeh državah močno oporo za vzajemne odnošaje med Italijo ter Poljsko. Poljska je element sporazuma ter miru v Evropi. V očigled temu obisku je razglasilo italjansko časopisjc, da je namenjen Grandijev obisk Poljski s ciljem: dobiti v Poljakih on,sga činitelja, ki bi mogel brzdati Jugoslavijo. Ker Nemci upajo, da bi se naj Italija in Poljska potegnili za Bnremembo pariške mirovne pogodbe. je naglašalo tokrat poljsko časopisje, da je za slovanske narode, ki so se po svetovni vojni otresli nemškega jarma, pariška mirovna pogodba večna ter neomajna. Nemce je Grandijev obisk varal, ker so upali, da jim bo pripomoglo prijateljstvo Italije do zgornje Slezije in Danziga. Po drugih poročilih bi pa naj bil Grandijev poset namenjen posredovanju Poljske med Francijo ter Italijo in bi pnšli pri t_j priliki v razgovor tudi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Na povratku iz Poljske je posetil Grandi še Budimpešto in Dunaj. Razdelitev Yo«mgovega posojila. Na posvetovanjih v Parizu je bil dosežen sporazum za pripravo prvega Youngovega posojila. Posojilo so razdelili po tem ključu: na Nemčijo odpade 36 milijonov^ na Belgijo 35 milijonov, na Združene države 98 milijonov, na Francijo 2 milijardi 215 milijonov; na Anglijo 12 miiijonov, na Italijo 110 milijonov, na Nizozemsko .73 milijonov, na Svedsko 110 milijonov in na Švico 92 milijonov. Iz Indije. Po dve In polletnem delu Ji5 predložila indijska ustavna komisija, v kateri so bile zastopane vse tri politi.ne stranke in ki ji je predsedoval John Simon, svoje poročilo, ki je bilo soglasno odobreno. Komisija je imela nalogo, da prouči vladno delovanje v Indiji in razvoj tamošnjih ustavnih ustanov. Komisija je dvakrat posetila Indijo. Poročilo komisije ima dva dela. Prvi del, ki šteje 400 strani, se bavi s sedanjimi ustavnimi, upravnimi, finančnimi in sodnimi razmerami v Indiji in z razvojem šolstva ter indijskega javnega mnenja. Drugi del poro.ila, ki se bavl o bodočem ustavnem razvoju in vsebuje zaključke in predloge komisije, bo objavljen Se 1. 24. junija. Indijska konferenca se bo sestala 24. oktobra v Londonu. Poročilo naglaša, da je cilj angleške politike v Indiji ustanovitev odgovornc vlado, kar naj se zgodi v sporazumu z indijskimi narodi.' Na poti k tcmu rilju so vclike tcžave. Na drugi strr,ni obstoja mnenje, da doseže Indija položaj dominijona, ki ji je bi] obljubljen ž-e leta 1907 in pozneje leta 1919 še le poslopoma. Razvoj ustave v Indiji odvisi v najbližji bodočnosti od uspehov, ki jih bodo imele ustavne spremembe. Knjiga o poročilu indijske komisije se imenuje »modra knjiga o Indiji«. Listi priobčujejo dolge izvlečke vladne modre knjige. Vlada je z objavo modre knjige dosegla to, da se javno mnenje ukvarja z važnim indijskim vprašanjem. 70 milijonov brezpravne kaste indijskih parijev je naslovilo na papeža in angleškega kralja spomenlco, v kateri so izrazili svoje želje in ogorčenje nad Gandijem, ki se radi drugih višjih kast zanje niti zmenil ni.