bhijft ^ued daily except Sundajrs »nd H PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '' Uredniiki in upravniškl prostori: S687 South Lawndal« Ave. Office of Publication: 2657 South Lavrndala Ave. Tslophon«. Hockw«il 4804 Cena lista je $6 00 ŽS^ciŽJig Ž Sl^T.^. CHICAGO 13. ILU ČETRTEK. 10. NOVEMBRA (NOV. IS). 1M4 Subscrlptlon 8800 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 22S Acceptanee for mailing at speciai rate of postage provided for tn section 1108, Act of Oct. 8. 1817, authorued on June 4, 1918 ijavska črta pri Metzu se ru$ pod udarci ameriške sile! francpskuša ustanoviti prom t1ruski blok! Pehotni oddelki tretje ameriške armade zasedli pozicije na zapadni in južni strani Metza, nemške trdnjave v Franciji. Britska armada začela ofenzivo proti nemški sili v Holandiji. —Moskva naznanila okupacijo 30 naselbin na severovzhodni in južni strani Budimpešte. Partizani zasedli Skoplje, križišče železnice Belgrad-Atene.—Enote ameriške mornarice in letala potopila in poškodovala 14 japonskih parnikov PARIZ, 15. nov.—Kolono tre- j severno Norveško, kjer se zdaj loosevelt orisal povojne načrte Konstrukcija vodnih omrežij in drugih projektov ti« ameriške armado so saaodle nadaljnje utrdbo v nemški ird-njavski črti pri Motsu ln udrle T predmestja. Poročilo pravi, da bo bitka ia posest toga meata kmalu zaključena a ameriško xm*go. Ameriško silo so okupiral« sest izmed devetih glavnih utrdb v trdnjavski črti. * » Naeijska časnlška agontura Transocean pripravlja nomiko ljudstvo za kapitulacijo vojaške posadko v mestu. Informirala g« i«, da je bila evakuacija čiri-lUtov odrejena sadnjl teden. Pariz. 15. nov. — Pehotni oddelki tretje ameriške armade so zasedli pozicije na zapadni in južni strani Metza, nemške vojaške trdnjave v Franciji, in zožili koridor na osem milj. Prvi oddelki so oddaljeni * samo dve milji od Metza in pričakuje se, da bo kmalu padel. Na južni strani so ameriške čete okupirale trdnjavo Yser in pet naselbin. Tri izmed teh je zasedel regiment pod poveljstvom polkovnika Charlesa W. Ouilla. Trdnjavi Driant in Ma-rival na zapadni strani Metza sta tarča topniškega bombardiranja. « Dve diviziji tretje armade sta se združili pri Thionvilju, 16 milj severno od Metza, in ustanovili nova mostišča pri Koenig-macherju. Položaj se ni spremenil v sektorju na južni strani Thionvilla, ki leži ob reki Moselle. Nepotrjeno poročilo pravi, da se je nemška vojaška posadke v Thionvillu podala. Ameriška armada je v operacijah v zadnjih treh dneh ujela čez sedem tisoč sovražnikov. skupno z Rusi bore proti Nemcem. Invazijo je naznanila norveška ubežna vlada v Londonu. Poveljnik norveške invazij ske sile je polkovnik Ame Dahl. On je bil poveljnik norveških čet, ki so se odločno borile proti Nemcem v Narviku pred štirimi leti. Poveljnik ruske armade na Norveškem je maršal Me-retskov. Enote britske mornarice so zadale nov udarec ostankom nemške pomorske sile kmalu po potopu Tirpitza, največje nemške bojne ladje. Enote so napadle nemški konvoj pri Lister-fjordu in potopile ter poškodovale devet ladij in parnikov. Berlin je priznal izgubo Tirpitza, zaeno pa je naznanil, da se je večji del posadke rešil Švedski list Tidningen poroča, da se je le 800 tlanov posadke 2000 mož rešilo. Poarl Harbor. Havaji. 15. nov. — Enote ameriške mornarice in etala so potopila in poškodovala 14 japonskih parnikov pri Filipinskih otokih, poroča admiral Chester Nimitz. Ameriški etalci so ponovno napadli Manilo in sestrelili 28 japonskih etal. ml Bombe so razdejale pomole v Manilskem zalivu in druge ob-lekte. Leyte. Filipini. 15. nov. -General Douglas MacArthur po roča, da je ameriška pehotna divizija potisnila v past japonske sile "na severni konici tega otoka Samo ozek koridor je še pod japonsko kontrolo. Ameriške čete prodirajo proti Ormocu, zadnji japonski vojaški trdnjavi z dveh strani. Znamenja kažejo, da se japonske čete ne bodo izmuznile iz pasti. Waahlngton, D. C.. 15. nov. — Rooševelt je na drugi konferenci s časnikarji po povratku Washington orisal načrte in metode, ki bodo omogočile u posli tev 60,000,000 delavcev v povojni dobi. UTRDI STICNEG bi ga katoli-v Evropi EV FASI-RE2IMA Churchill se vrnil v London Razgovori s francoskimi voditelji uspešni London. 15. nov.—Zunanji minister Anthony Eden je izjavil v parlamentu, da so bili razgovori med premierjem Churchillom in francoskimi voditelji v Parizu uspešni. To izjavo jo podal po povratku Churchilla v London. 15. i lov. —. Diplom fni ,kj??! j tfc f ?ufa i London U Francije, španski diktato Francisco Fran- co zgraditi poJlsgo ustanovitvi Churchill je obiskal prvo fran protiruskega bjloka v zapadni | cosko armado na fronti v juint Domače vesti S sojo ekaekutivo JPO-SS Chicago.—Zadnji torek se je v glavnem stanu SNPJ vršila seja eksekutive JPO-SS. Sprejeta sta bila dva predloga: 1) da se da is blagajne JPO-SS vsota $25,000 za nakup medikalnih potrebščin, ki naj se pošljejo v stari kraj s prvo jugoslovansko ladjo; 2) da se pismeno vpraša vse podružnice in glavne odbore organizacij, ki tvorijo JPO, ali so za ali proti skupni pomoliti akciji vseh ameriških Jugoslo vanov. Seje se je udeležilo osem odbornikov. Ubit v Italiji Kenosha, Wls. — Druilna odnosaji med sovjetsko rusijo in japonsko Moskva raztegne sfere vpliva na Daljnem vzhodu KORAKI ZA ZASCI- TO VLADIVOSTOKA 0 London. 15. nov. — Britskl tisk napoveduje, da bo Rusija šla v vojno proti Japonski, če- T1 med drugim predvidavajo konstrukcijo vodnih omrežij in drugih projektov ter kontrolo rek, da se prepreči poplave. Kongres bo pozvan, naj dovoli veli ce vsote za gradnjo električnih central ob rekah. Načrti določajo tudi poglobitev reke St Lawrence za plovbo parnikov V to svrho naj bi kongres dovolil potrošitev $277,000,000. Rooševelt je naglasil, da bo konstrukcija teh projektov • o-, mogočila uposlitev več milijonov delavcev. Načrti v celoti bodo potisnili na površje kon-troverzna vprašanja. Glavno izmed teh bo, ali naj federalna vlada raztegne svojo oblast glede kontrole električnih central več državah. Nekatere države so iz sebičnih razlogov proti raztegnitvi federalne kontrole. Predsednik je omenil konstrukcijo jezov. V prošlosti sta nadzirala gradnjo jezov vojni in notranji departnient. Rooševelt je dejal, da se je to nadzorstvo izkazalo za praktično. •uu n« uuim v ivenosna, wis. — uruaino , • . , VTT Evropi. Ta naj bi ustavil »lrjo- Franciji. Pred povratkom do- rrank Zabukovec Je bila obve- Prav 0ikv* doi,eJ .nl dal* no" nja boljševizmi in utrdil Fran- mov je konferiral z generalom U^mi od vojnega departmenta, I cov fašistični istim s pomočjo Eisenhowerjem, vrhovnim po- da je bil v Italiji ubit njen sin ^ .lrul; ™ odnotajl katoliških ve in v Španiji, veljnikom zavezniških sil v Ev- Kobert, star 23 let. Prvotno nJ° ,n Jiponako Mdovo Franciji in Italiji, ki trepečejo1 ■ | H§■ pred rdečo nevarnostjo, j Jose Antoni* de Sangroniz, ropi. Eden je razkril v parlamentu, da je Imel Churchill razgovore z generalom Charlesom de Gaul-lem, predsednikom začasno francoske vlade, ln drugimi francoskimi voditelji. Zunanji minister ja poudaril, da so francoski voditelji dali zagotovilo o vsestranski kooperaciji t zavezniki. Ti predstavljajo želje ln tetnje francoskega ljudstva, kar ja garancija kooperacije ne samo v vojnem času, temveč tudi v povojni dobi. eden Izmed ! najsposobnejših Francovih diplomatov, je v Ps rizu kot "neuradni reprezen tant špansko Vlade" Francija še nl vzpoatavila diplomatlčnih odnošajev s Španijo, toda Madrid je na delu, da se to zgodi. Franco upa, ds se bo njegov prestiž dvignil, če bo začasna vlada, katere predsednik je ge neral Charles i« Gaulle, sodelovala z njagoVim režimom. ■Sangronlt Ja bil' formalno imenovan sa španskega poslani ka v Italiji, to4a v Rim ne bo odpotoval pred novim letom. I y * I Kadar bo šel, bo imel v rokah AOflffrČS 56 SeSlOl važne podatka f politični situa-1 ciji v Franciji. Politični opasovalcl trdijo, ds sta zunanji politiki Francovega režima in Vatikana identični. Oba sta ostra v obsodbah Rusije in komunizma, ne pa v obaod bah nacijsko Nunčije. franeo jo prišel na dan celo z zahtevo, da mora imeti njegov fašistični režim, "ki predstavijo krščan Ona celo mod bilo poročano, da je pogrešan od | . februarja. Poleg staršev zapu- *Uub twnu so se pokazala šča brata ln sestro. Cez morje ^ ^ je bil poslan lanskega oktobrili^ Jtl^^V^ Bil je član društva »H SNPJ. On ^^^^ " i.. L uiovonuUu trt«v it eonssml katere Je Japonaka do- lu* *tt. p « i bll» v "Verni polovici otoka Sa-te naselbine v tej vojni. Prvi Je| hu|4nu u nm,i,mMl JZ. padel Leo Zerovec. Povišan v nadporočnlka Cleveland.—Edvvard C. Slabe, sin družino Jorry Slabe, 3404 W. 158 st., je bil povišan v nad halina, je eno ismed teh znamenj. Zadevna pogodba bi imela poteči šele čez 26 let. List Economlst, ki večkrat izraža mnenje britskih uradnih krogov, je objavil članek s za- v zasedanju poročnika. Član društva Naprej nlmivl zaključki. Ts trdi, da bo 5 SNPJ je ie od prvega leta sta- armada v pravem momen- rostl, V srmadl se nahaja od Ju- u***nl sunek Japon- Uja 1042 ln preko morja od pro- Ms viekakor ra- šlega marca, v Franciji pa od 1. »tavrlratl stare sfere vpliva v julija. Njegov naslov je: Lt. Mandžuriji, ki ja pod Japonsko Edvvard C. Slabe, 0-1-317950 Co. *ontrolo, in s tem zaščititi Via 28 Inf. APO #8, s/o PM, NevJ^vostok »n transiblrsko želez Konferenca med Rooseveltom in vodiUlji Waahlngton. D. C~ 15. nov. —I Kongres se ja včeraj ponovno nlco. Moskva namerava utrditi sovjetski vpliv v Slnkisngu in Mongoliji, ki mejita na Kitajsko, Premier Stalin ln njegovi ------ — -----------.vojaški svetovalci se dobro Kana Dolenjskem. Bila Js članica dejstva, da vojna na dveh društva 98 SNPJ ln gospodinj- frontah — na vzhodu in zapadu sksga kluba SND. Zapušča mo- _ bi zahtevala velike irtve v ža, dva slnovs (enega v vojni | momentu, ko Je vsa ruska obo- York, N. Y. Smrt v La Sallu U Salle, 111,—Tukaj Js naglo umrla Mary Klsnsek, stara 52 lat tn rojena v Novsm mostu Druga britska armada je začela ofenzivo proti nemški sili v južnovzhodni Holandiji. Prekoračila je dva kanala in zaaedla štiri naselbine. Nemci so se u-maknili iz Einda in Nederweer- ta. Sedma ameriška armada pod poveljstvom generala Patcha je v akciji proti Nemcem na ozem lju med Baccaratom ln Bruye-resom in med Nancjrjem ln Bel-fortom. V prodiranju v vznožju Vosgeškega gorovja je zasedla Leintrey, Montigny in Migne-ville London. 15. nov. — Ruska ar-mi|da, katere poveljnik je mar-Ml Mal inovski, je izravnala svo-J* linije ns severovzhodni in Južni strani Budimpešte ln zo-žda jeklm obroč okrog glavnega ogrskega mesta. Zdaj se pri-pravlja za zadnje udarce proti m ogrski sili v Budimpešti. Moskva je naznanila okupacijo naselbin na vzhodni in ie-^rovzhodnl strani Budimpešte. » zh'jdno '»d Budimpešte so ru-• < zasedle Nagykato, že križišča. Nemci so se 'Mi pritiskom ruske sile "'kniti / ozemlja ob reki Do-1 južni strani ogrskega vn,T'> r'ifsta. I ^tan maršala TiU, po-1 ^ »slovanske oevobo-»rrnade, je naznanil oku-Skoplja, križišča železni-• ?rad-Atene. Nemci so bi-v bitki s partizani in ir>kimi četami. • ke r^te, katere ao se lz Avtna unija preklicala stavko Detroit, Mich., 15. nov.-Avtn unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, J* Poklicala stavko v tovarnah Faca-ard Motor Co. Louis de Bearn, Hitler se podvrgel operaciji? Nova naeijska pojasnila o stanju diktatorja » London. 15. nov.—Neki vpliven Nemec, ki jc dospel v Švico, je povedal, da se je moral Hitler podvreči težki operaciji. Dunajski kirurg Eicke mu je Izre-zal izrastek v grlu. Profesor Ferdinsnd Sauer-bruch, bivši Hitlerjev osebni zdrsvnik, ga ni operiral, ker je prišel v nemilost pri diktatorju, režim, m cu»i«»ir —kongres se je včeraj ponovnoi—• ** * - * mumeum, mu j sko demokracijo," besedo na ml* Uestal v svojem zaaedanju, ki ps v Angliji) ln dve poročeni hčeri rožena sila zavojevana v opera-rovni konferenci po zaključenju L, trajalo le 30 minut. Samo 50 —Antonijo Pspesh v East Mo- cljah, katerih cilj Je zdrobitev sedanje vojne. senatorjev in okrog 250 kon- Hnu in Sophie Rojimgsf v Oglas-1 nemških divizij. V Franciji Je več tisoč ip»n-1 grešnikov Je bilo navzočih ob|byju. * • .——.j. » — — - aia",>,nu' j® »■' skih beguncev, ki bi pozdravili otVoritvl, ker se ostali še niso strmoglavljenje Francovega re- vrnjll v Washington. žima. Poročilu trdijo, da se biS- , . ke med španskimi gertlcl tn če- Nobenega izglede nl, da bi tami rednV španske armade pod kongres storil korake zaipre- kontrolo diktatorja nadaljujejo. Jetje načrtov, ki se nanašajo na 1 povojne zadeve. Prl volitvah 7. ara muwy —— prisei > i.«r.r- - - . • - predsednik unije, je naznanil, da —m iz Curihtf Svlca. je bila stavka preklicana po do- ^ baje nahaja v segi sporazuma s kompanijo.^ * | oberBaizburgu na Bavarskem. tej je bilo zavojevanih čez šest tisoč delavcev_____ Saboterji na delu na Norveškem Nacijski krogi skušajo utihniti govorice, da Je Hitler jetnik, blazen ali mrtev, ki so pričele kro-žiti. ker je proklsmacljo, Izdano v njegovem imenu zadnjo nede- ™ oV v njegovem imenu /aunju Stockholm, Švedska, 15. novj v nj g Himmler, — ,Nemška m GesUps. nscijske taj- STvelit: število r^Jne p„Uc^ ?n poveljnik nemških . aK^tVrti skušali pognati v 1 notranjih sil. tt^ott^Co. pri Druga vest iz Curiha pr.vl, da fitelu Norveška. Vžigslne žice L „lt|er preklical obisk Josefa ^MteTfaSks w bile najde- V|m. predsednik, lutksrske slo-" g bhž?ni tovsrne. vsšk, vlade, kakor tud, druge ■"r^-— sestsnke. Tiso je nsmersvsl obi- Letece bombe spet %kMu Hitlerja dsnes. nodale na London | Helmut Suendermsnn. p«Kins r-^ .. ____ D« t/ Nemška bančna uradnika aretirana London, 15. nov.—Švedski list Tidningen poroča, da sta bila dr. Oswsld Roesler, direktor nemške državne banke, in Kari Goetz, direktor banke Dresdner, aretirana po gestapovcih. Poročilo dostsvljs, da je aretacljs povzročila večjo paniko v nemških finsnČnih krogih nego jo je bsnčnl polom pred trinajstimi leti. ___' : Direktor pomoine organizacije v Londonu London, 15. nov^-Herbert H Lehmsn, bivši newyorškl governer in zdaj generslnl direktor sdminlstrsdje /m pomo(:- ln obnovo, je dospel v London. Po prihodu Je obiskal Rlchsrds K. Lawa. reprezentanU Velike Britanije v tej administraciji. Lehman bo obisksl Francijo in Its-11 jo, kjer bo študlrsl položsj novembra Je bilo poraženih 86 kongresnikov in senatorjev. Ti bodo Šli v pokoj, ko bo sedanje Dobila Vkftavljanatvo Nokomis, IIV—Dne 13. nov. sta dobila smAriŠko državljanstvo Louis Zutfmeister in Ester Mehevc, ki Je članica društvs 200 SNPJ. bodo šli v pokoj, ko bo sedanje C J V zasedanje zaključeno. Novi ko nI jprOVO med K flW€-gres se sestsne po novem latu. j Program, o katerem se bodo kom in komunisti? vršile rszprsve v sedanjem zasedanju, bo sestavljen na konferencah med voditelji kongresa ln Rooseveltom v Bell hiši. Podpredsednik VVallace, senstor Rarkley, vodja demokratske večine v višji zbornici, tn nekate Upanje za zbližanje se povečalo Cungking. Kltsjska. II. nov. Upanje glede zbiižanja med Stalin je podprl Rooseveltovo in Churchillovo deklaracijo, da mora Kitajska dobiti Mandžurijo, ki je zdaj pod Japonsko dominacijo. Doslej sa ni pokazalo te nobeno znamenja, da imajo sovjeti teritorijalne težnje v Mandžuriji. General Kslšek, vrhovni poveljnik kitajskih armad, je nedavno dal razumeti, ds bo Kusijs dobila dostop do svobodne luke v južni Mandžuriji, ko pride ta pokrajine pod kttsjsko oblsst. Moskvs bo nedvomno podvzela korake za *a-ščito Vladlvostoka, svojegs nsj-večjega pristsniščnegs mesta ob Pacifiku. ri drugI senstorjl in kongresni- vlado generala Kaišeka in ki ki se bodo dsnes sestali s Roose- tajskimi komunisti se je pove-veltom Kongresnik McCormick. Ualo, ko Je dospel v Cungklng vodja demokratske večine v nlš*|genersl Cou Enlai iz Yensna, Ji zbornici, se še nl vrnil v Ws-shlngton. On Je naznanil, da bo prišel v Washington 1. de-cembra. Kongresnik Martin, vodja re-publlkanske msnjšlne v nižji zbornici, Je dal zagotovilo, ds bodo republikanci podpirali vojne napore ln program glede so-Arnerike z drugim* Kitajska ustanovila pomožni odbor ^Cungking, Kitajska, 15. nov. na/nanlla dsunovi- -Vlada ^ vdale na London j Helmut Suendermann. podns-1 tev "zagovarisls ^ r ^e^ TVTŠZ -v ^ nsčln življenj. delovanje Amerike t državami, da se ustvari podlsgs mednarodni organizaciji za zaščito in vzdrževanje miru po zaključenju sedanje vojne, obenem pa je naglasil, da bo njego-> va grupa ostale borbena slls ln ' 'm ameriški macij* Umdonski listi razpravljajo o Angliji, so invadirale razuma • kompsnij" Knmbe spet padale na Undon izrednege ne mure .noleška mesU. Poru- *kle««tl iz dejstva, da je Himm ^ več poslopij In povzro-|I#r pr^iu, Hitlerjevo prokls- čile veliko škodo. _ Stavka jeharskih delavcev končana Hsmmond, Ind 15 nojr-Okrog tristo delsvcev, članov jeklarske unije CIO. •0< vrn,-, na delo v tovarno Pullman-Standard Car Manufscturing Co. Norman "srn. reprezrn-tant unije, je dejal, ds je bds stavka preklicans po dosegi spo- poročsl Nelaon, bivši načelnik smeri-škegs 'Klbora za vojno pr^iduk-cijo. ko se je nahajal v Cunrf-klngu. atsteju v Nrmčiji. u-kn, .u,, , Unija CIO zmagala Juriju Hermannu Gellrsll na predsednl-ka HiMiaevelta za intervencijo, da se konflikt konča. Vlada naj bi prevzela in obratovala tovar- na. ^^ V stavki je udeleženih 2600 de-lovodij, tixla zaradi te mora počivati 30,000 delavcev. HUvkarjl so ignorirali apel vojnegs delsv-skega odbora ln srmade, naj so vrnejo na delo, Major Jullua Caas je imel postanek z voditelji unijo. Na tem je bil prečttan telegram od Wil-luma II Davisa, načelnika voj-neg« delavskega odbora, s pozivom, naj unija takoj prekliče stavko. Ako ae stavkarji ne bodo odzvali pozivu, bo vojni delavski odbor priporočil Rooaeveltu, naj . di zasego tovarn letalske korporaeije. Htavka Jo zavrla (>rodukci)o motorjev za bombnike tipa B-29 Delovodje ao šli v r 'TlJC* ^ I Z^nT:'™**')' »M^S čenju ^dan,; vojne/' Je dejal Stockholma. Švedska, prsv . oa laciurm* v, i , onhodnll mesec Gotovo je, «prtv tako sem uverjen, da bo j. Himmltr po,..nil | ^^^^ 1 Kiv,., po-.l|-; ^vl,™ n-^rod- J bo, » pr.,n.nj. .vo,. -nnl- 1«^ 'un. jnl dumMMlU kaapmelil." TR O S VITA INUVEMPPA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODKW JEDNOTE Or»aa ci end pubUtt-d by 51ova«a Mettc-al B«*ftt toeWtf Merotalna m Zdruiene diUr. (knn Chlcege) 1» KenedoM-Oa JuE »3.00 m pol leta. »1.50 ta *etrt leta. « CMcafO 1» OMk Co. 17^0 colo leto.H^* »IP* m flutbcriptioa rilMt lor ti" Untfed fttatoe {•**•H C.n^W-00 per y..r, Chicego Cook Counlr *>*> p« f°£Z ^r^ ^-Ho^ dopisov * el^Tv n^vroUio. RokopUi lit^a«. ^^ »"ESi lrVrno petmi iuU to vraojo poiillataliu to v »luiaju. to to prttoiil ^ Advortiiing rttM on ogroornonl^Mun—rtpto of coinmnntfaltaw» ^J^oliciid erticle. wili »ot bo rotur^d. OU-r "^f^ •uch luitorio«. ptoy.. poemt .tc.. arill b. wl»D occompaniod by MU tddreteed and »Umpod enrelope. Vr Hm tov aa v to. kar Imo itik ■ liatocm PROSVETA 2857-59 So. Lawndale At#„ Chicago 23. Illinola MEMBER OP THE PEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA nar nic. Drugi kapital, ki ima vselej in vedno vrednost in jo Balllngham. Wash. — V Pro- bo tudi imel. dokler bo človek sveti z dne 23. oktobra sem čital taval po svetu, je človek, delavec malo kritike, čel, da pišem le -on sam! Njegove (nate) roke "Rusija to, Rusija ono" in da sem in možgani so pravi kapital, ie v kontradikciji sam s seboj. Kdo večina izmed nas se tega ne zame kritizira ni važno in užaljen | veda[ mahom in požrtvovalnostjo. Lepo je od vseh, ki pomagajo trpečemu narodu. Tu smo izvolili skupni relifnl odbor društva it 335 in podružnice št. 96 SANSa, kateri bo o-biskal vse naše rojake in Slovane v splošnem z namenom, da spravimo skupaj čim več oblekel pa j!—John Zugich. in gotovine. Obleko ali pa denar tudi lahko Izrdčlte podpisanemu. Vsi denarni prispevki bo- vich. Po $1: Andrew Kuhar, Stanley Novak, John Miller, John Kopina, Ignac Bankše, John Blatnik, Joseph Žerjav, Anton Šiška, Mary Grbac, John Planine in John Slatner st. Torej vsega skupaj smo prejeli $110. Najlepša hvala vsem sku- "GLAS IZ WyOMINGA Tberpaopolto. Wt* — Zopet se P isem prav nič. V Rusiji so zgradili nekaj, kar Priznam, da se človek naveliča ves svet občuduje. Odpravili so ene in iste rihte ali melodije ali | kapitaliste, /o^^bfr,* kar že, pa čeprav jo ima rad s početka. organizirali ves naravni kapital (delo) za en sam namen, za do pozneje objavljeni v Prosveti. Iglaiam y proSveti. To pot iz Pred časom smo darovali $14 Thermopolisa, Wyo. Zdravnik za ambulančnl avtomobil, za ka- mi ■e dejai, da je toplota najhuj-terega so zbirale denar Progre- ši 80vrafytji[ revmatizma moje sivne Slovenke iz Clevelanda, vrgte ZatQ ge že več ko teden Denar je bil poslan na pristojno kopljem v teh mineralnih vrel-itaesto Z septembra. Darovali so cih yidi se da je travnik pre_ sledeči: Po $5: društvo Št. 315 S. cej dobro pogodil, kajti počutim N. P. J. in družina Homez, po ge veliko boljše. Upam, da bom $1: Anton Mlačnik, John Ustar,|po^asi ozdravil, ako me poprej varuh ne vzame 13« Datum v oklepaju na primer (November 30, 1944), poleg vaiega imena na nafto vu pomeni da vSm je s t,m datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočatno, da te vam Ust ne uatavL Yu3, priznam, moja napaka! SKUPNOST! Tudi naia jednoU Andy KocJan Mary LtpMja. ^ dobrl >ngeIj ^ ,da ko piiem, mialim na mar- Je lep kapital toda m moj, če- Vsem najUpia hVaU! l svoje naročje ... caj, toda napisati tako, da bi prav aem fl al - j^J m. prav John HomM, tajnik 355. " . ^ Toda ^u^ rur^T7^umeU;i jako "i-ki kapital ruakagad* je za preprostega delavca težka lavca ali kogar koli...LEUFNA AKCIJA naloga, z™takega delavca, ki je11« n.Ja,_|DOBRO USPELA se Mednarodno letalstvo V Chicagu se te dni vrš» mednarodna konferenca, na katero je poslalo svoje zastopnike več kot 50 narodov oziroma vlad širom 'veta Izmed veieaU je odsotna Rusija. Predmet, o katerem raz, pravljajo, je mednarodno letalstvo po tej vojni. Zborovanje je javno, dostopno časnikarjem. Prvotno se je tudi Sovjetska unija odzvala pozivu na to konfe-renco in že poslala svojo delegacijo v Ameriko. Ko je ta delegacija dospela v Kanado, je bila odpoklicana. Moskva je navedla vzrok da ne mara biti zastopana na tem zborovanju, "ker so bile povabljene tudi fašizmu naklonjene države—Švica, Španija m Poitugalska." Ta argument ali protest je bil seveda le pretveza. Kaj je vzrok, da se je ruska vlada premislila čez noč, ve le oficielna Moskva. Dejstvo vsekakor je, da je h tem demokratični Švici napravila krivico ker jo mete v en koš skuoaj s Francovo Španijo in Portugalsko Faktično je Švica zadnja leta, poleg Švedske, edina demokratična država na evropski celini. Moskvo je že tudi vprašala za obnovo diplomatičnih odnošajev, toda je naletela na gluha ušesa. Ruska vlada ima vsekakor neki drugi vzrok, da se je premislila in odpoklicala svojo delegacijo s te konference. In vzrok je naj-bi že—nezaupanje do zunanjega sveta: do onih držav, ki so jo skozi dvajset let obkrožale s "Bankarskim" kordonom in ji stregle po življenju. In dokler v Moskvi ne izgineta strah in nezaupanje toliko časa se bo še zapirala pred zunanjim svetom. To pomeni da bodo ruska letališča zaprta mednarodnemu letalstvu po vojni Ta konferenca »e vrši v svrho, da pospeši in napravi neka skupna pravila za mednarodno letalstvo po tej vojni. V ta namen je bilo predloženih več načrtov, dobrih in slabih. Najboljši načrt je piedložila avstralska in novozelandska delegacija. Jedro tega načrta je, da vse države, male in velike, ustanove t kupno svetovno letalsko korporacljo, katera edina bi imela v svo jem področju ves mednarodni letalski promet. Vse privatno letal stvo med državami bi odpadlo in tudi tekmovanje držav za tem biznisom, kar pbvzroča le trenje in končno sovraštvo in vojne med narodi. Namen avstralsko-novozelandskega načrta je bil, da se prepreči mednarodno trenje na tem gospodarskem polju, kar bi sigurno blagodejno vplivalo na vzdrževanje svetovnega miru. V obratnem primeru pa lahko nastanejo velike konkurenčne vojne med raznimi državami, kajti letalstvo bo po vojni igralo veliko vlogo v mednarodni trgovini. Sploh je ta konkurenčna vojna že v zraku, in to predvsem med Anglijo in Ameriko. Iz Londona že dalj časa slišimo glasove, da bo Amerika skušala požreti vse najboljše svetovne letalske proge, ker bo iz te vojne izšla kot največja letalska sila na svetu. Ta konflikt med ti mu dvema državama se opaža tudi v predloženih načrtih. Angleški načrt predvideva ustanovitev mednarod nih letalskih kartelov, ameriški pa "svobodno letalstvo." Po angleškem načrtu bi si velesile razdelile mednarodne letalske črte, toiej ustanovile nekakšne letalske "sfere vpliva." Ametiški nStrt pa določa svobodno letalstvo brez kakšnih ovir ali diskriminacij, z drugo besedo: enakopravnost za vse dežele. Na papirju se to lepo sliši, v praksi pa pomeni, da bo |>ograbili svetovno letalsko trgovino ona država, ki bo imela največja in najboljša jxitn»ška prometna letala. Tu dežela j« Ameiik.« ndnosno ameriški kapitalisti, ki že danes grade prave zračne velikane za mednarodni povojni promet. Nrku družba ima na primer v delu letalo, ki bo nosilo okrog 190 • :tb In |v> vojni bodo plavala |x» zraku s hitrico čez 300 milj na uio tc vrste potniška in prometnu letalu. Sigurno j«\ da se male države ne bodo mogle kosati niti v letal-t\ u / industrijskimi kolosi, suloh ne z Ameriko. Tudi Anglija bo )IUf';i ti /ku Kttllf^i •v radi t« ga men načrt /u mednarodne letalski' kaitele UuMija |»« ae najbrže ne mudi spuščati v kakšno medna lOfinu tekmo te vrste. Najbrže je to drugi vzrok, mogoče tudi glavni, da se je če/ noč premislila in odpoklicala svojo delegacijo. Kdor trezno motri vse to in gleda v bodočnost, bo hitro prišel do zaključka, da hi bil načrt Avstralije in Nove Zelandije fte naj-boljši in najpametnejši. Po tem načrtu bi bile vse države lahko članice (delničarji) mednarodne letalske korporaclje, ki bi operirala več ali mani na zadružn* podlagi. In v zadružnem smislu bi opciuala predvsem v tem. ker bi sluilla vsem narodom enako. Tudi 1)1 si noben posarpesnlk ne mogel grmaditi profilov. Zanimivo Je, kwko so delegat ie sprejeli—In ubili!—ta načrt. De-)afi da Ji ideja /elo lepa in dobra, toda svet še ni zrel za kaj takir.a' Govor ill so seveda sami diplomat je. ki niso zmožni ustvarjati drugega kot vzroke za nove vojne. Načelnik brazilske dele-iji j« kot velik ;»entleman Čestital avstralski in novozelandski di Itgacijl *n "efektivno" pobil nnh načrt, čel da Je "nacionalizem potreben za človeške aktivnosti." Ubogi nacionalizem' Z.daf ao ga vpregi i iudl v mednarodno le-lul. !\< pravllnejše v mednar«>dni kapitalizem. Kot da bi med-i.aiodni kapitalisti res poznal* kak nacionalizem. Ta jim služI le /a matko v tvrho prešanja profitov, Taka i<* la/lika med diplomati In diplomati. Poudariti Je treba d,i imftu AvstralMa *n Nova Zelandija delavske vlade.' Zato i njuna delegacija piišla na to mednan»dno konferenco Iudl * edinim konstruktivnim, dalekovldntm In pametnim načrtom, ki je imel služiti človeštvu, ne pa profltu mednarodnega kapitalizma. li< dokler tudi ostale dr>ave. posebno pa velesile ne dobe podobnih vlid k.d jih imata Avstralija in Nova Zelandija, bodo kapitalistični diplomatje še ustvarjali pogoje za nove vojne. zajel svojo Izobrazbo samo v štirih razredih ljudske šole. Sicer pa ne dobim plače za moje dopise fn je tudi ne za-itevam. Pišem pa iz več vzro- Moj je le mal delež. Kako je ve lik, je odvisno za koliko sem za- čitam večkrat, ka ko se naš ubogi narod v stari do-; movini bori kar proti trem sovražnikom. Najslabši med njimi pa je gotovo domač sovražnik Do Pue, UL — Pravijo, da o uarm,«n in koliko časa sem bo-1 bljuba dela dolg. V zadnjem po-1 kajtuNemca ali Italijana tako lan Ruski d^ vec ve ^ poročilu sem obljubil, da bom pri-1 ^ domačega izdajalca p* am Kuski delavec ve, ^ p«• proSveti imena vseh, ki ne Moja žena je živela v starem država m-iddala in z^radila^ J^ - prispevali za naše brate in sj- kraju dolg(! kakor jaz -ena družina! Zato laftniki olja, stre v domovmi far je "M vila mi je o različnih s in pra stvareh jake, da pomagajo našemu naro. du v stari domovini. Posezite globoko v žepe, vsaj pomoč bod! morda deležni tudi vaši brati* in sestre! ' * Za ambulančni avtomobil tudi poslali nekaj denarja Dm štvo št. 205 SNPJ je darovalo« ^o $2: John in Mary Debelak in Anton in Angela Blatnik. p0 $i John Kobi, Nick Borovac, Anum anyan, John Boben, Scb, Ptpei John Jerina, Helen Krall, Ama-ia Ropaich, Angela Vuekovich Carl Gerlovjch 75c; po soc pa John Novak, Frank Petrich, Helen Peterson. Skupaj sem nabrala in poslala Progresivnim Slovenkam $18.25. Naše društvo ima 18 članov pri 'vojakih. Do sedaj so bili še vsi srečni, samo mladi Edward Panyan je bil pobit in se še sedaj nahaja v bolnišnici na Angleškem. Upamo, da se kmalu pozdravi in se povrne zdrav domov k svoji materi. Upajmo, da se kmalu konča to strašno klanje in zopet pride za-željeni mir, ki se ga ves svet tako želi. Bodite pozdravljene vse matere, ki imate sinovi v vojni Angela Blatnik, tajnica.! kov, glavni pa je, ker se mi pai "^^nt^^fljud^ 11 LTe^^emognnVrugirdobnn | P°*teno, d. ne pride do kakSne | ako je taktaig sovražijo iz dna srca tak sistem. In zakaj bi tak sistem sovražili sumnje. ta ali hlapca bolel zob, je hitro Skozi ves teden, od 22. do 28. o- ncsei krono v župnišče in dal za tudi čas si preganjam na ta način. Vedeti moramo, ali bolje i « "71 1 ktobra, smo bili precej zaposleni|n^šo sv. Poloni. Nekaterim je priznati moramo, c^ je ch.vek nu, £ ^ med 2 zbiranjem obleke in denarnih odleglo, nekaterim pa ne. Ako ^ J U P - eboi Kakšen bo končni izid, re- prispevkov za naše drage v Jugo- pa je zob bolel kdksnega Nem- mer konj. Ne zamerite robati pri | *boj. KakSen | Spfitri ^^ SD0lar in|^ ^ na nesel dve kroni zobo družabno bitje, kal , a a -imo oet let oo miru mene zelo slaviji. Sestri Angela Spolar in ca, je pa nesel dve kroni zobo spodobi. In mnogokrat star člo-1 I Anna Miller po zgornjem delu zdraVniku in je gotovo odleglo. vek govori sam s seboj. To dela pač zato, ker nima družbe, e njegove misli so v družbi. M) bečlarji pa jpišemo dopise mendi radi istih vzrokov kot človek, k govori sam s seboj. Duševno jt on zvezi z onimi, katerih se tiče njegov govor. Človek ostara te Nemci so imeli že od nekdaj v o Rusiji. Da, mi smo v Ameriki, našega mesta, tajnik društva st Ameriški možje in mladeniči so 130 ABZ Ignac Benkse in jaz pa več zaupanja v zobozdravnike raztreseni po vsem svetu in se po spodnjem delu depueške na- kot v gv. p0lono, katera je v dav- bojujejo za demokracijo, a Ru- selbine. nih časih umrla na Italijanskem Seveda, ženske so imele veli- radi gnilih zob. ko več uspeha, kajti svoje delo učili s0 nas da je dobro delo so zelo dobro organizirale. Dne Bogu dopadljivo. Zato so menda sija je naša zaveznica, čeprav ima tak sistem, ki je prava kon-tradikcija ameriškega sistema. i np na duševno Z drugi- Da je svobodni kapital nezmo- 26. in 27. oktobra sem z veseljem dali Nemci dohovnikom snažiti mi besedami- misli se nikoli nt *en, je dokazano dejstvo. V mi- opazoval, ko se je zbralo 14 žensk stranišča in druga takšna dela, ki ntriidiio — človek misli do zad- ^ imam kapitalistični sistem, v našem Slovenskem domu, kjer jim nis0 prijaia. Sedaj pa jim v uiruuij I unrtn«aln Privatni Iranitnl ho. lan urpievale nabrano obleko m I nolratori c £Wnfr»m vrpd ne bogataše. Privatni kapital ho- so urejevale nabrano obleko in zahvalo nekateri s škofom vred Razumljivo duševno bolnih I če imeti svobodne roke, to se jo pripravile za odpošiljatev. Mi- pete ližejo in jim pomagajo uni- 1 ' 1 pravi, da ne mara vmešavanja od slil sem si, da je Amerika velika £evati že tako izsesan in izčrpan strani vlade, izkušnje pa doka- in ako so Slovenci povsod tako narod. ljudi je vsepovsod, toda leta pr ^.^"ttSSf^ I kujejo, d. je to nemigoae, razen| aktivni. kot pri naa, bomo lahko moje gospodinje v Trstu teri sem stanoval. Včasih hovala: "O Dio mio — Sonovec-chia! Ma el mio cuore i semprt giovane Želim, da bi se naš narod kma- lu pri ka če hočemo imeti še večji in huj- za božič razveselili naše drage L otresel svojega težkega jarma ih'je vzdi- ^ "hooverizem" kot smo ga i- rojake onkraj morja in jim vsaj [n da bi od gedaj naprej pa-I r-rw.li nvaA loli Slrratlrn- vlada npkoliko olaišali niih trplienie. ____, *__,___, „„ i otrrvi /-v inlocnn meli pred leti. Skratka: vlada nekoliko olajšali njih trpljenje bo morala urejevati industrija, Naša majhna depueška slo-1 !? Po slovensko bi se re- hoče preprečiti polom in venska naselbina šteje komaji 45 ševnQ ŠQ „ I _______»i____i___ a___; l. _ rlrimin t tiri a Uanar I zljivosti polagal za svojo telesno vzgojo in izobrazbo kot za "du- klo: "Moj Bog, stara sem, a mojt ?™zeči anarhizem. Amerika ne slovenskih družin, toda kadar T y ^^ gkalnatem p0. srce je še vedno mlado!" bi mogla pod privatnim kapita- gre za pomagatt dobri « vari, na- bUo y ^ kam anji Neki pregovor pravi: "Človek li«nom nikok tistega ustvariti, | stopimo skupno in vselej dpse-1 v«i rasonisi vse republikansko. Vsi časopisi ki ne deli svoje sreče z drugim kar je ustvarila, ko je stopila žemo lep in povoljen uspeh^Sa- | ^^ siike'od Deweyja; ni srečen . . Name pa najbolj vlada vmes. m0 s imačteto m^r; mahu p^nV vpliva ona nemška pesem o mla- "The Common Sense" piše ka- paj smo zbrali 630 funtov_ dobre.. gom Hitlerjevemu vzorcu. Ko deniču, ki je pel: "Srečen je on' | kov aem že omenil, da so «i ko-1 P^vjna^ponošene obleke; nad čloye^ čita časoplse) dobi vtis, ki pozabi, kar se spremeniti ne da" V mojih dopisih pazim, da ne zabrodim v osebnosti in tako v munisti na (lesno, da podpirajo | 100 moških sukenj kapitaliste ali noben - , i , . .. , .r m j da je dežela že skoraj pri kraju . . Ce je temu tako zimskih plašcev in veliko druge ^ so ^ d^vi Jeru. ne, jaz ne vem kajti nisem ženske, moške in otroške obtoke lema R bhkanci bi radi vi. en "učen človek" in tudi ne Tudi nekaj posteljnine in $110 v dfl ^ ^ Roosevelt u. mrl pred desetimi leti, kajti v nepotrebno zamero, in o Rusiji 1 dobivam nobene plače za moje gotovim. ..... r.................. ..... . se peča danes ves svet in vsi slo-1 ^pise in mi je vseeno, ce me kdo Dne 28. oktobra smo naložili 20 zadnj. volUnl kampanji s0 trdiiit ji. Meni se vidi, da je v Rusiji* hvali ali pa graja, ali pa ce vr- velikih zabojev na tovorni avto- K je deželo spravil na rob pr0. samo en razred, a v vseh drugih žejo dopise v koš! mobil našega rojaka Johna Lov- , -n da ge bo kmalu Alaska Zdaj več ne ugibljemo, na ka- rina st. in on nam je brezplačno dotikala Rusije Browder si pa že viha rokave, kako jo bo teri strani bo zmaga, temveč kak- Vse skupaj odpeljal v Slovenski šen bo mir? Koliko časa bomo dom v La Salle, kjer imamo vse I razmesarif Republikanci so imeli mir? Kaj in kje je tista tri naselbin^ 8kupnipodružnici,nam obljubljaiit da bomo imelI zapreka, ki ogroža stalen mir? in sicer št. 49 SANSa in št 22 nebesa ako volimo za nje. Da, To so velika vprašanja za sleher- JPO-SS Od tu se bo vse blago b| tigta nebesa kot jih je nega človeka. In baš tp je tisto, odposlalo v New Vorku V Slo- Italijan kmaiu potem, ko so ga česar se ne upajo jasno razločiti venskem domu smo srečali bra-1 oni, ki so poklicani, da u posta- ta Matta Vogriča, kateremu smo vijo stalen mir. < Ali pa so to- izročili blago in denar, za kar liko nevedni, da ne vidijo prave- nam je dal pobotnico. Brat Vo- deželah imajo dva razreda: lastnike in nelastnike. Kapital je v Rusiji edinstven, toda to ne pomeni, da je vsak Rus tudi delničar. Tum sploh ni delničarjev! In dokler slišimo, da so delavci upravičeni do vseh dobrin, ki jih lastuje država, enako upravičeni kot komisarji, je to nekaj dobrega, je to dober vzgled in lahko trdimo/ da jc Rusija delavska država! Seveda, v Rusiji danes še ni perfektnega socialnega in gospodarskega reda, sicer pa je per-fektnost do zadnje točke nedose gljiva, jc nesmisel. Perfektnosti ni in ne more biti nikjer na svetu. Razlike so bile in bodo. Ampak za kar gre, je: skupnost, en sam konzum za vso Evropo in dalje za Azijo . . . Naj omenim "kapital," besedo, katero mnogi ne razumelo. Kapital je denar, toda le toliko časa, dokler dobiš dobrine zanj. V divjini ali v krajih, kjer ni živil, ni vreden de- za staro domovino s polnim za- POROČILO IN ZAHVALA PODRUŽNICE ŠT. 4 JPO-SS &bfboygan, Wis. — Podružnica št. 4 slovenske sekcije JPO v Sheboyganu se je takoj odzvala apelu za zbiranje obleke za reveže v starem kraju. V enem tednu smo zbrali 2220 funtov o-bleke in 126 parov čevljev, ter 24 oktobra vse skupaj odposlali skladišče Vojnega relifa južno-slovanskih Amerikancev v New York. Med obleko je bilo 90 mo ških in 127 ženskih zimskih površnikov in 72 moških oblek po leg stotine komadov ženske in o-troške obleke. Vse je bilo v zelo dobrem stanju, mnogo kosov popolnoma novih. Prevoz tve je plačala podružnica. Odbor podružnice se prijazno zahvaljuje vsem darovalcem o-bleke, kakor tudi onim, ki so sor tirali in zaboje uredili za odpošiljatev. ' Zahvaljujemo se rev Franku Korenu za prostor, kjer smo obleko zbirali, ter Antonu Debevcu, Franku Remšaku Martinu Jelencu za pomoč pn dovažanju. Naša naselbina je majhna, a Zelo narodno zavedna. Vsak apel za pomoč našemu narodu odjekne v Sheboyganu. In ne samo, 'da se odzovemo, pač pa sipo vedno med prvimi. Z zbirko obleke smo zelo zadovoljni, ker nismo pričakovali, da bi nabrali toliko. Komaj dva tedna poprej so vse fare v mestu pobirale o-blačila za UNRRA in naši rojaki so takrat prispevali okrog tisoč funtov obleke, zato je sedanji ponovni odziv naših ljudi v tem oziru res priznanja vreden. Vsem skupaj še enkrat najlepša zahvala! Za podružnico št. 4 JPO-SS: Marie Prisland, predsednica. ga vzroka. Vzrok je monopolni a 11 kapitalistični šletem! Geofge Gornik. odpeljali na gavge. Tu skoro vsak večer s Cirilom Oblakom debatirava do polnoči, kajti oba sva Izvrstna diplomata in si obujava stare spomine na vesele dni, ki se ne bodo nikoli se grich je zelo priden in zaposlen Rusija I z relifno akcijo. Vodi knjige in pa je tak sistem odpravila, zato seznam, koliko obleke in denar-1 vc®c,c u,li- y bo on« glavni faktor pri sklepa- j. so prispevale razne naselbine hf JJJJ^CrtadilLzlXrT nju mira! | in skupine. Iml ' ?eT,tUdl J*Z m ,P V Domu smo se sešli tudi s Frankom Nadvešnikom in njegovo ženo in z mrs. Meglich. Tudi oni so tedaj pripeljali obleko iz Oglesbyja. V imenu naših revežev v Jugo NA DELU ZA STARO DOMOVINO V AUBURNU Auburn. III. — Danes je nad vse važno, da pomagamo našim pomprem, da ima njegova žena drugi dan dovolj dela. da ga s postelje izvleče in na delo spravi.—Frank Žagar, 253. NA DELU ZA STARO DOMOVINO V MINNESOTI New Duluth. Minn. —- Na zadnji redni seji društva št. 205 S. rojakom v stari domovini. Po- N« vi ji se vsem srčnim in usmi-trebujejo obleko, Jhvila in zdra- Učnim rojakom in rojakinjam, vila. Iz Prosvete ja razvidno da kateri so darovali obleko in de- so naši rojaki po Ameriki na delu nar ler pomagali pri delu, naj- N. P. J. smo sklenili, da se tudi lepše zahvaljujem! tu zavzamemo za rev-----1 " Mi smo izvršili svojo dolžnost, stari domovini. Ker izvršni odbor relifne akcije pa drugi hotel sprejeti v odbor za naj gleda, da bodo darovi pošte- relifno delo, smo prevzeli to de no in pravično razdeljeni med sledeči: sestra Boravac in jaz naše slovenske rojake v domovi- ™ Gary Duluth, brat Gerlovich Sov letake motortatrane čete ae pomlčelo t koti neko nemftko mesto v Vihodnt Prutlll. kler se vrle selo vroči bo)t sa vsako ped tomlle. Pravilo, da !akeqa topniškega ognla hm nI vldeN nobona fronta v tel volni kot )e v Vthodnl PruslJL ni. Vsled pomanjkanja prostora v Prosveti, mi ni mogoče priobči ti imena onih, ki so darovali o bleko. denar pa so prispevali sle deči: Po $10: John Slatner st. Po $7: John Rešetih in Msrtin Perhne Po $5: Pete Banich, John Zugich. Joseph Yuvan, John Ilovar, Blaž Vilčnik, Elija Zlokas, Louis Žičkar, Jakob Vozel, Frank Kranjc, družina Buben. Po $3: Karolina Novak, Vincent Oma-hen. Frank Zabavnik. Po $2: John Spolar st., Anton Horžen. Vincent Machek. Anton Retel. Frank Grilc, John Yuvan, John Lovrin st., Mirko Crno- za Nevv Duluth in brat Kobi za W. Duluth. Nabrali bi dosti več, ako ne bi zbirali pred tremi te-* dni za drugi rellf. Vendar pa smo vseeno nekaj spravili skupaj. Dne 30. oktobra smo poslali 660 funtov obleke v New York. Ob istem času so poslali | Frank Stražišar. mo PRISPEVKI ZA STARI KRAJ Johnstown, Pa. — Zavedajoč I sc velikanske potrebe za nujno j pomoč nesrečnim rojakom v stari domovini, ki bijejo grozen, to-da pravičen boj za svoje čtovir ke pravice in svobod" sva se podala jaz in sestra Marv Cerv iz Tire Hilla, Pa., okro« naših članov in roiakov ter nabrala čedno vsoto $166.75. Od te vsote sc je porabilo $8.49 za stroške po-šiljatve, nabrane in v New Y< rK odposlane obleke ter $5.00 Prl' spe vek za JPO-SS. Kolekta v Johnstovvnu - "a' biralcc Frank Chuchek - tavali so: Frank Pavlovie $25. JoM Biber in Matt Bajt p» P $5: Anton Sturm, 'Anton btra žišar, Paul Less, Andv Dol^ Ciril Klemenčič in Frank tn chek. Po $3: Jernej intihar Anton Božič. John Zupan m Sustaršič. Po $2: Anton Heinn«, Louis Kovačič, Frank Kusel. a ton Kolar. Ant. Puccl. Cilj m > cob Krašovec. Po $1: Fr Urh«v šek. Anton Holtek. Mike KiW« ky, Frank Fiket, mrs .1 I* * / Louis Jankovič. mrs J tudi Hrvatje. V kratkem bomo pa pričeli Mary Logar.' Rudv Frances Plesmčar. H< zbirati denar. Upam. da bomo i chek. John Polarn in 1 uspešni. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem vsem. ki so prispevali in pomagali pri delu. Mrs. Kaplenk je vozila z avtomobilom, sestra Panyan je zavijala robo In pomagala v splošnem. Apeliram na vse tukajšnje ro- tar. Po 50c: Nick Gabil dy Bevc. Frank KIučevM li Krwacky. Frank Va Kolekta na T«re Htlu biralka mrs Msry Cerv vali so po $5: c*n na. Jacob Strel in žen. ' (Tali« o« * •lrtnt ' ' L Bt-vc- Ciranda. t u« Vsu* ek. , w in O* P R O S V B T.A pomača fronta Offjce of War Information Washington, D. C. •sast „,„1 — "V teku zad-bilo zelo mnogo > ^ " o konverziji," je de-ftffti načelnik W»r jfJJL Boarda, ko je govo- Steko radi« na priredit« IS »f Time." "Res je sicer, bilo WPB sem in tja mo-da Je w •_____nokai surovin 'da prepusti nekaj surovin fivilno produkcijo, toda pove-Smoram še enkrat, da je na-^ ajnujnejša naloga še vedno ^tku ko je borba na Sieg- Lovi liniji na.svojem višku, nas največje borbe proti Ja-k še vedno čakajo daleč v ti, je dc tanca dj tem skrbi za to, da bomo prodajali z vsemi svojimi silami u našt fante na frontah. SSSj^i, je dolžnost vsake- « Amerikanca dpma, da pred B . l • ~~ in /lo Vi prijave mornarjev nezadostne Washington. — War Shipping administracija naznanja, da. so bile prijave neizurjenih in izurjenih mornarjev in častnikov za imeriške trgovske ladje nezado-m WSA more zdaj sprejeti tudi telesno za vojaško službo sposobne moške od 18. do 25. leti. katere je mogla sprejeti do-zdaj le, ako so bili nesposobni u aktivno vojaško službo. WSA bo sprejemala v bodoče izkušene in neizkušene mornarje od 17 do 50 let. POLJEDELSKA PRODUKCIJA , Washington. — J. B. Hutson, predsednik vladne Commodity Credit Corporation in ravnatelj produkcijskega oddelka pri War Food Administration, je citiral nasled/ije besede predsednika Roosevelta o priliki nekega shoda v Washingtonu: "Poraba živeža doma mora ostati visoka in radi tega mora biti tudi prej-dukcija na visoki stopnji. Le tako bodo krite yse potrebe domačna prebivalstva v Ameriki. V bkuiji bodočnosti bomo. izvažali precejšnje količine hrane, ki bodo deloma služile naši zmagi skoro neposredno, deloma pa kot prispevek Zedinjenih držav k podporni akciji UNRRAt katere cilj je, da pomaga osvobojenim narodom do tega, da si sami pomagajo. Zopet! druge količine hrane pa bodo odposlane v inozemstvo po običajnih trgovskih polih." * LADJE NA PRODAJ Washington. — War Shipping Administration je stavila na ponudbo 26 malih ladij, katrih ne potrebuje več. WSA je bila prevzela te ladje za potrebe o-»ro/cnih sil, večinoma luksus-ladje, jahte, motorne čolne in f"wn<»žne križasrke jadrenice. Vsaki ponudbi mora biti priložen potrjen ček ali druge vred-Me v znesku 25'/ od vsote, nadene v ponudbi. Ponudbe mo-"jniapraviti tudi osebe, ki niso »mniški državljani, vsi pa mo-riJr> priložiti izjavo glede svoje-w državljanstva, oziroma drža-pripadnosti. Povabila za o-, c 'i'1 jejo natančen popis vseh 1JU|J ki so nu| popis prodaj, obenem z ^ '»"trebnimi podatki, kje so [n k*J J« treba storiti, ako si jih «l!t< U [■ '»1'ledati. Zaključni dan ' »nudhe je 28. november. stati tudi nadalje na seznamu racioniranih predmetov. Tako pravita v skupni izjavi Office of Priče Administration in VVar Produetion Board. * DOBAVE KOKSA IN ANTRACITA VVashington.—Prehod od kurjave s premogom na kurjavo z oljem najbrže ne bo izveden v zadostnem obsegu, da bi mogel izdatno olajšati nezadostne dobave trdih goriv. Minister za notranje zadeve, Harold L. Ickes sporoča, da bodo kvote antracita in koksa na vzhodu o-stale na določeni višini, to je 7/s normalne porabe, in poziva vse konzumente, naj bodo zelo varčni z vsemi vrstami goriva. * OLJE ZA KURJAVO Washington. — Administrator za petrolej Harold L. Ickes je naznanil, da se je položaj v pogledu zaloge olja za kurjavo izboljšal ter da je radi tega sporočil OPA, ki izvaja racionira- nje, da dovoli konzumentom, ki so prešli od kurjave z oljem na premog, da zopet nazaj uvedejo kurjavo na olje. SINTETIČNI OBODI VVashington. — Office of De-fense Transportation svari voznike kamijonov in avtobusov, da je treba posebno skrbno ravnati z sintetičnimi obodi in cevmi kot z predmeti iz naravnega kavčuka. • OTROCI ČUVARJI GOZDOV Washington. — Gozdarski u- rad v ministrstvu za poljedelstvo je pohvalil 3,500 srednješolskih dijakov širom dežele, ki so v juliju, avgustu in septembru pamagali v gozdnih predelih severozahoda pobijati gozdne požare. ♦ POVPREČNA IZOBRAZBA VOJAKA Washington. — QW1 poroča, da je povprečna izobrazba ameriškega vojaka drugo leto srednje šole (high school), dočim je bila povprečna izobrazba vojaka v prvi svetovni vojni še ljudska šola. j.'I ! ^ZIV KONZUMENTOM — Organizacije u v m konzumentov širom /(l' Izzivajo svoje občinske ■ podpirajo skupno trgovcev in konzu-katere cilj je, izvesti podporo v protiin-k-'nr»panji', tako da bodo '• i« maksimalnih cen '»vani. Občinske K '*' t ih podporo išče Administration, socialne, verske n*rodnostne organi-' '''A pravi, da bodo za panje na razpolago K,'V, takozvanih pro-• enikov, katere 1 lokalni rationing V" Of! O- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje x 2. atrani.j Cerjak, John Zupančič, Louis Pike in žena. Louis Kovačič $3. Pd $2: rojak Smir in žena, Louis Arko, Tony Gerley in žena ter Joseph Zupan. Po $1: mr. in Mary Rabic, Fabi Katalenič, Agnes Zakšek, Maggie Manca, Sophia Cerjak, Frank Abe in žena in Tony Fink; Martin Klinar 50c, Za JPO-SS je daroval John Langerholc $5. Tem potom se v imenu v starem kraju prav lepo zahvaljujem za vse darove ter pozivam še ostale rojake, kateri niso doslej še nič darovali, da se spomnijo na svoje trpeče rojake v starem kraju in jim priskočijo na pomoč, katero tako nujno potrebujejo. Frank Chuchek. predsednik št. 53 SANSa. USPEH PRIREDITVE ZDRUŽENEGA ODBORA V MILWAUKEEJU West A11U. Wls. — Prireditev, katero je aranžirala postojanka Združenega odbora južnoslovan-skih Amerikancev v nedeljo/ 5. novembra, v Milwaukeeju, je sijajno uspela. Udeleženci so prispevali nad $8000! Govorniki so bili sijajni, najbolj pa se je odrezal Joško Oven. Toda udeležba je bila bolj pičla, zlasti Slovencev ni bilo veliko navzočih. Dobro se je tudi postavil pevski zbor "Sloga", ko je zapel "Hej, Slovani" in nekaj drugih pesmi. Občinstvo je pevce nagradilo z bučnim aplavzom. Program je vodil John Er-menc. Nabiralke prispevkov so bile oblečene v narodnih nošah, kar je napravilo zelo dober vtis na navzoče, ln najbolj so se odrezali prispcvatelii. Darovali so po $500, $100, $50 in po $10. S to prireditvijo smo rešili čast naše naselbine. Upam, da so naše pridne Slovenke nabrale že toliko, da bo vsota presegla $1,000. Vsota $10,000 je naša kvota, ki nam jo je naložil izvršni odbor Zdiuženega odbora južnoslovan-skih Amerikancev. Rojaki in rojakinje, posežite globoko v žep, da bomo lahko tem izdatnejše pomagali našemu trpečemu narodu v stari domovini, kateri pričakujejo naše skupne pomoči! Bolj natančno' poročilo sledi pozneje. ________________ Joseph Radelj. tovala zadnjih 50 let. V njej je delalo 200 delavcev, toda sedaj so jo podrli in tako so delava izgubili delo. Sreča pa je. da je sprejela veliko delavcev Fordova tovarna, katera izdeluje velika jadralna letala. Pred časom je dobil Ford naročilo za 300 jadralnih letal in tovarna jc obratovala po 7 dni v tednu, poleg tega pa se je delalo čez uro. Toda ko so pričeli Nemci bežati iz Francije, jc vlada preklicala polovico dotičnega naročila in tovarna je odpustila polovico delavcev za dva tedna. Včeraj pa je dobila novo naročilo za 2000 jadralnih letal, katera morajo biti izgotovljena do meseca decembra l.*1945. Človek bi lahko iz tega sklepal, da ne bo vojne še tako kmalu konec. Pred časom je bil na'obisku moj sin, kateri je v vojaški šoli v Madisonu, Wis. Pred tem je bil na univerzi v Californiji. Ker ne dobe študentje dopusta za več dni, kateri se nahajajo v vojaških šolah, je prišel domov na soboto, a v nedeljo je moral iti nazaj, Hotel mi je popraviti radio, toda nisem maral, ker sem se naveličal poslušati politikaše, ki so pred volitvami "farbali" ameriško ljudstvo. Škoda je, da nimamo v Ameriki resnične delavske stranke. Odkar so na vladi demokratje, jc veliko dela, toda ne smemo pozabiti, da imamo zato delo, ker je vojna. * Prav ko pišem te vrstice, sem prejel pismo, da je bil moj starejši sin ranjen, toda ne pove, kako rfsno. On ima cm saržen-ta.—John Ulrich. 438. O RAZMERAH V IRON MOUNTAINU Iron Mountsin, Mich. — Namenil sem se, da se oglasim v Prosveti, ker nihče drugi ne poroča iz naše naselbine. Tu živi osem slovenskih družin, hrvaških pa 28. Med nami je tudi nekaj Korošcev, toda o-ni se ne štejejo za Slovence, marveč za Nemce. Na društvenem poliu ne napredujemo, ker je skoro nempgoče. Ko sem se naselil tu pred 20 leti, je štelo naše društvo 72 članov, danes pa samo 22. Novih članov ni mogoče pridobiti, kajti imamo preveč komercialnih zavarovalnih družb in tu rojeni pa se štejo za Američane in nečejo pristopiti k društvu. Ako je kateri v našem društvu, ostane v njem samo toliko časa. dokler plačujejo zanj starši. Ako jim kaj omenim o društvu, nečejo poslušati, da bi pa prišli na sejo, pa ni niti govora. Tudi Hrvati imajo svojo podporno organizacijo in prav tako Korošci. Tu smo imeli žago, ki je obra- PLE8 V CUDDYJU Cuddy. Pa.—V nodeljo zvečer, 19. novembra, se vrši ples v dvorani SNPJ v Cuddyju. Za ples bo igral poznani orkester Jacka Guzla (Jack Guzel and his Mel-ody Mixers). Na veselo svidenje! Molley. Na dan osvobojenja Belgrada Je Seva N. Kossnovlč, Jugo slovanski minister sa notra nje sadove. socialno politiko ln sdravje ter Jsvns dela na britanskem radiu BBC Imel sledaftl govori V tej uri splošnega veselja z narodno-osvobodilno vojsko, ki je ob strani naše bratske rdeče armade prinesla osvobojenje Bel grada in s tem zagotovila skoro osvobojen je vse Jugoslavije, se z globoko pobožnostjo sporni njam veličine, mučeništva in junaštva Belgrada v borbi za svo bodo. Puntarski in svobodni Belgrad iz 1 »03—tedaj prestolnica Srbije —je bil žarišče vseh upov, ki so se širili po slovanskem Jugu. K njemu so bile usmerjene vse ns ■^^Hp^ —. mr —--- ' M|, „ m morali borili « ilflloMo. ko |lk to »d. W «»W «o»kl še težnje in občutki in iz njegovega plamena svobode smo črpali toplino. Belgrad balkanskih vojn je bil simbol' samozavesti, ki se je vračala. Uubovna meta-morfoza mladine in puntarstvo, ki je zajelo srbsko, hrvatsko in slovenski idejo v tok jugoslovanske enotnosti, kateri je bil Belgrad simbol, je s svojo gigantsko silo do temeljev potresla habsburško tiranijo in jo razbila v koščke. Belgrad od 27. nuacca 1941 se je vzdignil iz ponižanja, se je uprl proti izdajalstvu z geslom: "Rajši smrt kot suženjstvo" ter bil nosilec duha odpora proti tla-čenju duha, ki je dal fašizmu odgovor, katerega se je on najbolj bal. V času. ko je izgledalo, da je vae izgubljeno, Belgrad je vstal od smrti in s klikom na upor dvignil Jugoslavijo na najvišjo moralno stopnjo. Belgrad od ti. aprila 1941—prvih nedolžnih irtev, izmrcvarje-nih žena in otrok po zločinskem fašističnem namlju biez vojne napovedi v nadi, da bi zlomljeni Belgrad pomenil zlom Jugoslavije in Balkana—je bil drug primer Hitlerjevega novega reda. Potem je sledil Belgrad ponižanja, smrti, nacistične okupacije in kvizlingov; tisoče ubitih ali vrženih v koncentracijska taborišča. Zato je Tito obiskal svo-bodarski Belgrad v dneh najtemnejšega nacističnega suženjstva, da bi od tam začel gibanje odpora in osvobojenja. Zgodovi na bo naslikala epsko veličino narodne požrtvovalnosti v njegovi borbi, ali nešteti neznani Junaki bodu ostali neslavljeni. Veličina naporov vse ljudske skupnosti—naporov, katere npo-remo šteti med najsvetlejše, kar jih zgodovina pozna—bo ostala. V minulih nesrečnih časih ra zočaranja, tuge in jeze je bilo na Belgrad vrženih mnogo slabih besed in žalitev. On Je bil iden tificiran s slabimi vladami in slabo oblastjo. Mnogi slabotnc-ii in zlobneži so rabili njegovo svetlo ime kot ščit in zlorabljali njegov moralni kapital. To ju tudi sovražnik poizkušal, on Je poizkušal ponižati Jugoslavijo, srbsko idejo in našo veliko na rodno preteklost s Um, da je vezal Belgrad z imeni kvizlingov in častilci svastike. Upal Je, da bo moralno zlomil Belgrad a z njim tudi Sumadijo, srbstvo in Jugoslavijo in razkosal Balkan po svojem okusu, za svojo korist Ali on se je zmotil. V dneh splošnega izkuševanja naroda trpljenja in bed«, v oceanih nc dolžne krvi, v izdajalstvih in zmutah slabotnih—je stari Bel grad zopet vstal. Z njim s«) ji dvignil narodni genij in govori v zdravem narodnem duhu. Bol, kot kdaj poprej se je v nesreč čutila usodna skupnost Srbov Hrvatov, Slovencev in Macedon cev. Iz razvalin leta 1941, ko j« sovražnik upal, da je Jugoslavi ja za vedno izginila, so narodi Jugoslavije, rojeni iz skupnih ži tev in mučeništva in zedlnjenl po jugoslovanskem patriotizmu narodno-osvobodilnega gibanj.« — zopet oživeli. Belgrad in srbstvo, verna svoji tiadiciji in narodno-zgodovin Nkemu poslaništvu, Rta tej Ju«o hIh vi ji dala mučeniflvo, ljubezen, kn in junaštvo. Danes, ko »o prišle v Belgrad čete narodnoosvobodilne vojske maršala Titu, ki polagajo temelje svobodo", demokratične In federativne Ju ijoslavijc, ne obžalujem žrtev, ker samo oni narod, ki zna urni lati /.a ideale in moralne vredno te, je vreden življenja v svobodi. Naš narod je dal nešteto prepričevalnih dokazov, da Jo t«tf.j zmožen. 56,000 "zapeljancev" pristopilo na stran mariala Tita Lisi "Hlobodna Dalmacija" od 'U. septembra poroč«, da m* J« na poziv maršala Tita do 15. s »• u*mbra prijavilo 55.000 /a|>elp nih fclug, ki mt i suvajo dom > b* »nci. četniki, nedičevcl in Kup nik»>vi domobranci, in »e pudru / .1 naMMlni onvobodilrtl Vojaki Piicakuje ae nadaljnji pristop j vei drugih vojsikih oddelkov. Posi* mm 1*1« Tit* nl bil »«-i mo vsod drugod, so Nemci poskuAa II naščuvati eno ljudstvo proti drugemu. Pobijali ao Srl>e z ro kflml MsUšcv; morili piebivul ce Hoane z rokami Srbov; poaku šuli ao atruAiti Hrvate t Mihujlo vlčem in Srbe a krvoločnim Pu veličem. Toda krog inaišulu Tita ae je /bralo pel narodnih skupin: St bi, Hrvati, Slovenci, Maeedonct in Črnogorci. Muccdonija, t« jubolko nesogluaju, de£elu prt pirov lu tu/.kola, je bilu prvič z tnukimi pravicami |jo/vunu I delu in bojevanju. V dobi nei/ |iioanej<«, divjegu in nebrzdane i'u nacionalizma v tem delu M vro|*, kl at« je vidno amutru I/u smodnlšnico, je povoljno tu umftial princip, ki je obvaroval našo de>ilo> prijateljstvo med narodi. Zmufu ni bilu / lulikoto dot>< j žel iN v Jugoslaviji, planom Jt bila a kivjo nujlioljAih Izmed Mjeneg« nurodu. Luhko je vzeti mesto, če unui tisoč« bojndi I tul, velike /alogt* živemu, ki *o bile v to avrho koptčeiie lita Ampak na tu način m niso l>o-• sil vojaki muriuln Titu V njih je bil |Higum, kl je mctnl nud<»* kitelili n« :«•«!*j (Imiui prilik«, da ii« voj* n**m Miiiu v b<ejo vVojo ljub.iv do dort <» vil i«. S A M S. mestiti železo in kruh. Ali sedaj lahko rečemo, da so zmagali kljub vsem zaprekam; zmagali so zato, ker pravica, nevidna, toda povsod pričujoča, je stala ob njihovi strani. Bila je pravica, katera je pri-peljala Jugoslaviji velikega zaveznika. Rdečo armado, koraka-oča od daljne Volge do Donave. Kako prijetno nam je, ker je naše vojaštvo stopilo v Belgrad skupno z jugoslovanskim vojaštvom. V najbolj črnih dneh preizkušnje smo se mi borili za njihovo svobodo in celo v onih dneh. ko je nesrečna senca Mita jloviča strašila po zapadu in ko so časopisi nazivali junaške partizane — "bandlte," smo mi vedeli, du dnevi zmugoslavlja pridejo in da se Kdeča armada sreča z armado maršala Tita. Mi nismo slučajni obiskovalci Belgrada, ampak kot tovariši v boju in tovariši v srcu. Čuteče zadovoljstvo je napol-, nilo srca vsakega vojuka rdečo armade; oni prinašajo svobodo svetu in nobeno darilo ni bolj dragoceno. Kadar pogledate na zaprašene čevlje vojakov, ki so prehodili stotine milj, lahko razumete. kaj zgodovina pomeni, zgodovina s črko Z. Mi delamo to zgodovino! Ves svet sedaj ve, kakšne žrtve smo doprinesli in koliko smo vredni. Znano mt je, da so bili ruski vojaki vsled svoje hrabrosti, utrjenosti in prijaznosti še v preteklosti občudovanj toda sedaj je prvič, da rusko urožje prinaša svetu svobodo, brez tega, da bi se bilo treba tresti pred carističnimi dostojanstveniki, skozi početnl odpor Ijudatva in bre/ predsodkov all prevzetnosti. Vse, kur je Hitlerju še ostalo od "Nove Evrope", je nekaj kajž v Puschlu in Dunaju, kamor ao se zatekli njegovi ponižni hlapel. V dunajskih kajžah preživljajo Nedtč, Trunkov tn Sitna svoje zadnje dneve in čakajo Paveli-ču ter svojegu kalifa Szalasija, du se pred zadnjo uro združiju z njim. Zelo dvomljivo Je, da bi se Hi-t Um posebno /.uiluvnljnega počutil dunes. Parizu, Brualju tn Atenam je sledil Belgrad. Kaniba-II seduj ne vedo, kateru vrutu bi /apahnili tn kje ae zaburikadi-rall. Nemci bežijo iz Dusaeldor-fa, toda Ogri ne bodo otelt kani-'balov. Sovjetski tanki so mnogo bolj zgovorni kukor budimpe-štanski "coup d'etats." Todu kaniball so še živi. Tu akrb nas zasleduje noč ln dan. Nekegu dne bomo praznovali v miru in z zadovoljnoatjo — godbo, plesom lil smehljajem. Toda seduj ml slavimo iz žreli topov. Nam se mudi; nam ae /di, kukor da so l/bistcle pciuti nu našth ramah. Koncem koncu, celo Bel-grud je le mlinski kunieri in Ogrska 1« prehodni k, V Evropi je en prostor* o kult t cm mislimo noc m dan, latn ml,tudi gremo. In kudai pridemo tja -- kat nu bo poaobno dolgo - teduj lie bomo rekli, du aino mi osvobodili Berlin. Ampak taki at poiučemo, d« smo končno mi otlslt unlll zase in avet sramoto* kl ae Je nu4ivulu Berlin Krizi in tsiavs Szala»šyjev* vlade Rim. TurAk« iui»niiku u-grntuiu |Mitoca i/ ItudimpeAte, du ae mno/e znaki in poročit* " težavah fsŠlallčne mudz.uiske Vlade, katero no nu< t»tl ponudili ns njeno mestu. TurAki korea-pomirni pr«vl, du je bilo povelje /a *|)lo'Oo mobilizacijo vaeh ii . kii. ...i im do 4H |ft« prthU ciiiio, kei ao odgovorni krogi sprevideli, du b« uvtnib« leg« iKivdja |h»v/točila le mnogo nemil ov mi-d prebivulatvom tn iiino^o zme&ujuv«, llutiki ludio p« meti trm ne-pieatano pori«vlju M«d/*rom dnevno jHivelje madžarskemu ge. nrtulu Mikloa« ki j« uka/al vat-m enotam m«dž«rake voj-nke, d« naj prenvh«)o I l«nlx» piolt aovjetakiin uimatiam, n«J s« /učno umikati in n«j uničijo vae nemfcke oddelk« , kl bt po-»kuhali motiti Uvedbo trg« povelju Dalje Je ruaki tadto ru/nanil mud/aihkim črtam, du ae je general Vite/ Vere«, bivat načelnik glavntgs stana madiarske vojske ptcdsi Rusom. GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■PISAL BOGOMIR MAGAJMA (Nadaljevanje) Po takih urah je navadno zastrmel skozi o-kno in pričel izgovarjati stavke, ki so bili polni barv, dasi niso imeli kake posebne zveze med seboj, kakor da bi prihajali iz skrivnostnih daljin in se upodabljali na besedah njegovih u-stnic, kakor da je on orodje, s katerim se igra nepoznana sila. Na prošnjo Mancike je včasih skušal, da bi napisal tiste stavke. Toda takoj, ko je sedel k mizi, je izginil nenavadni izraz z njegovega obraza in pero mu je obtičalo kot mrtvo med prsti. Na Manciko je imelo vse to nenavaden vpliv. Njene črtice in pesmi so bile lepše od tedna do tedna. Vsako je prečitala Simonu. Ce je on podvomil le o eni besedi, je zavrgla pesem, dasi je bila potem mnogo dni potrta radi tega. Toda vedno pogostejša pisma urednikov, ki so jo prosili za nove prispevke, so dokazovala, koliko je zrasla njena moč. Bilo je neke sobote popoldne. Predpomlad-no sonce je skoraj nepremično viselo nad vrtovi. Simon je sam sedal ob oknu kot v pol-snu. Tudi njegove ustnice so se premikale kot v polsnu. Na obrazu mu je ležal izraz nekakega veselja, kokor da posluša njegova duša daljno, daljno godbo, s katero se nekdo pogovar-jo: "Čigava je ta godba?" — "Nekje v vsemi-ru je majhna, majhna zvezdica. Na njej stoji človek in svira." "Kako je ime temu človeku?" "Ime mu je umetnik." "Kaj je njegova pe- — »» sem . . . Mancika, ki se je vrnila iz molivnice, je odprla vrata in se mu približala. Opazovala ga je nekaj Časa in na njen obraz se je razlila žalost: "Zopet se prigovarja z Marijo," je zašepetala. Doteknila se ga je z roko. On jo je gledal, kakor da se je prebudil iz sanj. Mancika pa je bila v tem trenotku prelepa. Kodrasti lasje so se bojno usipali do sinje obleke na ramenih. Poškropila si jih je z opojno dišavo. Oči so ji zagorele. Brez besede je sedla k njemu, ki se je zdaj zagledal v njen obraz, poln rdečice. Položila mu je obe roki na rame in stisnila svoje lice k njegovemu. Potem mu je okrenila obraz proti soncu in začela šepetati: Utrgaj mi sonce, Ikarus moj, >rostri v nebo, žar sinjih višin utrgaj z roko, \ silno roko utrgal mi sonce, Ikarus moj! svojo duio s to i i • F O rada iz sebe pregnala temo, o rada ubila noči bi nemir, o rada ubila, poleti v vsemir, u ropa j mu sonce s silno roko! Z brezmejnim koprnenjem mu je šepetala te besede. Bela roka se mu je ovila krog vratu. Ves je vztepetal. Tudi zenice so se mu razširile. . "Mancika, ti sama si sonce. Kaj hočeš onemu na nebu, ki bi lahko ugasnilo ob tvoji lepoti. Ukradel bom tebe, Mancika . . ." V tem trenotku je potrkala in vstopila služkinja. "Kaj hočeš?" ji je zaklicala Mancika. "Pismo je prišlo za gospoda," je odvrnila preplašena služkinja. Izročilu je Simonu drobno pismo. Odprl je in prečital. "Kdo ti piše?" je vprašalu Mancika. Simon ji je izročil pismo. Čitala je. "Dragi prijatelj! Doživel si žaloigro našega dekleta. Tvoja dolžnost )e, da pošlješ v domovino zgodbo o Jelki vso tako, kot se je zgodila, brez metafor in okrasnih besed. Dan ti je bil dar, da poveš, kar drugi niso hoteli in niso mogli povedati. Pozdravlja te Marija." Mancika je čitala, Simon pa je zopet aedel k oknu in se zatopil v misli. Grešnik Lenart Življenjepis otroka Ivsn Cankar (Nsdaljevanje.) Srečal je hišno. Nasmehnil se Ji je od strani, kakor vselej; zakaj imela je zelo drdg obraz, zmirom na Job pripravljen, in /elo mile oči, v molitev in Iju-Itezen zamaknjene. Na redkih svetlih laseh, spletenih v droben klopoč, je irmda belo pentljo. ki je visela postrani. Hišna ga je pogleda.la dolgo in Žalostno in je zavzdihnila; tako je pogledala in zavzdihnila vselej. Kuharica ga je ošvigmla s hudim očesom "Kaj ps ti J* strašiš tod?" Lenartu se Je zdelo, da ima kuharica tak obraz, kakor kos svežega, rdečega, ie mslo krvavega mesa Obšlo ga je, da je taka najbrž tudi njena duša. kot rdečega, živega m«**a. ki ae venomer zvija in krči, ima celo svoj človeški gla* Ko je stopil v izbo, mu je za-hladilo v lica. Uko tuje in pra-/Jio je bilo vse, tako brez besed, 28. Marija je pisala v svojo knjigo. "Danes sem zopet srečala dečka z zlatimi lasmi. Ta bedni, v široke ceste tavajoči otrok, ki se preživlja z razširjanjem oglasov in s prodajanjem razglednic, je z otroškimi očmi spoznal vso misel v mojih- "Poiskal bom Simona," mi je rekel. Kdo vodi tega otroka? Sam je med množicami. Vidi vse in se ne izgubi. Njegova' umrla mati bedi nad njim in ga vodi v dnevu in v noči po teh širokih cestah. Če bi ne bili prešteti dnevi mojega življenja, bi ga vzela k sebi in mu nadomestovala mater na zemlji. Preko ravnin prihaja pomlad, prihaja iz daljnih dežel, od bregov morja, kjer je Simonov dom. Napelo se je popje in se bo razvilo v cvetje. Iz tistih krajev prihaja pomlad. V tistih krajih spi sestra njegove duše. O, da bi se vrnil Simon tja nekoč in obudil svojo sestro v življenje, da bi zarajale vasi! V dnevih in nočeh se igrajo čudno lepe barve nad mestom, nad ravninami, nad gorami. Vsaka nova ura nosi novo doživetje s seboj, novo bit skrivnostnega življenja te zemlje. Včasih se mi zdi, da ni meja med tem in onim svetom, ki leži onkraj tiste ure, ko se za vselej zapro oči. To življenje bije v ono in ono mu odpeva. Ure onega sveta pozdravljajo ure tega sveta. Velik in lep je svet. Ko bi Simon verjel. Lep in velik je svet za človeka, ki je velik in lep v sebi. Da bi on le za hip zaprl oči in videl, kako velik in lep je svet! Sela sem k harmoniju. Prsti mi nočejo igrati. Moja duša prehiteva godbe harmonija, kajti lepše in silnejše se bude v duši sami. Lepše poje duša, ko dvigam roke nadse visoko. Po njih potuje duša v skrivnostno. Moja godba je podobna molitvi. Moja godba se bliža božjemu Duhu. V noči ali v jutru se vračam po dolgi ulici. Više in više vodi ta cesta. Ob njej so temnoze-lene ciprese, in ko je tema, so zelene še bolj. Hiše so v noči čudno visoke, ko da hočejo zbe-žati v prostor nad aeboj. Tedaj potujem v sanjah tisoč duš po tem skrivnostnih ulicah. Med njimi stopam in jih gledam. Vem, da se premaknejo njegove sanje vsako noč v to mesto na hribu» Njegove zlate misli potujejo k meni. Tiho, tiho hodim po teh u-licah. Sepetaje vprašujem: 'Si ti?' 'Jaz sem Marija!' Vprašujem ga: 'Me ljubiš?' 'Ljubim te, Marija!' — Tiho, tiho hodim po teh ulicah: On stopa ob meni in njegova duša je polna srebrnih mesečin. Zajokala sem v veselju. V jutru se bude na oknih hiacinte-- Tovarišice v zabavišču so spoznale, da sem bolna, in so dobre z menoj, kot da bi jim bila prava sestra. Vendar se bojim usmiljenja. Ko bi one le slutile mojo srečo, bi se radovafe in vesela bi bila njihova godba. Stojim pred zrcalom. Vidim, da so mi u-padla lica. Vendar sem lepa, lepa sem. Rada bi, da bi doaegel vso srečo pri meni. Vendar ne pridi, kajti tudi telo bo stopilo onkraj meje. Verujem, da bo Simon razprostrl krila duše in zaplaval nad morjem lepote. Ugrabil bo srca ljudem in jih napojil s svojo krvjo! V ve-soljstvu bom živela nad njim in mu risala steze nad morjem lepote. Če človek odpre le enemu človeku vrata, ki vodijo v kraj velikega veselja, ni njegovo življenje nepomembno, kajti oni drugi človek bo poklical druge ljudi za seboj. (Dalje prihodnjič.) * "Zares mi je všeč, samo zato, ker kaže gole noge in ker je žival!" Zelo je bil truden in žalosten. Greh mu je pogledal v oči, se mu je približal do lica, pa se mu ni branil, se mu ni hotel braniti. Zasvetil se je v njegovih mi slih čisti obraz sestre Francke, ali odvrnil se je, bilo ga je sram. Sedel je za mizo, oprl vročo glsvo ob dlani, strmel predse s praznimi, suhimi očmi. Vse se mu je zdelo čudno tiho, mnogo tišje nego v gozdu. Ta tišina ni bila božja, v spanju -šepetajoča, polna pravljic ln skrivnosti; bila je sovražna in mrzla, ds si človek ni upal dihati in da so bile njegove misli kakor ns zid priklenjene. In čas se ni ganil nikamor. Lenartu se je zdelo, da sedi že od jutra v tuji izbi. asm in pozabljen. Od nikoder ni bilo glasu, ne is kuhinje, ne iz veže. ne z dvorišča. Vse je izumrlo kakor izumrje cesta ob poletnem poldnevu. Ps ds se je nenadoma tam kje oglasil korak, bi »e g« bil Lenart prestrašil,; tako ae hudodelec preitrsši stopinj aodniks. Gledal je strmo naravnost predse, na polico, pogrnjeno z belim prtopi Spočetka je bil pogled mrtev in prszen, ni razlo-, Maršal Tito a svojimi pomočniki pod zastavo dalmatinske osvobodilne brigade, ki ae je ovekovočila v bojih proti nacifaftiatičnlm okupatorjem. Ob priliki proslave njene druge obletnice je imel Tito znamenit govor, v katerem je poudaril, da se mora Italija odpovedati vsenfu hrvatskemu in slovenskemu Printorju. kamor je pogledal. Okno Je bilo nastežaj odprto. Skozi to okno je videl na dvorišče, kamor ni seglo sol nce. Ženska je bila raz- pela vrv od zids do zida ter je obešula mokro perilo. Izpodre-cana je bila visoko, da je kazala bose ooge skoraj do kolen. Zibala se je v bokih, hodila je počasi od vrvi do kadi; njenega obraza ni videl, če je bil star ali mlad, lep ali grd; samo njene gole noge je videl. Ustnice mi ga zapekle, oči so se mu zalile, Ntopil je hitro od okns. AU prav tako brž se je vrnil. Takrat se |c ženska ozrla na kvišku in mu je pokazala svoj iivalaki obtaz. ki je bil kakor razgaljen, od blodnega požel jen ja ves nabrekel in spačen. . "Ali sem ti všeč, ti mali?" je vprašala z globokim, moškim glasom, ki je bil greha vajen. Planil je ^ Moner Order v pismu ln si naročite Proaveto. llsL kl Js la,,n PROSVETA. SNPJ. 2857 Se. Lavmdale Ave. Chicago 22. I1L Priloieno polil).m neročnino aa llat Prosveto vsoto S 1. tmo______________:__________________ČL društva št. Naslov ...................... Ustavite tednik ln ga članov meje druilne: pripišite k saojl naročnini o4 slH* 6 Slovensko ln jugoalovanako partlsane spremlja v njih junaiklh bojih peeeaa svobodo. 1 jokavi, prt r ode In naroda. Val tujosomd. kl pridejo s njimi v stik. bodisi na osvobojenem osemlju sil v begunskih taboriščih v Egiptu In ItallJL ao no morejo načudltl tej duhovitosti l« erčnl kulturi. Slika kaio skupino Jugoslovanaklh par-tisanov ln partisank. kl se vadijo v petju. ____CL društva ii ... ČL društva It. _ CL društva U. __CL drvštva ŠL