1	r~~:
D
91/1982/s[6]
MI
iy''2-13C?
K DugO:
./■.v jaT
!X .82
$) \ ouo mehanotehnika izo/a
*■«
7982003
SEPTEMBER 1982
glasilo delovne organizacije
Sedanji trenutek
stabilizacijski
Pregledali smo naše poslovanje prvfega letošnjega polletja. Ugotavljamo, da smo z našimi poslovnimi in finančnimi rezultati nekje v solidnem slovenskem povprečju. Bistveno izstopamo nad slovenskim povprečjem z indeksom povečanja izvoza, ki je za dobrih 20 procentov fizično večji od lanskega prvega polletja in z indeksom povečanja industrijske proizvodnje za 7 procentov, ob 3 procente manjšem številu zaposlenih.
Ta dva kazalca sta zelo kvalitetna.
Tudi indeks porasta netto osebnih dohodkov na zaposlenega v naši DO (130) je višji od slovenskega porasta, ki znaša 128, pri čemer delovna organizacija kot celota nismo kršilci družbenega dogovora o delitvi sredstev za osebne dohodke.
. Toda vsi ti kazalci so trenutni, začasni in se lahko zelo hitro spremenijo. Kar je bistveno v našem sedanjem družbenem čusu, je možnost stabilnega in zanesljivega dela ter gospodarjenja. Zavedati se moramo, da svet preživlja najhujšo ekonomsko krizo v zadnjih 50 letih in, da se vsesplošna ekonomska situacija v svetu še nadalje poslabšuje. Našo državo je ta situacija doletela dokaj nepripravljeno in so zato ekonomske težave pri nas relativno še težje in se bodo tudi še poslabšale.
In kako je z nami — Mehano-tehniko — v tem okviru?
Naš dosedanji razvojni koncept z izrazito izvozno usmerjenostjo na svetovno — predvsem konvertibilno tržišče in stabilizacijskim obnašanjem se nam z vidika domačih razmer po stabilnem in zanesljivem gospodarjenju na videz obrestuje. Vendar je to samo navidezno. Dejansko se
vseskozi nahajamo na zelo spolzkem in tankem ledu in v bistvu delamo v zelo nezanesljivih razmerah.
Na eni strani smo izpostavljeni neizprosni situaciji na svetovnem trgu, kjer se stečaji tudi v naši branži kar vrstijo in stopnjujejo in je glavna preokupacija slehernega proizvajalca predvsem, kako se bo obdržal na tržišču in kako bo zadržal pridobljeni položaj. Na našem domačem področju pa smo spet priča kot vedno doslej, da so ukrepi naše ekonomske politike in dejansko obnašanje tako ali drugače vedno pod vplivom tistih, ki so se vseskozi nestabilizacijsko obnašali in tudi privedli celotno našo ekonomijo v sedanjo zelo neza-vidno situacijo tako, da moramo vsi plačevati njihove »grehe «
Dejstvo, da nam ostane samo 30 procentov deviz, nas postavlja v zelo nezanesljivo situacijo in
nas hromi pri naših naporih, da bi se obdržali na že pridobljenem svetovnem tržišču. Devize se odtekajo drugim za odplačevanje dolgov drugih in za nemoteno proizvodnjo tistih, ki so se vedno bohotili na domačem trgu in se tudi naprej. Podobno je na področju politike cen in investicij
Druga značilnost, ki nas je vrsto let hromila, je subjektivnega značaja in se nanaša na nas v Mehanotehniki. Neobjektivna in zlobna politikantska gonja in pritiski, ki jim je bila izpostavljena Mehanotehnika vrsto let, so nam pobrali ogromno ustvarjalne energije in časa, saj smo se morali kar naprej braniti pred nizkimi udarci.
Zaradi tega smo na marsikaterem področju zaostali pri kvalite-tenju našega dela in kreiranju naše zanesljive bodočnosti. Tu nas čaka veliko dela in naporov, če želimo v sedanjih, iz dneva v dan težjih in nezanesljivih razmerah, zagotavljati svojo nemoteno socialno varnost in normalno ter zanesljivo poslovanje.
Tako kot doslej bomo tudi v bodoče neizprosno prepuščeni sami sebi in odvisni v prvi vrsti od
nas samih. Nikoli nam ni bilo usojeno, da bi se lahko dali družbi v naročje in jo izsiljevali, kot jih na žalost veliko dela v naši družbi. Vseskozi smo družbi veliko več dajali, kot od nje dobivali in to nam je usojeno tudi v bodoče.
Starc Marjan, dipl. oec.
IZ VSEBINE
Predstavljamo vam TOZD pisarniške potrebščine
So zdravstvene usluge zdaj bolje
Družabno srečanje delavcev Mehano-tehnike
30 let nike
Mehanoteh-
V eni izmed prejšnjih izdaj glasila Ml smo predstavili nove izdelke, predvidene za našo proizvodnjo, med njimi tudi novi šivalni stroji (cik-cak).
Izdelava teh lepih igrač je sedaj stekla, izdelki pa so zaenkrat namenjeni izključno tujemu tržišču.
«r*[ %
Cilje in naloge moramo reševati složno in enotno
c------------------------^
Uredniški kotiček
Po daljšem premoru je pred vami prva številka našega glasila. Glavna urednica se je namreč vrnila z dopusta. ki si ga je pridobila ob rojstvu otroka.
In seveda takoj smo pričeli z delom, ki ga do konca leta ne bo malo — pravzaprav zelo veliko ga bo. Čakata nas namreč vsaj še dve izdaji — jubilejna številka ob 30. obletnici naše delovne organizacije in novoletna številka glasila. Upamo in želimo, dav tem delu. uredniški odbor ne bo osamljen, da nam boste DELAVKE in DELAVCI ME-HANOTEHNIKE, UPOKOJENCI,	ŠTIPENDISTI
skratka vsi pomagali s svojimi prispevki ustvariti zanimiva in pestra glasila. Pravzaprav je bilo sodelovanje s prispevki v lanskem letu dokaj zadovoljivo. seveda pri tem mislimo v glavnem na delavce, ki so bili za prispevke zadolženi od uredniškega odbora.
Še vedno pa so na žalost zelo redki (malo bolje kot nič) prispevki, ki naj bi jih posamezniki napisali samovoljno, torej brez zadolžitve. Skrinjica (naj vas spomnimo, da visi na steni ob vhodu v delavsko restavracijo ali. če hočete ob sindikalni sobi), pa kar naprej ostaja prazna, osamljena. zapuščena.
Nihče se ne spomni, da sploh obstaja, da potrpežljivo čaka vas. tebe. da jo napolnite s svojimi prispevki. Priča ste različnim dogajanjem v kolektivu. pa tudi dogodkom izza tovarniških vrat. o katerih bi radi spregovorili, dodali svoja mnenja, svoje občutke, zastavili vprašanje, pa vendar tako težko poiščete (ali sploh ne) svinčnik in kos papirja.
Ob koncu pa naj vas zopet kot že tolikokrat doslej spo-mnemo...prazne strani glasila Ml željno čakajo vaših prispevkov.
\ J
To je ena izmed ugotovitev, ki smo jih člani vseh OOZKS naše delovne organizacije sprejeli po končani skupni seji občinske konference ZKS Izola, ki je bila v naši delovni organizaciji 16. junija letos.
Znano je, da je bil naš kolektiv v zadnjih dveh letih objekt več obiskov in razprav družbenopolitičnih delavcev naše občine in republike. Prihajalo je do različnih pogledov na tekoče stanje in organizacijsko ureditev naše delovne organizacije oziroma posameznih TOZD. Jasno je, da je zaradi tega prihajalo do raznih trenj med člani ZK v Mehanoteh-niki in občinskim komitejem Izola. S tem pa je nedvomno bila storjena določena politična škoda, če izgubljeni čas. zaradi neplodnega sestankovanja in nekoristno vloženo »energijo«, zanemarimo.
Na skupnem sestanku meseca junija so se stališča do odprtih vprašanj poenotila. Poudarjeno je bilo. da je treba spoštovati in upoštevati temeljno pravico delavcev kolektiva do samoupravne opredelitve svojih ciljev in interesov. To velja brez izjeme za gospodarsko—proizvajalno dejavnost ter tej podrejeno in prilagojeno organizacijsko strukturo. Ugotovljeno je bilo. da se je celoten kolektiv Mehano-tehnike stabilizacijsko obnašal že pred splošno družbeno usmeritvijo za gospodarsko ustalitev. Delavci naše delovne organizacije smo trošili toliko, kot smo ustvarili, povečevali smo akumulativno sposobnost, izboljšali smo že doseženo ugodno razmerje med uvozom in izvozom. Povečana storilnost je odraz zavestnega samoupravnega odločanja delavcev o vseh bistvenih odločitvah v kolektivu. Ob vsem tem pa je bilo jasno izraženo že večkrat izjavljeno dejstvo, da so bili opazni pojavi odločanja o pogojih, sredstvih in rezultatih dela delavcev mimo volje teh in kar je še huje. največkrat od določenih organov v imenu samoupravljanja in v imenu združenega dela. S sodelovanjem v minulem obdobju z občinskim komitejem ne moremo biti zadovoljni, saj je bilo pokazano malo dobre volje za strpno reševanje skupnih zadev.
Vedno smo poudarjali in se še zavzemamo za ureditev medsebojnih odnosov tako, da bi skupno delo potekalo normalno. Skupno se moramo zavzemati za odpravo neskladnih ali morebitnih protislovij med doseženo stopnjo produkcijskih odnosov in
zaostajanjem institucionalnih oblik in odnosov v političnem sistemu, da ne bi to postala resna ovira nadaljnjega uspešnega razvoja samoupravljanja. Na skupnem sestanku je bila tudi izražena vzpodbuda in podpora za še nadaljnji razvoj delegatskega sistema kot instrumenta uveljavljanja,	ohranjanja,
obrambe in delovanja sistema delavske oblasti. Uspehi in izkušnje, ki smo jih dosegli na tem področju v zadnjih letih, nam bodo v pomoč in vzpodbudo za še boljše delovanje delavca — delegata.
Ob koncu naj zapišemo, da je bil po našem mnenju namen skupnega sestanka dosežen.
Poenotili smo poglede, stališča in pristope do posameznih vprašanj gospodarske, organizacijske in samoupravne narave. Gotovo je eno. Pri reševaniu tekočih družbenih težav so kakršnakoli nesoglasja in trenja odveč Vsi moramo ustvarjati take pogoje, da bo sistem socialistične demokracije sistem, v katerem je središče vsega človek, delavec, samoupravljalec, kar najbolj dosledno zaživel in se razvijal. Težiti moramo za osvobajanjem človeka, pa tudi za odpravljanje nesamoupravnih in subjektivnih potez in gledanj nekaterih ne glede na funkcije, ki jih opravljajo. Menimo, da bodo sklepi, zlasti pa način dogovarjanja skupne seje občinske konference ZK in vseh osnovnih organizacij ZK v Mehanotenniki pozitivno vplivali na nadaljnjo družbenopolitično delo v 00 ZK v našem kolektiyu in s tem na politično življenje v naši občini ter širši družbi nasploh.
Viktor Žnidarčič
Družabno srečanje delavcev Mehanotehnike bo letos posvečeno 30. obletnici ustanovitve
Letošnje družabno srečanje, ali kakor ga običajno imenujemo piknik, bo za 1 600-članski kolektiv še posebnega pomena. Letos na mreč praznujemo 30. obletnico ustanovitve Mehanotehnike. Ker je to edina oblika množičnega srečanja, bomo zato letošnje družabno srečanje organizirali s ciljem, da vsi delavci in upokojenci Mehanotehnike to prireditev doživijo kot svoj praznik. Zbrali se bomo tako kot prejšnja leta prvo delovno soboto v mesecu septembru, to je 4.9.1982.
Izvršni odbor konference sindikata delovne organizacije je že v juniju določil 5-članski organizacijski odbor za pripravo tega srečanja. Odbor se je večkrat sestal in razpravljal o tem, kako bi odpravili lanskoletne pomanjkljivosti in organizirali srečanje, ki ne bo dolgočasno
Najprej smo se seveda dogovorili za prostor, kjer bi srečanje imeli in sicer — Plaža hotela »Simonov zaliv« v Izoli, ki je tudi že nekako tradicionalno obeležen z našimi srečanji.	*
Poskrbeli smo tudi za primerno in zabavno glasbo. Na srečanju nas bo zabaval priljubljeni ansambel »Ottavia Brajka« iz Izole. Da pa se ne bi kljub prijetni glasbi nekateri neplesalci — dolgočasili, smo na srečanje povabili še slovenski javnosti poznanega humorista Vinka Šimeka ali kot ga večina pozna Jako Sraufcigerja, ki bo povezoval (seveda na svoj način) program skozi celoten večer.
V organizacijskem odboru menimo in se trudimo, da bi srečanje kar najbolj popestrili in obogatili tako, da bo prav vsak na tem pikniku našel tudi kaj zase, da se bo prijetno in sproščeno zabaval, zato pričakujemo, da se bo v Simonovem zalivu zbralo kar največje število povabljencev.
Pri pripravi srečanja smo seveda naleteli tudi na težave. Prva in tudi najbolj pereča težava je bila hrana, pravzaprav podražitev hrane, ki je občutno »udarila« po mošnji z denarjem, namenjenim ža srečanje. Poleg tega pa smo jo zelo težko dobili
V zvezi s tem prosimo delavce, da ne jemljejo »porcij«, ki jim niso namenjene, čeprav si priskrbijo bloke sodelavcev, ki na srečanje ne bodo prišli. S takim načinom bomo olajšali delo odboru, predvsem pa bomo prihranili sredstva, ki so za to srečanje že tako in tako skopo
odmerjena	Organizacijski	odbor
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRI/NANJE NAŠI KONFERENCI DELEGACIJ
Na svečani seji izolske občinske skupščine je letošnjega I /. julija prejela občinsko priznanje »»II. julij« tudi naša konferenca delegacij, ki delegira delegate v zbor združenega dela r občinsko skupščino. Priznanje »II. julij« je prejela dosedanja konferenca delegacij, oziroma kot običajno pravimo delegati II. delegatskega mandata. Slednji so v obdobju /977	/	9SJ	uspešno razvijali stike z delavci, ki so jili izvolili in
usklajevali stališča z drugimi delegati v občinski skupščini.
K aj je to konferenca delegacij in kaj je njena naloga? Konferenca delegacij je usklajevalno telo na ravni delovne organizacije, ki ima to nalogo, da oblikuje in zavzema stališča, predloge in mnenja do posameznih točk dnevnega reda zbora združenega dela v občinski skupščini. Obenem se na sestankih konference delegacij obra vnavajo tudi vprašanja, ki so splošnega pomena za življenje občanov.
Da je delo konference delegacij uspešno in da je dosežen namen, zaradi katerega je ta ustanovljena, morajo biti zavzeti za delo vsi delegati. Redno prihajanje na sestanke konference tlelegacij in redna udeležba sej občinske skupščine sta pogoja, da se doseže kontinuiteta dela in celotna seznanitev v tekočo problematiko.
K delu konference delegacij, t.j. k obravnavanju gradiva in zavzemanju stališč, mnenj in predlogov, so bili velikokrat povabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja r naši delovni organizaciji ter drugi delavci nedelegati Ivodilni delavci, idr.). Ce ocenjujemo svoje štiriletno delo menimo, da smo se namenu, zaradi katerega je bila oblikovana konferenca delegacij, približali. V delo delegacij nam je uspelo vključiti kar največ zaposlenih. Sodelovanje zaposlenih r predhodnem procesu delegatskega odločanja je omogočilo, da je delegat na seji občinske skupščine kar najbolj predstavljal delegatsko bazo.
\a koncu menimo, da ure, ki smo jih presedeli na sestankih konference delegacij niso bile zaman, da smo s svojo aktivnostjo pripomogli A boljšim življenjskim razmeram i nasi občim
Delegati, ki danes sestavljajo konferenco delegacij naj naše delo še naprej ra/vijajo, s teni pa tudi krepijo delegatski sistem, l etošnje občinsko pri/nanje naj jim bo za v/podhudo!
Mirko Beluc
lltlllllllllll Ilill IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll III lllllllllll llllllll lllll!
Oskrba naše proizvodnje
Definicija nabavne funkcije je zelo enostavna, saj mora zadovoljevati potrebe proizvodnje pravočasno in z najmanjšimi stroški V vsakdanjem življenju pa se pojavi vrsta težav, ki te razmere popolnoma spremenijo.
Delavci nabavnega sektorja diievno rešujemo to problematiko. zato je prav, da jo spoznajo tudi drugi. Tako bodo lažje ocenjevali in razumeli naše delo.
Prvi problem izhaja iz nekaterih značilnosti MT. Naš proizvodni program je izredno širok, saj izdelujemo na stotine izdelkov. za kar rabimo ogromno število polizdelkov in repromateria-lov MT ima nad 1500 dobaviteljev na domačem trgu. Posamezni dobavitelji nam dobavljajo več vrst materialov in to večkrat letno tako. da lahko ocenjujemo število nabave na 10 -15.000 letno
Drugi problem je značilen za večino jugoslovanskih izvoznikov Izvoz na konvertibilno tržišče je možen le z izpolnjevanjem pogojev, ki jih to tržišče zahteva glede cene, kvalitete ter poslovnosti Zavedati se mora-
mo. da nabavljamo na jugoslovanskem trgu. kjer so razmere popolnoma drugačne.
Izvoznik nastopi kot kompen-zator med tema različnima trgo ma. V nabavi se to odraža predvsem pri dobavnih rokih. Dobavni roki za nekatere repro-matenale so pogosto daljši od celotnega časa. v katerem mora MT izpolniti svoje obveze do kupcev.
Posebno grupo pa predstavljajo vsi problemi, ki izhajajo iz izostrenih pogojev gospodarjenja. Ti problemi se kopičijo že nekaj let ter se vseskozi stopnjujejo. Navedel bom nekaj te osnovne problematike:
1. PROBLEMATIKA UVOZA
Osnovni problem izhaja iz nenehnega administrativnega zmanjševanja deviznega deleža. s katerim lahko gospodarski subjekti prosto razpolagajo V začetku leta smo razpolagali s 65%, kasneje s 57% od 16.6. pa le s 30% ustvarjenih deviz K temu je potrebno dodati še režimske in vrsto drugih izrednih administrativnih omejitev
Kljub temu, da se MT vseskozi prizadeva zmanjšati uvoz, oziroma zamenjavati uvožene materiale z domačimi, se naše potrebe povečujejo, saj moramo poleg lastnega uvoza z devizami, reševati še druge probleme:
a) Na domačem trgu manjka vrsta materialov ter smo jih prisiljeni uvoziti, če želimo zagotoviti nemoteno proizvodnjo.
b) Mnogim našim dobaviteljem preti zastoj zaradi pomanjkanja nekaterih uvoznih komponent. V našem interesu je, da skupno rešimo to problematiko za naše potrebe.
c) V nekaterih dejavnostih je možna dobava le z združevanjem deviz (v Slovenske železarne združujemo 200 US dolarjev na tono jekla).
2) Pri nabavi na domačem trgu se srečujemo z vsemi slabostmi jugoslovanskega nabavnega trga. Ugotovimo lahko, da je skoraj celotna bazna industrija v krizi ter ne more zadovoljevati potreb predelovalne industrije:
Črna metalurgija: Razmere so kritične zaradi pomanjkanja koksa, železove rude, električne energije.
To občutimo pri oskrbi z HVT trakovi in žico za vijake.
Barvna metalurgija: Značilnost je pomanjkanje bakra, cinka in svinca. Moteni smo pri oskrbi z lak žico, MS trakovi ter pri zagotavljanju sekundarnih surovin za livarno.
—	Petrokemiji je osnova nafta, ki je poznan problem. Motnje so pri dobavi vseh vrst plastike.
Dosedanji prikaz lahko strnemo v to ugotovitev:
Razmere na nabavnem trgu so izredno ostre.
Situacija se še dolgo ne bo bistveno izboljšala, oz. je realno pričakovati še nekatera poslabšanja.
Delavci nabavnega sektorja smo v sodelovanju z TOZD do-sedaj zadovoljivo reševali zaupane naloge. Prav to sodelovanje je najmočnejša garancija za nadaljnji uspeh pri našem delu.
Miroslav Muženič
Krvni davek na cestah vse večji
Živimo v državi, v kateri se je promet dvignil na evropski nivo, zato je nujno, da vsi državljani, ki koristimo ta prostor — cesto, dosledno izvajamo cestno prometno zakonodajo in pomagamo drug drugemu z raznimi nasveti. Rad bi predvsem navedel. da se vsak občan premalo zaveda, kako lahko po svoji presoji in preudarnosti prispeva k večji varnosti.
Premalo je preventivne vzgoje na vseh področjih. Če želimo, da bomo sčasoma imeli dobre in disciplinirane voznike od kolesarjev. voznikov vprege, traktoristov, mopedistov in voznikov motornih vozil vseh kategorij vštevši pešce, potem je nujno pričeti z vzgajanjem šolskih otrok pa tudi predšolskih, saj se bodo le tako zavedali, kdaj se izpostavljajo nevarnosti v cestnem prometu, da bodo vedeli, da voznik ne more hipoma ustaviti vozila, saj vsako vozilo potrebuje določen čas. preden se lahko ustavi.
Voznikom vseh vrst pa je največkrat težko vcepiti čut za odgovornost. zavest, da je njihova varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu v mnogočem odvisna od njih samih, da je največja varnost podana, če voznik vozi v skladu s cestno prometnimi predpisi, čo upošteva kodeks etike udeležencev v cestnem prometu.
Zelo velika skrb nas vseh je. da se borimo proti uživanju alko-
hola. posebno naj alkohola ne uživajo vsi udeleženci v cestnem prometu in sicer od voznikov motornega vozila do pešcev. Koristno bi bilo seznaniti vse udeležence, kolikim prometnim nesrečam je botroval alkohol in kako alkohol zmanjšuje sposobnost za varno vožnjo in hojo po cesti.
Danes že skoraj vsaka delovna organizacija vzgaja svoje člane. Zelo važno vlogo imajo komisije ali sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zato moramo skupno reševati probleme ter dajati nasvete vsem udeležencem v prometu, saj bomo le tako zagotovili večjo varnost v cestnem prometu.
Prvega maja je začel veljati novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa in mislim, da je prav ta zakon osnovni dokument. ki bi ga morali do podrobnosti poznati vsi. ki imajo kakorkoli opraviti s cestnim prometom.
Že prav posebej pa to velja za nas — voznike motornih vozil. Namen novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa je predvsem varnost na naših cestah. zato si tudi obetamo več varnosti v cestnem prometu, zlasti pa zmanjšanje velikanskega krvnega in materialnega davka, ki ga iz dneva v dan plačujemo našemu neznanju, neodgovornosti in slabemu obnašanju na cesti Zakon precej poudarja odgovornost najšir-(Nadaljevanje na 4. strani)
Delavec kot potrošnik
Vsakdo izmed nas se v vsakdanjem življenju velikokrat znajde »v koži« potrošnika. V tej vlogi se posamezniki tako ali drugače znajdejo odvisno od izkušenj. V pričujočem sestavku bomo prikazali nekaj življenjskih primerov, ki bodo morda delavcem v pomoč pri reševanju problemov pri preskrbi. Že takoj na začetku naj zapišemo, da nam je bila v dragoceno pomoč pri pisanju tega sestavka publikacija z naslovom »Pravno varstvo potrošnikov, ki sta jo napisala Marko Ilešič in Franc Pernek.
Večkrat slišimo, da je treba potrošnika zaščititi, mu nuditi pravno varstvo itd. Ker pravo varuje pridobitve naše socialistične družbe, je ena izmed teh pridobitev tudi varstvo potrošnikov.
Eden izmed elementov varstva potrošnikov so takoimeno-vani sveti potrošnikov oziroma, kot jih nekje tudi imenujemo potrošniški sveti. Ti naj bi bili orga-” nizirani v Krajevnih skupnostih in predstavljajo obliko samoupravne organiziranosti potrošnikov. Žal pa lahko ugotavljamo, da se takih samoupravnih oblik v krajevnih skupnostih ne poslužujemo in če so že ustanovljene, so veči del premalo aktivne. Težnja pa bi morala biti prav na delovanju potrošniških svetov, saj je v naši samoupravni družbi dan večji poudarek samoupravnemu reševanju sporov in predstavlja pravno varstvo le skrajno sredstvo za zagotovitev pravic potrošnikov. Težnja bi potemtakem morala biti na raznih izven-pravnih oblikah varstva pravic potrošnikov. Predpisov, ki urejajo varstvo potrošnikov je več. omenjamo le nekatere:
Zakon o združenem delu. zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter
o	sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju, republiški
(Nadaljevanje s 3. strani) šega kroga dejavnikov od tistih, ki imajo ceste in signalizacijo do tistih, ki se ukvarjajo z javnim prevozom in ki so neposredno odgovorni za javni prevoz Razen tega daje novi zakon več poudarka načelom etike vsem udeležencem v cestnem prometu od voznikov do pešcev Zavedajmo se, da naj bi etične vrednote obveljale v medsebojnih odnosih posameznikov v samoupravni socialistični družbi, v prometu pa naj bi se izrazile predvsem v tem;
zakon o blagovnem prometu, zakon o standardizaciji, zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov, zakon o tržni inšpekciji in zakon
o	obligacijskih razmerjih.
Da bi se v tej obilici predpisov nekoliko lažje tudi v praksi znašli, podajamo nekoliko praktičnih primerov, ki so zakonsko prepovedani in katerim zakon dovoljuje upravno in kazensko—pravno varstvo.
A.	O označevanju in kakovosti živil
Organizacije združenega dela morajo dajati v promet izdelke s točnimi oznakami in podatki. Tako oznake kot podatki ne morejo spraviti kupca v zmoto glede porekla, količine, kakovosti, značilnosti kakor tudi glede proizvajalca. (določila zakona o standardizaciji).
Glede kakovosti naj navedeno. da veljajo kot higiensko oporečna živila oziroma predmeti splošne rabe ne samo tista, katerim se je zdravju kvarno spremenila njihova organska sestava, ampak tudi tista, katerim se je iztekel rok uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji. Material za pakiranje živil in predmetov splošne rabe ter jih opremljati s slikami, risbami, znamenji in izrazi ali besedili, ki bi potrošnika lahko zavedli glede njihove sestave, lastnosti, namena ali učinka.
B.	Posebna pravila za promet na drobno
Trgovska organizacija je dolžna med prodajanjem na drobno zagotoviti nazorno prikazovanje blaga.
Prodajalec mora dati kupcu podrobna navodila in pojasnila pri prodaji tistega blaga, na katerem ni možno nazorno prikazovanje. Pri prometu blaga na drobno je trgovska organizacija dolžna izobesiti cene za blago, ki ga prodaja tako. da jih kupci
— bodimo bolj strpni do napak manj izkušenih s pripravljenostjo pomagati, s povečano osebno in kolektivno odgovornostjo in samozaščitnim ravnanjem v naši družbi;
— bodimo pripravljeni pomagati vsem udeležencem v cestnem prometu in z nasveti zmanjševati in preprečevati krvni davek in gmotne škode na cesti.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Izola
lahko vidijo in kar je še važnejše
—	teh cen se mora držati. Na kupčevo zahtevo mora tudi izdati račun za prodano blago. Blago, ki je razstavljeno v izložbi, mora vseskozi ustrezati blagu, ki ga prodajajo v prodajalni, če razstavljenega blaga ni v prodaji, mora biti to na blagu v izložbi vidno označeno. Vedeti je tudi treba, da trgovska organizacija ne sme razstavljati blaga boljše kakovosti, prodajati pa blago slabše kakovosti po ceni, ki je označena na razstavljenem blagu boljše kakovosti.
Trgovska organizacija je dolžna prodati na kupčevo zahtevo blago, ki ga ima na prodaj. Trgovska organizacija ne sme izbirati komu bo blago prodala: Vsi potrošniki so v enakem položaju in nikakršno rezerviranje blaga ali spravljanje »pod pult« ni dopustno
Kako pa v primeru prodaje v omejenih količinah?
Trgovska organizacija je dolžna pri prodaji na drobno prodati kupcu toliko blaga, kolikor ga ta zahteva, če le ima tolikšno količino.
Samo izjemno sme trgovska organizacija odstopati od tega načela in sicer v primeru, če bi s prodajo prevelike količine blaga enemu kupcu, postalo vprašljivo redno preskrbovanje drugih potrošnikov s tem blagom ali, če je glede na stanje, ki vlada na trgu s tem blagom, utemeljen sum da prihaja do nakupov blaga v večjih količinah s špekulativnimi nameni.
C.	Premijski posli
Te posle imenujemo tudi kuponski posli. Pri teh poslih gre za pridobivanje kupca, uporabnika storitve, naročnika, varčevalca ali drugih oseb z dajanjem ali obljubljanjem nagrade ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presegajo običajne reklamne nagrade ali običajne ugodnosti. Primerov je bilo v praksi več: Od zbiranja zamaškov steklenic do sličic in kuponov zaradi pravice do sodelovanja pri žrebanju. V mnogih igrah sodelujejo tudi otroci, nekatere pa so namenjene prav njim in so torej vredne še posebne zamisli.
Odveč je pripomniti, da ti posli spadajo med prepovedane, saj predstavljajo dejanja nelojalne konkurence. Značilnosti kuponskih poslov so v tem, da kaka OZD nudi posebne koristi ali celo zastonj neko blago ali storitev (potovanje, materialne dobrine), če kupec oziroma odjemalec pripelje na podlagi izročenih kuponov določeno število kupcev ali naročnikov, ki sprejmejo zopet kupone zaradi pridobivanja novih kupcev ali naročnikov. Ker gre tu za goljufivo zavajanje kupcev, so taki posli prepovedani.
D.	Nedopustna špekulacija
Ena izmed nedopustne špekulacije je vezana trgovina. Tu gre za primer, ko prodajalec postavi kupcu pogoj, da mora kupiti poleg želenega b|aga še drugo blago, ki ga sicer ne bi kupil ali, če prodajo blaga veže na kakšen drug pogoj, ki ni dopusten v blagovnem prometu. Ker je to kot smo že zapisali primer nedopustne špekulacije, takšna (kupna) pogodba nima pravnega učinka. Predstavlja pa tudi gospodarski prestopek, zagrožene so visoke denarne kazni, sodišče pa lahko izreče poleg denarne kazni tudi varnostni ukrep javne objave sodbe o storjenem dejanju nedopustne špekulacije.
Nedopustna špekulacija pomeni torej dejanje OZD v blagovnem prometu, če ta izkoristi stanje na trgu in si tako pridobi neupravičeno premoženjsko korist.
E.	Primeri pošiljanja nenaročenega blaga
Vsiljevanje proizvodov po trošnikom predstavlja tudi pošiljanje blaga, ki ga potrošnik ni naročil (taka je bila praksa nekaterih založb, oziroma časopisnih zavodov)
Trgovska organizacija ne sme dobavljat, potrošniku blaga, ki ga le-ta ni naročil. Če to kljub temu stori, dela to na svoj riziko. Molka potrošnika vsekakor v nobenem primeru ne moremo šteti za privolitev v pogodbo. Brez učinka je torej določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali. če poslane stvari, za katero mu je ponujena pogodba, ne vrne v določenem času. ipd.) veljala za sprejem ponudbe.
Zaključek
Predstavili smo nekatere primere in pojave v blagovnem prometu, s katerimi se pogosteje srečujemo v »potrošniški koži Kako postopati, ko naletimo na primer, ki predstavlja kršitev prodajnih pravil?
Možnosti je več. najbolje pa je. da v primeru suma prijavimo dejanje inšpekcijskim službam s tem, da navedemo kraj, datum, čas. prodajalno, sporno oziroma osumljeno zadevo (npr. nedopustna špekulacija). Poleg tega mora biti na vidnem mestu v vsaki trgovini knjiga pripomb in pritožb, v katero lahko vpišemo naše pripombe oziroma pritožbe
O	cenah in zadevah v zvezi z njimi ter o uporabi blaga in storitev pa kdaj drugič.
M v
So zdravstvene usluge sedaj boljše?
Letošnji dan žena — 8. marec smo proslavili z novo pridobitvijo. Otvorili smo našo novo obratno in zobno ambulanto. Svečani trak ob vhodu v naš »zdravstveni dom« je ponosno prerezala po stažu najstarejša delavka našega kolektiva Marija Bonin. Ti trenutki so pravzaprav že lep čas za nami. Delo v obeh ambulantah pa je medtem z manjšimi začetniškimi težavami že lepo steklo. Da smo konec koncev potrebovali nove ambulantne prostore, sodobnejšo opremo in ustrezen zdravniški kader, sploh ni potrebno posebej poudarjati, saj smo glede na strukturo zaposlenih socialno občutljiv kolektiv. Manjka nam sicer še nekaj potrebne opreme, vendar smo najpomembnejše dosegli.
Kako je zdravstveno varstvo urejeno sedaj, ko imamo svojo ambulanto, svojega zdravnika, pa smo povprašali tako zdravstvene delavce, ki bolniku nudijo pomoč, kot paciente — naše delavce, ki zdravniško pomoč potrebujejo.
Naročeni pacienti velikokrat zamujejo in se ne držijo naročenega časa, zato se velikokrat zgodi, da jih moramo zaradi kontinuitete dela odsloviti in jih potem naročiti za naslednji dan. Ob tej priložnosti prosimo delavce pa tudi njihove neposredne vodje, da naročeno uro upoštevajo. Druga neprijetnost, ki se pogosto pojavlja, je vpadanje delavcev v ordinacijo, ko 'mamo na »stolu« drugega pacienta. To vpadanje se največkrat dogaja, ko pacienti pozabijo denar in pridejo plačati zdravstveno uslugo kasneje. Sicer pa delamo v glavnem za delavce Mehanotehnike. Dnevna frekvenca obiskov je dokaj velika — približno 20 pacientov na dan.
Delavci morajo še vedno hoditi na slikanje zob v druge insti-
tucije, čeprav imamo v naši ambulanti prav v ta namen predviden prostor, ki pa žal še ni ustrezno opremljen.
Pri nudenju zdravstvenih uslug opažamo, da je stanje zob zelo slabo, tudi higiena zob je pereča. Prav zaradi tega moramo delati precej kirurških posegov in veliko proteznih nadomeščanj izgubljenih zob. V zvezi s tem bi radi poudarili, da je higiena zob najboljše zagotovilo za zdrave in dobre zobe, na kar seveda vpliva predvsem volja in želja posameznika. Sicer pa smo z delom in pacienti kar zadovoljni.
Pripombo bi mogoče dali tudi na izredno slabo čiščenje delovnih prostorov, vendar upamo, da se bo to v kratkem uredilo.
Slišali smo mnenja in pripombe »izvajalcev« torej delavcev, ki poleg nas samih skrbijo za naše dragoceno zdravje. Kaj pa o njih, bolje o njihovem delu menijo »uporabniki,« torej naši delavci?
Tako, ambulanto smo otvorili, sedaj pa bi si jo radi ogledali...
Splošna ambulanta
Bistvo obratnih ambulant je preventivno delo, to se pravi delo, ki bolezni preprečuje, ne pa samo zdravi. V Mehanotehniki pa v glavnem samo zdravimo, saj bi za kaj več, tukaj mislimo preventivno dejavnost, potrebovali "številnejši kader. Dnevna frekvenca je zelo velika, saj dnevno išče zdravniško pomoč okoli, 50 delavcev, kar je za sedanjo Kadrovsko zasedbo preveč.
Sicer pa smo z delom samim kar zadovoljni, delovni pogoji so dobri, čeprav nekoliko pogrešamo zračnost delovnih prostorov. predvsem v obeh sestrskih delovnih prostorih. Majhno pripombo bi dali. čeprav to verjetno ne spada v glasilo, namreč to, da so naši delovni prostori zelo slabo čiščeni.
Delo s pacienti je dobro organizirano tako, da prav gotovo ni prevelikega čakanja. Zjutraj se pacienti naročijo, sestre pa jih, ko so na vrsti za pregled, pokličejo v ordinacijo. Ob tej priliki prosimo paciente, da so nekoliko bol) potrpežljivi, saj je dnevna masa obiskov izredno velika.
prav tako pa naj na preglede prihajajo točno, torej takoj, ko jih sestra telefonsko obvesti.
Najbolj pogoste bolezni, ki se pri delavcih pojavljajo, so bolezni mišičevja in kosti (tukaj bi morali resno razmisliti o razgibalnih vajah in telovadbi), bolezni dihalnih poti, poškodbe in razna prehladna obolenja.
V	bodoče moramo več pozornosti posvetiti preventivi. Enkrat tedensko bomo poskusili v naše delo vključiti ortopeda, fizioterapevta in ginekologa, vendar tu o točnejšem času še ne moremo govoriti.
Zobna ambulanta
Zobno ambulanto smo končno uredili v dokaj primernejših prostorih, dobili smo novo osnovno opremo, manjkajo pa nam še posamezni instrumenti in pripomočki.
Način dela v zobni ambulanti je organiziran na enak način kot doslej, z dodatkom, da paciente sedaj naročamo tudi na uro in s tem poskušamo čimbolj skrajšati čakalno dobo pred vrati ordinacije Ravno pri »uri« pa bi radi pripomnili naslednje:
Bembič Vilma — TOZD »Tehnične igrače«, DE 1200
Mislim, daje lastna ambulanta z zdravstvenim osebjem za nas velika pridobitev, saj nam ni treba iskati zdravniške pomoči popoldan v prepolnih čakalnicah. Z zdravniškimi uslugami v splošni in zobni ambulanti sem zadovoljna, veliko boljše so, pa tudi delo je bolje organizirano.
Pri nudenju zdravniških uslug opažam precej izjem, precej privilegijev - posebno pri dajanju bolniškega staleža. Velikokrat je pri medicinskih sestrah čutiti neprijaznost, njihov odnos do pacientov je včasih prav nesramen.
V	kolikor pacient potrebuje samo napotnico ali recept, bi bilo primerneje, da bi to uredile kar sestre, da ne bi delavci po nepotrebnem izgubljali delovnega časa.
Preventiva zdaj ni urejena, prav gotovo pa se bo v prihodnje organizirala. Uvesti bi morali sistematske preglede — predvsem za starejše delavke. Tudi pri načinu klicanja pacientov bi imela pripombo in sicer naj bi sestre klicale samo po enega oziroma največ dva pacienta, ne pa po 5 in več naenkrat. Nekoliko nerodno je tudi to. da mora v primeru, ko je delavec bolan in je v bolniškem staležu prihajati npr. po injekcije v Mehanotehniko. Ta nerodnost zadane predvsem tiste, ki niso iz Izole. Kljub tem pripombam, ki se bodo prav gotovo sčasoma uredile, pa so zdravniške usluge pri nas dobre Pri zobozdravstvenih uslugah nimam večjih pripomb, način dela je dobro organiziran. Zobozdravnik je sicer v redu. večkrat pa opazim, da je pri delu premalo precizen.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ml - STRAIM 5
Predstavljamo vam:
TOZD »Pisarniške potrebščine«
Ideja, da bi Mehanotehnika poleg svojega programa igrač proizvajala tudi pisala, je že dokaj stara. Podatki o prvi proizvodnji segajo v leto 1960, ko smo v Mehanotehniki organizirali prvo proizvodnjo pisal.
Že v prvih zasnovah je bil opredeljen tudi proizvodni program, ki je zajemal proizvodnjo nalivnih peres, peresnikov, tehničnih svinčnikov in kar je bilo tisti čas precejšnja novost, tudi proizvodnjo kemičnih svinčnikov. za kar je bila prva v Jugoslaviji organizirana lastna proizvodnja min za kemične svinčnike. Proizvodnja je bila organizirana v samostojnem obratu IZO. ki je imel lastne delovne prostore v prostorih sedanjega arhiva v Izoli. Razvilo se je sodelovanje z nemškim podjetjem za proizvodnjo pisal iz Hamburga »Mont Blankom«. s katerim je bila organizirana kooperacijska proizvodnja nalivnih peres n.pr. »Monte Rosa-'. Po letu 1965 so se prizadevanja za osvojitev proizvodnje pisal in min postopoma zmanjšala.
Popolnoma je bila opuščena proizvodnja min. oprema pa v poznejših letih delno prodana, delno pa premeščena v »Avto-matnico« npr. avtomati Strohm. Po tem obdobju je proizvodnja pisal temeljila bolj ali manj na montaži uvoženih sestavnih delov kot dopolnilni program ostalim programom Mehanotehnike. organiziran v TOZD Splošne igrače in pisarniške potrebščine.
V letih krize v delovni organizaciji	Mehanotehnika 1974—1975 je bila izvršena analiza trga proizvodnih programov Mehanotehnike. med njimi tudi programa proizvodnje pisarniških potrebščin. Na osnovi te analize je bilo sklenjeno. da se organizira ta proizvodnja v samostojni temeljni organizaciji TOZD — Pisarniške potrebščine, kar je bilo realizirano s 1.1.1978.
V TOZD pisarniške potrebščine, ali kot rečemo TOZD II, je danes zaposlenih 62 delavcev. Mnogi od njih delajo pri proizvodnji pisal že 20 in več let. Organizacijsko smo razporejeni v več skupin dela po tehnološkem principu in sicer:
— proizvodnjo polizdelkov
— montažo
— usluge
— kooperacija
— priprava dela
Proizvodni program je bil ob
organiziranju TOZD temeljito proučen z vidika tržne sposob-
Direktor TOZD: Alojz Plaveč, dipl. oec.
nosti-kakor tudi stroškovnega vidika. Na osnovi te analize smo se odločili za opustitev starih proizvodov in uvedbo popolnoma novih, tako da danes proizvajamo preko 40 različnih modelov kemičnih svinčnikov, flomastrov, tehničnih svinčnikov, nalivnih peres in različnih garnitur V proizvodni program so uvedena nalivna peresa z ■ bombicami«, tehnični svinčniki z minami 0,5 mm, kakor tudi flomastri z zelo fino polyamidno konico za pisanje. Proizvodnja se odvija v sodobno urejenih delovnih prostorih, ki so delno ure-
Tajnica TOZD: Tatjana Ko-Ijestnikov
jeni v prostorih bivšega skladišča jekel (montaža, priprava dela) in obnovljenih prostorih prejšnje montaže, le prostori »brizgalnice« so še vedno takšni, kot so bili ob nastajanju prve »brizgalnice« v Mehanotehniki. Prav tako imamo še nekaj brizgalnih strojev iz tistih časov. Za proizvodnjo polizdelkov uporabljamo pretežno tehnologijo brizganje. Zaradi zahtevnosti proizvodov v veliki meri uporabljamo takoimenovane( tehnične ter-moplastične mase npr ABS, po-likarbonati, poliacetali in druge. Zahtevana je visoka kvaliteta brizgalnih delov tako po zunanjem izgledu kakor po natančnosti delov, saj morajo biti po-
Oddelek montaže v TOZD
samezni deli izdelani (brizgani) v zelo ozkih tolerancah le nekaj stotink mm, prav tako zahteva visoko strokovno znanje in poznavanje procesa predelave ter-moplastičnih mas vseh delavcev, ki pri tem kakorkoli sodelujejo.
Prav na področju predelave plastike se lahko pohvalimo, saj smo skupaj z našimi orodjarji in konstruktorji orodij v tem času rešili marsikateri tehnični in tehnološki problem, katerega teži-
no je z ozirom na navidezno enostavnost izdelka izredno težko oceniti. Naj omenimo samo nekatere; izdelava orodij in avtomatsko brizganje mehanik za kemične svinčnike »rotorjev«, izdelava orodij in brizganje teles za vložke flomasterjev in drugo. Za izdelavo teh orodij je bila potrebna velika natančnost, za ugotovitev in stabilizacijo postopka brizganja pa veliko tehnološkega dela in znanja. Da kljub že prej omenjenim zastarelosti strojev in veliki zahtevnosti
Tehnologi TOZD : Janez Pižent, Milan Lovrečič, Alojz Kodre
Planski oddelek: Guerino Ritoša, Milan Kavčič, Dorina Baričič
po kvaliteti brizgalnih delov dosegamo zastavljeno kvaliteto, gre zahvala prizadevnosti celotne ekipe, ki je za to področje zadolžena. Tudi produktivnosti dela in izboljšanju delovnega okolja posvečamo posebno pozornost, kar je naša stalna naloga. Tu bi omenili predvsem briz-
Vodja proizvodnje v TOZD Lino Koren
ganje, kjer smo z urejanjem orodij in strojev dosegli, da že lepo število strojev teče avtomatsko (brez stalnega nadzora) in na ta način zmanjšali udeležbo živega dela v naših proizvodih in povečali produktivnosti.
Drugo pomembno delovno področje je montaža gotovih izdelkov. Za proizvodnjo, predvsem montažo min smo vpeljali najmodernejšo tehnologijo tega časa. To so avtomatski stroji za montažo min in vložkov za flomastre z veliko proizvodno kapaciteto, delo na teh strojih je avtomatizirano, seveda ob stalnem nadzoru. Z uvedbo teh strojev smo močno zmanjšali potrebe
Evidentičarka v TOZD :	Bi-
ljana Jelušič
po uvoznih delih, gotovih min oziroma vložkov za flomasterje, tako ne uvažamo več, le-te za naše potrebe v celoti montiramo in tiskamo sami. Močno smo razvili tudi delo uslug, predvsem tiskanja naših izdelkov. V ta namen smo osvojili različne tehnologije tiskanj in se zanje tudi opremili.
Sestavo naših izdelkov vršimo v montaži in v kooperaciji V naši montaži vršimo predvsem sestavo zahtevnejših proizvodov, ki zahtevajo bolj pogosto kontrolo kvalitete, pa tudi več znanja in spretnosti ter tehnološke po-
Tudi tiskanje min je pomemben dejavnik v naši proizvodnji
Kolektiv brizgalnice — ena izmena
moči, poleg tega pa vse poizkusne serije, oziroma uvajanje novih modelov, dokler le-ti niso »zreli« za kooperacijo
Da bodo naši proizvodi ustrezni, primerne kvalitete in cene ter proizvedeni z najnižjimi možnimi stroški, skrbi več služb. Za kontrolo kvalitete uporabljamo kontrolne metode po JUS-u Kontrolo min pa izvajamo na napravah in po postopku. kot jih predpisuje DIN. Za kvaliteto polizdelkov skrbi medfazna kontrola, za končno pa kontrola izdelkov.
Tehnološki razvoj, racionalna proizvodnja. izpolnjevanje
plana, pravočasno naročilo materiala in pravilno razporeditev del. rekonstrukcija in razvoj novih proizvodov so glavne naloge tehnološke priprave dela in planskega oddelka, ki sta organizirana v okviru TOZD
Da vsi do sedaj obravnavani členi proizvodnega procesa delujejo skladno in učinkovito, se odraža v doseženih tehnoloških, razvojnih, kakor tudi ekonomskih rezultatih poslovanja TOZD v zadnjih nekaj letih in tudi letos v
I.	polletju Če se omejimo le na letošnje I polletje, lahko ugotovimo dokaj ugodno rast celotnega dohodka tako v masi kakor
po zaposlenem, saj smo z 2% manj zaposlenih dosegli fizično skoraj 30% večji proizvod in temu primeren dohodek Seveda je to le del predstavitve TOZD, lahko bi govorili o naših ciljih razvoja in problemih s tem v zvezi, sedanjem težkem gospodarskem trenutku, prodajnih, nabavnih ali kadrovskih problemih, vendar so ti problemi bolj ali manj skupni in zato poznani nam vsem, torej o njih tu ne bi govorili.
Nevarnosti zaradi odpadkov
V	industriji in obrti proizvedemo na leto milijone ton odpadkov, ki jih le deloma vključujemo v kakšen proizvodni proces V tovarnah ne pazimo dovolj na odpadke, čeprav so med njimi tudi takšne snovi, ki bi jih morali skrbneje spravljati in hraniti kot pa surovine ali polizdelke, namenjene za predelavo.
Lahko vnetljive odpadke (sko-blance, odrezke papirja, tkanin ipd.) je treba vsak dan odstranjevati iz delavnic ali obratov in jih spravljati v posebne prostore, ki jih ne ogrevamo s pečmi. Vnetljive ali eksplozivne odpadke v obliki prahu je treba počistiti v predpisanih rokih.
Vnetljivih tekočin ne smemo zlivati v kanale za odpadke. Odpadki, ki so napojeni z oljem ali nafto, zlasti pa krpe za čiščenje, ki se rade same vnamejo, je treba hraniti v kovinskih posodah s pokrovom, po končanem delu pa jih je treba odstraniti iz delavnic in obratov.
Odpadke v kabinah za barvanje je treba odstranjevati samo z orodjem, ki ne povzroča isker Te odpadke zberemo v kovinske posode s pokrovom in jih na prostem občasno uničujemo. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj preti nevarnost, da ti odpadki eksplodirajo, predvsem jih pa ne smemo sežigati v pečeh
Prav zaradi vseh teh nevarnosti je pomembno, da redno odstranjujemo odpadke in se držimo predpisov o njihovem spravljanju, hrambi in transportu.
Branko Homovec
C	^
DOPISUJTE
V
GLASILO
V__________________
Balaic Geza, TOZD »Kovinski izdelki«
Zdravstvene usluge v ambulanti so do sedaj ne samo dobre, temveč celo odlične. Čakalna doba je minimalna, saj te sestre pokličejo po telefonu, ko si na vrsti za pregled. S tem načinom izgubimo precej manj delovnega časa.
Zelo dobro bi bilo, če bi v času dopustov organizirali dežurstvo v ambulanti, saj je precej delavcev, ki zbolijo ravno v času dopustov. Z zobozdravstvenimi uslugami v novi ambulanti nimam izkušenj, saj še nisem bil pri zobozdravniku.
V	kolektivu imamo precej poklicnih obolenj, ki zahtevajo redne preglede, zato bi bilo za-željeno, da bi nam bili (1 x tedensko, ali 1 x mesečno) na razpolago razni specialisti, prav tako bi bilo potrebno, da bi naš zdravnik čim bolje spoznal delovno mesto, delovne pogoje posameznih pacientov in bi nam s tem v zvezi dajal ustrezne nasvete. Razmisliti bi morali tudi o preventivnih cepljenjih npr. proti gripi in prehladnih obolenjih posebno v zimskih časih.
Prav gotovo je sedaj s takim načinom dela v naši ambulanti precej manj »namišljenih bolnikov«, s tem pa pričakujemo, da se je zmanjšal bolniški stalež.
Prost vstop — Avditorij prazen
Dne 23.6 1982 ob 18 uri je RTV Ljubljana organizirala v Portoroškem Avditoriju predstavo, katere namen je bil predstavitev širši javnosti tri obalne kolektive:	Mehanotehniko,	HP
Čendak Jordana, TOZD »Pisarniške potrebščine«
Prav gotovo je bila lastna ambulanta nujno potrebna. Z načinom dela sem zelo zadovoljna.
Največja nerodnost je zame, ki stanujem v Pridvoru, v tem, da moram hoditi iz Pridvora v Mehanotehniko na terapijo v primeru, ko sem v bolniškem staležu in s tem izgubim cel dopoldan. Mogoče bi se dalo urediti tako, da bi na take-terapije (dajanje injekcij) hodili v bližnje ambulante, kar bi bilo za nas, ki nismo iz Izole, veliko primerneje. Način sprejemanja pacientov je v redu, saj ni potrebno preveč čakati. Ko si na vrsti, te sestra telefonsko obvesti. Zdravnik je v redu in se za pacienta zavzame ter mu posveti dovolj časa. Dobro bi bilo, če bi organizirali sistematske preglede, sploh nekaj več bi morali dati na preventivno zdravstveno dejavnost.
V	zobozdravstvu pri nas pa je nekoliko slabše. Čakalna doba za naročanje je predolga, pa tudi za razne mostičke in proteze moraš preveč čakati. V zobozdravstvenih organizacijah izven Mehanotehnike pa te seveda ne sprejmejo. Naš zobozdravnik bi moral delati izključno za delavce Mehanotehnike, predvsem pa bi morali urediti tako. da bi bili vpisi bolj pogosti.
Pripravila: Sandra Grbec
Fornezzijem (Tofom) na čelu.
Izvršni odbor konference osnovnih organizacij Sindikata Mehanotehnike je v dogovoru z organizatorji predstave omogočil, da je bil za člane našega kolektiva vstop prost. Po celi delovni organizaciji so na predstavo vabili razobešeni plakati, obvestila v informatorju in ustna sporočila prek sindikalnih poverjenikov. Žal pa so vsa ta vabila naletela na gluha ušesa, saj je bil odmev naših delavcev porazen. Predstave se je namreč udeležilo zelo majhno število naših delavcev, komaj kakšen več kot 10 — pa vendar naš kolektiv šteje več kot 1500 zaposlenih.
Prvi teden po kolektivnem dopustu smo bili priča štirim nesrečam pri delu, izmed katerih je bila ena težjega značaja. Sprašujemo se, zakaj ravno po dopustu, ko naj bi se na delo vračali spočiti? Če pričujoč podatek primerjamo s preteklimi leti, lahko s primerjavo ugotovimo le, da smo priča nesrečnemu naključju. Podatki nam potrjujejo, daje v poletnih mesecih več nesreč kot v ostalih letnih obdobjih. To je pripisati neugodnim, visokim poletnim temperaturam zraka, ki so v letošnjem letu še posebno prisotne.
Na področju varstva pri delu je bilo že velilko storjenega, vendar še vedno premalo, da bi take neprijetne dogodke preprečili. Delovne priprave in naprave zaščiti že sam proizvajalec tako, da obstajajo mini-
Uro prijetne in zabavne predstave so spremljali skoraj prazni sedeži Portoroškega Avditorija, delavci Mehanotehnike pa smo tako zamudili še eno priložnost, da bi naše že tako in tako siromašno kulturno življenje nekoliko obogatili s predstavo, ki je bila konec koncev tudi namenjena nam — delavcem Mehanotehnike.
Kot opravičilo za slabo udeležbo si je prav gotovo marsikdo »izmislil« prenos predstave prek radijskih sprejemnikov.. Res je, predstavitev smo lahko spremljali prek radia.
Pa je radio resnično nadomestilo za prijetno razvedrilo v živo?
Andrej D uje
malne možnosti za poškodbe. Te zaščitne naprave — posebno na starejših strojih - je potrebno marsikaj dopolniti in določene elemente še dodatno zavarovati. Kljub vsem tehničnim in tehnološkim ukrepom, pa nesreče še nastajajo, saj je poleg varnih delovnih priprav in naprav strojev, še velikočiniteljev, ki vplivajo na nezgodne situacije (starost delavca, njegovo zdravstveno stanje, pogoji dela, ipd). Varno delo je predvsem odvisno od samega delavca, ki mora na delo prihajati spočit, delo pa mora opravljati pazljivo in z vso pozornostjo.
Zaradi neustreznih temperaturnih razmer je potrebno več pozornosti posvetiti varnemu načinu dela, s katerim varujemo sebe in svoje sodelavce.
Vlado Maghca
IIIHI lllllllll llllllllllimilllll III llllllllllllilllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llill lllll lllllllll IIIIIIIII lllll Ulil lllll I
Zahvala
skoraj
Droga, Turistično hotelsko podjetje Portorož Na predstavi so nastopili razni pevci, orkester RTV Ljubljana in slovenski javnosti priljubljena humoristična skupina s Tonetom
Menimo, (In izražamo čustva in misli vseli udeležencev prijateljskepii sreč nuja upokojencev Mehanotehnike i tovarni, ko se zahvaljujemo kolektivu, sindikatu in vodstvu za gostoljubnost, pozornost in skrh, s kalem so nam razkazali nove proizvodne prostore in stroje ter nas seznanili z zadnjimi dosežki in delovnimi uspehi.
Prav toplo nam je bilo pri srcu, ko smo se prepričali na lastneoči, da nasa odrekanja in naš trud niso bili zaman, ampak so padli na plodna tla in roditi lepe sadove. I ov urna, ki je sedaj močno orientirana na izvoz in se je na tem področju v zadnjih letih tudi lepo uveljavila, ima pred seboj svetlo perspektivo razvoja, lo nas vse izredno veseli in ponosni smo, saj se pri tem uspehu čutimo soudeleženi.
Ob koncu bi radi izrekli zalivalo tovarišu direktorju za njepov izčrpen prikaz razsoja podjetja r zadnjem času, tovarišem, ki so se potrudi H, da bi nam čimbolj nazorno prikazali novosti, osebju menze za ustvarjeno prijetno vzdušje, pozornost in postrežbo.
Ob lej priliki voščimo kolektivu in vodstvu ustvarjalno in uspešno prihodnost.
V imenu upokojencev Mehanotehnike: Nilo Candido Marta Strehovec Viktor Vrabec Julij ( er^olj
IIIIIHIIIIIIIHIIIIHIIIIIIHIIIHIIIIHIHIIIIHHIIIIHIIIIHIIIHIHIHHIIIIHIIIHIHIHHIHIHHIIIIIIIHHiHHIIIIHIIIIIHHI
Nesreča nikoli ne počiva
MPZ »Obala« v Ameriki
Oktobra letos bo mešani pevski zbor OBALA pod vodstvom dirigenta Mirka Šlosarja praznoval peto obletnico delovanja. V tem kratkem času se je zbor s kvaliteto petja in izborom pesmi povzpel v sam vrh slovenskega zborovskega petja.
Odskočna deska za vsak zbor je republiško tekmovanje v Mariboru »Naša pesem«. Zbori, ki na tem tekmovanju prejmejo zlato plaketo mesta Maribor, imajo pravico do nastopov v tujini, zbori, ki prejmejo srebrno plaketo mesta Maribor imajo pravico sodelovati na prireditvah in festivalih po Jugoslaviji, ostali zbori pa nastopajo v mejah republike. Tekmovanja v Mariboru so organizirana vsaki dve leti. Zbor Obale je na tem tekmovanju do sedaj prejel srebrno in dve zlati plaketi.
Konec lanskega leta je zbor prejel povabilo organizatorjev mednarodnega kulturnega festivala v Chicagu — ZDA za sodelovanje na tem festivalu. Povabilo so prejeli številni zbori po vsem svetu, vendar je v ožji izbor po strogi selekciji komisije prišlo samo pet zborov.
Poleg naše Obale so se festivala udeležili še zbor iz Avstrije, Grčije in dva zbora iz Japonske. Organizatorji festivala so si prizadevali dobiti čim boljše zbore, saj se prav na tem festivalu pokaže vzpon, kvaliteta zborovskega petja in načini petja po raznih krajih sveta. Festival je trajal od 6. julija do 11. julija. V tem času so izbrani zbori imeli koncerte na različnih krajih mesta Prvi koncert je imel zbor Obala takoj prvi dan po prispetju v Ameriko in sicer v Luteranski cerkvi v chicaškem predmestju Razen naših pevcev sta nastopila tudi domači mešani in otroški pevski zbor Naslednji koncert je bil v kulturnem centru chi-caške knjižnice, kjer je v prvem delu koncerta zapel japonski moški zbor. Na koncertu je bilo tudi nekaj naših izseljencev, ki so bili posebno veseli slovenske pesmi in srečanja z rojaki
V	počastitev Obale je bil prirejen sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu Med povabljenci so bili tudi predstavniki jugoslovanskih izseljenskih društev in chicaških društev. Festival se je zaključil z gala koncertom v veliki simfonični dvorani na Michiganski aveniji V prvem delu koncerta se je predstavil vsak zbor posebej z dvema pesmima, nato pa so vsi nastopajoči zbori pod vodstvom znane dirigentke iz Chicaga Margarete Hillis skupaj zapeli nekaj modernih ameriških pesmi v angleščini in psalme znanega dirigenta in skladatelja Berusteina v hebrejščini, kar je bil obvezen pro-
gram, ki so ga pevci naštudirali v tem kratkem času v Chicagu. Pevski zbor Obala je na tem festivalu vzbudil posebno pozornost, saj je bil deležen laskave pohvale zaradi izbranega programa, predvsem pa zaradi kvalitete petja.
Že naslednji dan je zbor Obala pristal na newyorškem letališču J.F. Kennedy. V tem milijonskem mestu je zbor imel dnevno več nastopov. Na precejšnje začudenje pevcev, so bili ti nastopi prirejeni na tipično ameriški način, t.j. v improviziranih okoljih, večinoma na prostem, kar na ulici, kar je bistvena razlika od klasičnih evropskih nastopov v zaprtem prostoru. Tudi časi nastopov so bili precej čudni in naporni, saj so se odvijali v času najhujše dnevne pripeke, ko je temperatura presegla 35% C. Naši pevci so nastopali v narodnih nošah jugoslovanstgh narodov in narodnosti in pri tem vzbu-
PROTI BOLEČINAM V VRATU
—	S TELOVADBO!
Moderna industrija pozna vedno več delovnih mest. kjer mora delavec ves dan sedeti ali stati za tekočim trakom. Dela vsak dan. eno in isto. dan za dnem. uro za uro. minuto za minuto. vedno ena«e gibe. Norma je visoka, ni časa za počitek, kadar je utrujenost le prehuda. Najmlajše delavke imajo hitre gibe. njihovi refleksi so nagli, hitro se privadijo delu in normi, hitijo in delajo in prav nič jih ne boli Če pa je delavec ali delavka leta in leta za enakim strojem, če dela leta in leta enake gibe Potem se začne.
Začenjajo se najprej manjše, težave Normo je težko doseči Pa, če jo že doseže, potem pride domov »kot cunja«, doma ga čaka drugo delo. druge dolžnosti in druga opravila. Pa bi se kar najraje vlegel. pomolil vse štiri od sebe in počival in počival Kaj kmalu se pojavijo najprej glavoboli. ki so osredotočeni v tilnik, človek glavo komaj premika, pri najmanjših gibih so že bolečine.
jali posebno pozornost že na ulicah, saj so morali do prizorišča pešačiti. V New Vorku so si pevci ogledali več znamenitosti in med drugim bili povabljeni v jugoslovanski center za kulturo in tisk ter na sedež stalne jugoslovanske misije pri OZN. Glavni organizator gostovanja v New Yorku je bil tržaški rojak Bogdan Grom, slikar in kipar, ki živi v ZDA že 25 let.
Mešani pevski zbor Obala je v ZDA vzbudil veliko zanimanje za pesmi jugoslovanskih narodov, posebno pozornost pa je zbor vzbudil med glasbeniki za zelo zahteven program in kvaliteto petja. Na tem festivalu je zbor Obala navezal številne stike z zbori iz drugih držav.
Boris Šlosar
Pripis uredništva:
Pevskemu /boru Obala pod vodstvom dirigenta Mirka Šlosarja čestitamo /n i/redne pevske uspehe in mu želimo, da bi s svojim lepim in kvalitetnim petjem še naprej tako uspešno predstavIjaf^pesmi vseh naših narodov in narodnosti.
Boli tudi tilnik oziroma točneje vratni del hrbtenice. Roke so utrujene, mravljinčave. Ponoči se zbuja zaradi takih bolečin še zlasti, če kdo spi z rokami pod glavo Zjutraj se zbudi tak delavec ali delavka ves omotičen, utrujen. Roke kar naprej bolijo, mravljinčave so. »spijo*', rece delavka navadno.
Potem gre po pomoč k zdravniku. ki ji predpiše najprej tablete. ali pa jo kar takoj napoti k ortopedu. kjer sliši bolj ali manj komplicirane latinske besede Diagnoza je latinska, razume jo tako ali tako. zelo malo ali nič Zdravnik ji pove. da je to od hrbtenice. da so pri drugi delavki izrabljeni hrustanci, tretja ima izrastke na vratni hrbtenici Pa zopet predpiše tablete ali injekcije Nekateri dajo bolniško drugi ne. In tako gre iz dneva v dan. Iz bolniške v bolniško Roke pa bolijo kar naprej Če delavka doma počiva, morda bolijo malo manj. če pa pridno plete in kvačka in skrbi za svojo družino, potem se bolečine nadaljujejo Poznate to zgodbo? Jaz jo. ker sem jo slišal mnogokrat, velikokrat v dispan-
zerju za medicino dela, mnogokrat pa tudi na invalidski komisiji.
Izkušnje in telovadba v Poliga-lantu
Ko sem pred več kot dvemi leti bil na ogledih delovnih mest v Poligalantu v Volčji dragi, pravzaprav v njihovem TOZD Poli-dant, so mi delavke pripovedovale o takih in podobnih težavah Še zlasti tiste so tožile, ki brusijo zobe že petnajst let in več. Prosile so za pomoč. Delavke same. Preveč jih je bolelo. Ogledoval sem si delovna mesta. Stalna, ista drža, roke napete pri brušenju. da bodo naši zobje v »den-tieri« lepši. Tehnologije ni mogoče spreminjati, vsaj jaz nisem znal svetovati. Pa mi je dr. Predrag Mirkovič — specialist fiziater iz bolnice za invalidno mladino v Stan Gori svetoval - naj migajo, naj telovadijo. Nekaj, kar je nasprotno njihovi drži med delom Naj igrajo odbojko. Povprašala sva jih. kaj mislijo o tem Pristale so Pogovarjala sva se z delavkami. O hrbtenici, o živcih, ki,potekajo iz hrbtenice, o priti-\ skih na hrbtenico in živce pri enakomernih gibih. Vse sva jim povedala. Nato pa predlagala, na) telovadijo in sicer kar med delom. Dvakrat po deset minut. Vendar po pravilu: »Vse ali nobena«. Če ena neha telovaditi, potem naj nehajo vse. Da bi vaje vodil fizioterapevt iz Stare Gore ni šlo. podjetje je predaleč in predrago bi bilo tako delo. Dve najstarejši delavki sta šli k fizioterapevtom. dobili sta navodila, kakšne vaje naj delavke delajo, s kakšnim tempom in koliko časa naj traja ena vaja. Pa so začeli v zimskih mesecih leta 1980. Najprej so se jim sodelavci v drugih obratih čudili, pa tudi kakšno pikro so morale požreti. Potem pa se je uteklo in telovadba med delom je postala del njihovega delovnega procesa.
Vse delavke so bile soglasne, niti ena ni bila proti. Zdravnika nisva ničesar obljubljala, bila sva popolnoma prepričana, da jim bo telovadba med delom koristila, kdaj se bodo pokazali prvi učinki, pa nisva vedela, vsaj jaz nisem vedel Zato tudi nisva nič obljubljala
Manj boli
Pretekli so meseci, »nejeverni Tomaži- so spraševali, ali še telovadijo Še. je bil vedno kratek odgovor. Direktor podjetja je letos povedal, da je telovadba del njihovega dela Delavke same vedo povedati, da jih manj boli Vedo tudi povedati, da so manj na bolniški Ena med njimi, z mnogo let dela pa je povedala. da telovadi tudi doma. ker se potem bolje počuti Večkrat si želijo spremembo vaj Že-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Telovadba tudi v naši DO?
V naši delovni organizaciji je vse več obolenj, ki so posledica narave dela (monotono delo ob tekočih trakovih, sedenje, vedno eni in isti gibi, ipd.). Vse bolj se ukvarjamo z mislijo, kako bi to monotonost med delom razbili in si razgibali tudi ostale dele telesa, ki v času dela preveč mirujejo.
V zvezi s tem smo dobili zanimiv prispevek mag. sc. dr. med. Antona Prijatelja, specialista medicine dela, ki ga objavljamo v nadaljevanju tega sestavka:
lele bi poznati čim več vaj, da bi bila telovadba bolj pestra.
Pisali smo o teh izkušnjah, tudi televizija jih je posnela. Pa so še posamezniki, ki v to ne verjamejo. Nekateri tudi sprašujejo, kako smo jih v to prisilili, vendar tu prisile ni bilo. Pravzaprav je bila kolektivna prisila, bil je skupinski pritisk. Starejše delavke, ki so že imele težave, so mladim dopovedovale, da je bolje, če telovadijo med delom, ker si bodo na ta
način ohranile zdravje in dobro počutje.
Že nekaj delovnih organizacij se je zanimalo o tem uspelem uvajanju telovadbe na delo in med delom. Prišli so, videli so. Ali so potem uspeli telovadbo uvesti v svojih kolektivih, ne vem. Vem pa nekaj. Pri vedno bolj deljenem delu, pri vedno bolj pogosti uporabi tekočega traku ali pa enakomernih gibov, moramo nujno skrbeti za svoje zdravje.
Tudi s telovadbo. Doma! Na delu1
Odlično, športniki
Kakor vsako leto so se športniki našega kolektiva tudi letos udeležili športnih delovnih iger v počastitev občinskega praznika
11.	julij.Razen naših tekmovalcev so se teh iger udeležili še športniki naslednjih delovnih organizacij: Stavbenika, 2. Oktobra, Opreme, Osnovne šole,
Droge (Argo, Delamaris), Skupščine občine Izola, Polimera, Splošno komunalnega podjetja, Stekla in zavarovalnice Triglav.
Že po prijavljenih ekipah številnih delovnih organizacij za udeležbo na športnih igrah, je bilo sklepati, da bo boj za osvoji-
Doseženi rezultati športnih iger:
Mali nogomet
1. Mehanotehnika Kegljanje
— ekipno moški
1. Mehanotehnika I. ekipa
2. Mehanotehnika II. ekipa
— posamezno moški
1. Žužek Vinko — Mehanotehnika
2. Barut Jadran — Mehanotehnika
4. Ličan Jože — Mehanotehnika
7. Mahne Franc — Mehanotehnika 8 Krušvar Radovan — Mehanotehnika
— ekipno ženske 1. Mehanotehnika
— posamezno ženske
1. Grižon Gracijela—Mehanotehnika
5. Sabadin Ines — Mehanotehnika
6. Veljak Marija — Mehanotehnika
7. Vučkič Majda — Mehanotehnika
Namizni tenis
— moški ekipno
1. Mehanotehnika — I. ekipa
3. Mehanotehnika — III ekipa
8	Mehanotehnika — II. ekipa
— moški posamezno
1. Stupar Branko — Osnovna šola
2. Veselinovič Dušan — Mehanotehnika
3. Čehovin Iztok — Mehanotehnika Streljanje
— moški ekipno
1.	Mehanotehnika
— moški posamezno
1. Grižonič Renato — Oprema
2. Ban Darij —■_ Mehanotehnika
— ženske ekipno
4. Menanotehnika
— ženske posamezno
7.	Fonda Anica — Mehanotehnika
Odbojka
— moški
1.	Mehanotehnika
— ženske
1.	Mehanotehnika Pri skupnem seštevku točk v vseh športnih panogah je vrstni red naslednji:
1. Mehanotehnika
2. Stavbenik
3. 2. Oktober
203 točke 83 točk 69 točk
tev prehodnega pokala »Skupščine občine Izola« zelo oster, tekmovanja pa zanimiva. Do sedaj so imeli na teh športnih igrah daleč največ uspeha športniki naše delovne organizacije. saj so pokal osvojili že trikrat zapovrstjo in je tako ostal mehanotehniškim športnikom v trajno last.
Tekmovalci so se letos pomerili med seboj kar v šestih panogah in sicer: mali nogomet, kegljanje — moški, ženske, šah. namizni tenis - moški, ženske, streljanje — moški, ženske, odbojka—moški, ženske.
Tudi letos so tekmovalci Mehanotehnike osvojili prvo mesto z daleč največjim številom točk in si tako že četrtič zapored zasluženo priigrali prehodni pokal Skupščine občine Izola.
Tekmovalkam in tekmovalcem Mehanotehnike iskreno čestitamo!
Ob teh lepih uspehih naših športnikov, pa žal ne moremo mimo dejstva, ki ima nekoliko grenak priokus.
V	vseh teh letih ne moremo in ne moremo najti skupnega jezika, da bi naši športniki organizirano trenirali in tekmovali.
Mogoče je prav to tudi eden od vzrokov, da se kljub odličnim šahi-stom, ki jih v našem kolektivu imamo, šahovskega tekmovanja na reh športnih delavskih igrah ni udeležil nihče.
Dušan Sosič
Kadrovske vesti
PRIŠLI V DO
TOZD I.
1
.V
4
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11 12.
13.
14. 15 16.
17.
18. 19. J0. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29. 30 n
'\'A.
33.
14
15 '16.
37.
38.
39.
40. 41
Može Valter, profiliranje tračnic Perne Friderik, orodjar - urejevalec Rojc Marjanca, sestavljalka - pakovalka Gregorič Sergej, projektant ‘\ohutek Dragan, ekstrudist Ugrin Viljenko, oskrbovalec montaže Ivančič Zoran, pred. plast, mas Bajrektarevič Suada, pred. plast, mas Ajbajter Slavko, mlinar plast, mas Gregorič Darij, orodjar Buzleta Marino, profiliranje tračnic Mahne Rajko, profiliranje tračnic Petretič Darko, vodja barvarne Suler Sonja, pred. plast, mas Prodan Cvetka, pred. plast mas.
Dončič Graciela, pred plast, mas Moro Nadja, pred. plast. mas.
Gropajc -Livio, transportni delavec Andrijašič Ružiča, pred. plast, mas Ristič Gospava, pred. plast. mas. Barukčič Ljubica, pred. plast. mas. Kohutek Anica, pred. plast, mas Zornada Ada, pred. plast, mas Miočič Nedeljka, pred. plast, mas Pevc Peter, obratni planer Matkovič Gracijela, sestavljalka Lešič Vida, sestavljalka Gruden Silvestra, pred. plast, mas Perič Orjana, pred. plast, mas Evdjič Ljubica, pred. plast, mas Kis Durdinka, pred. plast, mas Vranič Safeta, pred. plast, mas Slama Branka, pred plast, mas Sojič Dragan, pred plast, mas Alandžak Boška, pred. plast, mas Stepančič Tanja, pred. plast, mas Perc Terezija, pred plast, mas Markovič Jagodinka, pred. plast mas Matič Radmila, pred. plast mas Šljivič Anka, pred. plast, mas Benčič Valter, oskrbovalec strojev
TOZD II.
1 Kavrečič Teddy, nastavljalec strojev TOZD IV.
1 Zimerman Valter, strojni ključ.
(Nadaljevanje na 11. strani)
ODŠLI IZ PODJETJA
2. Trivunovič Radivoje, nastavljalec strojev
3. Cvijanovič Stojan, bobnar
4 Dedič Djulaga, pomočnik urejevalca
TOZD VI.
1 Bolčič Lilijana, sestavljalka šivalec
? Poles Ada, strojni šivalec
V	Tomažič Jadranka, čiščenje igrač
4. Skoberne Janja, strojni šivalec
5 Kocjančič Marija, čistilec igrač
6 (Sajtinovič Azemina, se-stavlj. šivalec
7 Cumurdžič Danica, se-stavJj. šivalec
8 Karakaš Smiljka, sestav-Ijalec šivalec
9 Lovrinovič Saška, tehno-
TOZD VIII.
1. Grbec Dorijano, rezkalec
2. Antonac Silvano, orodjar
3. Kardinar Mijo, pomožni delavec
4. Ruzzier Sandro, orodjar
5. Marc Ivo, konstruktor
6. Vlasič Dragan, elektrome-hanik
DSSS
1. Ivanovič Božica, čistilka pis. prostorov
2. Lovrenovič Cvita, čistilka pis. prostorov
3. Škof Stanislav, nabavni referent
4. Stojkovič Predrag, komi-sionar - Pančevo
5. Cetin Giani, transportni delavec
6. Andrejčič Zofija, pomožna kuharica
UPOKOJILI SO SE....
1. Babič Amelij — pri nas je bil zaposlen od 4 .4 .1957 do 30.6.1982 na delih in nalogah vodja izmene v brizgalnici.
2. Ilnikar Martin — pri nas je bil zaposlen od 6.4.1957 do
30.6.1982 na delih in nalogah strugarja v orodjarni.
3. Vatovec Marija — pri nas je bila zaposlena od 18.9.1963 do
3.7.1982 na delih in nalogah sestavljalke pakovalke.
4. Salamon Luciana — pri nas je bila zaposlena 13.7.1956 do
30.6.1982 na delih in nalogah razpisovalec in stroškovni knjigovodja.
5. Cetin Pijerina — pri nas je bila zaposlena od 23.11 1961 do 15.8 1982 na delih in nalogah sestavljalke—pakovalke in snažilke delovnih prostorov.
Našim dolgoletnim sodelavcem se zahvaljujemo in jim še v nadalje želimo veliko zdravja in zadovoljstva.
TOZD I.
1. Vižintin Franko, v JNA
2. Gustinčič Maks, v JNA
3. Može Valter, v JNA
4. Tomič Zorka, disciplinsko raz.
5. Sluga Nada, sporazumno
6. Kobal Nada, sporazumno
7. Marinkovič Jovanka, sporazumno
8. Raimondi Bojana, sporazumno
9. Čoralič Nurka, sporazumno
10	Vatovec Marija, starostno upokojena
11. Nadešič Edi, sporazumno
12. Dudine Mirela, sporazumno
13. Kutin Branimir, sporazumno 14 Mihaljevič Stanislav, v JNA
TOZD II.
1 Babič Amelij, starostno upokojen TOZD IV.
1. Vasič Milisav, v JNA
2. Bursač Jovo, disciplinsko
TOZD VI.
1. Bolčič Lilijana, potek dol. časa
2. Karakaš Smiljka, potek dol. časa
3. Skoberne Janja, potek dol. časa 4 Poles Ada, potek dol časa
5.	Povh Darinka, sporazumno
TOZD VIII.
1. Antončič Zdravko, v JNA l. Bonin Edi, v JNA
3. Brajnik Igor, v JNA
4. Poropat Boris, v JNA
5. Beltram Miloš, v JNA
6. Bažec Marino, sporazumno
7. Kobal Franko, umrl
8. Ilnikar Martin, invalidsko upokojen
9. Grižonič Edi, sporazumno
DSSS
1	Ancirijasic Stojan, umrl
Salamon Luciana, invalidsko upokojena .V Cetin Pjerina. starostno upokojena 4 Duplisak Jelena, potek tiol. casa
Ali že veste...
da je povprečna starost delavcev v TOZD »Kovinski izdelki« 39.58 let, torej skoraj 10 let več, kot je starost naše Mehanoteh-'nike...
da so delavci iz »vijakarne« hitrejši od časa... kartončke žigosajo ob 14,30, k vratarnici (dolžina poti je cca 200 m) pa pridejo ob 13,50, seveda istega dne...
Drobne resnice
—	Ko se poročiš, si prepričan, da si zgradil gnezdece in potem za čud a ugotoviš, da si zgradi/ kletko.
- Če si že vedno obračamo v prid to, da pametnejši odneha, se vendar ne smemo čuditi, če nas neumni tiranizirajo.
•
— Srečni časi so bili to, ko so se ljudje še lahko orientirali po koledarju — danes se moramo po uri.
Francelj, je mar tornado razsajal tod okrog?
Kje pa, to je le malce »neurejeno« skladišče stiropora v TOZD »Tehnične igrače«.
— Ženske nikoli ne lažejo, izmišljajo si resnico, ki jo v danem trenutku najbolj potrebujejo.
•
— Srečno poročen je moški, ki razume sleherno besedo, ki je njegova žena ne izreče.
•
— Resnica je žilava, lahko jo ves ljubi dan brcaš kot nogometno žogo, vendar bo zvečer še zmeraj okrogla in polna.
•
— Samo dveh stvari na svetu se je treba bati: človeka in ljudi.
Humor
— Prosim vas, dajte mi vžigalico.
Vžigalic nimam, lahko pa vam posodim vžigalnik . . .
Hvala lepa, tako redkih zob pa spet nimam.
— Zakaj je manj želež n iški h nesreč kot pa avtomobilskih?
Ker strojevodja le redko objema kurjača . . .
Križanka
SESTAVIL MIRKO H Ani N KOVK	CAR	TURSKO M IME	GLAS-e^NA PRIREDITEV	BREZ- ALKGHOL PIJAČA	ZEUNEB	RAZ- STRELIVO	POVRŠIN- SKA MEHE	NAZIV PUALNE6Š PRAŠKA	PRIPAD INKOV	2.\ ČRKA AbECEDE	PRED- VIDE- VANJE	VDOR NABA- VLJA	VOGALI	ATRIJ UM SKR.	LOMEN	KONJSKA SAMICA	SLOV ŽENSKO IME	ŽUŽELKE V RAZVOJU	PRVA ČRKA ABECEDE <MN0l>	VRED- NOST	HRVAŠKA NAFT PODJETJA (MNOt)	JANEZ. TRDINA	ŠPA- NIJA	
PRED- kALKlJ- L.ACIJE																								VAS HEO VRHNIKO IN LOGA T0E.M
fMOnjf lA^W0'.					ORtAVA v AZIJI					me-sto v SUDANU				NOSOM-K. REKE									FTLM bAVRASA	
					MADBJD5KI nkklu(3					CHfOOCfo				MORALA									ZA0RA- NJENO	
TOZD MT																						PANČEVO		
																						GOROVJ E V ITALIJI		
ESTO- NEC				OA&ILONS<1 60& voDA IN MORJA			FOSFOR.	PRIMOR M IME	GLASOVI					LJUBU PODJETJE					PRVA ČRKA ABECEDE		FOANC			
				6L MGSTO OANGLAPf iACONrr.)					PROSTI- TUTKE					METER					KISIK		KONJ			
SOGLA- SNIK		i IME				ŽITNI IZDELEK							MESTO V ITALIJI							POZIV SELlŠKAfT TONE				
		NEK NOG OLIMPIJE				TONE- PAVČEK							ZAČETEK ABECEDE											
ZGORNJA PLAST C6BTE							TEŽKA ODLOČITEV							KARLOVAC			KALU		PUiTA TRAVNATA					
							ITALIJAN RTV							GOVOR-N IŠKI			TLAK		SARAJEVO					
KOLOBAR					vznoIje, STRME M® N 6							VRSTA KAČE GL. MESTO PERU A				stisnjena ROKA					ITALJAN NU- ALNK A,			
					nogo m e- TA*, IVAN											SPLIT					HOTEL V PORTOR			
sestavni DEL TOGTE						ANGLEŠKO M. IME					■O ČRKA ABECEDE		5 ČRKA abecede		SOOI Al C.FPUB			SAM0& L.		JUG CERA				
						AFR DRŽ. L60NE					GL MESTO FRANCIJE		slov pu-Blic isr PKT-era.		2 ANICA			SEL		SOGLA- SNIK.				
RADIJ			SIN 6oga FTA	MESTO V SEVER ITAL					BOŽJA -STNIK										POŠKO- DBE					PAPIGE
				M£sro v iLOV-SkOfJA					LITER										Ov BATNA RUTA					
	NOGO M, ZVEZA L0XEM.	KRAŠEV COu.Oi.AD.					VOTLINA ŠPANIJI									PRHA				TUJE i IME				
		POLOVICA OD MAKALU					SAMO gl									DAGVA IGR.KARTE				LIIZA SKRAJ.				
NAJVEČJI FRANC. VUJSKOVOC									AlkAhol. Fl JA L A IZ ttIŽA		•			UOMTRA-cepCUSKO								-1oo m "pijača sta G SLOV		
									KONJ |					NATRIJ										
UMETNIK								S.OSS				oomaMe- VAlEC BARV												
								RA Dl US				OKSIGEN												
GL MESTO ZAMBIJE								ZAČETEK POL- OTOKA			SVIT					KOŠAR KLUB REKA				TRUP					
'PIKNIK. *T
('PftUZAšNO SKC^AN.IC.) V SAN SIMONU za JeoAČo , Pi JAcc ZA MVO itJ rLtf, PRISKRBI HW<,
GOST JAKA ŠRAUFCIGC#
VARILNI
ZAMR2W^€ NE C ENE
...ko prinesejo čaj v vijakar-no...
Ml Mehanotehnika izdaja delovna organizacija »Mehanotehnika« Izola.
Glasilo izdaja uredniški odbor: Jože Bolha. Andrej Dujc, Vojko Mahnič, Albin Lovrečič, Željko Popovič, Dušan Sosič, Boris Šlosar. Glavni urednik: Sandra Grbec Odgovorni urednik: Milan Vuga Tehnični urednik: Brigita Kukovec Fotografije: Žika Jovičič Naslov uredništva: Ml MEHANOTEHNIKA, 66310 Izola, Polje 9, telefon 62—121, int. 205.
Priprava za tisk. IBM—Dnevnik Ljubljana,
Tiska: BIROTISK Grosuplje Glasilo izhaja v nakladi 2000 izvodov.
Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 2.9 1980 je glasilo Ml Mehanotehnika oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov (7 točka 1. odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu — Ur list SFRJ 33/72).
Matic, ti si bolj učen. Kaj bo pa	Ah kaj, led se bo odtalil, potem
potem, ko bo ta hladilnik pre-	bomo imeli pa poplave...cen...
nehal hladiti?
Boš že videl, kako bomo pozimi vsi telovadili, ko ne bo nafte za ogrevanje.
iiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiimiiimiiiiiiiiii!
— Tovariš gostilničar, dajte no vašemu psu kaj več jesti! Poglejte, kako milo gleda v moj krožnik! — Saj ni lačen, pravi gostilničar, samo vi jeste z njegovega krožnika!
Žena kar naprej sprašuje moža, kakšna je nova tajnica: — Je lepa, je postavna? — Prosim, žena, prenehajI zarjove mož nanjo. Imam že tajnice dovolj, ko me ves ljubi dan sprašuje, če si ti lepa.
Pomisli, Francelj. Pred nekaj meseci je prišel v naše podjetje neki važič in rekel, da bo poskrbel, da bo v tozdu malo več življenja. In kaj je sedaj iz tega? — Še vprašaš? Tri so noseče!
Janez, a ne bi tudi ti malo telovadil, da se razmigaš?