NMMMMlMMMMNNMai aHMtOOMMg ■ '••• \: ; j J a t! o Trgovsko druStvo Merkur ta Slovenilo v Ljubljani Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo -v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slovenskega trgovstva. Redni člani’, dru¬ štva : morejo postati vse osebe (torej-tudi ženske?) trgovskega stanu (izvzemši učen¬ ce,osučenke, sluge in slično), tvrdke in podjetja, nameščenci tovarniških, obrt¬ nih in prometnih podjetij, delniških družb, denarnih, kreditnih in zavaroval¬ nih zavodov. DruštVo izdaja svoje gla¬ silo »Trgovski tovariš«, ki je hkratu gla¬ silo »Slovenskega trgovskega društva v Gelju« in »Slovenskega trgovskega dru¬ štva v Mariboru«. Društvo izdaja- trgov¬ ske knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje 'čitalnico 'in knjižnico, prireja učhe te¬ čaje za trgovske vede, poučna predava¬ nja in shode; Društvo Merkur, ima-lastni 1 »Podporni zaklad«,- iz katerega'Se pod- ; pirajo društveniki, če so brez lastne 1 krivde brezposelni, in rodbine umrlih članov. Društvo ima lastno prisredoval- 1 nico Za službe, 'ki posluje Za vse delo¬ dajalce brezplačno, za nastavljence pa proti odškodnini. Društvo daje članom brezplačno pravne nasvete in vsako¬ vrstna druga pojasnila in ■ preskrbuje prevode iz tujih jezikov, članarina znaša za redne člane-sainostojhe trgovce me¬ sečno 10 Din, za‘redne člane-nameščence in za podporne člane 5 Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 Din pri¬ stopnine. članarina‘Se plačuje najmanj 10 za tri mesece naprej. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Dru¬ štveno glasilo »Trgovski tovariš« preje¬ majo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za »Trgovskega tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Dru¬ štveni prostori se nahajajo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, Trgovski dom. Slovenski trgovci in nameščenci, okle¬ nite se te prepotrebne in živahno delu¬ joče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva Merkur opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica posluje vsak dan ter rešuje poslane do¬ pise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih podjetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, prodajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma je nasloviti: Trgovsko društvo Merkur, posredovalni odsek, Ljubljana. Uradne ure za stranke so vsak dan od pol 9. do 12. ure in od pol 15. do 17. ure. Ob sobotah se uraduje od pol 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva Merkur Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spo¬ minjajo. Saj je namenjen onim brez¬ poselnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpiranje potrebnim rod¬ binam umrlih članov. 11 Druitveni odbor za leto 1933 častni predsednik: Alojzij Lilleg, vele- tržec v Ljubljani. Predsednik: Dr. Fran Windischer, ge¬ neralni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v p. v Ljubljani. I. podpredsednik (obenem urednik li¬ sta) : Josip J. Kavčič, veletržec v Ljub¬ ljani. II. podpredsednik: Anton škrajner, tr¬ govski sotrudnik v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola, trgovec v Ljub¬ ljani. Tajnikov namestnik: Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljubljani. Blagajnikov namestnik: Valter Lau- renčič, prokurist v Ljubljani. Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec v Ljubljani. Knjižničar: Anton Agnola. Odborniki in odbornice: Fran Adamič, poslovodja v-Ljubljani. Slavka Bojane, trgovska sotrudnica v Ljubljani. Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljubljani. Fran Dolničar, trg. družabnik v Ljub¬ ljani. Janez Dolžan, poslovodja v Ljubljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljub¬ ljani. Ciril Korošec, trgovec v Ljubljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani. 12 Milan 1 Kovač, trgovski sotrudnik v- Ljubljani. Janko Krek, trgovec v Ljubljani. Vilko Lampe, uradnik v Ljubljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za. trgovino in industrijo banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Slavko Mirtič, trgovski sotrudnik v. Ljubljani. Ignac Novak, trgovce v Ljubljani, . : Dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za. tr¬ govino, obrt in industrijo v Ljubljani: Drago Rak, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ivo Samec, trgovec v Ljubljani, , Karel Seljak, trgovski zastopnik .y Ljubljani. Viktor Šober, trgovec -V Ljubljani. Mirko Teršan, trgovec v Ljubljani. Anton Verbič, trgovec v Ljubljani. Predsednik društvenega raz¬ sodišča: Dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljubljani. .» Pregledovalca računov.^'. Josip Malenšek, ravnatelj Kmetske po¬ sojilnice' v Ljubljani; Josip Ufbanič, trgovec v Ljubljani. KuratOLij podpornega^ zaklada: Načelnik: Ignacij Novak, člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič. 13 VELETRGOVINA Ž ITA IN MOKE A. Volk LJUBLJANA RESLJEVA C. 24 LASTNI AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN • PRIPOROČA PO NAJ¬ NIŽJIH CENAH RAZNE MLEVSKE PROIZVODE IN VSE VRSTE ŽITA, KAKOR TUDI PŠENIȬ NO MOKO IZ PRVO¬ VRSTNIH BANAŠKIH , ; : MLINOV == ; specijalna TRGOVINA KRMIL Brzojavi; VOLK LJUBLJANA Telefon štev. 2449 # Zahtevajte cenik! 14 Januar 1934 Prosrnec Hrvatsko: SiJečanJ. Češko Leden. Dan je dolg od 8 ur 28 min. do 9 ur 24 min. Dan zraste za 56 minut. Uči se zgodaj varčevati in spoštuj dinar. 15 10 Februar 1934 Svečan Hrvatsko: Veljača. Češko: Unor. Dan je dolg od 9 ur 26 min. do 10 ur 52 min. Dan zraste za 1 uro 26 minut. Misli s svojimi možgani in zanašaj se na svojo moč in sposobnost. 17 18 Marec 1934 Hrvatsko: Ožujak. Sušeč Češko: Brezen. Dan je dolg od 10 ur 54 min. do 12 ur 30 min. Dan zraste za 1 uro 36 minut. Začetek pomladi 21. marca ob 8, uri 28 minut. Trgovske zadeve obravnavaj z res¬ nostjo in premislekom. 19 20 April 1934 Mali traven Hrvatsko: Travanj. Češko: Duben. Dan je dolg od 12 ur 34 min. do 14 ur 4 min Dan zraste za 1 uro 30 minut. Bodi vedno vljuden in ne žali nikogar ne z besedo in ne z dejanjem. 21 22 Haj 1934 Vel. traven Hrvatsko: SvibanJ. CeSko: Kveten. Bodi vesele narave in tudi v težkih časih ne omaguj. 23 24 Juni| 3 1934 Rožnik Hrvatsko: Lipanj. Češko: červen. Dan je dolg od 15 ur 18 min. do 15 ur 36 min. Dan zraste do 21. za 18 minut in se do 30. zopet skrči za 3 minute. Začetek poletja 22. junija ob 3. uri 48 minut. Dobrim letom slede slaba , zato skrbi¬ mo v prvih , da bomo imeli v drugih. 25 26 Julii 1934 Mali srpan Hrvatsko: Srpan]. Češko: červeneo. Dan je dolg od 15 ur 32 min. do 14 ur 44 min. Dan se skrči za 48 minut. Kdor venomer zbija šale, ni mož za resne stvari. 27 28 Avgust 1934 Vel. srp^n Hrvatsko: Kolovoz. Češko: Srpen.' Dan je dolg od 14 ur 42 min. do 13 ur 17 min. Dan se skrči za 1 uro 29 minut. Vsakdo ima visoko mnenje o sebi, tudi tisti, ki nima vzroka. 29 Beležke :f ! t>0 g!o . . H 30 September 1934 Kimavec 122 121 120 119 118 117 116 115 114 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 Dan Je dolg od 13 ur 14 min. do 11 ur 40 min. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. Začetek Jeseni 23. sept, ob 18. uri 46 minut. Pameten trgovec pove rajši premalo ko preveč. Hrvatsko: Rujan. ČeSko: Zafi. Beležke 32 Oktober 1934 Vinotok Hrvatsko: Listopad. Češko: ftijen. Dan je dolg od 11 ur 38 min. do 10 ur 2 min. Dan se skrči za 1 uro 36 minut. Hvala vzbuja radovednost in požele¬ nje ali vrednost mora odgovarjati hvali. 33 2 34 November 1934 Listopad Hrvatsko: Studeni. Češko: Listopad. Dan je dolg od 10 ur 0 min. do 8 ur 46 min. Dan se skrči za 1 uro 14 minut. Kdor hoče vse sam narediti , ne pride do dela. 35 30 Oecember 1934 Gruden Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec. 37 Beležke Poštno-telegrafska tarifa veljavna od 1. decembra 1931 □ o Na višje sile se najraje zanašajo oni, ki se ne morejo na zdrav razum. □ □ □ Obseg: pisem, tiskovin in poslovnih papirjev v tuzemstvu in v inozemstvu: 45X45X45, v obliki zvitka 75X10 cm, do¬ pisnic: največ 15X10*5, najmanj 10X7 cm. blagovnih vzorcev v tuzemstvu: 30X20X10, v obliki zvitka 16X15 cm, v inozemstvu: 45X20X10, v obliki zvitka 45X15 cm, ma¬ lih paketov: 45X20X10, v obliki zvitka 46X15 cm. Pristojbina za pokaznino 1 Din. □ - □ Na račun skromnosti najlažje žive ne¬ skromni. 4 2 D- —-- • : -;-- □ Povratnica za tuzemstvo in inozemstvo: pri predaji 3. Din, po predaji 6 Din. Pozvednina: za tuzemstvo 3 Din, za ino¬ zemstvo 6 Din. □ - □ Tisti, ki je dejal, da je vse minljivo; je pozabil na neumnost. D ---- □ 43 □ --- □ piše in knjige do največ 3 kg, ki jih pošiljajo uprave v Italijo, velja tuzem¬ ska pristojbina, oziroma za vsakih za¬ četih 50 g po 25 p več Blagovni vzorci (do 500 g) itd. za vsakih začetih 50 g po 50 p več Predalnina mesečno: za predaj: brez ključa 15 Din, s ključem 20 Din. Priporočnina: a) v krajevnem prometu 2 Din, b) v medkrajevnem prometu 3 Din, i c) v mednarodnem prometu 4 Din. Ekspresnina: v tuzemstvu 3 Din, v ino¬ zemstvu 6 Din. □- -- : -=- □ Ko začneš odkrivati dobro v drugih , postaneš tudi sam dober. □- 44 D - — --D o _ Zaprte torbe: mesečno 15 Din. Poste restante: pristojbina za shranje¬ vanje poste restante pisem in dopisnic 60 p. Iz inozemstva dofila poste restante pis¬ ma in dopisnice se opremljajo s 50parsko znamko za porto, ki Jo plača naslovnik. Poštna pooblastila: pristojbina za shra¬ njevanje: a) ako se glasi pooblastilo samo za en primer, 1 Din; b) ako se glasi po¬ oblastilo za več kot 15 dni, 5 Din. □-□ Kako ljudje vrednotijo življenje, za- visi od tegai kako žive. □ □ 45 □ - n Novine in časopisi, ki jih razpošiljajo upravnižtva. Tlačuje se: a) za posamezne izvode z naslovi do teže 100 gramov 5 par, za vsak nadaljnji del 100 gramov po 5 par; b) za posamezne izvode brez naslovov do 100 gramov 2 pari, za vsak nadaljnji del 100 gramov po 2 pari. - □ ! I Človekoljubno bi bilo , če bi nekoliko manj govorili o človekoljubju. □ - □ 4 « O-□ □ --- Vsak človek je eden najpremožnejših, dokler ima zdrave roke in zdrav razum. □ - □ 47 □- -□ čekovne položnice: za vsako vplačilo do 500 Din se plača 50 par, preko 500 Din pa 1 Din. Za pismeno sporočilo na hrbtu po¬ ložnice se ne plača. Poštne nakaznice itd. za vsakih začetih 100 Din po 50 p več. Največja dopustna vrednost: v tuzem- stvo 5000 Din, v inozemstvo 3000 Din. Promet s poštnimi nakaznicami je uve¬ den v države: Italijo, Madžarsko," Rumuni- jo in Tunis, Alžir, Avstrijo, Belgijo, Bolga¬ rijo, češkoslovaško, Francijo, Maroko, Nem¬ čijo, Poljsko in Švico, zaradi deviznih ome¬ jitev se pa take nakaznice do preklica ne sprejemajo. Ker mnogi ne vedo, zakaj žive, zato drugi to občutijo tem bolj. 48 □ - - D Sprednje pristojbine se zvišajo za navedeno vrednost kakor pri vrednost¬ nih pismih. * Stoječe številke veljajo za dostav- nino, ležeče pa za obvestnino. Telefonske pristojbine: do 25 km zračne razdalje . . Din 5*— od 25 ,, do 50 km .... ,, 10'— „ 60 „ „ 100 „ .... „ 15*— „ 100 ,, „ 200 ... 20 *— „ 200 „ „ 400 „ .... „ 25*— preko 400 „ ........ j, 30*— za enoto (3minutni pogovor). D - □ Najmočnejši je listi, ki lahko kroti I sebe, ne drugih. I D - □ 49 « E Telegrafske pristojbine Za besedo 60 p, najmanj 6 Din. Prizna* niča (potrdilo o predaji telegrama) 2 Din. Posebni telegrami: Rp (10): 6 Din najmanj. D: 18 Din najmanj. Rpd: 18 Din in najmanj 6 Din. Pc: 6*50 Din in najmanj 6 Din. Ped: 19*50 Din in najmanj 6 Din. Pcp: v prometu: krajevnem 3 Din in najmanj 6 Din, medkrajevnem 4*50 Din in naj¬ manj 6 Din, mednarodnem 7 Din in pri¬ stojbina za telegram. Za vsako državo so izračunane poseb¬ ne pristojbine, ki se menjavajo. Zanje se pozve pri vsakem telegrafu. Pripombe: Letno se plača za dovoljenje: predajanja šifriranih telegramov 1200 Din, predajanja telegramov na mesečni obračun 200 Din, prejemanja telegramov ob določe¬ nem času na določenem mestu 50 Dip, pre¬ jemanja borznih tečajev in vremenskih po¬ ročil 200 Din, prejemanja telegramov s skrajšanimi naslovi 200 Din. Za dostavo telegramov izven krajevne ga okraja do največ 100 km se plača po dnevi 10 Din, ponoči pa 20 Din. Pest nikdar popolnoma ne zmaga, ker ne more pobiti resnice. —□ 60 Vpoštevajte pri sestavi bilance. drugi 1. V čl. 82. točki 9. zakona o nepo- žene, srednih davkih se pravi, da se morejo se P vršiti davka prosti odpisi in dotacije us . fondov samo v mejah čl. 83. točk 7., 8. m l rl in 9. (Glej Trgovski koledar za 1.1929.) . Jr® Po točki 7. tega člena se morejo davka 1ZK ?J prosto odpisati, oziroma vnesti v rezerv- P 0 ?- 1 ne fonde, samo oni zneski (in samo v oni , & višini), ki služijo za kritje nastalih izgub s ° s in izgub, ki jih je z gotovostjo pričako- cc ’ vati. Iz te stilizacije sledi, da se po uve- ^ ljavljanju novega zakona o neposrednih davkih ne morejo davka prosto ustvar- ^ UK jati rezerve, ki ne pomenijo dejanskih izgub. Potemtakem se rezerve, znane v praksi pod imenom skritih ali latentnih 11 kc rezerv, ne morejo delati na nobenem ze f delu imovine. 3 ®t; Podjetja pa so pod vplivom starih za- P is konov ustvarjala takšne rezerve in jih P° ; niso prijavljala davčnim oblastem, tem- ku - več so se nasprotno prizadevala, da jih °b- čim bolj skrijejo. Ob priliki revizij in pregledov raznih podjetij so našle davčne oblasti takšne rezerve, a so jih dosedaj tolerirale in puščale neobdačene, ker so bile mnenja, da je ustvarjanje skritih rezerv dovoljeno tudi po novem zakonu tu o neposrednih davkih. V bodoče bodo ob vc priliki odmere davčne osnove zahtevale k* davčne oblasti od vsakega podjetja kal- ds kulacijo produkcijske oziroma dejanske cene vseh zalog. ui Dobljene kalkulacije mora oblast pre- zi iskati in bo po potrebi zahtevala tudi o; č Sl druge podatke, če se s preiskavo do- po- z ene, da je podjetje ustvarilo rezerve, ki •e j o se po zakonu ne morejo davka prosto nje ustvariti, bo davčna oblast od njih od- , 8 . merila davek. !9.) . ®e se latentne rezerve v bodoče ne bi dca izkazale v kalkulaciji, potem se bo proti rv- P°djetju postopalo kazensko, mi s skritimi rezervami, to je onimi, ki ub so storjene na pasivnih postavkah bilan- :o- ce, se mora postopati po čl. 142 zakona. r e- v primeru, da tržne ali druge prilike ih °P^ a yičujejo zmanjšanje zalog izpod pro- r- akcijske, oziroma dejanske cene, je ih družba dolžna, da zaloge bilancira po v dejanski, oziroma produkcijski ceni, raz¬ ih “ko pa, ki jo smatra za upravičeno, re- m zervira na pasivni strani bilance. Pod¬ jetjem se dovoljuje tudi neposreden od- i- Pis, toda v tem primeru se mora ta odpis h Posebej naglasiti v davčni prijavi in kal- kulacijski ceni. Takšne odpise mora h oblast vpisati v evidenco rezerv, ki jo n vodi za vsako podjetje posebej, e 2. Velik del podjetij, ki podleži družbe- j nemu davku, izkazuje v svojih bilancah d vsote dolgov, ki so vknjiženi v korist i neposredno ali posredno zainteresiranih i tujih delničarjev. Za te dolgove se do- > voljujejo upnikom obresti in provizije, za ■ katere dostikrat ni plačan niti rentni davek po čl. 71. Ugotovljeno je, da se takšna podjetja ustanavljajo z majhnim kapitalom samo zato, da bi jim finansijeji mogli dajati ostala sredstva v obliki posojil, ker pla¬ čajo od dohodkov iz posojil samo 6 od- stotkov davka po čl. 71., dočim bi mo¬ rali plačati od dohodkov podjetij z ve¬ likim kapitalom davek po čl. 86, kakor ga morajo plačati vsa druga podjetja. Na ta način ustanovitelji in finansijeji takšnih podjetij zagotove sebi stalen, od gospodarskih razmer neodvisen dohodek v obliki obresti in provizij. Ker se v točki 4. 1 k čl. 82 zakona pravi, da se od davčne osnove ne morejo odbiti v bilanci zaračunane odškodnine in koristi ustanoviteljev in drugih čla¬ nov, je davčnim oblastem naročeno, da v bodoče najstrožje preiskujejo in kontro¬ lirajo razmerje med kapitalom (glavnica in rezerve) ter ostalimi viri imovine. če se ugotovi, da je razmerje v škodo kapi¬ talu, se mora izvesti nadaljnja preiskava in dognati, kdo je dal ostala sredstva in če so ti upniki napram podjetju v raz¬ merju ustanoviteljev ali delničarjev. V primeru, da so upniki na ta način zain¬ teresirani pri podjetju, se ne priznajo izplačane in odobrene obresti in provi¬ zije kot režijski izdatki, temveč se mo¬ rajo všteti v davčno osnovo. Ni redek pojav, da podjetja vnašajo v bilance tudi fiktivne dolgove in da na te dolgove dovoljujejo obresti in provizije in to po¬ gosto tudi v takšnih zneskih, ki ne odgo¬ varjajo našim tržnim razmeram. Davčne oblasti sedaj najstrožje kontrolirajo bi¬ lančne dolgove in zlasti one v tujini. Pri tem delu se ne sme pozabiti, da se zlasti tuji kapitali skrivajo za znanimi doma¬ čimi imeni (slamnatimi možmi) ter na zakulisen način odtegavajo obdačenju 53 znatne vsote, ki so jih sebi zagotovili pod raznimi imeni od podjetij že v na¬ prej. One osebe, ki pod svojim imenom krijejo tuji kapital, so koj vidne. Zato treba vsa izplačila, ki se po njih vrše, kontrolirati in obdačiti. V ta namen mo¬ ra oblast v bodoče zahtevati od podjetij popolna poročila o sejah skupščin, uprav¬ nega in nadzornega odbora in se ne smejo zadovoljevati, ko dosedaj, z iz¬ vlečki iz zapisnikov sej in skupščin. 3. Izgube pri borznih špekulacijah v tujini bo priznavala davčna oblast samo na podlagi takšnih borznih dokumentov, ki jih bodo davčne oblasti zahtevale. Da se pravilno oceni važnost borznih dokumentov, jih je treba kontrolirati po domačih borzah. Čuječnost in zmožnost najti priložnost, takt in odločnost pograbili jih, moč in vztrajnost jih do skrajnosti izrabiti — to so lastnosti, katere obvladajo uspeh. •• RUDOLF DERŽAJ Žage, jermena tehnični materijal LIUBLJAMA Slomškova 1 Kolodvorska 28 54 Kolkovanje naročil in sklepov n< n listine, katere se nanašajo na kakšen s j trgovinski sklep, torej na trgovinsko po- k godbo o kupoprodaji, morajo biti kolko- ,, vane s kolkom 1'— dinarja, in sicer ne- glede na to, kako nazivajo stranke same s dotično listino, kakor n. pr. z izrazom \ »naročba«, »naročilnica«, »naročilni list«, x »sklepnica«, »zaključnica«, »sklepni« ali £ »zaključni list«, »nasprotna sklepnica (zaključnica)«, »nasprotni sklepni (za- j ključni) list« in s podobnimi izrazi. 1 Tej taksi niso zavezana navadna pisma , in dopisnice, s katerimi naročajo katere- < koli stranke pri trgovcih določeno koli¬ čino stvari določene kakovosti za dolo¬ čeno ceno, ker obsezajo taki spisi samo ponudbo za sklep kupoprodaje, torej iz¬ pričujejo pravno voljo samo ene osebe, ne pa še pogodbe. Neobvezno dopisovanje, ki se vrši pred trgovinskim sklepom, n. pr. informacije, ali ima kakšen obrat naprodaj kakšno blago, ki se išče, nadalje informacije glede cene, glede načina ekspedicije, na¬ čina plačila, glede rizika ali časa trans¬ porta itd., ni zavezano taksi. Nadalje niso zavezane tej taksi vse tiste listine, ki se izdajo brez zaveze, n. pr. v obliki cenovnikov, popisa stro¬ škov in podobno. Oblika trgovinskega sklepa je za taks¬ no dolžnost brez pomena. Zato so zavezane tej taksi ne samo sklepnice, odnosno naročilnice, ki jih imajo s seboj trgovinski potniki, navad- no natisnjene v vezanih knjigah z raz- I “? al Podrobnimi pogoji, in ki jih ob sklepu pogodbe podpišeta tudi stranka, ki kupuje, in trgovinski potnik v proda¬ jalčevem imenu; ampak so zavezane tej taksi tudi sklepnice, sklepni listi, na¬ sprotne sklepnice, nasprotni sklepni listi, . lrn ajo v obliki trgovinskega dopisova- n l. a podpis vselej ali samo prodajalčev al1 samo kupčev. .. 5- Če se izdajo poleg izvirnika naro¬ čilnice ali sklepnice tudi še kopije, n. pr. ^govinski potnik pošlje izvirnik naro¬ čilnice svojemu poslodavcu, eno kopijo °dda naročniku blaga, drugo kopijo pa obdrži sam, mora biti kolkovan tisti pri¬ merek, ki je namenjen za osebo, ki naj v na ši državi naročilo izvrši, t. j. v zgoraj navedenem primeru poslodavec, tvrdka — prodajalec. Na vseh kopijah pa je treba po členu 25., točki 5., taksnega in pristojbinskega Pravilnika označiti, pri kom je primerek (izvirnik) s kolkom Din 1'—. 6. Pravica države do predmetne takse nastane že tisti dan, ko se napravi v mejah naše države listina o trgovinskem sklepu, odnosno z dnem, ko se napiše v mejah naše države pismo, ki obseza tr¬ govinski sklep. Toda glede naročilnic in sklepnic, ki prihajajo iz inozemstva, nastane pra¬ vica naše države do predmetne takse z dnem, ko se je prenesla dotična listina, njen prepis ali prevod na ozemlje kra¬ ljevine. Na taksno obveznost ne vpliva okol- 5 « nost, ali je sklenjen pravni posel z od¬ loži jivim ali razveznim pogojem ali pa je vezan s kakršnimkoli rokom. 7. Predmetno takso sta dolžna plačati solidarno izdatelj listine in njen pre¬ jemnik. če pride naročilnica ali sklepnica iz inozemstva, je dolžan — naravno — pla¬ čati to takso samo prejemnik listine. če je prejemnik naročilnice ali sklep- nice v inozemstvu, mora biti kolkovana kopija, ki ostane pri izdatelju naročil¬ nice ali sklepnice v mejah naše države. 8. Ta taksa se plača s tem, da se pri¬ lepi v kolkih na naročilnico ali sklep- nico in se uničuje tako, da se zapiše pr¬ va vrsta besedila naročilnice ali sklep¬ nice čez kolke, in sicer tako, da se začne pisanje na čistem papirju in se nada¬ ljuje čez kolke (glej taksni in pristoj- binski pravilnik, člen 42., točko 53.). Razen tega se kolki lahko uničijo tudi tako, da se prilepi kolek na izpisano mesto naročilnice ali sklepnice in da se prepečati s pečatom firme ali pečatom imena izdateljevega, odnosno prejemni¬ kovega, in to tako, da obseza pečat z enim delom kolek, z drugim delom pa čisti papir. 9. če se ne prilepi na naročilnico ali sklepnico nobena taksa ali se prilepi ne¬ popolna taksa ali se taksa predpisno ne prilepi in ne uniči, pa pridejo takšne naročilnice ali sklepnice kakorkoli pred oblastvo, je pobrati po členu 51. zakona o taksah poleg doplačila redne takse kazensko takso v znesku trikratne ne- 57 plačane, nezadostno ali nepredpisno po¬ ložene takse in tudi takse po tar. post. 229. zakona o taksah, ki znaša najmanj 30 dinarjev za vsako obsojeno osebo. Doplačilo redne in kazenske takse pla¬ ča lastnik listine. Ce se ugotovi nezmožnost plačila po lastniku, se obsodi izdatelj na plačilo prednje takse. Za izvršitev sodbe so pristojna vsa oblastva, pred katera taka listina pride. Kupčija je kupčija, ali le tedaj, če nese, sicer n i kupčija. Delo se mi hudo dopade; cele ure bi lahko gledal, kako drugi delajo. Tako misli marsikdo. Davek potujočih obratov. Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lo¬ kalu, temveč s hojo od hiše do hiše in kraja do kraja, kakor krošnjarji, tor¬ barji, cirkusi, potujoča gledališča, -pano¬ rame, potujoči fotografi, sejmarji, pro¬ dajalci cvetk, igrač po ulicah in lokalih itd. so zavezani plačevati davek od pod¬ rtij, obratov in samostalnih poklicev po členu 42., druga skupina, točka 3., za¬ kona o neposrednih davkih in pravil¬ nika k temu zakonu. Glej Trgovski ko¬ ledar za 1. 1929. . Nezavisno od čistega dohodka plaču¬ jejo navedeni ta davek še pred začet¬ kom izvrševanja poklica. Davek znaša 58 za davčnega zavezanca samega na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev. Če izvrševalec navedenih obratov po¬ množi tekom leta število oseb, ki mu po¬ magajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 dinarjev, ne pa tudi v takih primerih, če samo menja pomočnike. Davek za omenjene obrate se plača v prvi polovici leta predno se začne iz¬ vrševati poklic in sicer v celotnem zne¬ sku, če se pa prične poklic izvrševati šele v drugi polovici leta, se pa plača davek v polovičnem znesku ("člen 148. omenjenega zakona o neposrednih dav¬ kih in pravilnika). Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg rednega davka po čl. 59. zakona o neposrednih davkih še enak znesek kot kazen. Od potujočih obratov se pobere davek, ko se izda obrtno dovolilo. Kot dokaz o plačanem davku služi po pristojnem ob- lastvu izdano obrtno dovoljenje, na ka¬ terem davčno oblastvo na predpisani način potrdi vplačilo davka z označbo točne dobe, za katero je davek plačan. Vsi izvrševalci obratov, ki jih ne vo¬ dijo v stalnem lokalu, marveč s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, se pozivljejo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, pred¬ videnim v čl. 130. omenjenega zakona o neposrednih davkih. 59 Državno takse v stavbnih zadevah Izpremembe iz 1. 1932. taksnega za¬ kona glede kolkovanja prošenj za stavb¬ na in uporabna dovoljenja so dalekosež- nega pomena za vse one, kateri name¬ ravajo zidati kakršnekoli stavbe, kateri jih že grade, so jih že dokončali ter jih nameravajo pričeti uporabljati. Državne takse za vse nove zgradbe se odmerjajo Povsem po novih vidikih. Ti so sledeči: Namen stavbe, značaj stavbe, velikost in vrednost stavbe. Najnižje so drž. takse za stavbe, ki služijo zgolj zasebni rabi splošno: t. j. kot ubikacije, zgolj za sta¬ novanja ali za zasebno gospodarstvo v najožjem pomenu. Kakor hitro namen stavbe prekorači ta delokrog, jo taksni zakon v zvezi z gradbenim zakonom uvr¬ sti med privatne zgradbe, ki so name¬ njene javni rabi in dobe s tem pridobit¬ ni značaj. Pojem javne rabe se presoja P° § 84. in 87. gradbenega zakona, je zelo širok in raztegljiv. Po definiciji gradbenega zakona služijo javni rabi vsa °na poslopja, v katerih se nahajajo pro¬ stori, ki služijo sploh za izvrševanje ka¬ teregakoli obrta: gostilniškega, kavarni¬ škega, obrtniškega, trgovinskega, indu¬ strijskega, gledališča itd. So pa lahko še druga poslopja, ki služijo javni rabi: pod ta pojem spadajo tudi šole, bolnišnice, c e jih grade zasebniki. Taksni zakon pa omenja tudi stavbe, ki služijo pridobit¬ nosti ter izrečno omenja občinske zgrad¬ be^ pridobitnega značaja. Tako je pod¬ vržena plačilu drž. taks recimo vsaka 60 občina, ki si zgradi kako stvabo za ka¬ terokoli občinsko podjetje pridobitnega značaja, n. pr. elektrarne, plinarne, klav¬ nice, pogreb, zavoda itd. Razen tega pride za odmero državnih taks v poštev velikost stavbe, čim večja je stavba, tem večja je državna taksa. Za presojo odmere državnih taks pri¬ hajajo v poštev tar. post. 1, 5, 43, 259 in 263 taksnega v zvezi s § 84. in 87. grad¬ benega zakona. Tu nekaj pojasnil. I. Prošnja za izdajo gradbenega dovo¬ ljenja podlega taksi po tarifni postavki 1. taksnega zak. v znesku Din 5'—, stavb¬ no dovoljenje pa taksi Din 20'— po ta¬ rifni postavki 5 taksnega zakona, v ko¬ likor ni tozadevno odrejena posebna višja taksa. Ta višja taksa je predvidena v tarifni postavki 259. taksnega zakona v točki 1, ki se glasi: »Za gradbeno dovoljenje za gradnjo zgradb pridobitnega značaja v vaseh, kakor tudi za gradbeno dovoljenje za gradnjo vaških zgradb z več kot enim nadstropjem (§ 131. gradbenega zakona) Din 30'—. Taksa za gradbeno dovoljenje mora biti prilepljena in predpisno uničena na dovoljenju samem.« II. Odobritev stavbnega načrta, in si¬ cer vsak posamezen izvod podlega taksi Din 10'— po tar. post. 43 taks. zak., če ni odrejena posebna višja taksa. Višja taksa za odobritev stavbnega načrta je pred¬ videna v tarifni postavki 259. taksnega 61 l- ;a V- ih Ja ri- in d- ro- vki rt)- ta- io- ma jna Dna njo seh, za nim na) lora i na 1 si- ;aksi •e ni aksa >red- nega zakona v točkah 4. in 5., ki se glasita sledeče: »4. Za odobritev projekta za gradnjo občinskih zgradb pridobitnega značaja kakor tudi privatnih zgradb, namenje¬ nih javni rabi (§§ 84. in 87. gradbenega zakona), se plačuje od vsakega prostor - ninskega kubičnega metra zgradbe Din 0'50. 5. Za odobritev projektov za vsa dela, s katerimi se izpremene konstruktivni deli, zunanjost in velikost zgradb, kakor tudi njih namemba (§ § 84. in 87. grad¬ benega zakona), se plačuje polovica takse iz točke 4. te tarifne postavke.« III. Taksa za uporabno dovoljenje zna¬ ša Din 20‘— po tarifni postavki 5. taks¬ nega zakona in jo je prilepiti ter pred- Pisno uničiti na dovoljenju samem. Vlo¬ ga za izdajo uporabnega dovoljenja pa Podlega taksi po tar. post. 263. taksnega z akona, ki se glasi: »Za vsako zahtevo tehničnega pregle¬ da, kadar naj se nova zgradba izroči kot Vdelana ali obstoječa kot preurejena ali Popravljena, začasno ali stalno (da se kolavdira ali superkolavdira), se plačuje: a ) pri zgradbah, katerih po¬ godbena vrednost poslov znaša do 10.000 Din . . . Din 20'— b) pri zgradbah, katerih po¬ godbena vrednost poslov znaša do 100.000 Din . . . Din 50'— c ) za vsakih nadaljnih, če tudi le začetih 100.000 Din Din 50'— 62 Vsak, kdor prosi za uporabno dovolje¬ nje, mora na podlagi pojasnila ministr¬ stva financ, oddelka za davke z dne 12. decembra 1932, št. 75.821, izdanega po členu 43. taksnega zakona, v svoji prošnji navesti vrednost zgradbe, ter svojo pro¬ šnjo kolkovati po tarifni postavki 263. taksnega zakona. Komisija, ki pregleda zgradbo, pa se mora preveriti, da li od¬ govarja naznačena vrednost zgradbe in v slučaju, da se je premalo plačalo na taksi, zahtevati doplačilo takse. Ločiti moramo torej sledeče: 1. prošnjo za stavbno dovoljenje za navadno po¬ slopje. namenjeno izključno za stanova¬ nja ali zasebni rabi. se kolkuie z drž. takso Din 5'—; za rešitev z odlokom pa se priloži drž. taksa Din 20'—. Pri vaških zgradbah pridobitnega značaja ali pri vaških zgradbah z več kot enim nad¬ stropjem pa znaša drž. taksa za prošnjo Din 5'—, za rešitev z odlokom, t. j. za stavbno dovolienje samo pa Din 30'—, skupno torej Din 35'—. K stavb, prošnji je treba priložiti tudi načrte v treh odnosno dveh izvodih: vsak načrt mora biti kolkovan z drž. taso Din 10'—, ker dobi načrt s stavb¬ nim dovoljenjem tudi odobrilno klavzulo ali overovitev. En izvod takeera načrta rabi stranka ali stavbni gospodar k prošnji na davčno upravo za davčne olajšave odn. davčno prostost novih stavb. Ker se z rešitvijo prošnje za stavbno dovolienje dobi samo en izvod načrta z odobrilno klavzulo, naj vsakdo pazi, da tega načrta ne izgubi, naj ga ne pr po ne po s ti sti ku od VSI sil Po nii Po od Za n. §a ža 1 nii ste Pr« 1 sai do Pri viš Pri be, nje slu več vre nai je 63 ne daje iz rok in naj ga ne uporablja ' pri izvrševanju gradbenih del, ker ga e polirji navadno izgube ali pa napravijo 9 neuporabnega. 31 2. Prošnja za stavbno dovoljenje za L' poslopje pridobitnega značaja ali za stavbo, ki bo služila javni rabi, t. j. go- : a stilno, prodajalno, obrt itd., naj se kol- *“ kuje kakor ona za navadne stavbe; za n odobritev celotnega projekta stavbe, t. j. ia vseh načrtov pa bo moral stavbni pro¬ silec položiti drž. takso po točki 4 tarif. 30 post. 259 taks. zak., t. j. za vsak prostor- 3 ' ninski kubični meter nameravane stavbe po 50 par. Prostornina stavbe se meri ’ z - od temeljev do višine strešnega venca. ?|J Za odobritev projekta stavbe, ki meri . n. pr. 2000 m 3 v prostoru, bo moral pla- 3n čati stavbni gospodar 1000 Din na dr- žavnih taksah. Tako za odobritev stavb- ‘J 0 hih načrtov mora prosilec položiti pri za stavbnem oblastvu (občini) obenem s — ’ Prošnjo za stavbno dovoljenje. ,. Pri prezidavi starih poslopij se plačuje \r} samo polovična drž. taksa. 3. Prošnja za uporabno in vselitveno vz- dovoljenje za povsem novo stavbo ali i Prezidano poslopje se mora kolkovati po 1130 višini vrednosti stavbe. Radi tega mora rta prosilec v prošnji navesti vrednost stav- , K be, za katero prosi uporabnega dovolje- d ja. Najmanjša drž. taksa znaša v tem vih slučaju 20 Din, ako predmet ni vreden za več kakor 10.000 Din. Do 100.000 Din /od vrednosti se plača 50 Din ter za vsakih cdo nadaljnih 100.000 Din še po 50 Din. Ako S a je stavba vredna n. pr. 500.000 Din, se «1 prilepi na prošnjo drž. taksa 250 Din. Poleg tega pa mora prosilec priložiti še drž. takso 20 Din za odločbo, t. j. za uporabno dovoljenje samo. Cene za prevoz potnikov na drž. poštnih potniških avtomobilnih progah. Potniki plačajo za vožnjo: do 5 km 5 Din, od 6 km dalje za vsak kilometer po 1 Din. Prtljažni in blagovni cenik ostane do¬ sedanji v veljavi. Ta iznaša: Pri potniškem in prtljažnem oziroma blagovnem ceniku se štejejo vedno le celi kilometri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Za pogojne avtomobilne postaje se računi pristoj¬ bina od prejšnje oziroma do naslednje stalne avtomobilne postaje. Novi potniški cenik je stopil v veljavo z uvedbo poletnega voznega reda, to je s 15. majem 1929. St] za S f so Sle mc 30. v 1 1 om ma 1 2 O bei nai zav Pa Pot dre zva be, dru sve P žiti vsa: cen za ( tl- gc obr ; 6S .n. še za tih po lo¬ tih nih reč 11 V ama :> le se ojne stoj- Inje javo ,o je Prijava dohodkov od podjetij in samostojnih poklicev. Vsa podjetja, obrati (trgovsko indu¬ strijski in obrtni ter družbe z omejeno zavezo) odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostalnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na po¬ slovni promet, ki ga plačujejo pavšalno, morajo v času od 1. januarja do vštetega 30. januarja vložiti pri pristojni davčni upravi o dohodku in poslovnem prometu, ki so ga dosegle od teh poslov in opravil v preteklem poslovnem letu. Pripomni se, da podlegajo družbe z omejeno zavezo deloma pridobnini delo¬ ma pa družbenemu davku. Pridobnini so zavezane vse one družbe 2 omejeno zavezo, ki ne podlegajo druž¬ benemu davku. Poslednjemu davku so hamreč zavezane one družbe z omejeno zavezo, ki javno polagajo račune, kar je Pa dano že tedaj, ako mora podjetnik Pokazati poslovne račune zunaj kroga družabnikov tudi še organu, ki je. po¬ zvan, da ščiti javne koristi (n. pr. druž¬ be, ki so stalno pod nadzorstvom države, družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet itd.). ..Prijavo za pridobnino je posebej vlo¬ žiti za vsak objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima trgovec centralo in filijalko, mora vložiti prijavo za centralo in posebej še za filijalko. če tr govec z mešanim blagom toči v istem °bratu tudi pijače, mora vložiti posebno 65 prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač, če se krojač n. pr. hkrati bavi tudi s pro¬ dajo izgotovljenih oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta in posebej še za dohodek iz prodaje iz¬ gotovljenih oblek. Rudarska podjetja, ki so podvržena te¬ mu davku, morajo vložiti prijavo za vsak samostojni pomožni rov. Prijavo morajo vložiti tudi one osebe, ki so po členu 46. zakona o neposrednih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrati težkih invali¬ dov itd.). Prijavo izpolni in vloži: 1. lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, za čigar račun se obrat vodi; 2. v primeru zakupa — zakupnik; 3. za nedoletne — njihovi roditelji ali varuhi; 4. za mase, njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specialnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Prijava naj se izpolni v vseh razpre- delkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek v svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način iz¬ ognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljenja. Za enoleten dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku iz- 67 datkov, ki so potrebni za vršitev pod¬ jetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč slu¬ žijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetno in končno inventuro, odnosno račun bilance, zgube in do¬ bička, korespondence in slično, če vodijo trgovske knjige, potem potrdila držav¬ nih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi morejo verjetno dokazati toč¬ nost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj se v prijavi izjavijo, da se hkrati bavijo s prodajo gotovega na¬ bavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlu¬ jejo v obratu. Podjetniki, ki delajo na akord, morajo tudi to navesti v prijavi. Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni ob¬ čini ali davčni upravi, na katere terito¬ riju se obrat nahaja. Kdor ne vloži pri¬ jave v roku, ki je določen s tem pozi¬ vom, to je v času od 1. januarja do 30. januarja, plača kot kazen 3 % od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10 °/o od osnovnega davka. Če se v davčni prijavi navedejo neres¬ nične prijave z' namenom, da bi se iz¬ ognile davku ali če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zave¬ zanca posledice iz člena 142. zakona o 3 * neposrednih davkih, če davčni zaveza¬ nec ne zna pisati ali ne zna prijave iz¬ polniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Glede davka na poslovni promet je razlikovati: I. zavezance, ki so podvrženi občnemu 2% davku na poslovni promet in II. zavezance, ki so podvrženi tarifne¬ mu skupnemu davku na poslovni promet. Zavezanci, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet, so: 1. Pavšalisti, to je oni zavezanci, ka¬ terih letni promet ne presega 500.000 Din pa prodajajo blago, ki je podvrženo ta¬ rifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Omenjeni davčni zavezanci so dolžni vložiti prijavo o napravljenem prometu v pretečenem poslovnem letu hkrati s prijavo za pridobnino (30. januarja). Davčno osnovo določi, oziroma ugotav¬ lja davčni odbor. Osnova, to je promet teh davčnih za¬ vezancev se ugotavlja za vsako blago, ki ga prevedejo posebej. 2. Zavezanci po knjigi prometa, in sicer: a) vsa podjetja, ki so zavezana javno polagati račune; b) vsa industrijska podjetja brez ozi¬ ra. če so delniška ali ne in brez ozira na višino opravljenega prometa in c) vsa ostala podjetja, katerih promet je v pretečenem letu presegel 500.000 di¬ narjev, če prodajajo blago, ki je pod- 69 vrženo tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Ti pod a)—c) navedeni davčni zave¬ zanci so dolžni vložiti prijavo o celot¬ nem prometu v pretečenem letu najkas¬ neje do konca meseca januarja. Tem ugotavlja davčno osnovo na pod¬ lagi prijave, pregleda knjig ali po svo¬ bodni oceni pristojna davčna uprava. Opozarjajo se one osebe, katerih letni skupni promet presega 500.000 Din, pa se nanaša ta promet deloma na pred¬ mete, ki so zavezani skupnemu davku, deloma pa na predmete, ki so zavezani splošnemu davku na poslovni promet, da morajo v bodoče voditi le eno knjigo o izvršenem prometu za vse predmete obeh vrst davka na poslovni promet (splošni in skupni). Dolžne so tudi plačati sploš¬ ni davek na poslovni promet po odred¬ bah, ki veljajo za skupni davek na po¬ slovni promet. V mesečnih in letnih pri¬ javah pa morajo posebej označiti one predmete, ki so zavezani 2 %> splošnemu davku na poslovni promet. Splošnemu davku na poslovni promet zavezane osebe in sicer tako pavšalisli kakor knjigaši naj izkažejo v prijavi v eni vsoti celoten promet (stolpec 5), ki je zavezan splošnemu 2% davku in luksuznemu davku. V posebni rubriki (8) naj se pa vpiše delni promet, ki odpade od vse vsote na blago, zavezano luksuz¬ nemu davku. V rubriki (9) prijave naj se vpiše pro¬ met luksuznemu davku zavezanega bla¬ ga, za katero je sicer dolžan plačati ta 7n davek trgovec, kateri promet je pa do¬ kazano izvršen z drugimi trgovci. V stolpec 10 prijave vnese se pa pro¬ met iz rubrike 8 po odbitku prometa, vplačanega, odn. izkazanega v stolpcu 9. Promet, ki je zavezan 2% splošnemu davku na poslovni promet, naj se izkaže v prijavi spodaj pod označko »vsota« in prišteje k prometu blaga, zavezanega skupnemu davku. Pridobninski davčni zavezanci se še posebej opozarjajo, da vse rubrike na prvi strani davčne prijave točno in na¬ tančno izpopolnijo. Rubrike na ostalih treh straneh pri¬ jave izpopolni davčna uprava sama. Vložitelju prijave se potrdi prejem prijave. Končno se vse pridobnini zavezane moške osebe opozarjajo, da morajo po členu 6. zakona o davku na neoženjene moške osebe v svoji prijavi za pridob- nino navesti svoje rojstno leto, da-li so oženjeni, neoženjeni, vdovci brez otrok, odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke. Družabniki poedinih podjetij morajo razen tega navesti, v kolikor so zavezani davku na neoženjene moške osebe, s ka¬ terim deležem so udeleženi na podjetju. Obrazci davčnih prijav za pridobnino in davek na poslovni promet (knjigaši in pavšalisti) se dobijo pri davčni upra¬ vi, event. tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 1 Din komad. Rentni davek. Vsi, ki imajo dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 15. januarja do vštetega 15. februarja. Davek na rente se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenemu dru¬ gemu davku (zemlj arini, zgradarini, pri- dobnini, družbenemu in uslužb. davku). Taki dohodki so zlasti: 1. Obresti in rente obveznic (obliga¬ cij) države, samoupravnih edinic, delni¬ ških družb, fondov itd., ako niso opro¬ ščeni tega davka s specialnim zahonom. 2. Obresti od posojil v kakršnikoli obliki, n. pr. posojila na zadolžnice ah brez njih, menična posojila, hipotekarna posojila, kratkoročna posojila itd. 3. Obresti od zaostalih kupnin. 4. Obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki. 5. Začasne ali dosmrtne rente, alimen¬ tacije, rente med sorodniki. 6. Rente za odstopljeno pravico uko- riščati izvestne patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude, ukoriščati rudniške vrelce itd. 7. Obresti in rente ter drugi prejemki iz imovine podjetij ali pravic iz tujine. 8. Zakupnine in vsakovrstni drugi do¬ hodki iz imovinskih predmetov in pra¬ vic, kar jih ni zavezanih drugemu dav¬ ku (n. pr. najemnina za izposojeni fabri- ški inventar, najemnina za kopališča, ka- varniško, trgovsko opremo, zakupnino za dovolitev oglasov in javnih nabit ko v, za prehod čez tuja posestva (servituti) itd. 9. Zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katastrskega čistega donosa. Davčnih prijav ni treba vložiti: 1. za obresti državnih in samouprav¬ nih edinic in od obveznic delniških družb in fondov; 2. za obresti prioritetnih delnic delni¬ ških družb; 3. za obresti in rente, katere izplaču¬ jejo delniške družbe, država, samouprav¬ ne edinice, fondi in kumulativne siro- tinske blagajne. Ako izplačujejo obresti in rente drža¬ va, samoupravne edinice, javni fondi, delniške družbe, denarni zavodi in vsi ostali, ki ali ne plačujejo davka na do¬ biček (družbeni davek) in kumulativne sirotinske blagajne, pobira ta davek red¬ no in v vsakem primeru dotična bla¬ gajna (dolžnik) o priliki, ko izplačuje obresti in rente. Davčno prijavo mora izročiti upnik, to je oseba, kateri ti dohodki pritičejo. Če biva upnik v tujini, mora vložiti prijavo dolžnik, ki mora tudi na mesto upnika plačati odpadajoči davek. če davčni zavezanec ne predloži davč¬ ne prijave v roku, določenem v tem po¬ zivu, plača kot kazen 3 %> od odmerje¬ nega osnovnega davka, in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10 % od odmerjenega davka. Ako se v davčni prijavi z namenom, da bi se izognili plačilu davka, navedejo neresnične izjave (podatki), ali ako se zataji kateri objekt ali vir dohodka, za¬ denejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri mestnem na¬ čelstvu ali pri davčni upravi. Vložitelju davčne prijave se sprejem potrdi. Končno se vse rentnini zavezane mo¬ ške osebe opozarjajo, da morajo po čl. 6. zakona o davku na neoženjene moške osebe v svoji prijavi za rentnino navesti svojo starost, da-li so oženjeni, neože- njeni, vdovci brez otrok, odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke. Plačilo in dospelost davkov. V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih dospo v plačilo: A) dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra četrtletni obroki zgrada- rine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, dav¬ ka na poslovni promet in voj niče; B) dne 15. avgusta in 15. februarja polletni obrok zemlj arine. Prizadeti davčni zavezanci se opozar¬ jajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer davke, navedene: 74 ad A) najkasneje 45 dni kasneje; ad B) najkasneje do dne 15. avgusta, oziroma do 15. februarja. Uslužbenski davek morajo pobrati, od¬ nosno odvesti davčni upravi s seznam - kom vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne- glede na število zaposlencev — najkas¬ neje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom, (čl. 98., 99., 100. zak. in pravilnik o neposrednih davkih.) Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500 dinarjev, pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente po čl. 71. zakona o neposrednih davkih, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45 dneh po preteku vsa¬ kega polletja, torej za I. polletje do všte¬ tega 14. avgusta, za II. polletje do všte¬ tega 14. februarja prih. leta. Davčni zavezanci skupnega davka na poslovni promet, po zakonu z dne 12. ju¬ lija 1930., ki so izbrali način plačevanja 75 po vplačilih v gotovini in menicah, mo¬ rajo polagati odplačila po prometu prejš¬ njega meseca v 20 dneh po preteku vsa¬ kega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah, pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto, se morajo plačevati po davč¬ nem predpisu iz prejšnjega leta (čl. 147.). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora pla¬ čati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 6%ne let¬ ne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi s sledečimi stroški: a) za pismeni opomin ena para od vsakega dinarja dolga, najmanje pa 10 Din; b) za rubežen 2 pari od vsakega di¬ narja dolga, najmanje pa 10 Din in taksa po t. p. 79. taksnega zakona v znesku 5 Din; c) za dražbo taksa po t. p. 81. taksne¬ ga zakona. Kdor ima red, varčuje s časom. Kdor var¬ čuje s časom, varčuje z živci. Kdor varčuje z živci je vedno dobre volje. Davek na neoženjene osebe. Vsi privatni delodajalci se opozarjajo na zakon o davku na neoženjene mo¬ ške osebe z dne 20. decembra 1930. (»Sl. list« 27/4 ex 1931. z dne 15. janu¬ arja 1931.). Po odredbah tega zakona so dolžni plačevati davek na neoženjene osebe: A) vsi neoženjeni moški, B) vdovci brez zakonske dece, C) vsi moški, ki so lo¬ čeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih. Oproščeni pa so tega davka: 1. vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih; 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti; 3. vojaki in podoficirji pod zastavo in nižji oficirji; 4. obsojenci v zaporih za dobo odsedanja kazni; 5. tujci; 6. osebe, ki so po ci¬ vilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje; 7. popolni invalidi; 8. osebe v službenih odnošajih, katerih plača ne znaša več kakor 2500 Din mesečno. Davek plačujejo osebe od 30. do 35. leta 50 °/o neposrednega davka po čl. 95. in 96. zakona o neposrednih davkih. Osebe med 35. do 40. letom plačajo 40 %>, med 40. in 50. letom 25 %, med 50. in 60. letom pa 10 %. Po navedenem plačujejo davek na ne¬ oženjene osebe v iznosu 50 % vse moške osebe, ki so najkasneje 31. decembra davčnega leta dovršile 30. leto, pa ne preko 35. leto svoje starosti, v iznosu 40°/o moške osebe, ki so omenjenega dneva dovršile 35. leto, pa ne prekoračile 40. leto svoje starosti, v iznosu 25 % mo¬ ške osebe, ki so do navedenega dneva dovršile 40. leto, pa ne prekoračile 50. leto svoje starosti, v iznosu 10°/o moške osebe, ki so do omenjenega dneva do¬ vršile 50. leto, pa ne prekoračile 60. leto svoje starosti. Ta davek se plačuje skupno z usluž- benskim davkom tako od ponavljajočih se dohodkov kakor od dohodkov od slu¬ čaja do slučaja. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upo¬ števa, nad 50 par pa se računa kot cel dinar. Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti od vsakega posameznega usluž¬ benca ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so dolžni organi ugotoviti, koliko let je vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen davku ob koncu davčnega leta. Posvečene osebe, vojaki in podoficirji ter nižji oficirji, dalje oni uslužbenci, katerih mesečni dohodki so manjši od 2.500 Din brutto, ne potrebujejo dokazati, da so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega 78 davka, morajo pravico do oprostitve do¬ kumentirati z listinami. Prav tako morajo dokazati dotične osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo ali zakonsko deco. Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo 9 ali več živih otrok in ki ne plačujejo čez 1000 Din letno neposrednega davka, so oproščeni plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega davka. Pravico do oprostitve mora prijaviti davčni za¬ vezanec s polnoveljavnimi dokazi pri¬ stojni davčni upravi. Davek na neože- njene moške osebe se ne more plačati z davčnimi znamkami, ampak se mora odvesti davčni blagajni mesečno v go¬ tovini po službodajalcu. V ostalem veljajo za to davčno obliko odredbe zakona o neposrednih davkih. Glej Trgovski koledar za leto 1929. Ne pretiravaj! Pretiravanje je sorodno laži in oznanja slab okus in malo modrosti. Poštna hranilnica. Izguba čeka. če lastnik računa ali imetnik čeka ček izgubi, mora obvestiti o izgubi kar naj¬ hitreje Poštno hranilnico (njeno podruž¬ nico), da se prepreči zloraba. Lastnik računa mora istočasno pre¬ klicati izgubljeni ček, da bi ga na ta način razveljavil in mogel izdati novega. 79 Taksiranje službenih pogodb. V juliju 1933 je finančno ministrstvo izdalo okrožnico, ki opozarja, da so po obrtnem zakonu delodajalci dolžni skle¬ niti službene pogodbe s svojimi name¬ ščenci ob nastopu službe ter plačati takso, in sicer na področju Slovenije po tar. post. 40. bivšega avstrijskega pristoj- binskega zakona. Okrožnica nadalje opo¬ zarja, da bo finančna uprava po svojih organih izvedla pregled podjetij, zavo¬ dov, trgovin itd., da kontrolira, ali so delodajalci v tem pogledu zadostili svoji dolžnosti in da bo po potrebi kazensko postopala proti onim, ki bi ne ustregli tem predpisom. Ali zakon o obrtih nikjer ne statuira dolžnosti sklepanja službenih pogodb z nameščenci in zaradi tega finančna uprava tudi ne more zahtevati, da bi morali delodajalci s svojimi nameščenci skleniti pismene službene pogodbe. Kjer pa delodajalec ni sklenil s svojimi na¬ meščenci pismene službene pogodbe, tam tudi finančna uprava ne more. zahtevati takse na pogodbo, ako pogodbe ne na- domestuje kaka druga listina. Radi tega je finančno ministrstvo ob¬ javilo v »Službenih novinah« pojasnilo, kako je treba pobirati takse na službene pogodbe. To pojasnilo potrjuje gori označeno stališče. Najprej navaja vse¬ bino veljavnih predpisov starih taksnih zakonov za posamezna pravna področja (takse na službene pogodbe v našem 80 taksnem zakonu še niso izenačene), po¬ tem pa ugotavlja, da vsi ti zakoni pred¬ pisujejo takso na one službene odnošaje, ki so urejeni s pogodbami o službi, to je s pogodbami za izvrševanje periodič¬ nega povratnega dela za odškodnino. Ti službeni odnošaji se presojajo po pred¬ pisih občih državljanskih zakonov (§ § 1151. do 1165. avstrijskega državljanske¬ ga zakona iz 1. 1811). Tako so tej taksi podvržene službene pogodbe, o katerih govori novi obrtni za¬ kon v § 207. (pomožno osebje) in § 324. (trgovsko in višje pomožno osebje) ter zakon o zaščiti delavcev v § 5., to pa samo tedaj, ako o tem obstoja kakšna pismena listina. Če pa ni take listine, tudi ni takse. Za taksiranje prihaja predvsem v po¬ štev zaposlenje raznih oseb za vršenje važnejših trgovskih in tehničnih poslov (n. pr. ravnatelji, inženjerji, prokuristi, poslovodje, knjigovodje, blagajniki zlasti pri delniških družbah, trgovcih, zadru¬ gah, združenjih, zvezah, zavarovalnicah itd.). Tudi pismene pogodbe trgovskih potnikov in zastopnikov trgovskih tvrdk so podvržene taksi, če so ti potniki, od¬ nosno zastopniki v službenem razmerju. Nadalje so podvržene taksi pismene po¬ godbe oseb, ki vrše sicer samostojen po¬ klic, pa so v gotovih službenih odnošajih (n. pr. odvetniki, ki poleg samostojnega poklica vrše za vnaprej določen mesečni ali letni honorar pravno zastopstvo, pravni konsulenti, privatni zdravniki, ki 81 za določen mesečni ali letni honorar vrše posle za kako ustanovo). Takse proste pa so po obrtnem zakonu učne pogodbe učencev (§ 259.) in po¬ slovne knjižice (§ 259.). Takse proste so tudi kolektivne pogodbe. Kdaj nastopi taksna dolžnost. Pravica države na takso nastane one¬ ga dne, ko se v naši državi napravi pismena pogodba ali listina, ki se smatra za pogodbo; pri listinah, ki pridejo iz inozemstva, kadar se listina ali njen prepis prenese na področje naše države. Država ima seveda pravico na takso le tam, kjer obstoja kakšna listina glede službene pogodbe. Prepuščeno pa je se¬ veda volji strank, da sestavijo tako li¬ stino ali pa ne (razen če gre za učne po¬ godbe ali pogodbe z inozemskimi delavci, kjer je sklenitev pismene pogodbe pred¬ pisana). Pojasnilo posebno naglasa, da po § 207. obrtnega zakona ni predpisana pismena službena pogodba, temveč je določeno le to, da se službeni odnošaji med službo- dajalci in službojemalci urejajo s po¬ godbami o službi. Kot listine, ki nadomeščajo službeno pogodbo, so n. pr. dekreti; zapisniki o sejah upravnih odborov o namestitvi; slični zapisniki o sejah občinskih od¬ borov ali zbornic; obvestila o službenem razmerju v obliki trgovske koresponden¬ ce, četudi le enostransko podpisana; razpisi službodajalcev, naslovljeni last- 82 nim arhivom o nameščanju gotove v osebe itd. E Kot taksi podvržene listine pa se ne s smatrajo: nepodpisani službeni razpore- r di ali nepodpisane personalne listine; r zapisniki o sejah, ki omenjajo pooblasti- t tev za namestitev brez navedbe osebe; 8 službeni reglement ali poslovni red, ki se ne nanaša na določeno namestitev, č četudi je službojemalec podpisan in se s listina nahaja v rokah službodajalca; v zapisnik o seji, kjer se samo odobrava 3 načrt o reguliranju prejemkov uradni- s kov; predpisi glede razdelitve dobička med uradnike po statutih. š c Višina takse. 2 Na področju Slovenije se pobira taksa c po tar. post. 40. bivšega avstrijskega pri- j stojbinskega zakona in sicer po skali III.; za opravila, ki jih običajno opravljajo dninarji, posli, pomočniki in podobne osebe, pa po skali II. Taksa po skali III. c pristojbinskega zakona znaša do 600 Din I prejemkov 6 Din in za vsakih nadaljnjih i 200 Din po 2 Din več; po skali II. (za i opravila pomočnikov, n. pr. trgovskih, < obrtniških itd.) pa do 1200 Din prejem- < kov 6 Din in za vsakih nadaljnjih 400 1 dinarjev po 2 Din več. Osnova za odmero. Pri odmeri takse za službene pogodbe i pa se morajo uporabljati določila čl. 20. zakona o taksah, po katerih se odmeri : taksa pri pogodbah za nedoločen čas na : podlagi trikratne vrednosti letne dajat- : 83 ve; pri pogodbah, po katerih prestane pogodbeno razmerje le v primeru pre¬ stopka zoper službene predpise ali zoper navodila delodajalca, na podlagi tokrat¬ ne vrednosti letne dajatve; pri pogod¬ bah za določen čas pa po dejanskih po¬ gojenih dajatvah v pogojenem času. Upoštevati je poleg letne plače tudi druge pogodbene dajatve in koristi, in sicer v denarni vrednosti (n. pr. stano¬ vanje). Za oceno vrednosti teh dajatev je merodajna tabela pravilnika o nepo¬ srednih davkih k členu 94. zakona. Pri pogodbah, ki se nanašajo na povi¬ šanje prejemkov in so le podaljšanje obstoječe pogodbe, se taksa plača samo za povišek prejemkov, vendar je treba dokazati, da je bila že prej plačana taksa po stari pogodbi. Rok plačila. Takso je treba plačati v gotovini pri davčni upravi v roku 15 dni po sestavi pogodbe; lahko se plača tudi z nalepije- njem kolkov, vendar priporočajo pojas¬ nila plačilo v gotovini. Zato naj službo- dajalci, odnosno taksni obvezanci pravo¬ časno (v 15 dneh) predlože davčni upra¬ vi pismeno prijavo. Kdo je dolžan plačati takso? Takso so dolžni plačati solidarno: a) izdajalec, to je oni, ki sestavi listino v svojem imenu ali v čigar imenu jo sestavi njegov pooblaščenec; b) prejem¬ nik listine, to je oni, ki prejme listino za svojo sigurnost ali za legitimiranje. 84 Če pride listina iz inozemstva, je dolžan plačati takso prejemnik listine, če je prejemnik listine v inozemstvu, se mora taksirati oni izvod, ki ostane v naši državi. Ako je oseba, ki ima plačati takso, oproščena taksne dolžnosti, se po¬ bere taksa od osebe, ki taks ni opro¬ ščena. Kazni. Če se listina ne taksira s kolki, odn. se kolki pravilno ne uničijo ali pa se listina ne prijavi v 15 dneh davčni upra¬ vi zaradi odmere in plačila takse, pa potem taka listina na kakršenkoli način pride pred oblastva, se poleg redne takse plača trikratna neplačana ali pre¬ malo plačana taksa. Takso in kazensko takso plača lastnik listine, če pa se od njega ne more izterjati, izdajatelj listi¬ ne. Za izrekanje kazni so pristojna vsa oblastva, pred katera pride taka listina. Izvajanje kontrole. Pojasnila nalagajo na koncu finanč¬ nim direkcijam dolžnost, da na podlagi § 19., točke 2. zakona o organizaciji fi¬ nančne uprave (od 7. decembra 1929) vrše od časa do časa preko svojih orga¬ nov taksno revizijo glede gornje takse pri vseh večjih službodajalcih. Pri tem pa opozarjajo pojasnila na čl. 10. ustave in čl. 45. zakona o taksah, po katerih se mora vršiti pregled pri privatnih osebah samo v navzočnosti policijske, ali pa kjer te ni, v navzočnosti občinske oblasti ali dveh prisotnih državljanov. 85 Taksiranje vlog na zbornico za trgo¬ vino, obrt in industrijo. 1. Trgovinske, industrijske in obrtne zbornice so vobče dolžne, pobirati od svojih pripadnikov takse po tar. post. 1. zakona o taksah za vse pismene ali za¬ pisniške vloge, ki se nanašajo na tisto njihovo področje, ki je predpisano zbor¬ nicam v javno korist (uradno področje), izvzemši seveda tiste morebitne primere, ko je določena za dotični predmet s po¬ sebnim zakonom taksna oprostitev. Zato morajo zbornice —■ razen takse za potrdilo — pobirati tudi takso za prošnjo, s katero zahtevajo stranke od zbornic, naj jim izdajo potrdilo n. pr. o izvoru blaga ali izkaznico trgovinskim potnikom in druga potrdila in izjave iz zborničnega področja (glej § 3., točko 7., zgoraj omenjene uredbe o zbornicah). 2. Vloge strank, ki se nanašajo na ne¬ uradno področje zbornic, so oproščene taks. Radi mučnih dogodkov v trgovini ne smeš nikdar izgubiti dostojnosti, vljudnosti, mirnosti in oblasti nad samim seboj. Dober prodajalec mora imeti štiri lastnosti: Nadarjenost, ljubezen do poklica, pridnost in poznanje trgovine. Poštenost je mati zaupanja. Zaupanje v trgov¬ skem življenju je več vredno kot suho zlato. 86 Nastop in izvrševanje obrti. Obrtna opravila po novem obrtnem zakonu se delijo v dve glavni skupini: obrti, za katere je potrebno pooblastilo (obrtni list) in obrti, ki so vezane na posebno dovoljenje (koncesija). Izdajajo jih obrtne oblasti. So to rokodelske, tr¬ govske in industrijske obrti. Pogoji za nastop obrti so različni. Za inozemce je potrebno posebno dovoljenje bana. Če opravljajo te obrti delniške družbe, zadruge ali družbe z omejeno za¬ vezo, je potrebno dovoljenje trgovinske¬ ga ministrstva. Pri tem pa je treba pri¬ pomniti, da delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in gospodarske zadruge sploh ne. morejo izvrševati rokodelskih obrti, zadruge pa le tedaj, če so člani izključno samo obrtniki. Konsumne za¬ druge smejo izvrševati rokodelske posle samo za svoje elane, če imajo usposob¬ ljenega knjigovodjo in dovoljenje bana. Javna trgovska družba sme izvrševati rokodelske obrti, če je eden izmed dru¬ žabnikov usposobljen. Za prijavo velja rok enega meseca. Za nadaljevanje obrti po smrti obrt¬ nika na račun vdove ali nedoraslih otrok in vnukov določi minister obrti, pri ka¬ terih mora imeti vdova poslovodjo. Tako nadaljevanje obrti je treba prijaviti v roku treh mesecev. Za konkurznega upravitelja je določen rok enega meseca za prijavo nadaljevanja obrti. Obrt sme nadaljevati žena kaznjenca za časa nje- 87 govega zapora ali mož obsojene žene za časa njenega zapora, ako ima obrt ona. Tudi poslovodje morejo v načelu izvr¬ ševati obrti. Rokodelske obrti, za katere je predpisan dokaz usposobljenosti, se smejo izvrševati po poslovodji le v iz¬ jemnih primerih, ki so v zakonu izrecno določeni (vdova, osebe z omejeno premo¬ ženjsko sposobnostjo itd.). Posebni pogoji za izvrševanje posamez¬ nih vrst obrti. Trgovske obrti. Doba učnega razmerja in pomočniškega službovanja za trgovsko obrt, ki je vezana na dokaz usposobljenosti, je določena na 4 leta in sicer dve leti na učno in dve leti na pomočniško službovanje. Srednja šola nadomesti usposobi j enostno dobo, dovr- šitev nižje srednje šole ali njej enake strokovne šole pa vso prakso razen enega leta pomočništva. Petletni rok, predpisan pri nastopu trgovske obrti za rokodelce in obrtnike, ki izvršujejo opravilo, za katero ni potreben dokaz usposobljenosti, je skrajšan na tri leta. Industrijske (tovarniške) obrti. Industrijska obrt je ono pod¬ jetje, ki izdeluje, predeluje ali obdeluje proizvode v delavnicah ali na stalnem obratovališču na način delitve dela in z zaposlovitvijo večjega števila delavcev, toda delo redovno vrši z uporabo motor¬ ne sile ter proizvaja proizvode za zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. 88 Za nastop industrijskih obrtov veljajo splošni pogoji, dokaz o usposobljenosti ni potreben. Elektrotehnične obrti se dele v elektrotehnični in elektroinstalaterski. Poleg prakse je potrebna dovršitev elek- trostrojne visoke ali srednje tehniške šole, za elektroinstalatersko obrt pa do¬ vršitev tehniške srednje ali delovodske šole ali pa 91etna učni in pomočniška praksa. Delokrog je opredeljen in je znatno omejen. Obrti, za katere je potrebno dovoljenje. Zakon našteva le 14 koncesij oniranih obrti. Nanovo so uvr¬ ščene med koncesijonirane obrti bančni, menjalnični in zavarovalni posli, proda- jalnice vrednostnih papirjev, podjetja za prirejanje premičninskih dražb, zavodi, pri katerih se prirejajo stave, novinar¬ ske agencije, biroji za zastopanje pred upravnimi oblastmi, pomorske in rečne agenture, kinematografi, podjetja za straženje in zaklepanje stanovanj in po¬ slovnih prostorov ter javne klavnice. Za¬ kon veže na dovoljenje tudi tovarne špi¬ rita, destilacije mineralnega olja, to¬ varne piva, kvasa, proizvodnjo igralnih kart in domin, poleg teh pa tudi tovar¬ niška podjetja, ki so po vrsti in kapa¬ citeti posebne važnosti za zaščito in obrambo države. Seznam teh podjetij bo izdelal minister trgovine in industrije. Dovoljenje za izvrševanje koncesijoni- ranih obrti morajo imeti tudi zadruge, ki so pri svojem poslovanju omejene na svoje člane ter so zato izvzete od določil 89 obrtnega zakona. Za večje število kon- cesijoniranih obrti je predpisana polo¬ žitev kavcije. Podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov, morejo biti oproščena kavcije, ako njihova osnovna in vplačana glavnica znaša več kakor 5 milijonov Din. Zavarovalne posle smejo vršiti samo delniške družbe in gospo¬ darske družbe. Vrednostne papirje na odplačilo smejo izdajati samo delniške kreditne ustanove, občinske in banovin¬ ske ter regulativne hranilnice in proto- kolirana bančna podjetja, ki obstoje naj¬ manj pet let. Dovoljenja za potovalne pisarne in agencije se izdajajo prven¬ stveno tujsko-prometnim in humanitar¬ nim ustanovam. Pričetek in prenehanje obratovanja. Po novem zakonu izdajajo obrtno pra¬ vico obrtna oblastva. Obrtna oblast I. stopnje je v večini primerov srezko, oziroma mestno načelstvo. Pri prijavah obrti, ki so vezane na dokaz usposob¬ ljenosti, mora prijavitelj priložiti prošnji izjavo Zbornice za TOI, da so usposob- ljenostna dokazila v redu. Zbornica mora podati to izjavo v 10 dneh, sicer se obrt¬ na oblast na to izjavo ne ozira. Za reši¬ tev obrtne oblasti je določen obvezni 25dnevni rok pri pooblastilih, pri dovo¬ ljenjih pa 30 dni. Za dovoljenje bana in ministra je določen rok 60 dni. Proti iz¬ daji pooblastila ima zbornica pravico pritožbe v roku 14 dni. Pritožba ima od¬ ložilno moč. 90 Postopanje pri izdaji odobritev za. de- lavnice in poslovne prostore je skraj¬ šano. Za rešitev so določeni roki, ki bodo postopanje znatno pospešili. Pravica za izvrševanje obrta preneha v primeru smrti, ako se obrt nadaljuje na račun vdove, odnosno otrok, z oddajo, z odvzemom, s končno razprodajo v primeru, da se obrt ne začne v roku enega leta, ali če se za to dobo prekine obratovanje. Pridobljene pravice ostanejo v veljavi tudi potem, ko stopi v veljavo novi obrtni zakon. To velja za lastnike obrti, kakor tudi za njihove zakupnike. Kontrola sodov. Postaje za kontrolo sodov so: a) v sestavi oddelka kontrole mer v Celju: 1. v Brežicah, 2. v Konjicah, 3. v Kozjem, 4. v Krškem, 5. v Rogatcu, 6. v Šoštanju, 7. v Sevnici in 8. v Slovenj- gradcu; b) v sestavi oddelka kontrole mer v Ljubljani: 1. v Črnomlju, 2. v Kamniku, 3. v Kočevju, 4. v Kranju, 5. v Litiji, 6. v Novem mestu in 7. na Rakeku; c) v sestavi oddelka kontrole mer v Mariboru: 1. v Borlu, 2. v Gornji Rad¬ goni, 3. v Ljutomeru, 4. v Murski Soboti, 5. v Ormožu, 6. v Ptuju in 7. v Slovenski Bistrici. 91 Žigi za žigosanje meril in merilnih priprav. 1. žig, s katerim se overavljajo merila, merilne priprave, steklenice, posode in sodi, je enak za prvi in za občasni pregled. Predstavlja ga krona kraljevine Jugo¬ slavije: žig osrednje uprave za mere in drago¬ cene kovine (točki 2. in 3. tega člena) je obrobljen s pravilnim šesterokotnikom, žig kontrole mer (točki 4. in 5. tega člena) pa obrobljen s krogom. žig za drobne predmete (točka 6. tega člena) ni obrobljen. V žigu, s katerim se žigosajo sodi (točka 7. tega člena), sta v "obrobku pravokotne oblike samo letnica in šte¬ vilka urada; krona ni obrobljena. 2. V obrobku žiga osrednje uprave za mere in dragocene kovine za žigosanje meril in merilnih priprav je na levi in na desni strani krone po ena šestero- kraka zvezda, spodaj pa sta poslednji dve številki letnice žigosanja: Ne govori o samem sebi. 92 3. Preskusni žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine za merila in merilne priprave, kar jih ni namenjenih javnemu prometu, ima v obrobku na levi in na desni strani krone po eno po¬ slednjih dveh številk letnice preskusa, spodaj pa majhen krog v nastopnem razporedu: 4. žig kontrol mer za navadna merila in navadne merilne priprave, steklenice in posode ima v obrobku na levi in na desni strani krone po eno poslednjih številk letnice žigosanja, spodaj pa šte¬ vilko urada, ki je izvršil pregled in žigo¬ sanje: 93 5. žig za precizna merila in precizne merilne priprave se razlikuje od žiga, popisanega v prednji točki 4., samo v tem, da sta v obrobku, v katerem je kro¬ na, še dve šesterokraki zvezdi: 6. žig za drobne predmete (drobne uteži in male tehtnice) nima obrobka; ima v kroni številko urada, spodaj pod krono pa sta poslednji dve številki let¬ nice žigosanja: 33 7. žig za žigosanje sodov ima pod kro¬ no v obrobku pravokotne oblike številko urada in poslednje tri številke letnice žigosanja: 94 + 1932 Obliko ostalih žigov, ki jo je uporab¬ ljati pri žigosanju sodov, odredi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. 8. Pri žigosanju tokomerov se postav¬ lja na eno stran svinčene zalivke žig po prednji točki 2 ., na drugo stran pa žig v obliki kroga, ki navaja: mesec žigosa¬ nja (rimska številka), veljavnost žiga (n. pr.: 5 let) in začetnico sedeža po¬ staje, ki je žigosanje izvršila (B = Beo¬ grad, Z = Zagreb, L = Ljubljana): 9. žig za uničevanje prejšnjih žigov na merilih in merilnih pripravah ima obliko: 95 Za pregled in žigosanje steklenih me¬ ril, steklenic in posod je uporabljati do konca 1. 1933. žig, obrobljen s pravilnim šesterokotnikom, ki ima krono s posled¬ njima dvema številkama letnice žigosa¬ nj.. Pia in številko urada, ki je pregled in lja žigosanje izvršil, v nastopnem razporedu: iv- po žig sa¬ ga >o- ! 0 - Rimske številke. 1=1, V = 5, X = 10, 0 = 11, O’ = 11.000, P = 40, F = 40.000, L = 50, R=80, R = 80.000, S = 90, S = 90.000, C = 100, T = 160, T = = 160.000, H = 200, k = 250, K = 250.000, G=400, G = 400.000, D = 500, N = 900, N = = 900.000, M =1.000, P= 4.000, P = 400.000, Q = 500.000. la ia 96 Mere in vage. 1 a = 100 m 2 = 27'8 □ sežnjev. 1 ha = 100 a = 10.000 m 2 = 2780 □ sežnjev 1 oral = 1600 □ sežnjev = 57'546 arov = = 0'5755 ha. 1 seženj = 1'8964 m. 1 □ seženj = 3'59665 m 2 . 1 mernik (posetve) 28'73 a. 1 kantan (macedon) = 56'32 kg. 1 merica mlinska = 3'8429 1. 1 oka 1'26 kg. 1 vedro = 56'59 1. 1 barel olja = 200 1. 1 barel petroleja = 170 1. 1 barel moke = 88'9 kg. Potne mere. km 1 geografska milja.7‘420 1 morska milja ali vozel .... 1'855 1 angleška milja (1760 jardov) . 1'621 1 U. S. A. milja.0'621 1 francoska poštna milja . . . 3'900 1 italijanska milja.1'820 1 danska milja.7'532 1 avstrijska milja.7'586 1 španska legua nuova .... 6'687 1 portugalska legoa nova . . . 5 000 1 turški beeri. 1'670 1 ruska versta. 1'067 1 švedska milja.10690 97 Norme za strešno lepenko in plošče za izolacijo. Pojem in klasifikacija. 1. Pokatranjena strešna lepenka je si¬ rova strešna lepenka, ki je pri višji tem¬ peraturi popolnoma napojena z derivati premogovega katrana in običajno na obeh straneh posuta s peskom. 2. Bitumenska strešna lepenka je si¬ rova strešna lepenka, ki je enostavno napojena s kako bitumensko snovjo za impregnacijo, katera ne sme vsebovati katrana, in je na obeh straneh posuta s Peskom. 3. Specialna bitumenska strešna le¬ penka je sirova lepenka, ki je napojena s kako bitumensko snovjo za impregna¬ cijo, katera ne sme vsebovati katrana in je razen tega na obeh straneh prema¬ zana z bitumnom, ki ne vsebuje katrana. Praviloma je na obeh straneh posuta z lojevcem ali slično snovjo. 4. Plošče za izolacijo po pod toč. 1. in 2. navedene strešne lft-~ske, oprem¬ ljene z enkratnim premaz'’'’, n na obeh straneh posute s peskom" dcern), ža- govino, drobci iz plute ali peskom iz to- pilniške žlindre. Zaznamenovanje. Zaznamenovanje se vrši po številkah, ki se ujemajo s številkami sirove strešne lepenke, in to na ta način, da se na vsak zvitek strešne lepenke pritrdi plomba. Ta plomba mora nositi znak strešne le- ♦ 4 penke, številko sirove strešne lepenke in tovarniški znak. Specialne vrste bitu¬ menske strešne lepenke se smejo razen tega zaznamenovati z dosedaj običajno označbo, na primer ruberoid, anduro, grozit itd. Izdelujejo se naslednje šte¬ vilke : Lastnosti. Splošne zahteve. Ves zvitek lepenke mora biti pojoolnoma napojen s snovjo za impregif^Jo. Po debelini razcepljen kos lepenk# 10 "’. :a biti povsem črn. Streš¬ ne lepenke miiprajo biti elastične in za vodo neprepustne. Za izdelavo strešnih lepenk in plošč za izolacijo se sme uporabljati samo nor¬ malizirana sirova strešna lepenka. Trdnost proti pretrganju. 50 mm široki in 400 mm dolgi trakovi. Pokatranjena in bitumenska strešna lepenka: za št. 80 in 100 trdnost proti 99 pretrganju najmanj 25 kg, raztezanje najmanj 2°/o. Za št. 120 in 300 trdnost proti pretrganju najmanj 15 kg, razte¬ zanje pa najmanj 2%>. Specialna bitumenska strešna lepenka: za št. 100 in 120 trdnost proti pretrga¬ nju najmanj 40 kg, raztezanje najmanj 2 %. Za plošče za izolacijo se ne predpisuje nikakršna trdnost. Impregnacija. (Prepojenje.) Za impregnacijo pokatranjenih streš¬ nih lepenk se smejo uporabljati samo izdelki destilacije premogovega katrana. Vsebina naftalina ne sme biti večja ko 4 °/c. Za impregnacijo bitumenske in spe¬ cialne bitumenske strešne lepenke se sme uporabljati bitumenska snov brez katrana, kakor n. pr. naravni asfalt, pe¬ trolejske vrste asfalta (vsebina parafina največ 4°/o), stearinske vrste smole in smole iz volnene masti. Odnadki^ kakor ostanki čiščenja — rafina;; t — in raz¬ ne vrste smole kislin se /;tmejo upo¬ rabljati. Posipanje. Za posipanje pokatranjene in bitu¬ menske strešne lepenke se mora vzeti pesek brez ilovice z 0'5 do 1'5 mm de¬ belimi zrni. Za posipanje plošč za izolacijo se sme uporabljati samo pesek z 1'5 do 3'0 mm 4 * 100 debelim zrnom ali pesek iz topilniške žlindre z 2 mm debelimi zrni. Prepustljivost za vodo. Z vodo napolnjeni valj (cilinder) s 35 mm premera in 250 mm višine se pri¬ lepi (postavi) na strešno lepenko in pu¬ sti stati 24 ur. Pri tem se ne sme po¬ kazati niti najmanjše pronicanje. Plošče za izolacijo morajo pod vodnim stebrom s 35 mm premera in 250 mm vi¬ šine ostati popolnoma neprepustne za vodo tekom dobe 7 dni. Uporaba. a) Strešne lepenke se uporabljajo za pokrivanje streh na leseni oblogi ali na stropu iz armiranega (ojačenega) betona v enem ali dveh slojih kot podlaga za lesni cement^ pokrivanje s strešniki in skrilavci, df za izolacijo. Za samo¬ stojno pokr . nje streh z enim ali dve¬ ma slojema' 11 ie smejo uporabljati samo številke 80, 100 in 120. b) Plošče za izolacijo se uporabljajo za horizontalno (vodoravno) in verti¬ kalno (navpično) izolacijo zidov. Trgovinski običaji. S pokatranjeno in bitumensko strešno lepenko se trguje v zvitkih zim širine 101 in 10 m dolžine, s specialno bitumensko lepenko pa v zvitkih z 10 ali 20 m dol¬ žine in 1 m širine. Plošče za izolacijo se dobavljajo v zvitkih s 5 m dolžine in 1 m širine. Plošče za izolacijo se smejo dobavljati tudi v širinah, ki ustrezajo debelini zidov. Zvitki se povezujejo na dveh mestih tako, da se vez ne more za¬ rezati v lepenko. Lepenka se naklada in shranjuje tako, da se zvitki shranijo po možnosti v pokončni legi. Veljavnost. Te norme veljajo od 1. marca 1933. Nakup jajc po teži. Nove uzance izvoznikov. Združenje izvoznikov jajc in perutni¬ ne kraljevine Jugoslavije je sklenilo va¬ žen sklep, ki bo zanimal zlasti vse naše štajerske producente jajc. Sklenilo je s 15. julijem 1933 nakupovanje jajc po teži, to se pravi na kilog}' o ie. V obrazložitev svojega ; ; .^raka pravi, da je naš izvoz jajc zaradi svetovne go¬ spodarske krize prišel v težaven položaj. Da ne bi ta panoga propadla, je zdru¬ ženje v sporazumu z Zavodom za pospe¬ ševanje zunanje trgovine pri ministrstvu trgovine in industrije sklenilo pod vzeti več ukrepov v izboljšanje položaja. V naslednjem navajamo odredbe Zdru¬ ženja izvoznikov za nakup jajc: 102 Nove uzance. Način kupovanja. 1. Ukinja se dosedanji način kupova¬ nja na komad in uvaja se kupovanje jajc po teži, t. j. po ceni za 1 kilogram. 1000 jajc — 54 kg. 2. Kot podlaga kupovanja na težo se ima vzeti blago povprečne teže 54 kg za 1000 komadov in na tej podlagi se bodo izdajale cene za nakup blaga. Ta pod¬ laga je vzeta zato, ker more tako blago dobavljati omenjeno področje, inozem¬ stvo pa zahteva iz tega področja blago te teže. Cena. 3. Sama cena, katero bodo plačevali vsak čas izvozniki po teži, ni niti pred¬ pisana niti obvezna, ampak je prepu¬ ščena volji posameznih izvoznikov. Prevzemanje. 4. Samo prevzemanje blaga se more vršiti ali pri izvozniku v njegovem skla¬ dišču ali pa izven njegovega skladišča, v kraju st! 0 ?} vanj a in končno izven kraja n j ego roga stanovanja. a) Pri prevzemanju v skladišču je na¬ čin popolnoma enostaven in ni treba nobenih navodil. b) Izven skladišča v kraju bivanja mo¬ rajo zbiralci spravljati blago v tako zvane »štajglice«. Netto teža se ugotav¬ lja z odbitkom tare »štajglic«. c) Izven kraja bivanja izvoznika se mora teža ugotoviti na licu mesta. V 103 kolikor se ne da točno ugotoviti, ker je blago že spravljeno v zaboje, se zaboji stehtajo, trenutno se vzame pri obra¬ čunu za zaboj in lesno volno, odnosno slamo 25 kg. Po dovozu blaga v skladi¬ šče se bo končno stehtala tara in na¬ pravil obračun. 5. Ti predpisi ne ukinjajo splošnih Predpisov, ki veljajo v trgovini z jajci kot hranilnim sredstvom. To pomeni, da v kolikor ni posebej določeno, mora pro¬ dajalec kljub tem odredbam dobavljati samo tako blago, ki je sposobno za za- uživanje kot hranilno sredstvo. Področje. 6. Te odredbe so obvezne za vse izvoz¬ nike iajc iz tako zvanega štajersko- zagorskega področja z rajonom Podra¬ vine do vključno Virovitice. Vzhodna meja gre po črti- Zagreb—Dugo selo— Grubišno polje—Virovitica. Prestopki. 7. Vsi izvozniki jajc so /ni držati se v svojem poslovanju teh predpisov. Stro¬ ški kontrole gredo na breme krivca, t. j. v slučaiu. da se ne drži predpisov, v breme onega, ki ie kršil predpise, v slu¬ čaju napačne prijave pa na breme one¬ ga. ki je napačno prijavil. 8. Ti predpisi so se uveljavili dne 15. julija 1933 in veljajo do preklica, ki ga sklepa plenarni sestanek večine izvoz¬ nikov s tega področja. 104 Odškodnino in kazni za prekrške zakona o železnicah. 1. Kdor položi obuto nogo na sedež tako, da ga onesnaži, plača: v III. razredu odškodnine Din 2'—; v II. „ „ „ 8—; v I. „ „■ „ 10 —. če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10’—. 2. Kdor leže obut na sedež tako, da ga onesnaži, plača: v III. razredu odškodnine Din 10'—; v II. „ „ „ 25'—; v I. „ „ „ 40'—. Če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10'—. 3. Kdor onesnaži stranišče, plača: odškodnine Din 30'—■. če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10'—. 4. Kdor o’' a ;v>naži tla voza, plača: v III. razi.Vu odškodnine Din 3'—; v II. „ „ „ 6'—; v I. „ „ „ 12'—. če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10'—. 5. Kdor osnesnaži sedež v vozu, plača: v III. razredu odškodnine Din 4'—; v II. „ „ „ 15'—; v I. „ „ „ 20'—. 105 ,če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10'—. 6- Kdor onesnaži oddelek ali hodnik tako, da ga je treba razkužiti, plača: v III. razredu odškodnine Din 70'—; v II- „ „ „ 150—; v I. „ „ „ 200'-. Če se to ponovi, plača razen odškod¬ nine tudi še kazen prvikrat v znesku Din 10'—. 7. Kdor vnese v voz prtljago, ki je ne¬ čista, v kateri je tekočina ali so drugi predmeti, zbog katerih bi se kakorkoli utegnila prizadeti komurkoli škoda, pla¬ ča razen odškodnine za prizadeto škodo tudi še kazen v znesku Din 20'—. 8. Kdor vstopi v voz ali izstopi iz njega, ko se vlak premika, plača kazen Din 10'—. 9. Kdor odpre vozna vrata, dokler se vlak premika, plača kazen Din 10'-—. 10. Kdor vnese v voz lahko upaljive stvari, plača kazen Din 50:. • 11. Kdor vnese v voz raž.-Jsilne stvari, plača kazen Din 100'.—. 12. Kdor vnese v voz strelno orožje nabito (izvzemši osebe, omenjene v § 29. ž. p. u.), plača neglede na to, ali ima pravico orožje nositi, kazen Din 200'—. 13. Kdor vrže skozi okno predmet, po katerem utegne nastati škoda, plača razen odškodnine za prizadeto škodo tudi kazen v znesku Din 50'—. IGA 14. Kdor onesnaži, izšara ali zareže bo¬ disi vnanje ali notranje stene voza bo¬ disi stekla na oknih, ogledalih, slikah ali reklamah ali pa katerokoli notranjo ure¬ ditev itd., plača razen odškodnine za prizadeto škodo tudi še kazen Din 50'—. če žalijo šare, vrezi itd. javno moralo, plačajo razen odškodnine za prizadeto škodo še kazen Din 100'—. če je prekršnik potnik, pa noče plačati izrečene kazni, odnosno povračila škode, ga je izključiti od nadaljnje vožnje in predati s poročilom najbližjemu uprav¬ nemu oblastvu. če potnik zahtevane vsote ne more plačati, toda izjavi, da bo plačal znesek na izstopni postaji, mu je dovoliti vožnjo do izstopne postaje in ga je tu predati postajnemu načelniku ali prometnemu uradniku, ki mora poskrbeti za izterjavo kazni, odnosno povračila škode. Potnikova predaja se izvrši s »Poroči¬ lom« (obrazec K—91). Rešitev o kazni in povračilu škode se izda z indkočvim papirjem na obrazcu K—-7 v dveh- izvodih, katerih enega dobi kaznovanec, drugi pa se preda z denar¬ jem postajni blagajni. Kar je v predalu, je navadno pozabljeno. So naslovljenci, kateri si vedno domišljajo, da jih šef izkorišča; pa je navadno narobe. 107 Preizkušanje zrna. Vse, kar uživamo, da nadomestimo v krvi snovi, ki jih telo uporabi, imenu¬ jemo živila. Ta so ali rastlinska, ali pa živalska. Vrednost živila presojamo z ozirom na vrste in količino hranilnih snovi, ki jih ono vsebuje. V žitih je 76 % škroba, 6 —15% beljakovin, pred¬ vsem vrste, ki se imenuje lepivo in do 6% tolšč. Vode je 10—15%, nekaj celu¬ loze in mineralnih snovi. Te zadnje dajo pri zgorevanju kot ostanek pepel. Predvsem vsled visokega odstotka škro¬ ba, imajo žita veliko hranilno vrednost in so radi tega med rastlinskimi pro¬ dukti najvažnejše živilo. Razen tega so tudi važna surovina v industriji za pro¬ izvodnjo škroba, piva in žganja. Zato ni čudno, da so postala žita tudi naj¬ važnejši predmet kupčije. Pri vsakem blagu je za trgovca naj¬ važnejšega pomena, da zna presoditi njega vrednost. V to svrho si mora biti na jasnem o tem, na kaj s,- naj pri pre¬ sojanju ozira in pa, kako naj potrebne stvari presoja. Pri ocenjevanju kvalitete žit upošte¬ vam najprej njih subjektivne lastnosti, ki so: velikost, oblika, barva in duh zrna. Nato so potrebne nekatere preizkušnje, na podlagi katerih ugotovim še njih objektivne lastnosti. Oboje, subjektivne in objektivne lastnosti tvorijo kvalitetno stopnjo dotičnega žita. O subjektivnih 108 bo govora pri posameznih žitnih vrstah, med objektivne pa štejemo: Kvalitetno ali hi - težo. Pod kvalitetno težo razumemo težo enega hi žita. Čim višja je hi - teža, tem boljša je kvaliteta. Na borzah je za trgo¬ vanje z žiti določena za posamezne žitne vrste najnižja dopustna — minimalna hi - teža. Kvalitetno težo določimo, če stehtamo 1 1 žita, pomnožimo dobljeno težo za 100 ter jo izrazimo v kg. Obsto¬ jijo pa za to določanje tudi posebne tehtnice. Na njih stehtamo Vil žita, po¬ množimo dobljeno težo s 400 ter jo iz¬ razimo v kg. Za izpopolnitev določevanja kvalitete s pomočjo hl-teže se poslužujejo neka¬ teri tudi načina, po katerem se tehta 1000 povsem suhih zrn žita. Tako dob¬ ljena teža se imenuje tisočzrnska teža. Je bolj zanesljiva kot hektoliterska, le uradno ni uvedena. Preizkušnja z ozirom na lepšanje žita z oljem. Pšenico in riž včasih mažejo z oljem. S tem se doseže, da se lepše svetita. Taka zrna postanejo tudi bolj gladka, vsled česar se zrna bolje prilegajo in se tako umetno zviša hl-teža. To zadnje seveda za riž ne pride v poštev, ker zanj hl-teža pri ocenjevanju kvalitete ni me¬ rodajna. Oljenje izvrše s tem, da na¬ močijo lopate, s katerimi premešavajo zrnje, v repno olje. Ali pa poškrone žito z repnim oljem l h —1 kg olja na 1000 kg žita in nato žito večkrat premešajo. 109 Preizkus z ozirom na oljenje napra¬ vim, če dam nekaj zrn, ki jih hočem preizkusiti, v posodo s prahom bronsa. Posodo nato stresam, če je bilo žito na¬ oljeno, obvisi bronsa na njem. Opazim jo pri pšenici posebno na dlačicah, ki so na nasprotni strani kalčka in pa v zarezi. Neoljenih zrn se bronsa ne pri¬ me. — Drug način preizkušnje je ta, da dam pšenico v vodo in vržem na po¬ vršino drobna zrnca kafre, če je bila pšenica oljena, se v mastni vodi zrnca kafre združijo v kepice, v čisti vodi — če pšenica ni bila oljena, se pa posa¬ mezna zrnca kafre na površini sučejo. Preizkušnja z ozirom na močnatost. Važna sestavina žitnega zrnca je vrsta beljakovine, ki jo imenujemo lepivo. Ne glede na njega redilno vrednost ima le¬ pivo predvsem za moke še drug važen pomen. Dobro testo je možno naprav¬ ljati namreč le iz vrst, ki imajo zado¬ sten odstotek lepiva. Znano je, da je to nemogoče pri proseni in riževi njoki, pri ajdovi in koruzni le težko, dočim napra¬ vimo najboljše testo za fine testenine iz pšenične moke. Vse to radi lepiva, ki ga je v prvih malo, v pšenici pa razmeroma veliko, čim več lepiva ima žito, tem bolj je uporabno za pripravo testa. Ta last¬ nost žit se imenuje tudi močnatost žit. Preizkusa z ozirom na močnatost se poslužim predvsem pri pšenici in onem ječmenu, ki ga uporabljam za pivo. čim več je v pšenici lepiva, tem trše, rože- 110 nasto, prosojno ali steklasto je zrno. pri majhnih množinah lepiva je notranjost zrna medlobela, slična žgani glini. Vzrok, da izgleda notranjost zrna pri različni množini lepiva različna, je ta: Pri ste¬ klasti vrsti so skrobova zrnca, ki napol¬ njujejo posamezne Staniče močnatega dela z veliko množino lepiva zlepljena v trdo, prosojno maso. Pri vrstah, kjer ni dosti lepiva, se pa nahaja med rahlo združenimi skrobovimi zrnci razmeroma dosti zraka. Zato so taka zrna v prerezu mehkejša, bela in neprozorna. Enako je moker in zbit sneg prosojen, celo pro¬ zoren, dočim je rahel, suh sneg, kjer se nahaja med kosmiči dosti zraka, nepro¬ zoren in bel. Opazovanje z ozirom na močnatost se vrši na prerezih zrn. Za natančnejše do¬ ločanje obstoje posebne priprave, s ka¬ terimi se prereže 50 žitnih zrn naenkrat tako, da lahko opazujem vseh 50 pre¬ rezov. Pri tem preste jem steklasta in medlobela zrna. Pri pšenici naj znaša močnatost vsaj 80 °/o, pri ječmenu za varen je piva vsaj 85 %. Določanje z ozirom na tuje primesi. Kvaliteta žita je tem boljša, čim manj je v njem zdrobljenih lastnih zrn, ple¬ vela, kamenčkov, grudic prsti, slame, plev itd. Da se prepričam o množini teh primesi, izberem iz gotove količine — najmanj pa iz 100 g žita s pomočjo pin¬ cete vse te primesi ter jih stehtam. Da¬ na količina, izražena v odstotkih, tvori tujo primes. 111 Določitev kalilnosti. Pri žitu za setev in pri ječmenu za varenje piva je odločilnega pomena nje- ga kalilnost. Za določitev kalilnosti na¬ makam pri običajni sobni temperaturi nekaj ur 1000 zrn. Nato vložim ta zrna med dvojni vlažni pivnik ter pustim pri 18" C kaliti. Po preteku 6 dni preštejem zrna, ki so skalila ter izrazim njih šte¬ vilo v odstotkih. Ono mi predstavlja ka- lilnost dotičnega žita.‘Pri ječmenu za varenje naj znese vsaj 98%. Določanje vlage. Pri splošnem presojanju je treba upo¬ števati še nekatere stvari, tako med dru¬ gim količino vlage v žitih. Ta sme biti le 15 odstotna. Ugotovi se jo tako, da se stehta žito, v katerem želim ugotoviti množino vlage. Nato posušim istega pri 105" C ter ugotovim ponovno njega težo. Izgubo na teži izrazim v odstotkih in ti ne smejo presegati 15%. Žito, ki je bilo vlažno in nato posušeno, postane guba¬ sto. Zato izpolni otlo mero slabše-in po¬ sledica je tudi nižja hl-teža. V zvezi z vlago v žitu so še nekatere lastnosti, ki jih na njem lahko ugoto¬ vim. Tako je n. pr. posledica daljšega shranjevanja žita na vlažnem, razkroj vsebine žitnega zrna. Moka iz takega žita je sluzasta in testo, ki ga pripra¬ vimo iz take moke, je slabo. Preveliko količino vlage v zrnu spo¬ znam tudi na enostaven način po tem, če ga pregriznem. Suho zrno je v no- 112 tranjosti močnato in steklasto, vlažno pa testeno in mehko. Kakor prevelika vlaga blagu ni v prid, tako tudi preveč suho zrnje ne daje najboljše moke. Ta¬ ko žito da rumenkasto moko in veliko otrobov. Tudi nepopolnoma zrelo, kakor tudi žito, ki je v začetnem stanju kalenja, da veliko otrobov, pa le malo moke, ki je grenka, žitu, ki dolgo leži, se kvali¬ teta poslabša. V vrečah se zgodi to hitreje, kakor pri prostem shranjevanju. Nadalje je pridelek odvisen od zemlje in podnebja. Težka, mastna zemlja daje manj vredno blago, dobro gnojena pa žito, ki je bogato na lepivu. Vroče in suho poletje ustvarja dobra, steklasta zrna, mokro in hladno pa zrna, ki so puhla, mehka in testena. Ona vsebujejo le malo lepiva. Kakor je možno po upoštevanju nave¬ denega precej zanesljivo ugotoviti sploš¬ ne lastnosti žit, ki prihajajo v poštev za presojanje njih kvalitete, je za na¬ tančno in zanesljivo proučevanje teh neobhodno potrebna tudi uporaba mikro¬ skopa. Plodovi žit imajo namreč zna¬ čilno zgrajeno staničje, ki se ga na ploskovnih in povprečnih prerezih pod mikroskopom lahko razločno opazuje. Tako me dovede uporaba mikroskopa za opazovanje blaga do neobhodno potreb¬ nega pripomočka in povsem zanesljivih zaključkov. 113 Predpisi za polnjenje omaric za prvo pomoč. Po odloku ministrstva za socialno po¬ litiko in narodno zdravje z dne 25. fe¬ bruarja 1930, St. br. 3360, in v smislu § 46. pravilnika o higienskih in tehnič¬ nih zaščitnih napravah v podjetjih (»Uradni list« z dne 16. oktobra 1924., št. 305/96) morajo biti v podjetjih oma¬ rice za prvo pomoč opremljene kakor sledi: I. Podjetja (industrijska, obrtna, trgo¬ vinska), ki zaposlujejo od 5 do 20 delav¬ cev in obdelujejo les, kovine, kamen, zemljo ali obratujejo z motorno silo nad 1 HP, ali se v njih uporabljajo stroji za obdelovanje lesa, kakor krožne žage, tračne žage, rezkalni stroji, skobelniki in slično, ali delajo z eksplozivnimi snov¬ mi, morajo imeti v omarici za prvo po¬ moč naslednje pomočke: 1. Zavoj obliža. 2. 5 manjših in 5 večjih omotov po¬ vojev (patron). Zavoj obliža je dolg 20 cm, širok 6 cm in ima v sredini prilepljeno jodoformovo gazo, ki je dolga 20 cm, široka 3 cm, je šestkratno zložena ter je v cevki enake gaze iste dolžine in širine (20X3 cm); obliž je prevlečen z organtinom, ki sega čez robove obliža. V povojnem omotu (patroni) je 5 m dolg in 8 cm širok kaliko-povoj s tka¬ nimi robovi; 12 cm pred koncem povoja je nanj prišita hidrofilna gaza dvanajst- 114 kratno zložena, v manjših patronah 6 cm dolga, 8 cm široka, v večjih pa 10 cm dolga in 8 cm široka. Gaza je prišita tako, da svobodni krak kaliko-povoja krije gazo, na to pa je namotan ostanek povoja. Povojni omoti (patronel morajo biti sterilizirani in zaviti v čvrstem ste¬ riliziranem omotu. 3. 2 kaliko-povoja (po 5 m dolga, 8 cm široka); 4. 2 trioglata robca, 4 varnostne igle; 5. 3 zavojčke bele vate po 10 g; 6. 1 zavoj navadne vate po 100 g. 7. 50 g jodove tinkture v steklenici s steklenim zamaškom. 8. 300 g tekočine za opekline (Olei Lini, Aqua Calcis aa 150 0); 9. 1 majhno anatomsko pinceto; 10. škarje za striženje povojev (s pri¬ vito glavico); 11. Im Esmarchove gumijeve cevi ali podveze za žile za ustavljanje krvavitve; 12. oporne obloge za zlomljene kosti (Kramerjeve: 4 kose po 50 cm dolge). Gozdni obrati, kamnolomi, opekarne itd., ki zaposlujejo več ko 10 delavcev, morajo imeti razen navedenih potreb¬ ščin še nosilnico za prenašanje bolnikov ali ponesrečencev. II. Podjetja (industrijska, obrtna, tr¬ govinska), ki zaposlujejo več ko 20 de¬ lavcev, morajo imeti neglede na vrsto pogona v omarici za prvo pomoč nasled¬ nje predmete: 1. Zavoj obliža. 2. 10 manjših in 10 večjih povojnih patron. 115 Zavoj obliža in patrone morajo biti enake zgoraj navedenim. 3. 3 kaliko-povoje (5 m dolge, 8 cm ši¬ roke) ; 4. 3 trioglate robce in 6 varnostnih igel; 5. 3 zavojčke bele vate po 10 g; 6. 1 zavoj navadne vate 100 g; 7. 50 g jodove tinkture v steklenici s steklenim zamaškom. 8. 300 g tekočine za opekline (Olei Li¬ ni, Aqua Calcis aa 150'0); 9. 1 majhno anatomsko pinceto; 10. škarje za striženje povojev; 11. Im Esmarchove gumijeve cevi ali podveze za žile; 12. oporne obloge za zlomljene kosti (Kramerjeve; 4 kose po 50 cm dolge). Podjetja, ki so nad 3 km oddaljena od najbližjega zdravnika ali bolnice in za¬ poslujejo več ko 20 delavcev ter obra¬ tujejo z motornim pogonom, morajo imeti razen navedenih potrebščin tudi nosilnico za prenašanje bolnikov ali po¬ nesrečencev. Omarico za prvo pomoč mora hraniti podjetnik na lahko dostopnem kraju. Označena mora biti na zunanji strani z rdečim križem. Na notranji strani oma¬ rice mora biti napisana telefonska šte¬ vilka rešilne postaje, telefonska številka pristojnega uradnega zdravnika in to¬ čen njegov naslov, telefonska številka in točen naslov drugega najbližjega zdrav¬ nika in kratek pouk o ravnanju s pone¬ srečenci in rabi obvezilnega materiala. 116 Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero mora plačati dolžnik svojemu upniku za izposojeni denar ali pa za račune, kate¬ rih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako se izračunajo obresti: a) na leto: glavnica X obrestna mera X leto 100 b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 — glavnica X mesec obrestni divizor Divizorji za mesece so: c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 = glavnica X dnevi obrestni divizor 117 Obrestni divizorji. Obrestne mere, glavnice 1 % = 1 /ioo IV 4°/o = V80 lVa°/o = V75 1%% = VoO 2 0/0 = Vso 2 V*°/o = 1 /<»o 31/3% = V30 4 »/o = Vm U „ ■ : J , J 6V4°/o = V10 ki so deljive s 100, so: glavnice 6%% = Vi! 8V3°/o = V12 10 0/0 = 1 /10 12V2°/0 = 1/8 16%% — 1 /e 50 % = 1/2 25 % = Vi 33'/3% = Va 20 0/0 = Va 75 % = V 4 118 Izračunanje dni od enega datuma do drugega. 118 Pri računanju obresti na dneve je tre¬ ba vedeti, koliko dni je preteklo od ene¬ ga datuma do drugega, n. pr. od 2. fe¬ bruarja do 9. junija. S pomočjo predsto- ječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9—2=7), torej je pre¬ teklo od 2. februarja do 9. junija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija = 120 dni od 2. junija do 9. junija . . . = 7 dni 127 dni Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬ teklo 92 dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem letu je treba februarju 1 dan prišteti. Vrednost prikupljivega vedenja. Menda ni pripadnika trgovskega sta¬ nu, ki se ne bi zavedal važnosti prikup¬ ljivega vedenja za trgovski stan. Resnica je, da je dolžnost vsakogar, ravnati se po pravilu: Obnašaj se napram drugim tako, kakor želiš, da bi se obnašali drugi napram tebi! Toda v prvi vrsti je to dolžnost trgovca, ki ima pač največ pri¬ like spoznati moč in vrednost te last¬ nosti. Zdaleka ne zadostujejo samo vnanje oblike in opičje posnemanje navad dru¬ gih; biti mora odkritosrčna vljudnost srca, ki nas ne sme nikdar zapustiti. Nikomur škodovati, vsakemu po možno- 120 sti koristiti in pomagati, mu dobro sve¬ tovati ali mu vsaj biti prijazen: to so predpogoji prikupljivega vedenja. Kako ogabna je tista puhla nadutost, ki se posmehuje vsemu, kar je bedno in skromno, ki se čuti vzvišeno nad vsako¬ mer, kdor zagreši kako napako v obla¬ čenju, kdor ne zna delati elegantnega poklona ali ima kake druge napake v svojem vedenju. Blag človek se nikoli sirovo ne pre¬ greši proti bližnjiku. Prijazno vedenje ima večji vpliv, kakor še tako spreten jezik. Kdor ugaja dru¬ gim, bo imel tudi uspehe. Plemenita vljudnost je vredna premoženja. Kdor jo ima, je povsod dobrodošel kakor ljubo solnce. In po pravici! On prinaša s se¬ boj svetlobo in veselje; on razoroži lju¬ bosumnost in zavist, saj je vsem enako naklonjen. Ne poslušaj tistih, ki pravijo, da so lepe navade le odsev gizdave duše in puhlega duha. Nič ne odbija tako zelo, kakor neotesano in neolikano vedenje in nič ne pridobiva src hitreje mimo lepega in obzirnega vedenja. Če se čutiš v družbi nespretnega, bojazljivega in nesi- gurnega, skrbi za okusno obleko; vna- njost da moč tvoji notranjosti. Toda ne postani suženj svoje obleke! Lepe navade odpravijo naravne napa¬ ke naše vnanjosti. Ne najlepša nego naj¬ ljubeznivejša oseba je najbolj občudo¬ vana. Tabela za razredčenje alkohola. 121 t-C. CD I I | I ri i ČO ' 1 1 1 —n | | o čg oc 6o Cd c c > i2 MNCOrH 005 i 71 CO ZD' O h CO O GO OOip^HO^OSCpCpCOp ČD^cocc^i>čočor-oo H^IO^iCD-Dr-rH 'CD OO 05 O *p 0 00 00 «5 30 W cočo^H^-t^čor-^Hibočo t—(CvICO^lOCDGOOCOcD «G5(M^CCMMiODOI>iOCO \p Cvl tp D« 9 cpDW (NastD^-^ib^Hajoio'^ H (M CO ^ lO o 00 ri CO O im DMMD^DOiO hosioid>p 9 h 09 hi>o »b^-c^iT-r-oo^čočotb^o rH t—< Ol C0 CD t>- G7 tH 1> ^ © © •+S M J cfl TO •— »r-j H - 3 >0 Cd M rt O p-h M d-T* S © CD P r A o S c S-. o S — ®«.& N O •“ I © « 3 ^ cd £ M +* o s „05 ° >o cd ^ © g r 'o* cd co C7 .priCMOpOOdir- « 5 Čoo c/ > S o »o o »o o »o o >o o »o o o OTCOCOL^L'*CDCDiO»Q'priicC - «3 & P! bC © cd d •' M O To c Ph 05 > stolpec nam pove, koliko alkoholnih 0 bo imela razredčena tekočina, če prilijemo v drugih stolpcih v litrih navedene količine vode. 122 -■O 6 ? 3 p,--o p frff o o< a P — S. o co to ► L CD 5 ’g-SEL < ° P C' afoi g El 8 •o e 2 l 2 . -j P — o< • CD >£- M 0 P 1 p I a« O 1 C5< ►£*• O ^ cr o CD pr 'a o p 2 . N« S p 3 w * CD P CG< ■< • ?r P P^ . 3 O S.So^ g? cc ~ 1 S w 05 O' CD o o CO OD^ 0 ° B 3 t E. CD CD P ^P-C-< 3 Jjnc 3 3 w 3 l,io» s ^ a«' ® 5 » g * u, 3 S- pr — *-i ►—•JO P k* w S P 2 ?3 o *P P- £ d p . P CD * B -a p p p •-< *-i P H-. H— — ® cd , _ _ §-§■ §*! 1 § ? fS* ■ o ' <2. ® £ . . ® B g ■ 2 . tj a , 3 • - • — O W < 2 ® -g o. CD * £ P . CD B • jq o crq 0 1 I 4^ O' GO I I -1 -d ?r, o 525 p t—L 8 3 * = 3 - 2. ra Razmerje med živo težo in težo zaklane živine. Pri zaklani živini dobimo v odstotkih žive teže. 123 Vsak les se usuši, toda usušek ni odvisen samo od vrste lesa, pak tudi od ravnanja z lesom. Pozimi posekan les se dokaj manje 124 125 o o o o o o o o o o o o o o o o CM rtf CM »O CM CD iO CD CO ~ O ^ iO (M CO O iO iO CDiOCOCO-cflCOCO-^CO^-^CDCDCO OO tCOOOOOOOOOOOOO 'TJ CM iO CD 00 iO GO GO »O iO (M CD l> GO CM t> l> COO-OO^CDt^tHOt^cOCD-^tUt* )OOOOOOOOOQ . _J CO O >0 W ^ O lO CO IC o >OOOOOI>I>OOt>OQO Opomba: m 3 , kubični meter, festmeter, je lesena klada, 1 m dolga, 1 m široka, 1 m visoka; to je enotna mera za večje množine lesa — P = srednji prerez v cm: K = ključ. 120 oo 2. CO * O rt Ci 3 £ ■ E B <: a O ”cj || ^ 'cO (T gl«, 3 3 “■>■3 3 O- rt 2 g--«: % B 3 ° B c Pt3 P 0- ►i O 3f Ui N o C N 00 -S N a«s&- ® j o = 2 . g, g w 5ooo?c> V _ o< 0 x oSsI * So°“ 1 K' c* o —• O o< ■ O m &■ -S Š2& 0^1 ®* ® B M 1 « o* c -i it f s: ► ■-> oiiiil ,l liiii> ia i|iii> ,, li„H M i l | l ii '<||> Semena za vrt, polje in travnik priporoča Sevev & K— HjubljanCL 'iiiiii' Kupujemo tudi suhe gobe in vse druge deželne pridelke .. . 135 KREDITIH ZAVOD za TscDifinn m imo LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA ŠT. 50 (v lastnem poslopju) Telefon 5040, 2457. 2548 Samo interurb. 2706, 2806 Brzojavni naslov: KREDIT LJ UBLJAKA Obrestovanje vlog 1 , nakup in pro¬ daja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Safe-deposits itd. m r Anton Brenčič Ptuj Krempljeva ulica štev. 2 m Trgovina z železnino, orožjem in municijo ■——-1 r————— j M« KOK IL ■ KRANJ Manufaktura na debelo i Najugodnejši nakupni vir za trgovca na drobno 137 delniška družba pivovarne UlVIOIV< LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA tovarna za špirit in kvas v LJUBLJANI L, POŠTNI PREDAL 45 Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke i. s. svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah Pekovski kvas (drože) la rafiniran špirit L Telefoni: Ljubljana 2*10 in 2311 Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor □ illlllllll|l>!!!llllllllllllll!tlllllillllll)llllllflllllllllllllllll!ll!llll!llQ •|l»l'll|||!IM|ill||||IH|UinD ........m .. □iiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii —’-n IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE em DRUŽBA -Z. O. Z UMiana PREŠERNOVA UL. 9 PRODAJA DAMSKE, MOŠKE IN DEŠKE - ICMrfeUtiie- - NA DEBELO! NA DROBNO! IZVRŠEVANJE PO MERI! ■liiiiliiiiliiiiiliiiiiliiiiliiiiiliiiiiliiiiiliiiiiiiiiiliiiiiliiiiilimliiiHB 14 « Trgovina z železnino S. Žilic Ljubljana Dunajska cesta 1 Konkurenčne cene Postrežba vestna I Na debelo Na drobno J !lllililllHlllilillllllllilillllllllililimB!llhlillllllllilillllllliilillll!lliilill!t| Uvbi|iiiiiiiii'fl l >ii l 141 Iv. Perdan nasledi LJUBLJANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testeni¬ ne, najfinejše n a- mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špe¬ cerijsko blago Postrežba točna in solidna! 142 | SVEČAttHIA 1. KOPAČ & Co. | H Ustanovljena 1890 J U Tovarna voščenih in stolnih sveč % p LJUBLJANA VII, CELOVŠKA 32 % n Telefon 29-50 % M Izdeluje voščene oltarne sveče vseh % U vrst, voščene zvitke, svečice za y q božična drevesca, nagrobne lučice fj M »Fortuna« ter stolne sveče sledečih % U znamk: »Gloria«, »Adria« in »Stea- y p rin«-sveče. — Prodaja tudi vse fj M vrste kadila, parafina, stearina in g U voska. Kupuje čebelni vosek in suhe y Ff satine po najvišjih dnevnih cenah. fj ijn, (( ,»u,,,,011,,j,»nu l) |ini| l| ,iiii t|| ,im,,(^ Industrija j C platnenih izdelkov ) l D. Z O. Z. I % POŠTA DOMŽALE (Slovenija) { ' \ Telefon Domžale 9 I železniška postaja Jarše-Mengeš J f proizvaja surovo in beljeno platno } / od najpreprostejše vrste do najfi- \ % nejših damastov, dalje cvilih, gra- { f del za žimnice, jadrovino, različne J / ponjave, prevlako za preproge itd. f Fn' , ini |M 'nn>"'nii , ' , 'inii M, iin' M 'iiii in >iiii‘ n 'Mli ,ll ‘nii |ll 'inii ll ltiii |1 H3 144 Ttan £uldc Ljubljana Stritarjeva ulica 9 lia^tkd^Ua Ut (nodtoOt t&CjAvUtCt Veletrgovina kolonijalnega in špe¬ cerijskega blaga, izvoz jajc Monopolna veleprodaja soli A_ Senčar in sin P4uj Velika zaloga barv, mazilnega olja, firneža, terpentina, karbolineja, modre galice, žvepla, rafije itd., Sunflovver-petroleja, Sphinx-bencina, Gargoyle ter raznih strojnih in prašnih olj od Vacuum Oil Company. Nakup jajc, fižola, pšenice, vinskega kamna, suhih gob, kuhanega in surovega masla. Za¬ menjava bučnega olja. 145 124 sob, tekoča mrzla in topla ^oda, sobes kopalnicami, cen¬ tralna kurjava, dvigalo, garaže jtd, / Prvovrstna restavracija, lastna vinska klet itd. / Naj¬ modernejša kavarna, tri dvo¬ rane za ples, prireditve, klube jn konference. / Prodaja že¬ lezniških voznih listkov in rrienjalnica v hiši. / Nizke cene TELEFON ŠTEV. 27-37 146 S. Ogrinc prej I. MOLK o Ljubljani Cankarjevo nabrežje 1 3 Izvršuje vsa dela elegantno, ce¬ no in trpežno la amerikanska pensilvanska raelična STROJNA OLJA TOVOTNA MAST Kemični in tehnični predmeti Lahki la amerikanski bencin Prvovrstna avtoolja PIPAN § CIE. DRUŽBA Z 0. Z. LJUBLJANA 1 « »IKA« MEHANIČNA TOVARNA PLETE¬ NIN, NOGAVIC IN TRIKOTAŽE D. Z O. Z. KRANJ-SLOVENIJA Brzojavi: IKA KRANJ TELEFON ŠTEV. 52 * Industrija zimske in letne trikotaže, vol¬ nenih, pamučnih in vigon pletenin, vol¬ nenih, pamučnih in vigon nogavic 148 Delikatesa in špecerija kr. dvorni dobavitelj Ant. Verb ic ■ Ljubljana, Stritarjeva ul. 2 Zaloga vseh vrst sira ANT. KRISPER Ljubljana, Mestni trg 26 Telefon štev. 2229 Tovarna čevljev Skladišče pletenin, drobne¬ ga in galanterijskega blaga, eksport kranjskih izdelkov, krtač, zobotrebcev itd. itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo nizkih cenah 149 KIIIGOVEZIICA Jugoslovanske disliarne ČRTALNICA IN TVORNICA POSLOVNIH KNJIG V LJUBLJANI KOPITARJEVA UL. 6/11 PRIPOROČA SVOJO STALNO VELIKO ZALOGO MNOGO¬ VRSTNIH SALDOKONTI, ŠTRAC, JOURNALOV I. T. D. LASTNEGA IZDELKA VSTOPNICE ZA RAZNE PRIRE¬ DITVE - BLAGAJNIŠKE BLOKE I. T. D. 150 BO LN I na želodcu, ledvicah, črevesju In na srcu dosežejo pri zdravljenju izred¬ ne uspehe, ako redno in do¬ sledno pijeje slovito zdravilno MINERALNO Jlad&tslco voda Uživanje Radenske zdravilne vode je pa zelo priporočljivo tudi zdravim ljudem ker Jih osvežuje, istočasno pa pospešuje izlo¬ čanje strupenih snovi iz telesa Z DRAVI LIŠČE Stotina - iladesid ima 8 glasovitih vrelcevin edin¬ stvene naravne ogljikovokisle mineralne in železne kopeli prospekte in pojasnila dajejo vsi uradi Putnlka in uprava zdravilišča Glavna sezija od 1. maja • do konca septembra • 161 Tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač VIKTOR MEDEN Ljubljana. CetovSka c, 10 nudi po zelo ugodnih cenah izvrstne najrazličnejše Likerje in grenčice Rum Jamaika Vinjak medicinal Pristno domačo slivovko Pravi kranjski brinjevec Sadjevec Vino Vermut Malinovec iz gorskih malin Oranžado Citronado 152 TISKARNA MERKUR LJUB LJANA GREGORČIČEVA 23 se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo iz¬ vršila hitro, lično in po zmerni ceni. Tiska knjige, bro¬ šure, časopise, revije, memorande, kuverte, račune, bloke, lepake, letna poročila, posetne karte, vstopnice, vabila itd. v eni ali več barvah V lastni založbi izdaja: »Trgovski list*, .Službe¬ ni list kraljevske banske uprave Dravske banovi¬ ne* in ,Zbirko zakonov in uredb*, katere seznam Vam na željo dopošljemo Telefon štev. 25-52 168 7 vI£lillll!llliuSillllllllll!^illlllllli>SII!lllllii2Iillll^| I Tovarna kemičnih izdelkov | i GOLOB & KOMR jj l-j priporoča sledeče svoje izdelke: 0 S kremo za čevlje, čistilo za kovine = j§ v škatlah in steklenicah, vazelin v g 0 lesenih in pločevinastih škatlicah, H = lak za usnje, modrilno esenco za g g perilo, parketno voščilo, kolomaz, g 0 voščilo (biks), olje za vsakovrstne 0 £ stroje v steklenicah. = 1 Specijaliteti: 1 H »ILIRIJA« - krema in mast za || ^ usnje znamke »TURIST« biiinisiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiioziiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiSiiMiniiiiiisiiiiidl