867. štev. V Ljubljani, sobota dne 16. maja 1914. Leto IU. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka wBedeče Neže". „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan* s prilogo dostav|jan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5'50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža44. Posamez.,a lev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodečc Nele". « Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. e Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m aahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s ts Odgovorni nrednik Radivoj Korene. a: Mi vstajamo in vas je strah! Krvavi spopadi med slovenskimi In nemškimi obrtnimi pomočniki v Mariboru. »Nar. List« poroča: Med slo- venskimi in hrvaškimi obrtnimi pomočniki na eni in nemškimi na drugi strani vlada že dalje časa sila napeto razmerje. Ta nasprotstva so se že parkrat pokazala v vrstah pristašev mednarodne socijalne demokracije same. Zlasti odkar je pristopilo večje število slovenskih in hrvaških pomočnikov k ljubljanski Narodni Socijalni Zvezi, ki namerava v kratkem v Mariboru ustanoviti podružnico, od tiste dobe so začeli v socijalni demokraciji sovražiti vse slovanske pomočnike, ki še količkaj slovanski čutijo. 2e ponovno je prišlo do spopadov, a nikdar se še niso končali tako krvavo kakor minoli petek. Povod temu so bržčas bili slovensko-nemški letaki pred cirkusom (kakor je »Dan« že poročal). Ze v četrtek, dne 7. majnika, je prišlo do prask. Slovenskih in hrvaških pomočnikov je bilo kakih 10. Nemcev in Socialdemokratov kakih 15. Slednji so sicer naše zmerjali z vindišarji, toda napasti se niso upali. Ko so se pa naši fantje razkropili, so se spravili Nemci na posameznike, posebno se je odlikoval sin krčmarja Fridaua. V petek zvečer se je pred cirkusom sešlo kakih 8 naših fantov m okoli 30 Nemcev in so-cijaldemokratov. Toda Nemci, čeprav v silni premoči, se niso upali napasti naših. Komaj pa so se ti razšli in se podali posamezno ali po dva skupaj proti domu, so se precej prikazali za njimi nemški junaki. Za I. Hrastnikom jih je drlo kar. trideset. med njimi trg. pomočnik Jan (uslužbenec manufakturne trgovine laučer). Nek drug pretepač pa je hotel vreči Hrastnika, a jo je pošteno skupil. Nekaj naših fantov pa se je bilo izpred cirkusa podalo nazaj črez most v mesto. Pomočniki Jakob Ščurič, Seljak in Lavrenčak so se podali po stopnicah doli v Dravsko ulico, kjer stanujejo. Nemci, najmanj 50 po številu, pa za njimi. Pred hišo št. 10, v kateri stanujejo imenovani trije fantje, so potegnili Nemci nože, vihteli bikovke in palice in začeli udrihati po njih. Med tem ko je Ščurič skušal odkleniti hišna vrata, je dobil bodljaj v nogo in v roko in le s težavo se je posrečilo vsem trem priti v vežo. Nemci pa so sedaj le še huje silili v vrata, hoteč je udreti. Ščurič je zagrabil nek voziček, ki je stal za vratmi in ga zagnal med Nemce, da se jih IS Last in tisk ^Učiteljske Tiskarne* •■s ubrani. Toda le še huje so silili Nemci v vrata, razbijali z gorjačami, bi-kovkami in vihteli nože. Da ščiti sebe in svoja tovariša, je končno popal i ščurič nož in ranil enega Nemca. Ko so Nemci videli, da s Slovani ni šale, so se umaknili in bežali kakor mali otroci na policijo. Ta je seve takoj pričapkala, izročila Ščuriča okrožnemu sodišču, tri Nemce, nekega Majerja, Hirsch-mana in Loschnigga pa na rešilno postajo. Ščurič je ravnal v silobranu, a policija je prijela njega namesto pravih krivcev. V imenu »Narodno Socialne Zveze« je prevzel zagovorni-štvo Ščuriča odvetnik dr. Koderman v Mariboru. Pred sodnijo se bo resnica pokazala. Ti pa, narodna mladina na štarjeskem, organiziraj se! Pri tem tepežu je Fridauov sin z bikovko udaril Lavrenčaka po glavi. Upamo, da bo državno pravd-ništvo storilo svojo dolžnost in tega postopača pravočasno dalo pod ključ, ravnotako tudi Taučerjevega komija Jana. Junaki pa so res naši renegatski Nemci: kar 50 na 3! To je korajža, da ji ni para! Dogodki 1. maja v Trstu in tl spopadi v Mariboru jasno pričajo, kakšen strah imajo naši narodni sovragi Italijani in Nemci, pa tudi »internacionalni« socialni demokratje pred narodno zavednim slovenskim delavstvom. S koli in noži nas hočejo ustrahovati, a nas ne bodo, ker na slovenski zemlji sme živeti in se organizirati slovenski uslužbenec, pa naj sovragi še tako besnijo. Vsakomur pa morajo ti bestialni napadi »internacionalcev« odpreti oči, kaj ima slovenski delavec in slovenski uslužbenec pričakovati od takih »prijateljev«. To je najlepši klic za vse slov. delavstvo in za slovensko mladino: Vsi v nar. soc. organizacijo. na Opasna glavna inšpek cijska preizkušnja belokranjski železnici. Predno se odda kaka nova železnica splošnemu prometu, mora prestati generalno inšpekcijsko preizkušnjo, ali se bodo sigurno in brez skrbi vozarili ljudje in blago. V sredo ob pol 9. uri so čakati trije ogromni stroji, vsak A 105 ton, in kot privesek osem tovornih vozov & 200 do 300 ton. Na stroju se je peljal gospod nadinšpektor Fr. Opitz in gospodje tržaškega ravnateljstva. Vlak se je zaletel skozi tunel in vozil s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Most preko Krke je preiskušnjo dobro prestal, naprej pa se je začel tir opasno podajati in premikati, zaradi-tega so vlak ustavili in odpeljali en stroj (105 ton). Ko so hoteli iti naprej so se gospodje, ki so že preje se čutili precej nesigurne, zbali in nobeden se ni hotel peljati naprej s preizkuševalnim vlakom. Ker pa pri glavni preizkušnji mora biti navzoč član vodstva, in ker le ni hotel nobeden riskirati, je šel na stroj sam nadinšpektor Opitz s sigurno mirnostjo in s korajžo mladega kmečkega junaka; hotel je pokazati, da je on kot voditelj progo sigurno zidal. Slučaj pa je bil, da je dva dni prej strahovito lilo in zaradi tega se je rdeča prst, na kateri leže tračnice, razmočila in kmalu bi postala kritična za preizkuševalni vlak. Ko so se znova zapodili z ogromno težo in strahovito hitrostjo, se je po par minutah podala leva stran tira za 20 centimetrov. Strahoten je moral biti občutek, ko so g. Opitz in oba slu-žitelja stroja zapazili, da se morejo prevrniti. Manjkalo je torej samo 5 centimetrov in nova proga bi bila za njenega stavitelja kritična. Kako je preizkušnjo prestala proga naprej in posebno viadukt pri Otavicah, se še ne ve. Danes dela pomnoženo število delavcev celo noč, da popravijo progo in jo narede vozno za jutrajš-nji razdeljevalni vlak. Vprašamo, ali se bodo popačena slovenska imena Belokrajna, Gradac in Virčna vas pravilno spremenila v Belakrajna, Gradac in Birčna vas vsaj pred svečano otvoritvijo. Za ostale nemške spakedran-ke pa se bomo še ob priliki pomenili seveda, če bo to dovolil »Slovenski Narod«. Dnevni pregled. Resnica je, kar pravi »Slovenec«, da bi bilo dobro ko bi se francoska in sploh evropska javnost zainteresirala tudi za koroške Slovence in to ne bi bilo niti težko doseči. Saj imamo v delegacijah dr. Šušteršiča in dr. Korošca in ako bi ta dva govorila v delegacijah o zatiranju koroških Slovencev, bi zato zvedela vsa evropska javnost, ki z velikim zanimanjem zasleduje razprave v delegacijah. Pa dr. Šušteršič in dr. Korošec sta govorila v delegacijah, da se Slovencem v Avstriji dobro godi in zato sta žela pohvalo nemških delegatov, ki so dr. Korošca kar v delegacijah javno in z največjim zadovoljstvom imenovali »schwarz - gelb Jugoslovana«. Tako je, prijatelj »Slovenec«, ako želiš, da bi evropska javnost zvedela za zatiranje koroških Slovencev in Slovencev sploh obrni se le na klerikalne delegate in jih — po zaslugi ozmerjaj, ker lažejo pred Evropo, da se Slovencem dobro godi! t Dr. Jovan Skerlič. V Belgra-du je nenadoma umrl dr. Jovan Skerlič, vseučiliščni profesor, narodni poslanec, znamenit literarni kritik in splošno zelo delaven človek To izgubo bo težko čutila belgraj-ska univerza, mladoradikalna stranka in srbska javnost sploh. Pok. dr. Skerlič je veliko delal tudi na kulturnem vjedinjenju Jugoslovanov in je bil eden najboljših delavcev na tem polju. Dosegel je komaj starost 37 let, umrl je pa, ker so se mu zmešala čreva. Naj v miru počiva! Čenče. Iz pašalika slovenskega janičarja izšel je svoj čas poseben ferman, v katerem se ex offo naroča, kako treba voditi boj zoper politične nasprotnike. Najpreje se napade nasprotnika z dokazi, ako jih ni, naj se ga zasmehuje in, ako bi bilo tudi to neuspešno, se ga prezira. Jaz sem se v resnici bal. da me postavijo klerikalci na najnižjo stopnjo, ker so bukvice »Škof proti župniku« prezirali teden za tednom in svojim »bravcem« niso povedali, kje se jih dobi na prodaj in kak jim je napis. Škofov »Slovenec« z dne 9. t. m. se je poboljšal Dočiin je naslovil odlični pisatelj knjigo »Škof proti župniku«, sodil je prvi javni kritik, da bi bil napis primernejši: »Pasijon slovenskega duhovnika«. Značilen in kratek pa je naslov, ki ga je dal škofov dnevnik: »Čenče.« Ta naslov mi tako ugaja, da želim, naj bi bilo res vse kar je v knjigi »čenče«. Naj so čenče, da le pridrvela na Kranjsko »Deroča reka«, ki je razdrla občutno škofijsko premoženje, oškodovala cerkev in zatrla krščansko ljubezen. Naj so čenče, kako je škof Bonaventura nastopal v nasprotju s cerkvenimi in državnimi postavami proti meni in proti mnogim duhovnikom, da je . . . kaj bom naštevali? Čitajte knjigo! Priznali mi boste, da bi bilo za katoliško vero, za naš narod in za našo avstrijsko domovino istinito najbolje, da so to same čenče. Ali, žalibog, tu je pisana sama tragična resnica in čudom se čudim, kako more visok cerkven dostojanstvenik, o katerem je objavljena taka obsodba, stopiti še kdaj v javnost. Vsled podane ia-terpelacije in javnosti izročene knjižice je obveščena centralna vlada na Dunaju in deželna vlada v Ljubljani. Radoveden sem. če more mirno gledati tako kruto preganjanje avstrijskega državljana. Vprašam metropolita s. kneza in nadškofa goriškega, vprašam ljubljanski kon-zistorij, duhovščino in ljudstvo ljub- Za birmo Ljubljana 6 Nizke cene, prav solidna in dobra :: postrežba. :: Ceniki zastonj in po-:: štnine prosti. :: se priporoča tvrdka H. SUTTNER Mestni trg 25 Lastna protokoli-rana tovarna ur v :: Švici. :: Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“. LISTEK. M. ZEV AKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. Besede so bile skromne; a ton, v katerem jih je izrekla, je ganil viteza tako, da ig vzkliknil: »Oospa, vaš obraz in glas vaš mi pričata, da ste prav tako dobri, kakor ste lepi. Ne morem vam povedati, kako srečnega se čutim, da mi je bilo dano zaslužiti si simpatijo, ki jo izraža vaš pogled do mojega očeta in do mene.« »Do vašega očeta?« je vprašala Marija Tušetova začudeno. ‘Navadil se me je imenovati tari m ial stari Pardajan, »zakaj dajem mu nasvete, ki mi jih narekuje moja izkušenost...« 1 ako je tekel razgovor nekaj minut. Marija Tušetova se je zahvalila rešiteljema v ganjenih besedah m ju hotela zaobljubiti, da se še oglasita; v to pa nista hotela zastaviti besede. I udi stari Ramus je stisnil roko pustolovcema ki sta naposled odšla. Kakšne odnošaje bi neki mogla imeti Ivana de Pjen z damo, pri kateri sva bila?« se je vpraševal vitez. »Rad bi vedel, čemu sva. izpostavila svoje življenje za ta dva neznana človeka!« je rekel stari klatež. Dedec, ki ga ne vidiva nikoli več, in ženska, ki je dražestna, to rad priznam, a ki nama ne pomeni nič. Lepa reč vitez! Ne glede na to, da si že hotel povedati svoje ime, ko vendar veš, da bi se morala skrivati, ne pa izzivati Pariza!« »Oh, oče! Mari mislite, da bi naju bila zmožna izdati ta ženska, ki nama dolguje življenje? Ona ne bi storila tega, tudi ako nama ne bi dolgovala ničesar. Preveč pošten ji je pogled, preveč odkrit je njen obraz...« »V tem trenotku ne bi zaupal niti svojemu najboljšemu prijatelju,« je dejal Pardajan in zmajal z glavo. »Toda stopiva, treba je najti varno zavetje, ko nočeš drugače, kakor da ostaneva v tem peklenskem Parizu.« Drugo jutro, je posetil Marijo Tušetovo kralj Karel IX. Prišel je skrivaj, kakor vedno. Poročala mu je, kaj se je zgodilo sinoči, in dodala: »Dragi sir, ako čutite kaj ljubezni do mene, poplačajte starega seržana, ki mu je ime Brizar, in vrlega mladega plemiča, gospoda de la Rošet.« * »To storim,« je rekel kralj, »to storim, draga Marija. Bodi zagotovljena, da bosta deležna oba hvaležnosti svojega kralja Karla.« Ta poset je rodil vsakovrstne posledice. Prva je bila ta, da je kralj ukazal poiskati za vsako ceno bivšega seržana Brizarda in plemiča po ime- nu de la Rošet, z nalogom, da naj ju privedejo k njemu, kakor hitro ju najdejo. Druga je bila, da so razglasili še tisti večer kraljevo prepoved, pobirati prispevke za cerkvene namene ob znožju raznih svetniških podob po Parizu. Tretja je zadela lekarnarja v ulici Sv. Antona, v obliki ukaza, da mora izpremeniti nemudoma ime svoje prodajalne, drugače mu jo zapro. Prvo povelje je ostalo brez uspeha; kljub marnemu iskanju ni bilo mogoče izslediti niti Brizarda, niti Rošeta. Kralj je bil jako nezadovoljen s tem in veliki profos je pal v nemilost. Tretjemu povelju se je ugodilo brez odlašanja in brez odpora: oficir, ki ga je prinesel, je počakal, da so ga izvršili pred njegovimi očmi. Lekarnar je poklical pleskarja, da je prepleskal besede: »Pri velikem Hipokratu«. »Kaj naj napravim namesto tega?« je vprašal pleskar. Lekarnar se je nasmehnil hudomušno in odgovoril: »Ker že moram izpremeniti nadpis, pa naredite: Pri velikem sv. Antonu.« Oficir je gorko pohvalil to pobožno izbiro in zatrdil, da bo gotovo tudi zadovoljno njegovo Veličanstvo. Tako se je izvršil kraljevski ukaz, ne da bi bilo ugodeno njego- vemu zmislu, in nadpis lekarne je bil zdaj v popolni skladnosti z lesenim prešičkom. Nihče v tistem koncu mesta ni opazil izpremembe, kakor je ostalo neopaženo tudi iskanje Brizarda in njegovega tovariša po Parizu. Toda drugo kraljevo povelje, to je, odredba, tičoča se pobožne miloščine, ki so jo izsiljevali dotlej z orožjem v roki po vsem pariškem mestu, je izzvala strašen hrup. Grmelo in bliskalo se je z vseh prižnic po pariških cerkvah; kamenjali so enega izmed razglašalcev odredbe, drugega pa so vrgli v Seno. Prišlo je do punta in upora. S tem, da se gospod de Pardajan mlajši ni uklonil očetovi volji, je bil torej posegel v zgodovino, ne da bi se zavedal tega. XLI. Zavetje. Odhajaje iz hiše v ulici Bare, sta se razgovarjala oče in sin spotoma ob Seni, kam bi se skrila in kaj jima kaže storiti. Tako ugibaje sta korakala ob reki nizdol in prišla mimo krčme, ki so jo pohajali brodarji. »Lačen sem!« je rekel vitez in se ozrl na krčmo, ki je gledala vabljivo in prijazno izza zelenega vrtička pred svojimi vrati. »A jaz že skovo norim od žeje!« je dejal klativitez. »Stopiva noter!« Krenila sta že proti vhodu, a nenadoma sta obstala oba. »Upam, da imaš dovolj denarja za omeleto in steklenico vina?« je-vprašal oče. Vitez je pobrskal po žepih in odkimal. »Vse sem dal Katoni!« je povzel stari Pardajan. »Ah! Lepa reč mi je prišla na um!« »Zdi se mi, gospod, da ne smeva obžalovati tega. Kato nama je ote-la življenje...« »Saj ne pravim, da mi je žal; a če pogineva žeje in gladu, nama ni otela mnogo!...« Oba sta vzdihnila globoko in krenila dalje. Žalostno in molče sta korakala naprej in njiju misli so se zavijale v globoko melanholijo. Mahoma pa sta začula renčanje, nekaj je priletelo od zadaj in se jima zakadilo med noge. Bil je Pipo! Dasi je tekel z, največjo naglico, je vendar renčal na vso moč izmed stisnjenih čeljusti. Pes, ki renči tako, opozarja ljudi, da naj se ne dotaknejo reči, ki jo drži v gobcu, ako jim je zdravje milo. Zvesti Pipo, ki je sledil gospodarju korak za korakom, je bil prisostvoval spopadu v ulici sv. Antona in rabil celo parkrat svoje kočnjake v prid in blagor obeh Pardajanov in njunih varovancev; nato je ležal pred vrati hiše Marije Tušetove, kamor je bil stopil vitez s svojim očetom. Ko sta stopila spet na ulico, jima je sledil; in sjjotoma si je d(val enako kakor njegova gospod,- ••. »Lačen sem!« ljanske škofije, ali se sme katoliškega duhovnika brez postavnega razloga tako preganjati, mučiti, uničiti, kot je to zagrešil na moji osebi škof Anton Bonaventura Jeglič? Prejel sem raznih poročil iz vseh stanov, kak iitis je napravila knjižica na čitatelje. Ženske so jokale, moški so se zgražali in kleli, inteligenca strmi, pravniki so prisodili Bonaventuri »varno zavetišče«, zdravniki občudujejo mojo duševno in telesno moč, ker bi sicer moral podleči strašni torturi, v krogih zelo visokih cerkvenih dostojanstvenikov pa se govori, da mora Bonaventura izginiti, ako je le deseti del tega res. kar poroča knjižica. Iz vseh krajev naše domovine pa prihajajo glasovi adventne pesmi: »Vi oblaki ga rosite . . . skor rešitelja našega!« Priporočam, da si nabavi knjižico »Škof proti žup-niku», ki se dobi v vseh narodnih knjigarnah za 1 K, vsaka družina, naj se jo čita premišljeno in večkrat, naj se io da zvezati, da jo bodo čita-li Še naši potomci. Seveda tega ne priporočam zato. ker se opisuje v knjigi večinoma moje trpljenje — jaz bi želel, da so to le čenče! — ali za spoznanje naših turških razmer, katerim menda ni enakih niti med Ar-navti, je ta knjiga vsekako zelo važen in znamenit informativen vir. — Na ljubljanskem Gradu, dne 10. maja 1914. — Anton Berce, župnik Sorški. Zborovanje poštarjev. Dne 10. maja t. I. vršilo se je na Dunaju posvetovanje odposlancev c. kr. poštarjev vseh deželnih skupin glede zbližanja med centralnim društvom in državno zvezo, kateri društvi sta bili v vednem boju eno proti drugemu, dasi sta imeli obe eno in isto nalogo, namreč zastopati interese poštarjev in poštnih odpraviteljev. Radi razprtije omenjenih društev ni nikdar vpoštevala vlada opravičene zahteve po izboljšanju materijelnih in socijalnih razmer c. kr. poštarjev. Vsled slabo izpale letošnje regulacije, obudila se je želja med udi obeh omenjenih društev po zjedinjenju, v svrho enotnega nastopa pri kompetentnih faktorjih za odpravo krivic, katere jim prinaša že omenjena regulacija. In ta želja se je tudi izpolnila, kajti sporazumele so se in vspeh posvetovanja bil je popolen. Takoj drugi dan, predstavila se je deputacija obstoječa iz 10 članov obeh društev pri trgovinskem ministru. pri generalnem ravnatelju in pa ministrskemu svetniku dr. Ho-ferjti, ter predočila vsem trem gospodom, kako krivična je ta regulacija, obenem jih proSHa za od pomoč teh krivic. Ekscelenca g. dr. Wag-ner - Jaueregg ie deputacijo zelo hladno sprejel. Njegov odgovor na prošnje in pritožbe deputacije bil je brezupen. »Na zelo kratek, jasen, kako popravo že Izšle naredbe ni sploh misliti.« — Nekoliko več upanja je dal g. trg. minister. On je vsaj deloma priznal krivičnost naredbe, ter obljubil isto preučiti in preiskati in kolikor je v njegovih močeh ne-dostatkem odpomoči. Tudi gospod min. svetnik dr. Hofer je obljubil nekaj sličnega. Po končanem razgovoru z omenjenimi gospodi podali so se zastopniki poštarjev v restavracijo »Hubertus-Keller«, kjer so se živahno razgovarjali o nadaljnih korakih, ki se bodo morali narediti v dosego opravičenih zahtev poštarjev in poštnih odpraviteljev. Dasi poštarji z rezultatom razgovora niso bil bogve kako zadovoljni, vendar so šli iz cesarskega Dunaja s prijetno zavestjo, da je bil sestanek dne 10. maja dalekosežnega pomena, kajti dosegel se je tega dne sporazum dveh poštarskih društev, ki bodeta odslej eno poleg druzega neumorno delovali za zboljašnje stanovskih razmer svojih udov. Zato pa, kolegi in koleginje pristopite vsi brez izjeme k enemu ali drugemu društvu in pomnožite s svojim pristopom število bojevnikov za vašo pravično stvar. Smrt slov. dijaka v tujini. Dne 13. t. m. je umrl v bolnišnici Kraljevih Vinogradov kand. pharrn. Dragotin Ostan, rodom iz Bovca v Soški dolini. Pogreb se je vršil v petek ob 4. pop. na vinogradsko pokopališče. Pred tednom je prišel iz domovine — umreti v Prago. Bodi mu lahka zemljica v tujini. Jesenice, Gorenjsko. Ker se na meravani izlet podr. sv. Cirila in Metoda v Žirovnico ni mogel vršiti dne 10. maja se ta vrši dne 17., kakor je bilo prvo določeno in ravno z istim sporedom. Toraj na veselo svidenje! Akademijo v proslavo SOOletnice zadnjega ustoličenja slovenskih vojvod koroških na Gosposvetskem polju priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici v nedeljo dne 17. t. m. ob pol 4. popoldne v Arkovi dvorani. Spored zanimiv. Vstop vsakemu dovoljen. Razpis učiteljskih služb. Na šti-rirazredni ljudski šoli v Knežaku v šolskem okolišu Postojna je razpisano nadučitelisko mesto. Prošnje do 7. junija. Vsa šolska vodstva naj .vrnčjo v gornjegrajskem okraju uradno »Zahlungsliste« c. kr. davkariji v Gornjem gradu in učiteljstvo naj napiše pobotnice kot doslej, dokler ne dobimo slov. plačilnih listov. Za drugo je preskrbljeno. Tovariški pozdrav! S polenom po glavi. 291etnega hlapca Franceta Kranjca iz Šmart-na je neki njegov tovariš udaril te dni med prepirom s polenom po glavi in ga težko poškodoval. Nenadna smrt. Dne 11. t. m. je šel petdesetletni dninar Jože Vidmar iz Selc s hlapcem po drva v gozd. Med potjo mu je nenadoma postalo slabo, Vidmar je sedel in je izdihnil. Mož je prišel isti dan iz deželne bolnice v Ljubljani, kjer je bil operiran. Kljub zdravniški prepovedi je pil kakor po navadi žganje, kar je bilo najbrže vzrok njegove nenadne smrti. Truplo je našel. Dne 8. t. m. je našel neki delavec iz Zaboršta pri regulaciji Bistrice na levem savskem bregu žensko truplo, ki je bilo oblečeno v moder, z belimi pikami posejan, raztrgan suknjič, v rujav, pisan, ravno tako raztrgan jopič in v belo, kratko in dobro srajco. Mrtva ženska je srednje velikosti, suha, štirideset do petinštirideset let stara, desno oko ji manjka, v zgornji čeljusti ima dva, v spodnji pa šest zob. Truplo je ležalo kake štiri mesece v vodi. Radi trohnelosti ni mogla sodnijska obdukcija konštatirati, ali gre tu za samomor, ali za umor. Identitete ženske, ki so jo našli, še niso mogli dognati. Samomor. Dne 13. t. m. se je vrgla v Trstu (glej tržaško rubriko!) 32letna dekla Angela Hribar iz Litije s tretjega nadstropja na cesto in je bila na mestu mrtva. Revi se je omračil um. Nasilen ponočnjak. Že večkrat kaznovani dninar Janez Zabret iz Rodice v kamniškem okraju je prišel ono noč pijan pred hišo trgovke Apolonija Ves v Rodici in je začel tam brez vzroka razgrajati. Na to je odtrgal eno stranico okna in je zagnal z veliko silo več, kakor pest debelih kamnov v spalnico. Ves je bila s svojimi otroci v nevarnosti, da jo kak kamen zadene, vsled česar se bo moral Janez Zabret zagovarjati pred sodiščem. Aretacija konjskega tatu. Dne 5. t. m. okrog polnoči je bila ukradena posestniku Janezu Ogrinu iz Stoba pri Domžalah iz nezaklenjenega hleva za živino kobila. Dne 8. t. m. je orožništvo aretiralo konjskega tatu v Šent Juriiu pri Tabo rtu v osebi 321etnega kajžarjevega sina Antona Blatnika, ki kobile slučajno še ni prodal. Orožništvo je izročilo blatnika okrajnemu sodišču. * Nepojasnjen zločin. Pretekli petek zvečer je neznan mož poklical na Smihovu pri Pragi nekega devetletnega gostilničarjevega sina, naj gre z njim, da mu ponese prtljago za kar mu da nekaj denarja. Neznanec je govoril slabo češčino. Deček se je obiral, nato pa je šel z možem toda ne daleč — samo do prvega stražnika. Tam je mladega moža prepustil poslednjemu. V možu, ki je viharno protestiral proti svoji aretaciji, so spoznali 291etnega tehnika Krištofa Ftičeva iz Bolgarske. Aprila meseca je izginil neznano kam 11 letni Rudolf Čap, sin revne vdove iz Nusel pri Pragi. Dne 13. aprila je šel s svojini mlajšim bratcem in dvema tovarišema na bližnje Vinograde. V neki ulici jih je srečal neznan človek, ki je pokimal Rudolfu Čapu, naj mu nese na kolodvor prtljago, da dobi za to eno krono. Fant je šel in tovariši so mu od daleč sledili. Mladi mož je imel čepico in je Čapa nagovoril s Frančkom. Dva tovariša Čapova sta šla za možem in svojim prijateljem, toda sredi pota sta se vrnila domov. Mlajši bratec Čapov je šel za svojim bratom in za možem precej daleč, dokler ga ni zadnji zapazil in spodil domov. Rudolf Čap je šel z neznancem na kolodvor in se ni več povrnil nazaj. Policija ga je zaman iskala. O fantu ni bilo ne duha ne sluha. Dognali so samo, da sta se odpeljala v smeri proti Benešovu. Čez nekaj dni nato se je zvedelo za več slučajev, v katerih so bili šolski dečki odpeljani. Odpeljal jih je mlad, neznan mož in jih je spolno zlorabil. ' V šolah se je nato razglasilo, naj vsak učenec, katerega sreča kak mlad mož, ki hoče, da gre z njim naznani slučaj stražniku. Tako se je zgodilo tudi na Smihovu pretekli pe-tep zvečer. Kristova Ftičeva iz Gabrove v Bolgarski so odpeljali na policijo, kjer so ga strogo zaslišali in konfrontirali z dečki, ki se jih je zlorabilo za pederastijo. Vsi so v Ftičevu spoznali svojega zapeljivca — spoznal ga je tudi mlajši bratec izginolega Rudolfa Čapa. Aretiranec je že imel opravka s sodiščem radi nasilja v nekem tamošnjem kopališču. Ftičev taji, da bi bil on kriv zločina, toda njegova branitev je zelo slaba in pričakuje se, da bo priznal nele pederastijo, ki jo je uga- fijal ž Mčkl, lfifpar mfimSf Rudolfa Čapa. ■* Nezvest poslovodja Dispottent Ludovik Steinltz firme Moric Nathan v Budimpešti je igral na borzi na svojo roko in je izgubil denar svojega šefa. Nato je pobegnil. Nathan ga je nato naznanil policiji. Steinitz je poneveril svojemu gospodarju 200.000 kron. Za nezvestim poslovodjem je bila izdana tiralica. * Morilec deklet se obesil v Ječi. V Augsburgu se je dne 9. t. m. obesil v ječi dne 2. maja na smrt obsojeni morilec deklet Scheel. * Mlad rešitelj. Dne 1.1. m. med dvanajsto in eno uro popoludne se je kopalo v nekem ribniku pri Sv. Petru pri Važinjah na Koroškem več šolskih učencev. Devetletni Mtiller iz Gurčič, ki ni znal plavati, je šel predaleč in je izginil pod vodno gladino. Njegov šolski tovariš, dvanajstletni Hartl je skočil za njim in ga je potegnil iz vode. * Velika nesreča v premogokop-nih jamah pri Mostu. V premogokop-ni jami Princ Evgen pri Mostu na Češkem je dne 7. t. m. ponoči nastal na neznan način ogenj, v katerem je en delavec zgorel, dva druga pa za-dobila težke opekline. Delavec, ki je zgorel v plamenih, je neki I. Kilian. * Delavec, od brezvestnega agenta izvabljen, umrl od gladu. Kako velika je brezvestnost agentov, ki izvabljajo ljudstvo na delo v Prusijo, naj pojasni naslednji slučaj: Prejšnji teden so našli na kolodvoru v Bohu-minu moža v skrajno zobubožanem stanju. Izkraja se je mislilo, da je mož pijan, toda ko je prišel k njemu zdravnik, je ta ukazal, naj prepeljejo takoj reveža v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Kakor se je dognalo, je bil mož izseljenec iz Galicije in se je vračal domov, ker ni našel na Pruskem dela. Na poti v domovino pa ga je dohitela smrt. * Velikanski požar. V vasi Jo-sin, blizu mesta Bendzina na Ruskem Poljskem je izbruhnil te dni velikanski požar, ki je uničil sto hiš. Trije otroci so zgoreli v plamenih. Osem sto ljudi je brez strehe. Skupna škoda znaša pol milijona rubljev. * Umor ruskega konzula. Kakih 25 kilometrov od Tunisa so našli te dni ruskega konzula Bata umorjenega. Roparji so ga prej napadli, umorili in oropali. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina* / — Kakšna zadeva je afera dr. Švihe. Že v prvem štadiju cele afere smo mi zavzeli precej drugačno stališče, kakor bi to bilo jubo masi in njenim instinktom (katere nam »vzvišeni« inteligenti tako radi pred-bacivajo) nam ni mar ne Sviha, ne nar, soc. stranka, nekoliko nam je pa mar postopanje Narodnih Listov' in vodilnih strankinih mož. Nase mnenje je namreč, da bi se morala zadeva parlamentarnejse, dostojnejše in že pred dvema letoma urediti; ne pa čakati dve let' in na to zadevo s cirkuškim krogom spraviti pred nerazsodno maso in neinformirano evropsko javnost v l^odo Ceštva samega. Pravimo v »kodo Ceštva! Le poglejmo: tujezemski listi ne pišejo o aferi Šviha, temveč o »čeških škandalih« (Cor. d. Sera, recimo). Nekoliko mar nam tudi gre, kot humanim ljudem, postopanje mladoče-ške in socialno demokraške stranke, ki je Šviho brez zadostnih dokazov (da ni bilo zadostnih, prepričevalnih dokazov v rokah v dobi, ko so »Narodni Listy« pisali o zlocmu in izdaji dr. Svihe, to RrlzPav?M?an v* dočeški tajnik Sis.) obsodili. Današnji proces je zidan na modernih humanejših temeljih, denuncijacno postopanje svete cerkve smo Premagali in zato smo Prl.Piey™1 postopanje imenovanih dveh ceskih strank. Pa to ni glavno: glavno je, da Švihova afera ni češka afera, temveč afera avstrijske državne uprave, afera, ki se ’ strupe"° in uničevalno avstrijskih osnovnih zakonov, avstrijskih narodov In morale državnih organov. To je glavno! Največjo važnost polagamo mi na vprašanje: Zakaj naj bi bil dr. Šviha lump, dr. Klima pa vzor državljanske čednosti, vzor-uradmk? Sicer bomo pa o tej zadevi še jutri podrobnejše govorih. — Zopet enkrat besedo požrl. Znano je, da so se gospodarski zavodi te in one strani med seboj dogovorili, da store vse potrebne korake, da se zavodov po strankarskih časopisih ne bo napadalo. Io naro- 6116' je dbbilod svoje stranke tudi »Slovenec«, kot so jo dobili drugi listi tudi od merodajnih faktorjev. Toda verjemi vragu. Zadnjič enkrat je »Zarja« prinesla ostuden in ne-osnovan napad na »Učiteljsko tiskarno.« »Slovenec« je kljub svoji obveznosti, da gospodarskih zavodov ne naiiade, skočil po oni notici kot mačka po klobasi in jo široko smeje v svoji neomejeni škodoželjnosti priobčil. To postopanje se samo označuje. Mi obžalujemo, da se dobe Javni faktorji, ki ne vedo, kaj je mož-beseda. — Malo primere. Ko sem čital članek z zgoraj omenjenim naslovom v Vašem cenjenem listu, pojavile so se nehote tudi pri meni še nadaljne misli o tem dogodku, katere naslovim tudi jaz z »Malo primere — drugi del.« Kako bi postopala naša slavna policija s takimi nekulturnimi Slovenci, ki bi radi dvojezičnih cirkuških — ali kakih drugih programov surovo napadli kake takoime-novane kulturne Nemce, in kako stališče bi zavzela proti tem obtožencem naša slavna vlada in sodnija, in kake članke bi pisala o tem dogodku vesoljna nemška žurnalistika naše — enakopravne Avstrije — in njene »zveste« zaveznice Nemčije? In kake korake so — ali bodo — ukrenile v prilog surovo napadenim Slovencem zgoraj omenjene korporacije? Ja, zares se smeta zaradi nedosežene surovosti jKinosno trkati na prsa na višku kulture stoječa naroda Nemec in Lah, kajti v surovih napadih na mirne in nebojevite Slovane sta si ta dva pobratima — drug drugemu — do pičice jednaka. Heil! Evviva! Heil! — Suha dejstva naj govore! Ga-ben prizor, kojega priče smo bili v pondeljek, naj ne ostane prikrit, vzlic temu, da morda vsaka malenkost ne spada v javnost. Ker v tem slučaju gre za praktično izvajanje Krekove pobljalne teorije in nam ta slučaj kaže, da so jo začeli uvajati tudi že taki krogi, od katerih bi to najmanj pričakovali, zato na dan z njimi. Omenjeni dan se je namreč praktično vadil v omenjeni teoriji eden največjih in naiširokoustnejših prijateljev zatiranega delavstva na zadnjici otroka svojega somišljenika in pristaša. Ravnatelj je z železno palico obdelava! na travniku v bližini svoje vile »delavskega« otroka. To vam je bil prizor za bogove. Da je bila ta procedura le nedolžna šala, o tem ni nihče dvomil, ki je ime! priliko videti dečka po končani predstavi. Kako se bo zadeva nadalje razvila, je pač od- vtsno od d«£Uov©Ka očeta in T>« od zdravnika, ki je dečka preiskal. Pa bodi si kakorkoli. Eno je gotovo, in sicer, da predrznost tega gospoda presega že vse meje in da je skrajni čas, da se tega nadutega človeka zavrne v tiste meje, v katere pravzaprav spada. Torej tako so že razmere dozorele, da si ta človek sme dovoljevati vse karkoli se mu zljubi in vendar se še najdejo ljudje, ki dero za njim čez drn in strn. Tudi kot posestnik »vile* je možakar povsem socialistično navdahnjen. Ko mu je stanovanje v vili stalo prazno in mu ni nič »neslo«, je vabil v svoje obližje vsakega, ki mu je prišel nasproti. Da. še celo ceneje je oddal stanovanje, ker si Je kot dober matematik mislil: boljši vrabec v roki kakor golob na strehi. Ali časi so se spremenili, in odkar je med svojimi sorodniki našel tudi dobro situiranega gozdarja, mu je sicer mirna in poštena stranka postala v vili odveč, in odpovedal ji je. Kaj ne, v sili hudič muhe je in tudi umazan železničar je toliko časa dober prijatelj, dokler se ga rabi, lahko pa takoj tudi postane železničarska baraba, če se ga ne potrebuje več. Le v tem tiru naprej, morda se vendar tudi vašim pristašem oči odpro, in se jim potem vremena zjasne. — Umrl ie v Spodnji Šiški ob-česjioštovani trgovec in gospodar Janez Zorman, v starosti 64 let. Njegovi rodbini naše najglobokejše so-ž&l jo — Vreme. Včeraj je bilo prav mrzlo vreme, pomešano no občinstvo in društva za mnogo-brojno udeležbo. — Odbor. — »Društvo za zgradbo Sokolskega doma društva Sokol v Stepanji vasi« priredi v nedeljo, dne 17, t. m. svojo prvo veselico pri br. Iv. Bricelju v Stepanji vasi. Na sporedu je med drugim srečolov, šaljiva po-šta, petje in ples. Koncertne točke pri prireditvi igra tamburaški zbor domačega Sokola, ki je bil že pri svojem prvem nastopu žel za svoje krasno izvajanje vsestransko priznanje. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. V Šte-panjo vas je lep nedeljski izprehod, postrežba pri br. Bricelju znano dobra in sokolske prireditve v Stepanji vasi splošno priljubljene; zato pričakujemo, da se bo vsak prijatelj sokolstva z veseljem odzval našemu vabilu in tako pripomogel društvu do skorajšnjega vresničcnja njegovega namena: Sokolski dom v Stepanji vasi! Na zdar! Odbor. »Sokolu« Moste pri Ljubljani daroval je g. Fran Šuster 4 K; brat Novak je izročil 8 K, ki jih je nabral v veseli družbi; enako nabral je brat Jager v veseli družbi 13 K, kateri znesek je izročil društvu, skupaj torej 25 K. za kar jim izreka odbor iskreno zahvalo z željo, da bi našli obilo posnemovalcev. Živeli nabiralci in darovalci. Na zdar! Društvo slov. trgovskih so-trudnikov vabi gg. člane in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeleže jutri v nedeljo, dne 17. t. m. društvenega izleta čez Orle na La-verco, kateri se je moral zadnjo nedeljo vsled slabega vremena preložiti. Zbirališče pri dolenjskem mostu odhod točno ob 2. uri popoldne. Povratek z večernim vlakom. Umrli so v Ljubljani; Alojzij Levec, sin tovarniške delavke, 3 mesece. — Marija Kermelj, hči delavke, 1 mesec. — Ivana Molek, posestnikova hči, 18 let. — Ivan Frelih, poljski dninar, 21 let. Mlster Gould je dospel v Ljubljano in bode od danes naprej predvajal v »Kinematografu Ideal« originalni Edison Kinetofon, t. j. govorečo sliko. Ne vidi se torej samo nemo sliko, marveč sliši se tudi glas govora, sploh vsak najmanjši sum. To najnovejšo iznajdbo slavnega Amerikanca ne bi smel nikdo zamuditi, da si Jo ogleda. Predvajala se bode samo 6 dni. Priporočljivo Je, da si obiskovalci preskrbe pravočasno vstopnice, ker kakor smo zvedeli, so za današnje predstave skoraj razprodani vsi sedeži. Od danes naprej je odprta blagajna kinematografa tudi dopoldan od pol 11. do 12. ure- Trst. Narodno-soclalna mladina Ima v nedeljo, dne 17. t m. ob 10. zjutraj svoj redni občni zbor v dvorani NDO. Bratje! Skrajni čas je, da sklenemo svoje vrste! Naše ukradene pravice so ob 5001etnlcl zbudile in dvignile iz spanja celo domovino. Mi, ki smo na Jugu, bijemo najljutejši boj. Povsod se zbuja mladina, narod vstaja iz petstoletne trohnobe In vse gleda s ponosom na boritelje za jugoslovanski Trst. Novo življenje mora zavreti v nas, glas novega časa. Ti, mladina, si prva, ki imaš Izvojevatl to veliko zmago, če nam danes sovražniki odrekalo pravico do življenja In bodočnosti, je naša dolžnost, da pokažemo svoj pogum. Naše vrste se morajo v nedeljo poživiti, naše vezi se morajo v nedeljo okrepiti, znak, da smo pripravljeni iti na delo vsak! čas. Nedelja naj bo naš preporod, naš dan vstajenja! Prihiti, mladina, na ta občni zbor polnoštevilno in dokaži s tem, da tl ni do besed, temveč do delani. In delanja nas čakalo! — Na svidenje! »Odiseja šestletnega dečka.« Pod tem naslovom je začel »Piccolo« vnovič ponavljati dogodek, o katerem je že pisal zadnje dni. Prizadeti možje so mu poslali popravek in zato je v tisti številki o »odiseji« molčal. Zdaj pa je zopet prišel z umazano špekulacijskimi »pojasnili«. Popisuje nekega šestletnega dečka, ka- neprijazno, mrzlo vreme, pomešano b } t dnj vjeli Slovenci in z dežjem. Nebo, ki Je bilo dopoldne ^%'u v gostilno »Jadran« pri jasno, se je popoldne pooblačilo m Jakobu Vse je seveda le drzna začelo je rositi. Moral se je spolniti ^išljotina porenegatenega lažnjiv- rek, ki pravi: Zofka joče kot otroče — Slovensko lovsko društvo ca, ki bi rad vzdignil proti Slovencem nov vihar. V četrtkovi številki opozarja gg. lovce, da bode v nede- | r'"ooet prinesel »nekoliko zbranega Ijo 17. t. m. od pol 10. dalje na dvo- L.adiva« in napolnil ž njim cele trt rišču hotela Štrukelj v Ljubljani in gj Dogodek se je obravnaval sicer na verandi razstavljen med- ' nl:Hii in je vse pojasnjena ved (mladič), ki je bil vjet v lovišču zatQ hujskanje brezuspea g. Kluna iz Ribnice. Vstopnina po 20 Dečka je preiskal primarij dr. vinarjev se bode pobirala v korist PastrovjCh, in da bi se iz komedij« »Zelenega križa.« — Prostovoljno gasilno društvo v Mostah vabi uljudno na ljudsko razvil morebiti tudi cel proces, im« opravka tudi dr. Robba. Jasno je, d« bi »Piccolo« rad pokazal tržaška programu kakor je bil namenjen, širi sam. Saj se je tudi v nedeljo vi- Dopoldanski program in blagoslov delo med hujskači posameznih gruc odpade ker cerkvena oblast blago- »Piccolove« urednike. In to potem, slova ne dovoli. Ker ima društvo ko se je list postavil v pozo dikta- ogromne stroške radi dežja, 10. t. m. j torja miru. To samo konstatiramo, nameravane veselice, se prosi slav- kar pa je menda dovoljeno. »Nostro« VVidmar. Nekdanji učenec C. M. šole, dandanašnji Gi-anni \Vidmar, je sedaj v Ravenni. Pravijo, da bo v kratkem napravil več poletov v Romagno in Ferraro. ČUatelji naj nam glede gradiva iz Trsta te dni nekoliko oproste. Proces šviha zavzema v listu toliko prostora da moramo vsa svoja poročila znatno krajšati. Prejeli smo: Surovosti nadaljujejo. V tržaškem tehničnem zavodu je vslužben tudi neki modelist Evgen Mazani, ki zliva ob vsaki priliki na Slovence svoj žolč. Par dni po prvem majniku se je znesel ta objestnež nad nekim svojim tovarišem-Sloven-cem s tem, da ga je ozmerjal s psovko »ščavo« in mu pljunil v obraz. K sreči je bil slovenski tovariš nekoliko liladnokrvnejši in le temu se ima zahvaliti, da je cel dogodek tako mirno potekel. Mazaniju je torej za enkrat spodletelo. — Slovenski delavec je cel dogodek naznanil inženirju Ostendorfu, ki pa ne razume slovenščine. Ostendorf je poklical za tolmača — pisarja! Ko mu je »tolmač« vse »razložil« je Ostendorf dejal: bon. bon ... Delavec je seveda mi slii, da bo Mazani za svoj prestopek vsaj posvarjen. Toda od tega dogodka je že osem dni, Ostendorf pa še ni zinil niti besedice. — Z vso odločnostjo zahtevamo, da direkcija Teli ničnega zavoda vpliva na delavce tako, da ne izbruhne med njimi sov-r?.^vog ki bi škodovalo zavodu in njim. Ce je delavec slovenske narodnosti, ni to še nikakršen povod, da se ga mora zasramovati. Ako se bodo taki dogodki ponavljali, bi lahko nastopile resne posledice! Upamo, da bo novi ravnatelj g. Geberdin upošteval pravičnost, ker žaljenj nam je že davno dovolj! V slučaju, da se stvar ne popravi, bomo govorili odločnejše! Kar pa se tiče švabščine inžeuerja Osteudorfa, pripomnimo, da mu ne bi znanje našega Jezika Prav nič škodovalo, celo nasprotno, koristilo bi mu! Naj se torej le spo-prijazni z nami! Če pa ostane pri starem, nasvidenje prav kmalu! Pevsko društvo »Kolo« v Trstu vabi na prvo pomladansko veselico, Katera se vrši v »Narodnem domu« Z t oH i° lah dvorani in na vrtu) v nedeljo dne 17. maja 1914. Pri veselici sv.ra mandolinistična skupina »Viktor Parma«. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 60 vin. Veseliča se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Skočila je s tretjega nadstropja. V sredo popoldan je skočila okolu tretje ure z nekega okna v ulici Mi-raniar st. 55. 321etna služkinja Angela Hribar in si pri padcu na tla razbila lobanjo. Takoj so telefonirali po zdravniško postajo in na policijski inšpektorat. Ko so zdravniki konsta-tirali smrt in je policijski inšpektor opravil svojo dolžnost, so nesrečnico prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Hribarjeva je bila doma blizu Litije. Pripovedovala je večkrat o posku-šenih samomorih na Reki, ki so se ji pa vsi ponesrečili. No, tokrat je zadela srečno, prav po svoji želji. Sodijo. da je bila vedno mračnega uma. Poskušen samomor. 42letna Frančiška Perlich je izpila s samomorilnim namenom veliko dozo feni-kalnc kisline. Bala se je namreč priti jv blaznico, kamor so jo mislili oddati domači, ker je že več časa kazala močne znake slaboumnosti. Žena pa se je blaznice tako zelo prestrašila, da se je sklenila umoriti. V Si cdo ponoči jc nesrečnica zbežala iz hiše in se podala v stanovanje nekega znanca, kjer si je nalila v kavo zenikalno kislino. Nekaj minut nato so jo našli v groznem položaju. Ležala je na tleh vsa trepetajoča in klicala na pomoč. Poklicali so zdravnika. Toda bilo je že prepozno. Zena je bila v težkih zdihljajih. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer leži še sedaj v groznem položaju. Kolesar jo je podrl. V sredo opoldan jc šla čez trg Ospedale 60-letna žena Ana Costnar. Naenkrat pa je pridrvel za njo nepoznan kolesar in jo podrl na tla. Kolesar jo je neovirano popihal svojo pot, uboga žena Pa je morala iskati zdravniške po- *n°či. Kolo jo je namreč opraskalo na levici. k.?mo,ec. V sredo zvečer 1AI I ^ ? na zdravniški P°sta)i 101 etn a deklica Ernesta Sblatero in Pokazala zdravniku roko. v katero jo Je ugriznil neki pes. Zdravnik ji je podelil potrebno pomoč. Se ena. 14letnega dekleta E. Vidah je ugriznil pes v levo zapestje. Dekle se je takoj zateklo na zdravniško postajo, kjer jo je zdravnik obvezal. Nevarnosti ni nobene. , n°K» si je poškodoval lGletni Anton Bologna. In sicer mu je padel nanjo velik utež. »Igei« mu je podelila prvo pomoč. Razbita steklenica. 191etni uslužbenec v trgovini likerjev, Gvido Vern, stanujoč na Corsu, se je zgla- sil na zdravniški postaji za nujno pomoč. Imel je opraviti s steklenicami, pri tem pa se je ena razdrobila in ga pošteno obrezala po desni dlani. Vernja so obvezali. Ranjen sredinec. 171etni mehanik Harnuel Slazzi, stanujoč v ul. Giulia si jc |iri delu ranil desni sredinec. Obvezali so ga na zdravniški postaji. Levi kazalec si je poškodoval 271ctni G. Branizza, stanujoč v ul. Muda vecchia. Zglasil se je pri »Igei« kjer so ga obvezali. Proces Pavlin — Jeršič je preložen in pride pred prihodnje porotno sodišče. O razpravi bomo torej poročali tedaj, kajti bistveno ni nič novega. Pri tej razpravi sta bila zaslišana psihijatra dr. Xydis in Vero-nese, nakar je bil proces preložen. Radi pravilnega razumevanja naj se bere v notici četrtkove številke (Statist Albesti) neki stavek: In pa: če bi jih bilo več, ki bi gledali, da bodo branili in ne borili itd. — V četrti koloni naj se bere: v ulici Tesa pa ne Pesa, kakor je bilo pomotoma postavljeno. V. redni občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se vrši v nedeljo 17. maja ob 9. uri dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1 Nagovor pred- sednika; 2. poročilo o društvenem delovanju; 3. volitve; 4. članarina; 5. ustanovitev društvenega podpornega sklada; 6. bolniška blagajna Južne železnice; 7. pokojninske zadeve: 8. društveno stališče napram personalni komisiji Južne železnice; 9- Zve za narodnih strokovnih organizacij in društev; 10. kongres Lige slovanskih železničarskih organizacij v Krakovem 1. 1914.; 11. borba jugoslovanski! železničarskih uradnikov na domačih tleh. Ker s tem občnim zborom slavi narodno stanovsko društvo naših železniških uradnikov obenem petletnico svojega obstoja, je sveta dolžnost slednjega jugoslovanskega uradnika, člana društva, da se udeleži občnega zbora ter tako tem veličastneje proslavi jubilej svojega društva. Nadalje prosimo vsa slovenska in hrvatska društva, če se jubileja svojega bratskega društva ne morejo udeležiti po svojih odposlancih, naj pozdravijo občni zbor naših železniških uradnikov pismeno ali brzojavno. Vsi jugoslovanski ljudski zastopniki brez političnega mišljenja, ki osebno ne bi mogli se udeležiti tega jubilejnega zborovanja, naj izrazijo našim narodnim uradnikom svojo popolno pomoč. Vsa jugoslovanska javnost spremljaj svoje železniške uradnike s srčnimi simpatijami ter jim pokaži, da si z njimi! Ker so napadi s strani nemških listov na naše železniške uradnike od dne do dne nesramnejši in podlejši, mora biti tem narodnim mučenikom od slovenske javnosti, njenih zastopnikov in društev pomoč tem večja in simpatije tem srčnejše! Ob petletnici narodnostanovskega društva naših železniških uradnikov jim zakličimo: »Niste sami, z vami je vsa slovenska in hrvatska javnosti« Mariborska čarovnica pred sodiščem. Predvčerajšnjim je stala pred mariborskim sodiščem Marija Kodrič in Jožef černec vsled sleparij. Sodil je sodni svetnik Modrinjak. Razprava je zopet pokazala, kako zaslepljeno je naše dobro verno ljudstvo. Kako se je prišlo sleparkl na sled. Kočarica Marija Pahernik v Do-benju je imela za velikonočne praznike pripravljenih nekaj čednih svinjskih pleč, precej masti in klobasic. To je nekdo izvohal in odnesel precejšnje množine zapeljivo duhte-Sega mesa. klobas in masti. Paherni-Ya ie Pr|h°vedovala vse to sosedu Jožefu Cernecu in dejala, da ne ve za tatu. Sosed Cernec pa je rekel, da on ve za neko žensko v Mariboru, ki zna vedeževati in ročno iztakne vsa-cega tatu. In res sta se podala oba, Pahernikova in Černec, v Maribor k oni znameniti ženski, ki je stanovala v Tkalski ulici št. 4 in ki so jo klicali za Marijo Kodrič. — Marija Kodrič e % ^ s!ara in po poklicu perica. Tako-le po strani je služila mariborskim babjevercern in babjever-kam za vedeževalko. Včasih pripravlja tudi ljubavne pijače za nesrečne zaljubljence. Starka je bila seveda takoj Pripravljena, pomagati Paher-mkovi in najti sled pravega tatu. Seve, kakor je to med poštenjaki navada, le proti r nemu plačilu. Ko-drička pa nima nizkega tarifa. In Pahernikova je hote ali nehote morala šteti najprej 3 K za neke reči, nato še 10 kron za večno luč. Nato se je ženska podala k Pahernikovi v Dobre-njo. 7. njo sta šla Černec in njegova žena. V hiši Pahernikove je pogle- dala starka Se v karte, kaj neki pravijo. Toda karte niso ničesar povedale. Kljub temu je morala Pahernikova šteti še daljnih 20 K, Kodričeva pa ji je zapretila, da mora molčati, da ne sme nikomur praviti, da je bila pri njej, sicer bi se zli duhovi maščevali in bi ji zažgali kočo, da, še celo usmrtili bi jo. Toda sosedje so kmalu izvedeli za čudni dogodek, izvedeli so tudi orožniki in strogi državni pravdnik in starka je morala v kamrico k okrožni sodniji. Pred sodiščem so prišle naravnost čudne stvari na dan. Ko je bila Pahernikova pri Ko-drčevi v Mariboru, je ta čarala s tem. da je zažgala petak, ki je gorel z modro-belim-rumenim plamenom. S tem se baje tatu »pana«. Prerokovala je na to Pahernikovi, da bo umorjena in njena hiša zažgana. Starka je seveda verjela. Ko je šla Kodričeva k Pahernikovi na dom, je kupila pri frančiškanih v Mariboru blagoslovljene gobe, žeg-nan les in eno svečo za 2.60 K. Vse to je dejala na žerjavico in M. Pahernik je morala z razprostrtimi kik-Ijarni stati nad tem dimom in se pregibati, kakor ji je ukazala vedeže-valka. Potem je šla vedeževalka z blagoslovljeno svečo okoli hiše. Ob 7. zvečer je imel tat prinesti ukradene stvari nazaj. Toda tatu ni bilo. Vedeževalka je rekla, da bo gotovo prišel in je vedno gledala skozi okno. Ker pa tatu le ni bilo, je ob pol 12. odšla. Rekla je, da pride tat ob 7. zjutraj. Uboga -starka Je premolila vso noč in je pretrpela vse noči v groznem strahu, dokler o tej slepariji niso zvedeli sosedi. Obsodba. Kodrič je bila obsojena na 14 dni. černec pa na 8 dni strogega zapora. Johanca, Johanca, kdaj te bo konec. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PROCES ŠVIHA — KONČAN. Urednik »Narodnih Listov« oproščen. Praga, 15. maja. (Izvirno poročilo »Dnevu«.) Danes dopoldne je bil zaslišan dr. Šviha sam. Izjavlja! je, da ie nedolžen In je naslikal svoj položaj po obdolžitvi »Narodnih Listov«. Stališču »Češkega Slova«, strankinega organa, se ne čudim, ker ie takrat tam zavladala velika razburjenost. On, Šviha, se je obrnil na dr. Boučka, ki je njegovo zastopstvo tudi prevzel, nakar se je Šviha peljal v Žamberk, da zbere nekaj posameznosti o nekaterih zadevah. Ko sem se vrnil v Prago, sem bil obveščen, da stranka noče z menoj ničesar opraviti imeti. Šel sem k poslancu Vojna, toda ta ni hotel z menoj govoriti. Jaz tudi nisem računal na pomoč stranke. Kar se mojega mandata tiče, sta poslanca Klofač in Choc brez moje vednosti obvestila parlamen-tnega predsednika o moji resignaciji. Po sporu s Klofačem sem se odpeljal v Trst. Pred odhodom sem prosil profesorja Formanka, da bi šel k dr. Boučku s prošnjo, da vloži tožbo proti Hellerju. Formanek pa tega ni takoj storil, temveč ie nekaj dni premišljal, med tem se je pa vršila seja realistične stranke, na kateri je dr. Bouček naznanil, da se je prepričal o moji krivdi, nakar je odbor stranke sklenil, da dr. Bouček ne sprejme zastopstva. Če bi Formanek ne bil čakal, temeveč takoj šel k dr. Boučku, bi bilo gotovo danes vse drugače. Vsled dr. Boučkovega sklepa sem bil čisto uničen, v zavesti da sem od vseh zapuščen, obsojen. Iz Trsta sem v tem stanju pisal pismo dr. Syl-vestru. Šele ko sem dobil od svojih prijateljev nekaj pisem, začel sem treznejše presojati. Zapustil me ni ured-| nik »Češkega Slova« Svožll; Iskal ! je mesto mene zastopnike; bil je pri | več kakor 16 advokatih —■ zaman. ! V tem je pa izšel 4. aprila v »Času« dr. Traubov članek o nepopolnosti i postopanja proti meni. Traubii je pi-l sal S vozil in dr. Traub je sprejel I moje zastopstvo. j Stal bi raiše pred narodnim so-j diščem, ker je to za me kompetent-nejše že radi mojega narodnostnega čutenja. Nedolžen sem, več ne morem povedati.« Nato so stavili zagovorniki posamezna vprašanja, nakar je bilo dokazovanje zaključeno in sodni dvor je formuliral vprašanja na porotnike. L Ali je dr. Heller kriv, da je s prlobčenjem imenovanih člankov po krivem obdolžil dr. Šviho In ga žalil na njegovi častfc 2. Vprašanje: ali se je dr. Hellerju posrečil dokaz resnice. Porotniki so prvo vprašanje soglasno zanikali, drugo vprašanje soglasno potrdili; na kar je bil dr. Heller obtožbe oproščen. NASELJEVANJE NOVE SRBIJE. Belgrad, 15. maja. Do sedaj se je prijavilo vladi 10.000 Srbov iz Amerike In 2000 Jugoslovanov Iz Avstro-Ogrske, ki bi se želeli naseliti v novih krajih. ARNAVTI BI SE RADI PUNTALI. Belgrad, 15. maja. V Prištini so se Arnavtl med sabo stepli; prišla je vojaška straža, ki jih je razgnala. Ko je straža odhajala, so streljali Arnavti na njo iz hiš; vojaki so hiše naskočili In Arnavte postrelili. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Na|man|Si znesek 50 vi-narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vlnar|ev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Mesečna soba, prav lepa in po ceni se odda pod Rožnikom. Naslov pove Anončna ekspedicija. Konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke in deklice, po najnižjih cenah. 397—10 Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 398—10 Bele birmanske oblekce za dekleta. nogavice, rokovice pajčolane, trakove itd. priporoča modna trgovina P. Magdič. Ljubljana, nasproti glavne rošte. Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike. Šivilja se sprejme takoj. Naslov v »Anončni ekspediciji v Ljubljani.« Šivilja, ki zna dobro šivati se za 8—14 dni takoj sprejme. Naslov pove »Anončna ekspedicija«. Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano. Marijin trg 1. VI. 412—2 > SANATORIUM • EMONAI 1 ZA ■ NOTRAf£)E_^^KIRljia ICtsE • BOLEZNI. / 1 LcJLBLUANA • komenskeoaulicaa 1 3Ei*ZDRWf«:PRMW' DR'FR. DERGANC FRAN KRAIGHER IcrcoaeiEi mojeter O-cepcsfeei tjlIIcsi ŠrteTr. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po J*1©**1. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. —■ Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za V._______ eksport po morju 229 I Modistinja Minka Horvat, s^bgšt. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. 2*£©d. d-oTorizn. 'boljše je ipPach11 vok.no kolo odel 1014, ki so vsled lahkega teka fn trpežnosti povsod najbolj priljubljena. Glavno zastopstvo In zaloga TftN VOK sPecialna trgovina šivalnih V Vfiv, ... ... str0jev in koIeg . . Ijjta/bljana,. — Sodna cuica. <§t. 7. — JLorCbijsuia. GVIDON ČADEŽ Ljubljana, Mestni trg štev. 14. Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. - - - n. p. Ljubljana, Start tr*r »■ Največja tovarniška zaloga uajsolidnejših gramofonov in plošč. T>Iošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe „AugeI in „Zonophon“ itd. itd. ~ ratrLOfoaai od 22- 2B. napr«3. -iošde „ „ „ 1*30 „ Oaii; Isi to ' cszrpla,6n.O Vwf popravila se tsvrfiujeio točno in solidno. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v A. & E. Skatom* Mestni trg Me v. Iti. "'vrelilssi IzTbira,! Solidjaa. poetrežfba,! Pri nakupu, različnega manufaktur«ega blaga = se blagovolite obrniti na tvrdko---—• A. & E. Skabeme Mestni tr«10 -— — obstoji od 1. J 883. je še za nekaj večerov v tednu za oddati v gostilni „pri Kroni*, Gradišče. JKa dibel« in drobno! Prenoei^ee. - Izredno nizke eene! in osti I via. - JBuftat. za štiri konje se odda Rimska cesta štev. 19. Hinko Kosi* Tum TRST ulica €‘arradnri 15 (regal Cieppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom, F. K. KAISER, puškar, Ljubljana. SelenTo-ujc^o-vsi vilica, šte^r. ©_ Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav =” ' Topič ..SjSlIjTJT**. ——• Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika, urar Ljubljana, Marije Ter, c. 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, zlasti ,,Omega4, n Ulja st c In srebrne, dalje ur na nihalo, sienske ure in budilke. Specialist za popravila. R. RANZINGER, Ljubljana Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko, TTstano vij eno IS'7©. 'telefon, štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediciia in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , * . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Olavni carinski urad, južni kolodvor. Važno za gospodinje: Brez konkurence! M. Spreitzer, skladišče, Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon St. 246. v Ljubljani. Telefon St. 245. P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, in sicer: Surova kava: St. 1. Santos................K 2 — St. 1?. Quadcmaia.................................K 330 n 2. Rio.....................„ 2'30 „ 14. Perl-Santos............................. 3’ „ 3. „.......................„ 2-40 „15. „ .„ 310 „ 4. Santos lave..............2"50 „ 16. Java, zlato-rumena . . „ 3 20 „5. „ 2-80 , 17. Zlato-rumena, navad. . , 3 — »6........................„ 3‘— „18. Maragogype .... ,310 »7. „ 310 „ 19. Llberia........... 3'40 » «• Minas................„ 2 70 „ 20. Portoriko............3-20 „ 9. Salvador...................„3— „ 21. Portoriko Piraldini . . „ 3-60 »10* » n 3‘20 . 22. Cuba, zelo fina .... f-*?? „ 11. Quademala „310 „ 23. Cevlon, zelo fina . . . « „12. „ 3’20 „ 24. „ Castorica, najfin- „ 0 80 Pražena kava: St. 1. . . K 2-70 II St. 3. . . K 3-- II St. 5 K 3-30 || St. 7. . .K 3"60 „ 2. . . „ 2-90 II . 4. . . „ 3-20 || „6.......3-40 || „ 8. . . . 3-80 Naročila od 1 do 4 >/2 kg dostavljam franko v hišo. — Pri pošiljaivah po pošti sc zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam Istotako franko. Zamofenje se ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od • ;* kg za K l-— franko na dom. Priporočam se in bilježim z vsem spoštovanjem Spreitzer. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne 1 ■’ I "9 kri,a* Ro*'ume. 01 11 / si nočne halie> 1*4 ■ F f m ■r* PeriI° in vsako II II tl II modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič-Bučar Llnbljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi :: Pozor stavbeniki 1 Pozor občinstvo 1 Izgotovljene štedilnike solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniSčne in balkonske ograje, :: rastlinjake, i. t. d., ter vsa popravila. :: Enonadstropna trdno zidana s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt "ali večjo trgovino. Več pove Posojilnim v Fošta ji ju. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podrnžni trgovini ----------------- tvrdke it. MJKLAUC ------------------------- 1 za gospode, | pentlje, samo vezli nice in vse druge I moderne fazone, I ovratniki, zapest-|! nice, naramnice, ■Jji podveze, noga-vice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni ===== trgovini —— Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. _— Medena ulica s FcBeten o