28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Usklajevanje turizma z zaščito naravnih virov in prebivalstva na zavarovanih območjih in turističnih destinacijah je izziv za mnoge upravljavce in odločevalce. Identifikacija ustreznih, stroškovno učinkovitih modelov z majhnim vplivom za upravljanje trajnostnega turizma ostaja odprt izziv v Srednji Evropi. Projekt CEETO (Ekoturizem Srednje Evrope: orodje za zaščito narave) opredeljuje prednostne naloge, rešitve in priporočila za upravljavce zavarovanih območij, oblikovalce politik in ostale deležnike, ki se ukvarjajo s turizmom. Ključne besede: trajnostni turizem, varovanje, zavarovana območja, orodja upravljanja, projekt CEETO ABSTRACT Managing sustainable tourism in protected areas - lessons learned from the CEETO project “Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection” Balancing tourism with the protection of natural resources and population in protected areas and tourism destinations is a challenge for many managers and decision makers. Identifying appropriate, cost-effective and low-impact models for sustainable tourism management remains an open challenge in Central Europe. The CEETO project (Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection) identifies priorities, solutions and recommendations for protected areas managers, policy makers and other stakeholders involved in tourism. Key words: sustainable tourism, protection, protected areas, management tools, project CEETO Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih Izkušnje in spoznanja projekta CEETO »Ekoturizem srednje Evrope: orodje za zaščito narave« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 29 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Avtorica besedila in fotografije: TINA PRIMOŽIČ, univerzitetna diplomirana geografinja Regionalni razvojni center Koper Ulica 15. maja 19, 6000 Koper E-pošta: tina.primozic@rrc-kp.si COBISS 1.04 strokovni članek E vropska agencija za okolje je leta 2015 na podlagi podatkov in in- formacij iz številnih objavljenih virov pripravila poročilo o stanju evropskega okolja, trendih in obetih v globalnem kontekstu. Obe- nem je analizirala priložnosti za ponovno umerjanje politik in znanja skla- dno z vizijo 2050, saj so izzivi, s katerimi se Evropa sooča kljub okoljskim izboljšavam v zadnjih desetletjih še vedno precejšnji. Globalni pritiski na okolje so se od devetdesetih let prejšnjega stoletja povečevali z izjemno hi- trostjo, predvsem zaradi gospodarske rasti in rasti prebivalstva ter spremi- njajočih se vzorcev potrošnje. Na podlagi ukrepov in vizije okoljskega poročila, ki je v ospredje postavil varo- vanje naravnega okolja, spodbujanje nizkoogljičnega gospodarstva ter varovanje ljudi pred okoljskimi zdravstvenimi tveganji, je bil zasnovan projekt CEETO Ekoturizem Srednje Evrope: orodje za zaščito narave (angleško Central Europe Eco-Tourism: tools for nature protection), ki se je osredotočal na turizem na za- varovanih območjih ter uvedbo inovativnega sistema upravljanja, temelječega na participativnem pristopu in načelih Evropske listine o trajnostnem turizmu. Projekt se je pričel leta 2017. Na ravni Slovenije sta ga izvajala Regionalni ra- zvojni center Koper in javni zavod Krajinski park Strunjan. Prispevek se osredotoča na predstavitev poglavitnih rezultatov projekta, pove- zanih z upravljanjem trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Predsta- vljenih je osem uspešnih zgodb, ki obravnavajo raznolike teme ter prikazujejo različne rešitve, pomembne za trajnostno upravljanje turizma na zavarovanih območjih, ki so zaradi hitrega razvoja turistične panoge čedalje bolj obreme- njena. Trajnostni turizem Koncept trajnostnega turizma se je razvil iz koncepta trajnostnega razvoja, ki je bil prvič omenjen leta 1977. Temelji na treh stebrih – gospodarskem, družbe- nem (družba in okolje) in okoljskem (prostor in okolje, upravljanje z okoljem). Gre za oblike turističnega razvoja, upravljanja in dejavnosti, ki trajnostno ohra- njajo okoljsko, družbeno in gospodarsko celovitost ter blaginjo naravnih in kulturnih virov, pri čemer na pozitiven in pravičen način prispevajo h gospo- darski rasti in blaginji posameznikov, ki živijo in delajo znotraj zavarovanega območja ali ga obiskujejo (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Evropska zveza narodnih parkov Europarc trajnostni turizem opredeljuje kot »turizem, ki zagotavlja pomembno in kakovostno izkušnjo, varuje naravne in kul- turne vrednote, zagotavlja preživetje in kakovost življenja lokalnega prebivalstva ter je ekonomsko izvedljiv« (Europarc 2022). Trajnostni turizem na eni strani nedvomno prispeva k ohranjanju okolja, na drugi pa ima pomembno vlogo za lokalne skupnosti, saj ponudnikom storitev 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Upravljanje turizma na zavarovanih območjih Projekt CEETO je bil razdeljen v več metodoloških sklopov. V začetni fazi projekta je bil izdelan vprašalnik o pomenu trajnostnega turizma, s po- močjo katerega so bila zbrana mnenja različnih upravljavcev zavarovanih območij in lokalnih skupnosti. Isto- časno je potekala obsežna analiza raz- ličnih primerov upravljanja turizma na zavarovanih območjih. Na podlagi pridobljenih informacij je bil izdelan priročnik uspešnih in inovativnih praks trajnostnega turizma, v katerem so predstavljeni primeri dobrih praks, trenutno stanje in politike upravlja- nja turizma v nekaterih evropskih državah (na primer v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljski), načela trajnostnega turizma ter priporočila za izvajalce z zbirko nekaterih orodij, namenjenih načrtovanju, upravljanju in spremlja- nju turističnega obiska na zavarovanih območjih (slika 1). Za razvoj turizma na zavarovanih ob- močjih je bistvenega pomena učin- kovito upravljanje, ki mora na eni strani skrbeti za ohranjanje narave v parku in njegovi okolici, na drugi pa zagotoviti sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in drugimi deležniki, da se varstvo narave uravnovesi z nji- hovimi potrebami in željami. Tako je bila druga faza projekta namenjena izdelavi akcijskih načrtov oziroma ra- zvojnih strategij zavarovanih območij za obdobje petih let (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Razvojne strategije so bile zasnovane kot dinamično orodje, temeljile pa so na participativnem pristopu, ki je bil ki zagotavlja, da turizem prispeva k uravnoteženemu gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju zavarovanih območij na naši celini (European Charter … 2022). Gre za praktično orodje za upravljanje, ki za- varovanim območjem omogoča traj- nostni razvoj turizma in je obenem orodje za načrtovanje in znak za ka- kovost. Leta 1995 je Europac prevzel pobudo za uvedbo Evropske listine za trajnostni turizem na zavarovanih ob- močjih. Njen ključni element je sode- lovanje z vsemi ustreznimi deležniki pri oblikovanju skupne strategije traj- nostnega turizma in izdelava akcijske- ga načrta na podlagi temeljite analize razmer. Cilj projektov in aktivnosti je varovanje naravne in kulturne de- diščine ter nenehno nadgrajevanje turizma na zavarovanem območju z vidika okolja, lokalnega prebivalstva, tamkajšnjih podjetij in obiskovalcev (Koščak, Lapos in Primožič 2020). prinaša (dodaten) vir dohodka, je vir raznolikih zaposlitev in tudi za- poslitvenih priložnosti za ranljivejše skupine (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Vse oblike turizma bi si morale pri- zadevati, da postanejo bolj trajnostne. Pri krepitvi trajnosti turizma ne gre le za nadzorovanje in obvladovanje nje- govih negativnih učinkov na primer na okolje ali družbo. Turizem namreč koristi lokalnim skupnostim tako v gospodarskem kot socialnem smi- slu ter krepi ozaveščenost o nujnosti ohranjanja okolja. Politike in ukrepi morajo biti usmerjeni v povečanje ko- risti in zmanjšanje stroškov turizma za lokalne skupnosti (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Na ravni Evropske unije je Evropska listina za trajnostni turizem na zava- rovanih območjih praktično orodje, Slika 1: T abela orodij, namenjenih spremljanju turističnega obiska na zavarovanih območjih (Koščak, Lapos in Primožič 2020). omogoča analizo strateških tokov obiskov štetje avtomobilov, ki prečkajo vnaprej določene "kontrolne točke” štetje oseb, ki prečkajo vnaprej določene "kontrolne točke” informacije o gibanju obiskovalcev na zavarovanem območju omogoča zbiranje specifičnih informacij o obiskovalcih zbiranje specifičnih informacij o obiskovalcih "sledenje" obiskovalcem v parku seznanjanje s trendi, željami in vedenjem obiskovalcev ocena turističnih tokov, ko niso na voljo vse informacije poglobljeno znanje o neki temi ali posameznih vidikih teme zbiranje informacij o številu, pretoku in obnašanju obiskovalcev znotraj območja proizvajanje in sprejemanje zvoka pri živalih, vključno z ljudmi, in zaznavanje njihove prisotnosti METODA ST. GALLEN ŠTETJE OSEB ŠTETJE AVTOMOBILOV INTERVJU GPS SLEDENJE STATISTIČNI MODELI VIDEO KAMERA PRENOSNI TELEFONI DRUŽBENA OMREŽJA ANKETA BIOAKUSTIKA FOKUSNA SKUPINA GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 31 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Deležniki, združeni v fokusne skupi- ne, so oblikovali tematske zemljevide, na katerih so bile predstavljene ma- kropoti (daljše) in mikropoti (krajše poti, lokalni izleti) obiskovalcev par- ka. Rezultati posvetovanj so omogo- čili identifikacijo poti, ki jih v parku opravijo obiskovalci, in načrtovanje aktivnosti, skladnih s petletnim ak- cijskim načrtom razvoja trajnostnega turizma (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Štetje avtomobilov ter vzpostavitev novih oblik obiskovanja parka in pra- vil parkiranja (Narodni park Appen- nino Tosco-Emiliano, Italija) Narodni park je bil ustanovljen leta 1997. Razprostira se med Emilijo in Toskano, čez glavni gorski greben, ki se dviguje do nadmorske višine 2120 metrov, kolikor meri Monte Cusna. Obdajajo ga travniki, borovničevje, bukovi in iglasti gozdovi, globoke doline s hudourniki, gorska jezera in šotna barja (Europarc 2020). V narodnem parku so vsako leto za- beležili več težav, povezanih s pro- metom. S pomočjo različnih metod, kot so štetje avtomobilov, štetje oseb in anketiranje, se je upravljavec parka skupaj z Občino Corniglio odločil, da bo v poletni sezoni vzpostavil brez- plačni avtobusni prevoz. Na avtobusu je bil lokalni vodnik, ki je obiskoval- cem nudil informacije o parku in tako skrbel za ozaveščenost o posebnostih in občutljivosti tega območja. V času brezplačnega avtobusnega prevoza je bila cesta med mestoma Cancelli in Lagoni odprta le za nemotorizirana vozila, sprehajalce in obiskovalce s konji. Dostop z avtomobilom je bil Primeri orodij za načrtovanje, upravljanje in spremljanje turistične dejavnosti Krepitev participativnega pristopa s pomočjo metode “Saint Gallen” (De- želni park delte reke Pad, Benečija, Italija) Park varuje najobsežnejše močvirnato območje v Italiji in je eden od naj- pomembnejših rezervatov v Evropi. V njem se naravno okolje prepleta z obdelovalnimi zemljišči in gosto po- seljenimi območji (Europarc 2020). V parku so želeli povečati udeležbo in izboljšati sodelovanje lokalnih dele- žnikov pri oblikovanju turistične po- nudbe, zato so se odločili za vzposta- vitev participativnega pristopa. Tako je bil 2. julija 2019 potrjen petletni akcijski načrt za razvoj trajnostnega turizma. Pripravljen je bil skladno z načeli trajnostnega razvoja. S ci- ljem podaljšanja turistične sezone in promocije tako imenovanih skritih kotičkov so pričeli z novimi komuni- kacijskimi pristopi in izobraževanjem zaposlenih v informacijskih središčih (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Metoda “Saint Gallen” je bila po ko- rakih izvedena na osmih dogodkih, na katerih je sodelovalo 39 deležnikov. z namenom doseganja cilja participa- tivnega načrtovanja izveden po kro- nološkem zaporedju (preglednica 1). Orodja, ukrepi in kazalniki so bili za- stavljeni tako, da se lahko prilagodijo ali preoblikujejo za uporabo strategije v prihodnosti. Opredelitev razvojnih scenarijev je bila rezultat dialoga in sodelovanja različnih partnerjev ali deležnikov (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). Izdelavi akcijskih načrtov je sledila faza testiranja orodij za načrtovanje, upravljanje in spremljanje turizma na zavarovanih območjih. V nadaljeva- nju so predstavljena orodja pilotnih aktivnosti zavarovanih območij v pe- tih evropskih državah: Naravni park Sölktäler in UNESCO-v biosferni rezervat Salzburger Lungau (Avstrija); Naravni park Medvednica (Hrvaška); UNESCO-v biosferni rezervat Jugo- vzhodni Rügen (Nemčija); Regijski park delte reke Pad, Naravni park Sal- se di Nirano in Narodni park Appen- nino Tosco-Emiliano (Italija) ter Kra- jinski park Strunjan (Slovenija). Orodja lahko uporabljajo vse turistič- ne in razvojne dejavnosti, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost na zavarova- nih območjih in v njihovi okolici. Preglednica 1: Zaporedje participativnih dejavnosti za dosego cilja razvoja skupne aktivnosti (Koščak, Lapos in Primožič 2020). seje participativne aktivnosti cilji 1 ustanovitev foruma vključitev skupnosti 2 participativno kartiranje poznavanje ozemlja in deljenje informacij 3 vizija prihodnosti vizija želenega turizma 4 tovarna idej iskanje možnih in alternativnih rešitev 5 svetovna kavarna opredelitev akcijskega načrta 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH čarje spodbudile k spoštovanju pra- vil. Uspešnost teh aktivnosti bodo preverjali s ponovnimi analizami vpisnih knjig, spremljanjem sledi smuči in monitoringom ogroženih živalskih vrst (ruševec, belka) na teh območjih (Europarc 2020). Oblikovanje profila obiskovalcev s pomočjo intervjujev (UNESCO-v bi- osferni rezervat Salzburg Lungau, Avstrija) Leta 2012 je Salzburger Lungau, sku- paj s koroškim gorovjem Nock, po- stal UNESCO-v biosferni rezervat. Lungau, ki se razprostira južno od Salzburga, obsega 102.000 hektarjev gorske pokrajine s številnimi gorskimi jezeri (Europarc 2020). Upravljavec parka se je zaradi obča- snih težav, povezanih s prometom, odločil izvesti raziskavo, katere cilj je bil na eni strani oceniti razmere na območju jezera Prebersee (število osebnih avtomobilov, uporaba siste- ma javnega prevoza, v kakšnih oko- liščinah je to izvedljivo), na drugi pa pridobiti dodatne informacije o trenutni ozaveščenosti in znanju obi- skovalcev o biosfernem rezervatu. Za- nimali so jih predvsem motivi obiska, vrsta prevoznega sredstva, s katerim so obiskovalci prispeli na destinacijo ter njihova stopnja znanja o jezeru in celotnem rezervatu (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Izvedena je bila raziskava, ki je te- meljila na intervjujih z obiskovalci območja kraja Preber in jezera Pre- bersee. Potekala je na podlagi vna- prej dogovorjenega termina izvajanja intervjujev med naključno izbranimi zemljevidu na podlagi toplotne za- znave) ter analizi razvoja pokrajine in morfologiji blatnih vulkanov (prikaz s časovnim zamikom video sekvenc) (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Upravljavec parka je na podlagi pri- dobljenih podatkov identificiral naj- šibkejše točke ograjnega sistema in jih opremil z ustreznimi oznakami, ki na eni strani obiskovalce ozavešča o po- membnosti območja in jih na drugi odvrača od nedovoljenih prehodov. Štetje oseb ter usmerjanje obiskoval- cev na obstoječe smučarske poti (Na- ravni park Sölktäler, Avstrija) Park je na območju pogorja Nizke Ture in obsega 28.800 hektarjev go- rate pokrajine na nadmorski višini od 694 do 2747 metrov. Pozimi je to ob- močje privlačno za turno smučanje, ki se v zadnjem času hitro razvija. Veli- ko turnih smučarjev odkriva in javno objavlja nove poti. Z novimi potmi, tudi znotraj parka, se krčijo območja zatočišč divjih živali, ki so ključnega pomena za njihovo preživetje v zim- skem času (Europarc 2020). Z analizo vpisnih knjig za obdobje enega leta so ugotovili, kateri vrhovi so v zimskem času še posebej privlač- ni za obiskovalce. Upravljavec parka je nato izdelal brošuro, kjer so bile predstavljene obstoječe smučarske poti in območja zatočišč divjih živali, kamor obiskovalci ne smejo vstopati in teh poti tudi ne javno oglaševati. Številne informacije o divjih živalih, njihovih zimskih habitatih in boju za preživetje v zimskem času naj bi za- gotovile splošno vedenje o njihovih življenjskih potrebah in turne smu- dovoljen le do 10. ure, z možnostjo brezplačnega parkiranja. Hkrati sta bila tudi na območju gore Pietra di Bismantova (1041 m) vzpostavljena avtobusni prevoz in zaprtje ceste (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). Identifikacija profila obiskovalcev s pomočjo umetne inteligence (Narav- ni rezervat Salse di Nirano, Italija) Naravni rezervat, ki meri 20 hektar- jev, je bil leta 1982 ustanovljen kot prvi regijski rezervat v deželi Emili- ja - Romanja. Nahaja se na območju (nižjih) Apeninov in varuje tamkajšnji največji sistem blatnih vulkanov (Eu- roparc 2020). Upravljavec parka je ugotovil, da obiskovalci o zaščitenem območju in pravilih obnašanja nimajo zadostne- ga znanja, zato se je pojavljalo nepri- merno vedenje in nespoštovanje na- ravnih danosti območja. Obiskovalci niso upoštevali fizičnih ovir in so za- hajali na varovano območje blatnih vulkanov. Na drugi strani je imel upravljavec pomanjkljivo vedenje o obiskovalcih (število obiskovalcev, od kod prihajajo, znanje, ki ga imajo o zavarovanem območju, vrsta pre- voza). V okviru projekta CEETO je bil vzpostavljen sistem za video ana- lizo (VCA sistem), opremljen s tremi nadzornimi kamerami. Postavljen je bil znotraj zavarovanega območja in namenjen zbiranju podatkov o šte- vilu obiskovalcev (glede na prevozno sredstvo), številu avtomobilov (glede na smer potovanja), številu kršitev oziroma nedovoljenih prehodov sko- zi ograjo (ločeno za ljudi in živali) z video posnetki dogodkov, pogosto- sti rabe sprehajalnih poti (prikaz na GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 33 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Rezultati anket so razkrili, da je za večino obiskovalcev največja po- manjkljivost razpoložljivo število parkirnih mest. Javni prevoz je bil ocenjen kot zadovoljiv. Podobni rezultati so bili tudi glede stanja smučišč in dostopnosti cest. Anali- za spremljanja izbranih kazalnikov okolja in narave je opozorila na nujnost izvajanja ukrepov za ublaži- tev ugotovljenih negativnih vplivov turizma, kakršen je na primer one- snaženje sladke vode z antropogeni- mi bakterijami (fekalne koliformne bakterije), ki se pojavlja zaradi ne- ustreznega sistema za čiščenje odpa- dnih voda nastanitvenih in gostin- skih obratov. Upravljavec parka, je na podlagi dobljenih rezultatov pripravil se- znam ukrepov in rešitev, namenje- nih zmanjšanju pritiskov turizma na okolje in izboljšanju turistične izku- šnje obiskovalcev. Preverjanje ozaveščenosti obisko- valcev s pomočjo anketnih vprašal- nikov o zavarovanem območju in njegovih varstvenih režimih na ob- močju Belvederskih teras (Krajinski park Strunjan, Slovenija) Krajinski park je bil ustanovljen leta 1990. Obsega celoten Strunjanski polotok, ki se razteza med Simo- novim zalivom in izlivom strunjan- skega potoka Roje, Strunjanski klif z 200-metrskim pasom obalnega morja, Strunjanske soline in laguno Stjuža (Primožič 2014). Namen pilotnih aktivnosti je bil ure- diti območje Belvederskih teras, to je varovalnega pasu med Krajinskim parkirišč, zahajali zunaj urejenih poti in za seboj puščali odpadke. V okviru projekta CEETO so na dveh glavnih vhodih v park namestili elektronske števce ljudi, z obiskovalci pa so v ob- dobju enega leta izvajali intervjuje. Težavo pomanjkanja znanja obisko- valcev so razrešili z vzpostavitvijo av- dio vodnika, opremljenega s fotogra- fijami in krajšimi opisi o naravnem in kulturnem bogastvu parka, pravili ob- našanja in z zgodbami lokalnih prebi- valcev o tradicionalnih obrteh, kmeč- kih opravilih, hrani in podobnem. Do avdio vodnika obiskovalci dostopajo s pomočjo aplikacije (Koščak, Lapos in Primožič 2020). Štetje avtomobilov in obiskovalcev ter vzpostavitev video nadzora za potre- be izvedbe celovitega monitoringa na najbolj obiskanem območju (Naravni park Medvednica, Hrvaška) Naravni park Medvednica v bližini Zagreba je bil ustanovljen leta 1981. Meri 17.938 hektarjev. Zaradi med- narodno poznanega smučišča je naj- več obiskov v zimski sezoni, s čimer so povezani tudi negativni vplivi na okolje (Europarc 2020). Upravljavec parka je izvedel celovi- to analizo z namenom ugotavljanja in monitoringa negativnih vplivov turistov na okolje. Izvedena je bila anketa obiskovalcev, nameščeni so bili števci avtomobilov, kamere za izvedbo video nadzora ter sistem za spremljanje izbranih kazalnikov oko- lja in narave, ki so bili opredeljeni na podlagi metodologije LAC (Limits of Acceptable Change – določanje mej sprejemljivih sprememb) (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). obiskovalci. Ugotavljali so njihove mobilnostne navade, stopnjo ozave- ščenosti in znanja o biosfernem rezer- vatu, pa tudi osebne informacije, kot so starost, spol, kraj bivanja, trajanje obiska in način obiska (sam, v paru, s prijatelji, z družino in drugo) (Ko- ščak, Lapos in Primožič 2020). Na podlagi izvedbe 150 standardizi- ranih intervjujev so ugotovili, da je območje priljubljena počitniška de- stinacija med v glavnem domačimi gosti, starejšimi od 60 let. Večina jih je na območje prišla z osebnim avto- mobilom, uporabi javnega prevozne- ga sredstva pa niso naklonjeni, saj jim lasten prevoz dopušča večjo svobodo in fleksibilnost. Upravljavec parka se je tako odločil, da bodo s pomočjo različnih orodij pričeli z ozaveščanjem obiskovalcev in lokalnih prebivalcev. Štetje obiskovalcev in izvedba inter- vjujev z namenom vplivanja na odgo- vornejše ravnanje obiskovalcev (UNE- SCO-v biosferni rezervat Jugovzhodni Rügen, Nemčija) Park je na UNESCO-vem seznamu od leta 1991. Za njegov obalni del, ki pripada zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjansko, so značilni številni polotoki in rti s širokimi peščenimi plažami in skalnatimi klifi (Europarc 2020). Upravljavec parka in lokalni deležni- ki so ugotovili, da preslabo poznajo strukturo obiskovalcev, ti pa premalo vedo o naravnih značilnostih obmo- čja, zato je prihajalo do neprimernega vedenja in nespoštovanja pravil ob- našanja v parku. Obiskovalci parka so avtomobile puščali zunaj urejenih 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH Sklep Povezava med zavarovanimi območji in turizmom je stara toliko, kot zgo- dovina zavarovanih območij, odnos med njimi pa je kompleksen. Turi- zem znotraj zavarovanih območij je zato treba obravnavati kot kritično komponento, saj je lahko velika pri- ložnost, obenem pa tudi grožnja, zato je bistvenega pomena učinkovito upravljanje, ki mora vključevati načr- tovanje, spremljanje ter sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi dele- žniki, tako da se varstvo narave urav- novesi z razvojnimi težnjami. Med pilotnimi aktivnostmi so zava- rovana območja, vključena v projekt CEETO, izdelala akcijske načrte ra- zvoja trajnostnega turizma na podlagi participativnega pristopa ter preizku- šala rabo različnih orodij v praksi, na primer merjenje števila obiskovalcev, analiza njihovega gibanja, njihovo profiliranje. Na osnovi predhodne raziskovalno-analitične faze in izve- dene evalvacije pilotnih aktivnosti niki prostora participativen pristop, pa tudi ustrezna komunikacija in vključevanje deležnikov v pripravo razvojne strategije zavarovanega ob- močja. Prav tako je postalo jasno, da bodo morala zavarovana območja čim prej sprejeti ukrepe, namenje- ne zmanjševanju škodljivih posledic prometa na okolje ter obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Zunanje ocenjevanje je izvedel ne- odvisni strokovnjak, ki je z analizo aktivnosti na terenu in opravljenimi razgovori z upravljavci zavarovanih območij pripravil poročilo. V njem so povzete nekatere pomembne ugotovitve, ki izhajajo iz ocen po- sameznih pilotnih aktivnosti in se osredotočajo na sedem tem oziroma sedem šibkih točk zavarovanih obmo- čij: dostopnost, profil obiskovalcev, ozaveščenost obiskovalcev, razvoj tu- rizma, obstoječa turistična ponudba, vpliv turizma na naravno okolje in mreža sodelovanja med lokalnimi ak- terji. parkom Strunjan in Izolo, kar naj bi se doseglo z vzpostavitvijo nadzora nad gibanjem obiskovalcev, izdelavo smernic za razvoj trajnostnih oblik tu- rizma ter oblikovanjem take turistič- ne ponudbe, ki ne bi bila škodljiva za okolje in bi omilila pritisk na za- varovano območje (Koščak, Lapos in Primožič 2020). V okviru projekta CEETO je bil izdelan razvojni načrt za območje Belvederskih teras, v katerem so bile opredeljene aktivnosti, namenjene izboljšanju turistične ponudbe. V načrt so bile vključene tudi različ- ne aktivnosti, namenjene ozavešča- nju obiskovalcev parka, kakršni sta vzpostavitev informativne točke z izobraževalnimi in video vsebina- mi o parku ter pravilih obnašanja in igrišče z elementi z zavarovanega območja (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). Akcijski načrti zavarovanih območij oziroma razvojne strategije so bili zasnovani kot orodja, ki se lahko prilagodijo in preoblikujejo, zato je izvedbi pilotnih aktivnosti sledi- la faza ocenjevanja oziroma prever- janja. Notranje ocenjevanje so na podlagi strukturiranih vprašalnikov in intervjujev med deležniki iz jav- nega, zasebnega in nevladnega sek- torja izvedla zavarovana območja, vključena v projekt CEETO. Vpra- šalniki in intervjuji so se osredoto- čali na oceno upravljanja in načrto- vanja, postopkov odločanja, izvedbe raziskav in monitoringa. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da je pomembna prvina razreševanja konfliktov med različnimi uporab- Slika 2: Študija okoljskih in prostorskih rešitev na pilotnem območju Belvederskih teras (Košak, Lapos in Primožič 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 35 UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH UPRAVLJANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH bremenom turizma ter porastu tu- rističnih in rekreacijskih dejavnosti. Čeprav je zagotavljanje trajnostnih oblik turizma odgovornost vseh ude- ležencev v turizmu, smo v okviru projekta CEETO ugotovili in v nje- govih dokumentih tudi izpostavili, da bi morali za resnično pomemben odmik od ustaljenih praks turizma vodilno vlogo prevzeti oblikovalci politik (vlade na različnih ravneh). Te bi morale tudi sedaj, namesto ukrepov, ki spodbujajo čim hitrejše okrevanje turistične industrije, kar v mnogih pogledih zanemarja vidik trajnosti, ustvariti take razmere, ki bi zasebnemu sektorju, turistom in ostalim deležnikom omogočile, da se uspešno spopadajo z izzivi, jih pri tem spodbujati in usmerjati v trajno- stni razvoj (Koščak, Lapos in Primo- žič 2020). baz. Vse te metode so uporabne za pridobivanje temeljnega znanja, potrebnega za načrtovanje razvoja trajnostnega turizma, tako za upra- vljavce zavarovanih območij kot tudi oblikovalce politik. Projekt CEETO se je izvajal do leta 2020, vendar se zdi, da so rezultati in dokumenti aktualnejši kakor prej, saj so dogodki v svetu povzročili večje spremembe potovalnih navad ljudi. Zaradi dostopnosti in večje prilago- dljivosti se je povečal delež potovanj z osebnimi avtomobili, s čimer se je povečal obisk v manjših krajih na podeželju, v naravnih okoljih in na zavarovanih območjih. Vodilni stro- kovnjaki napovedujejo, da bodo v prihodnje zaradi odprtih prostorov in pozitivnih učinkov na zdravje prav naravna okolja še bolj izpostavljena sta bila oblikovana dva poglavitna projektna dokumenta. Prvi je CEE- TO smernice – kako na zavarovanih območjih razvijati trajnostni turizem – zasnovan kot orodje za podporo oblikovalcem politik pri načrtovanju in upravljanju turizma na zavarovanih območjih in v njihovi okolici. Drugi, CEETO priročnik – kako na zava- rovanih območjih upravljati turizem na trajnostni način – je operativni dokument, namenjen upravljavcem zavarovanih območij in lokalnim de- ležnikom. V obeh dokumentih so poleg pri- merov dobrih praks predstavljena orodja, namenjena upravljanju tu- rizma, od splošnih vprašalnikov do kompleksnejših rešitev, kot so siste- mi za video analizo, GPS ali telefon- sko sledenje in analiza podatkovnih Viri in literatura 1. European Charter for Sustainable Tourism in Protected Areas. Federacija EUROPARC. 2022. Medmrežje: https://www.europarc.org/library/europarc-events-and-programmes/european-charter-for-sustainable-tourism/ (29. 8. 2022). 2. Sustainable tourism. Federacija EUROPARC, 2022. Medmrežje: https://www.europarc.org/sustainable-tourism/ (29. 8. 2022). 3. Koščak, M., Lapos, P ., Primožič, T. 2020: CEETO smernice za razvoj trajnostnega turizma v zavarovanih območjih. Koper. 4. Primožič, T. 2014. Ekoturizem in možnosti njegovega udejanja v Slovenski Istri. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. 5. CEETO dosežki in uspešne zgodbe. Europarc in partnerji projekta CEETO, 2020. Medmrežje: https://www.rrc-kp.si/images/stories/CEETO-Brochure-SL_28.04_web.pdf (22. 8. 2022). Opomba: Vsi dokumenti projekta CEETO so objavljeni na spletni strani Regionalnega razvojnega centra Koper in programa Interreg Srednja Evropa. Povezava do dokumentov in dodatnih informacij o projektu: https://www.rrc-kp.si/sl/projekti/referencni-projekti/ceeto.html