320
Razne stvari.
Janko Barle.
A tembolj ga cenimo mi in mu želimo, da bi kot katoliški pesnik in značaj en duhovnik dolgo deloval za slovensko pesništvo. Mlad je še. Rodil se je v Kamniku dne 19. vel. travna 1. 1869., bil posvečen v mašnika dne 23. mal. srp. 1. 1892. in je sedaj kapelan v Bistrici, v prelepem pesniškem Bohinju.
Ivo Trošt. Evo ga — našega nekdanjega Do-bravca! Vsak poznavalec našega novejšega slovstva ve, da je Dobravec jako delaven pisatelj, ker gaje srečaval sedaj v listih, sedaj pri „Slov. Matici", sedaj pri „Družbi sv. Mohorja". A kljub temu je pravi „Dom in svet"-ovec z glavo in s srcem. In prava ,notranjska kri', ki se ogreva le ob svojem Nanosu, ki živi le v onih notranjskih trgih in mestih posebnega značaja! Pa pozna tudiNotranjce kakor malokdo. Res se opaža v povestih našega pisatelja neka podobnost, a upati je, da mu bodočnost razširi obzorje in tudi povestim da več raznovrstnosti. Saj je še mlad. Rodil se je 1. 1865., dovršil pripravnico v Kopru in sedaj učitelj uje že mnogo let v srečnem domačem krogu v Razdrtem prav pod Nanosom. V peresu je ves živahen, v življenju pa ga diči lepa skromnost. Kak drug mož njegovih zmožnosti] in zaslug, pa z večjo vsiljivostjo bi bil že davno kaka čislana glava v dobro plačani službi.
Gospod Janko Barle je bil med prvimi sotrud-niki našega lista; med letošnjimi spisi jih je že precej iz njegovega peresa. On je rojen pisatelj: kar
pove, vse ima to ali ono zanimivo stran. Pa je tudi jako mnogostranski: nekoliko pesnika, živahen pripovednik, posebno ga zanima malomestno življenje in življenje na deželi, vnet nabiralec in poznavalec narodnega blaga, pa tudi zgodovinar. Kot dijak je prišel v Zagreb, tam študiral gimnazijo in bogoslovje, malo časa kapelanoval v Garešnici v Slavoniji, nato je prišel v škofijsko kancelijo, kjer še sedaj deluje. Dasi seje namenil opisati zgodovino zagrebških župnij in je tudi izdal že zgodovino župnije svetega Marka, vendar je bil in je v prvi vrsti slovenski pisatelj, zvest svoji materi. Ker je še mlad, pričakuje njegova domovina po pravici od njega še veliko. Frančišek Jaklič. Prijatelji našega lista so v poslednjem času pogrešali priljubljenega pripovednika : Podgoričana. Kakor gredo dandanes skoro vsi naši boljši slovstveniki ali na politično ali na socijalno polje, tako tudi naš Podgoričan. Kot učitelj v svoji domači župniji dobrepoljski je vstrajno deloval, da se je ustanovila posojilnica in zadruga; ob tem pa je — žal — rjavelo pero. Pa to mu ne bo v škodo. Zopet smo ga danes srečali v listu in upamo, da se bo odslej ravnal — kot dober in vesten gospodar s svojimi darovi — po pravilu: Jedno storiti in drugega ne opustiti! Podgoričan je naše gore list, živi in dela za ljudstvo. Vrh tega je rojen pripovednik. Ker je še mlad (rojen je 1. 1868.), smemo od njega pričakovati najboljših plodov v prospeh naši pripovedni književnosti.
Fr.Jaklič (Podgoričan).