Cena 1 Din U pravmstvu, njuoijana, t&nafljevs ulica 5 — Telefon St 8123, 8123, 8124, 8126, 8126. Inseratm oddelek: LJubljana, flelea-burgova uL 0 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica It. 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt- ček. zavodih: LJubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, W!en St 105.241. tfaroftnina snsša mesečno Dta Za inoaenistvo Din 40*— Uradniltvo: Ljubljana, Knafljevm ulica f, tslefoa 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon *t 2440, Celja, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Sokolstvo in narod Prošla nedelja je bila sokolska nedelja. Po vstj Jugoslaviji je bila napovedana vrsta večjih sokolskih prireditev. Dve najvažnejši sta se imeli vršiti v Novem Sadu in v Mariboru. V Novem Sadu je sokolsko slavje poteklo kar najlepše in je dobilo poseben sijaj z navzočnostjo kraljevega namestnika g. dr. Iva Peroviča. V Maribor je prispel kraljev odposlanec, da izroči ob priliki žup-nega zleta častno zastavo Nj. Vel. kralja mariborskemu sokolskemu matičnemu društvu. Na žalost se slavnost ni mogla vršiti, kakor tudi ne ona v Laškem in ne zlet gorenjske župe na Dobravi pri Bledu. Pač pa so v Ljubljani mogli pričeti niz proslav ob 301etnici Sokola I. na Taboru z javno telovadbo. Ogromna udeležba narodnega občinstva je bila že na zunaj znak posebne atmosfere, v kateri živimo. Prireditev je tako postala veličastna manifestacija narodne in državne domoljubne misli in je vsakomur, kdor potrebuje še dokaza, izpričala, da je Ljubljana sokolska, da je jugoslovenska, da je naša slovenska prestolnica tidnjava misli narodnega in državnega edinstva. Številna prisotnost predstavnikov in pripadnikov naše narodne vojske je še podčrtala pomen sokolskega dela za kralia in domovino. Kadar naš narod v teh težkih časih išče zatočišča in nove odločnosti v borbi za svojo bodočnost, se instinktivno zateče v sokolski tabor. Tako gre tudi v teh dneh po naši deželi pravcat sokolski val. Vrste naprednega živi j a so se strnile in se zbirajo pod sokolskimi prapori, v domovih pravega domoljubja, na tleh goreče domovinske zavesti. To se je videlo tudi v nedeljo na Taboru, ko se je k običajnemu društvenemu nastopu zbrala taka množica Ljubljančanov, kakršne slična prireditev še ne pomni. Prihiteli so pripadniki vseh slojev in stanov, da dado duška svojemu čustvovanju in izpričajo neomajno ljubezen do Sokola, matice jugoslovenskega nacionalizma in domoljubja. V neomajnem jugoslovenskem domoljubju. sokolske ideie je vsa sila Sokol-stva. Ono ne potrebuje pritiska, ono ne vabi k sebi s potvorjenimi legendami, marveč le s svojimi idejami ter s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom, ovenčanim z uspehom, ki je lahko ves narod po pravici nanj ponosen. Iz sokolskih telovadnic ne prihajajo samo telesno in duševno zdravi, krepki možje in mladeniči, marveč je v njih velika skrb posvečena vzgoji v smislu ideologije, ki ustvarja novega svobodnega jugoslovenskega človeka. Zaradi tega je tudi na Sokolstvo osredotočen ves srd reakcije. Reden pojav na sokolskih prireditvah je, da je navdušenja in največje pohvale deležen sokolski naraščaj. Ginljiv je. prisrčni odnos občinstva in članstva do mlajših in najmlajših gojencev. Članstvo, ki vzgaja naraščaj in deco, ve, da gre dobršen del hvale in odobravanja ob nastopih naraščaja ravno njemu; z očetovsko in materinsko skrbjo sledi vajam mlajših ter je polno zdravega zadovoljstva nad dobro vzgojenim in strumno izvežbanim naraščajem. Članstvo ve, da leži na mladini bodočnost •>-seqa Sokolstva, da so med njo še skrite sile, ki bodo za starejšimi prevzele sokolske prapore, sile, ki bodo nadaljevale požrtvovalno delo, dalje širile sokolsko misel ter skrbele, da sokolski ogenj nikoli ne ugasne. Tudi gledalcem je pri teh nastopih očito, v kako dobrih rokah je njihova deca, koliko nesebičnega truda in dragocenega časa potrošijo starejši člani za vzgojo mladine in dece, da iz nje izoblikujejo može in žene, telesno zdrave, duševno čile, s smelim pogledom in ponosno dvignjeno glavo svobodnega človeka. Sokolska vzgoja je postopno prisposabljanje mla-deži od osnovne celice k višjim socialnim tvorbam, od rodbine preko bratstva in tovarištva k narodnemu in državnemu občestvu v širokem okviru člove-čanstva. Nesporen je blagodejni vpliv sokolske vzgoje na današnjo mladež, nesporen ogromni pomen Sokolstva za ves naš narod. To spoznanje je prevevalo tudi vse one tisoče, ki so prošlo nedeljo na Taboru s ponosom in zadovoljstvom peli skupno s telovadečim članstvom pesem sokolskih legij. Zvoki te borbene sokolske popevke sO iz tisoč grl doneli po Ljubljani, enako kakor ob zaključku zvoki stare sokolske himne »Hej Slovani«. Njihov odmev je močan in v srcih vseh zavednih Slovencev, ki vedo, da jugoslovenska p ,sem ne utihne nikdar in da se pred njenim glasom prej ali slej porušijo vse one sile, ki bi nam hotele vzeti dragoceno moč našega edinstva. Ravnatelj Suzorja odpotoval v Pariz Zagreb, 14. junija, o. Generalni direktor SUZORja Matjašič je odpotoval v Pariz na mednarodni kongres aktuarjev. Kakor znano, je Matjašič predsednik jugoslovenskega društva zavarovatninskih tehnikov, ki ima svoj asdsi s IjuMJanii FRANKOVCI VDRLI V BILBAO Njihove čete so predrle »železni pas« utrdb in dosegle predmestja baskiške prestolnice — Krvave borbe za vsako hišo — Ofenzive republikancev za razbremenitev Baskov Pariit, 14. junija, br. Po poročilih iz Francovega tabora se ofenziva, ki so jo pričele nacionalistične čete v soboto na baskiški fronti, uspešno nadaljuje in pričakujejo, da se bodo čete v najkrajšem času polastile Bilbaa. Ofenzivo vodi osebno general Franco, ki je s tem prvič v tej vojni aktivno posegel v vojne operacije. Od sobote dalje se mudi pri glavnem poveljstvu baskiske fronte pri Vitoriji, odkoder nadzira razvoj ofenzive. Pomagata mu naslednik pokojnega generala Mole, general Davila, in general Varela. Včeraj so Frankove čete dosegle drugi utrjeni pas pred Biibaom in začele napadati poslednjo obrambno črto, tako zvani železni pas, ki so ga proglašali za nepremagljiv pas utrdb. Pas bi morda vzdržal topniško obstreljevanje ,toda v boj je poseglo 150 velikih bombnikov, ki so postojanke Baskov zasuli iz zraka z najtežjimi eksplozivnimi granatami. Ko se jim je na dveh mestih posrečilo prebiti utrdbeno črto, so frankovci navalili v silni premoči in potisnili Baske, ki so po izgubah zadnjih treh dni in po neprestanih borbah do skrajnosti utrujeni, v predmestja Bilbaa. Odločilno je bilo dejstvo, da se je frankov-cem posrečilo zavzeti hrib Santa Marino, ki predstavlja tako rekoč ključ do Bilbaa. Od tu obvladujejo s svojim topništvom vso kotline in vse mestno področje. Baski so kljub silnim izgubam ponovno skušali s protinapadi zopet osvojiti izgubljene postojanke, vendar pa so se vsi njihovi poizkusi zlomili v silnem topniškem obstreljevanju in bombardiranju iz zraka. Z velikanskimi izgubami, ki jih cenijo nad 12.000 mož, so se morali naposled popolnoma umakniti. V Francovem taboru so se že danes raz-1 širile vesti, da je baskiška vlada pobegnila iz Bilbaa v Santander in da je zavladala v mestu anarhija. Te vesti pa so se izkazale za neresnične. Opoldne je baskiška vlada izdala komunike, v katerem priznava, da so se morali Baski spričo silne premoči sovražnika umakniti, vendar pa vlada niti ne misli na to, da bi zapustila mesto. Vztrajati hoče do zadnjega, ker so Baski trdno odločeni braniti vsako ped svoje zemlje. Po zadnjih vesteh so v teku krvave ulične borbe v skrajnih delih predmestij, kjer so se ntaborile baskiške čete v posameznih hišnih blokih, kjer se trdovratno branijo. Za vsako posamezno hišo se vrše krvave borbe in bo stalo francpvce še mnogo krvi, preden bodo zasedli baskovsko prestolnico. Danes popoldne so Fran-cova letala metala na mesto letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj prisili vlado, da brez boja izroči mesto. Ce tega do drevi ne stori, bodo francovci začeli mesto neusmiljeno bombardirati." Ta poziv je sprva izzval med prebivalstvom vznemirjenje, vendar pa se je razburjenje hitro poleglo spričo hladnokrvnega nastopa vojaštva, ki z vso nasrlico gradi nove utrdbe v samem mestu, zlasti pa v predmestjih, kar kaže, da sc odločeni braniti se do kraja. Iz Francovega tabora Salamanca, 14. junija, br. Davi je bilo izdano kratko poročilo o položaju na ba-c-kjškj fronti, po katerem so nacionalistične čete zasedle vse kraje ob poti iz Mun-guije do Bilbaa. Prednje straže so v prvih dopoldanskih urah že vdrle v predmestja, kjer se razvijajo krvavi boji. Tako zvani železni obrambni pas. ki je predstavljal zadnjo obrambno črto Baskov, je zaravoyim| dosedanjimi postojankami. Ofenziva se je tudi popoldne nadaljevala. Razbremenilne ofenzive na vzhodu in jugu Madrid, 14. junija, o. železni obrambni obroč okrog Bilbaa je popustil pod točo bomb 150 nacional stičnih napadalnih letal. Dopoldne so se v Madridu razširile govorice, da so nac:onalisti le še 2 km od prvih bilbajskih hiš. General Franco je izjavil, da bodo naconalisti Bilbao osvojili najkasneje v 24 urah. Obrambni obroč je bil dejansko prebit na več krajih bi preko razdejanih postojank prodira Sedaj proti Bilbau na tisoče nacionalističnih vojakov. Sploh se je v vseh odsekih severne fronte razvnela huda borba. V Madridu priznavajo, da je ta nacionali*t'čna ofenziva zelo nevarna zaradi letalske premoči nacionalistov. v Bilbau je napravil prodor republikanskega obrambnega obroča silen vtis. Delno je med civilnim prebivalstvom nevteia is panflea. Raa&ril« ao sa tudi go- vorice, da je vlada že podala ostavko in pobegnila. Zato je danes predsedzrk baskovske republike Jose Amtoiro Agujrra izdal kratek komunike, v katerem pravi, da se baskovska vlada nikakor ni umaknila s svojega mesta in da tudi nobeden njenih članov ni pobegnil Med tem se je zvedelo, da je general M;aja poslal na pomoč Baskom 60 republikanskih napadalnih letal. Obenem se je pričela velika ofenziva proti Huesci in Saragosl. Katalonske čete »o vzele od včeraj do danes v»e ozemlje pred obema mestoma v širini 15 km. Republikanska arti-Ijerija že obstreljuje obe mesti. Veliki napadalni oddelki Kataloncev se med tem pripravljajo na odločilni udarec. Opoldne so republikanska letala docela razdejala naconalstično letališče pri Sara gosi. Druga republikanska ofenziva se je davi pričela za Gordobo, o kateri pa za sedaj še ni nikakih podrobnih vesti. Boji pri Almadenu Talavera, 14. junija. AA. Nacionalistične čete, ki operirajo v Estremaduri, so vrgle sovražnika z njegovih postojank v Castueri, samo kakih 50 km od rudnika živega srebra v Almadenu. Mesto že padlo ? H e n d a y, 14. junija. w. Kakor javljajo iz Santandra, so oddelki nacionalistične vojske že vkorakali v Bilbao. Baskovski miličniki so izpraznili baskovsko glavno mesto ter se umikajo proti Santandru. Nacionalistična brezžična postaja je danes objavila poročila iz Vi- torije, da je treba Bilbao že smatrati kot zasedeno po nacionalistih. Isto2as-no javljajo angleške vojne ladje, ki so zasidrane pred Biibaom, da je mesto po" polnoma obkoljeno od nacionalistov in da je položaj branilcev obupen. Nacionalisti so pozno popoldne ustavili obstreljevanje mesta, da omogočijo svojim četam vkorakanje. Na cestah proti Santandru beže, kakor poročajo angleške brezžične postaje, velike množice miličnikov, njihovih sorodnikov in civilistov. Nacionalistična letala so letela nad begunci, vendar pa niso metala nobenih bomb. Nacionalistična brezžična poročila javljajo, da so Francove čete opazile, ko so se približevale Bilbau, na mnogih hišah bele zastave. Kakor govore, se je 6.000 miličnikov predalo Franco vim četam, 4.000 miličnikov pa se je pridružilo nacionalistični vojski. Apel baskovske vlade Bayonne, 14. junija. AA. Aguire. predsednik začasne baskovske vlade, je poslal francoski, britanski, belgijski, nizozemski* švedski, danski, ruski, ameriški, mehiški, češkoslovaški, poljski, madžarski, romunski, egiptski, irski, čilski, argentinski, perujski, bolivijski, paragvajski, ekvadorski, ve-nezuelski in švicarski vladi ter vladam še nekaterih drugih držav spomenico, v kateri opozarja na trpljenje baskovskega naroda, zibelke najstarejše demokracije, in jih poziva, naj ne dovolijo, da bi poklali v Bilbau še poslednje Baske, ki »o se tja zatekli. Protest bank London, 14. junija. AA. Ravnatelji treh glavnih bank v Bilbau so poslali britanskemu poslaniku v Hendavu pismo, v katerem protestirajo, ker so denar in vrednostni papirji teh treh glavnih bilbajskih bank od-eljali z angleškim parnikom v London, ismo je poslanik odposlal v London. Sporazum velesil Skupna nota obema Španskima taboroma London, 14. junija. AA. Sporazum, sklenjen v soboto v Londonu med štirimi velesilami, obsega dva dela: a) Dogovor štirih velesil o vsebini note, ki jo bo v njihovem imenu poslal britanski zunanji minister Eden obema španskima taboroma; b) dogovor med štirimi velesilami v ožjem pomenu besede. V noti. ki jo bo poslal v imenu štirih velesil obema španskima taboroma, bo Eden zahteval: 1. naj strogo ukažera svojim pomorskim oblastem, da bodo spoštovale tuje ladje- ki vrše nadzorstvo, 2. naj določita varnostne pasove za ladje, 3. naj sprejme- ta na znanje, da se bo odslej vsak napad na katerokoli nadzorno ladjo smatral za napad na vse štiri velesile, sodelujoče pri nadzorstvu. Za ta primer si vse štiri države pridržujejo pravico do solidarnega reagiranja, s čimer ravno izključujejo pravico neposredno napadene države, da bi reagirala neposredno na lastno pest. Dogovor pod b) določa, da bo nastal nov položaj tedaj, če štiri velesile za primer napada na svojo ladjo ne sklenejo kaj solidarnega v določenem roku. Nota, o kateri je govora pod a), bo poslana v Burgos in Valencijo jutri. BH1III6 IMIIII ©ve akcije za utrditev Male antante Pred sesfcank«*n treh ministrskih predsednikov v Tum Severinu — Pogajanja za carinsko prilagoditev Praga, 14. junija, o. Češkoslovaški listi poročajo, da se med drža\*ami Male antante vršijo intenzivna pogajanja za zboljšanje blagovnega prometa med njimi. Pri teh pogajanjih se je ventiliralo tudi vprašanje carinske unije Male antante. Carinski strokovnjaki vseh treh držav že pripravljajo predloge za izenačenje carinske zakonodaje v Češkoslovaški> Rumuniji in Jugoslaviji. Za osnovo jim služi pri tem češkoslovaška carinska zakonodaja, ki je zelo liberalna, kar glede carinskih zakonodaj ostalih dveh držav Male antante ni mogoče reči, ker je bilo treba pač čimbolj zaščititi mlado industrijo obeh držav. Poveljnik jugoslovenskega letalstva v Pragi Praga, 14. junija, g. Danes dopoldne je prispel v Prago poveljnik jugoslovenskih letalskih čet divizijski general Dušan Živkovič. Priletel je z letalom. V njegovem spremstvu je šest višjih oficirjev. Jugoslovenske goste je pozdravil poveljnik češkoslovaškega letalstva general Fajfr. Vojaška godba je ob prihodu jugoslovenskih vojaških dostojanstvenikov zaigrala obe državni himni. Jutri dopoldne bo general Živkovič posetil češkoslovaškega ministra za na- rodno obrambo Mahnika, šefa generalnega štaba in generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske. General Živkovič bo s svojim spremstvom ostal na Češkoslovaškem do 2. junija ter posetil razstavo letalstva, ki je odprta v Pragi. Sestanek v Tum Severinu Praga, 14. junija, d. Predsednik češno-slovaške vlade dr. Milan Hodža je snoči ob 21. odpotoval iz Prage v Rumunijo, kjer se mu bo v Bukarešti pridružil glavni tajnik gospodarske centrale Male antante inž Hugon Vavrečka. Dr. Hodža bo prispel v Bukarešto jutri ter se bo v sredo opolnoči odpeljal z rumunskim ministrskim predsednikom Talareecom v Turn Seve-rin, kjer ce bo obema državnikoma pridružil, kakor ie bilo že javljeno, jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Vsi trije min. predsedniki bodo napravili po Dunavu Izlet s parnikom Pri posvetovanjih ob tei priliki bo navzoč tudi romunski zunanji minister Antonescu. Bukarešta. 14. junija. AA. »Universul« piše, da bo obisk dr. Hodže nov dokaz trdnosti rumunsko-čežkoslovaškega prijateljstva in Male antante sploh. Neurath v Berlinu Komunike o razgovorih nemškega zunanjega ministra v Budimpešti — Tudi Nemčija in Madžarska odklanjata poskuse za ustanovitev blokov Budimpešta, 14. jun. AA. Nemški zun. minister Neurath je da.vl s svojimi spremljevalci odpotoval z letalom v Berlin. V Budimpešti se je mudil dva dni. Zastopnikom madžarskega tiska je Neurath izjavil, da so dvodnevni razgovori v madžarski prestolnici zneva potrdili krepko in iskreno prjateljstvo med Nemčijo in Madžarsko, ki bo tudi v prihodnje dragocena sestavina dela za podunavsko obnovo. Po obtoku beiroma Neuratha je bil objavljen naslednji uradni koanunike: Nemški zunanji minister baron Neurath je uradno obiskal madžarsko vlado v Bu ddmpešti od 11. do 14. junija.. Pri tem obi-fku, ki je utrdil prijatelj;ike zveze med Madžarsko in Nemčijo pred tujino, je baron Neurath imel več razgovorov s predsednikom madžarske vlade Daranyijemin zunanjim ministrom Kamyo. V teh razgovorih, ki so potekli v duhu medsebojnega zaupanja, so nemški bi madžar-ki državniki skrbno proučili vsa vprašanja evropske politike, posebno tista, lei ae tičejo neposredno Nemčije' in Madžarske Pri tem po s p°sebnim zadovoljstvom ugotovili popoln sporazum o tem. da odklanjata obe drža-vi vsak poskus za ustanovitev blokov. Obe državi bosta služili tudK v bodočnosti miru in bosta korakali po dosedanji poti. Namesto da se postavljajo pregraje med državami, si bosta obe državi prizadevali, da se doseže ravnotežje interesov za katere gre, 'n končno pomirjen je. Razgovori so razen tega dali priložnost za ugotovitev, da sta stališči obeh vlad popolnoma enaki tudi v drugih vprašanjih, o kaiarib Is tflo oorvom. M da Imata «ta vladi trdno namero doseči svoje posebne cilje in še bolj ra oviti prijateljsko razmerje, ki obstoja neizpremenjeno med Nemčijo in Madžar.-iko. i Novi finančni ukrepi v Franciji Pariz, 14. junija, g. Ta teden bo v ospredju zanimanja finainčno-politična debata v poslanski zbornici. Danes se je sestala vlada pod predsedstvom Bluma ter se posvetovala o finančnih načrtih, ki so bili že dalje časa napovedani »Le Soir« doznava, da hoče finančni minister predvsem zahtevati učinkovite ukrepe, da se (prepneči neplačevanje davkov in odhod kapitala v inozemstvo. Vlada potrebuje štiri do pet milijard za takojšnje potrebe državne blagajne. Zaradi tega je vlada prisiljena za nujne velevažne finančne ukrepe. Da prepreči povečanje posrednih davkov, bo izkoristila režijske obrate kakor železnico, pošto in tobačni mcsiopol, ki ga hoče pritegniti v povečani meri za državne izdatke, kar se bo zgodilo s povečanjem tarifov in cen. Žrtve vročine Varšava, 14. junija.. w. Včeraj je bila v Varšavi huda vročina. Pri kopanju je utonilo 7 oseb. Budimpešta, 14. junija. w. Včerajšnja vročina je med kopalci zahtevala 9 žrtev, ki so utonile. Berlin 14. junija, w. Zaradi včerajšnje hude vročine po velike množce zapustile Berlin. Prometna sredstva so prevozila okoli 4 milijone ljudi. Pri kopanju je utonilo 10 ljudi, pa tudi avtomobilske nesreče so zahtevale več smrtnih žrtev. Kemal Ataturk daroval državi vse svoje imetje Ankara, 14. junija. AA. Presednik velike narodne skupščine je poslal predsednik« republike Atatiirku brzojavko, v kateri mu sporoča, da je narodna skupščina sprejela njegovo predvčerajšnje naznanilo, da daruje vse svoje nepremičnine državi. z ogromnim navdušenjem. Kemal Atatiirk se Je zahvalil g kratko brzojavko, v kateri pravi, da je izvršil samo svojo dolžnost do svojega ljudstva jn nič drugega. »Rad bom dal tudi svoje življenje za turški narod«, pravf v brzojavki. Nova huda kriza v Belgiji Bojevniki iz svetovne vojne revoltirajo zaradi amnestije med vojno izvršenih zločinov in grozijo s pohodom na Bruselj Bruselj, 14. junija, o. V času, ko se nahaja min. predsednik Van Zeeland na poti v Ameriko sredi Oceana, se odigrava v Belgiji nepričakovana politična borba, ki utegne imeti še dalekosežne posledice. Pred svojim odhodom v Ameriko, kjer namerava ostati par tednov, da izvede misijo, ki sta mu jo poverili Anglija in Francija, je Van Zeeland forsiral v parlamentu in senatu sprejetje zakona o amnestiji, želeč ustvariti vse pogoje za notranje po-mirjenje in za dosego čim popolnejše narodne sloge, ki bi vladi omogočila, da se posveti reševanju perečih zunanjih političnih problemov v zvezi z nevtralnostjo Belgije in sklenitvijo novega zapadnega varnostnega pakta. Zdi se pa, da bo amnestijski zakon dosegel popolnoma nasproten uspeh, kakor ga je pričakoval in napovedoval Van Zeeland. Ta zakon namreč oprošča vso kazen in krivdo onim Flamcem, ki so za svetovne vojne bili v službi nemških okupacijskih oblasti ter so podpirali tuji režim proti I* ti zakon izzval silno nezadovoljstvo v vrstah bivših bojevnikov, ki imajo zlasti v Belgiji strumno izvedeno organizacijo, ki predstavlja neke vrste nacionalno fronto. Vodstvo te organizacije je imelo včeraj posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo z vsemi sredstvi nastopili proti izvedbi tega zakona. Za prihodnje dni nameravajo prirediti pohod na Bruselj. Vse organizacije so že prejele danes poziv vodstva, naj se pripravijo na ta pohod. V Bruslju bodo zahtevali od kralja, naj odstavi Van Zeelandovo vlado in razpusti parlament in senat ki sta ta zakon odobrila, izvedbo zakona pa odloži do izvolitve novega parlamenta, ki naj ga na svoji prvi delovni seji razveljavi. Med Flamci so te napovedi seveda izzvale hudo razburjenje in tako je zajelo vso Belgijo namestu pričakovanega pomirjen ja novo veliko vznemirjenje, ki utegne dovesti do nezaželenih ia dalekosežnih notranjih političnih posledic. N! izključeno, da bo Vta Beafnnd sv*N je potovanje prekinil in se nemufamft H* mm' »JUTRO« H. m -2 M««*«! ■fr Borba proti boljševikom z boljševišklml sredstvi Nevarno vrenje po Rusiji - Vsa mesta so preplavljena s protirežimskimi letaki — Zbiranje vojaštva v Moskvi Moskva, 14. junija, o. Razburjenje zaradi justifikacije Tuhačevskega in 7 njegovih generalskih tovarišev se še ni poleglo. Vlada izvaja silen pritisk na komunistične organizacije po deželi, da bj se solidarizirale 8 6odbo vojaškega sodišča in postopanjem Stalina. Obenem je odredila Celo vrsto ukrepov, da b; v kalj zatrla sleherni poizkus upora. Včeraj so neznanci razširil; po ulicah Leningrada, Moskve in drugih mest ogromne množine protirežimskih letakov. Letakj so zelo kratkj jn v glavnem najlažjo da je treba maščevat; smrt Tuhačevskega ki je hotel povesti Rusijo po novjh potih. Čeprav je vsa GPU mohilizirana. vendar doslej poljc.ij6kjm organom še ni uspelo izslediti avtorjev in raznašaleev teh letakov. V ostalem se je Moskva izpremenjla malone v pravcato vojaško taborišče. Vojašnice so prenapolnjene. Rdeč; trg pred Kremljem za civiliste n; dostopen. Na njem taborijo velik; oddelki vojaštva. Tudj v Kremlju samem ie nastanjenih več zanesljivih Vojaških oddelkov. Do Krem]ja imajo dostop le razn; zanesljiv; funkcionarji, ki prihajajo tja v zaprtih avtomobilih. V vojaških šolah v Moskvi, posebno pa na. vj-šoki š.>lj je bilo izvršenih ven preiskav. . Med gojenci teh šol je užival Tuhačevskt ' velik ugled. Gojeno? ne smejo na ^lioo. Odvzeto jim je bilo orožje. Več izm€d njih so aretirali. Vse vojaške šole so naravno6t oblegane od vojaštva in policije. Proces proti Jagodi Pariz, 14. junija, o. Kakor poroča »Petit Parisien«. se bo v Moskvi prihodnje dni pričel proces proti Jagodi. Zvedelo se je, da je bilo včeraj poleg drugjh aretiranih tud; več njegovih bivših sotrudnikov, tako komisar za notranje zadeve Aganov, nadalje Prokopjev. bivši pomočnik šefa GPU, Litvjnovljeva soproga, ki ,je bila pred kratkim aretirana pa jc bjla včeraj poslana v pregnanstvo na Uralu. Nemška sodba o razmerah v Rusiji Berlin, 14. junija. AA. Agencija »Deu-treher Dienst« pr naža v zvezi z ustrelit-vijo maršala Tuhačevskega in sedmih generalov članek, v katerem pravi med drugim: To je nov dokaz nezanesljivosti vsega organizma bcljševiške drž3fve, ki se je doslej obdržala na nogah a svoj:mi poko-lji. Tudi tisti, ki so doslej verovali v mož-noi5t kakršnekoli evolucije bcljševiškega sistema, bodo sedaj menda priznali, ua so se krvavo zmotili. Tudi Jegorov v nemilosti? Srdita borba za oblast v Sovjetski Rusiji se nadaljuje Bliicherja in še nekatere druge vojaške dostojanstvenike- ne omenjajo pa med njimi maršala Jegorova- ki ima funkcijo pomočnika ljudskega komisarja za državno obrambo. Zato šušljajo, da nosi maršal Jegorov svojo glavo že v torbi. Maršala Jegorova in admirala Orlova, vrhovnega poveljnika rdeče vojne mornarice, listi sploh ne omenjajo podobno, kakor so pred kakim tednom dni prenehali omenjati Tuhačevskega in njegove tovariše. »Daily Express« pravi: Nihče ne more več tajiti- da vlada v Sovjetski Rusiji resno gibanje proti Stalinu in da sta oba boljše-viška tabora ogorčena nasprotnika. Tisti, ki bo mogel računati z rdečo vojsko- bo končni gospodar Rusije. Za sedaj se zdi, da sta Stalin in Vorošilov še gospodarja rdeče vojske. O drugih listih se zdi, da še sami ne vedo, kaj naj rečejo o najnovejših dogodkih v Rusiji. Zato priobčujejo samo včerajšnje povelje maršala Vorošilova rdeči vojski. Delavski »Daily Herald« napada načelno vsa diktatorska stremljenja ne glede na to, odkod prihajajo. * London. 14. junija. AA. Veliki londonski dnevniki se še vedno bavijo z ustrelit-vijo Tuhačevskega in sedmih sovjetskih generalov ter pišejo, da v Moskvi ugibajo-kdo je sedaj na vrsti, da pride krvniku v roke. Maršal Vorošilov, dejanski vrhovni poveljnik rdeče vojske, ali pa maršal Blii-cher- ki ima na Daljnem vzhodu pod seboj 300.000 mož? Biiicher je moral pred kratkim priti v Moskvo in sicer po Ga-marnikovem samomoru. Takoj po prihodu je imel hud prepir s Stalinom, ki mu je očital, da igra diktatorja v vzhodni Sibiriji. Prepir se je polegel- ker se je Bliicherju posrečilo dokazati, da ne zbira svojih čet za kakšne notranje politične namene, temveč samo zato, da bo o pravem času lahko z njimi na razpolago. Stalin mu je na to odgovoril- da mu daje priliko dokazati svojo zvestobo kot član izrednega vojaškega sodišča- ki bo sodilo maršala Tuhačevskega, za kar ga je tudi imenoval. V Sovjetski Rusiji, pišejo dalje listi, so takoj po objavi justifikacije začeli sklicevati shode, na katerih sprejemajo bombastične resolucije. Pozornost zbuja, da poveličujejo te resolucije Stalina, Vorošilova. Po seji demokratske* ga glavnega odbora Beograd, 14. junija. Danes je vodstvo bivše demokratske stranke razposlalo resolucijo, ki je bila sprejeta na včerajšnji seji glavnega odbora- razen strankinim organizacijam tudi političnim prvakom v prijateljskih političnih skupinah. Tako so poslali resolucijo pisarni dr. Mačka, Adamu Pribičeviču, Joči Jovanoviču, Aci Stanoje-viču, Miši Trifunoviču, dr. Slobodanu Jovanoviču, Mihailu Iliču, Živojinu Balugdži-ču in drugim. Danes je Davidovič novinarjem izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom včerajšnje seje glavnega demokratskega odbora. Čiani odbora iz podeželskih krajev so se danes spet vrnili domov. Začasni umetniški svet Beograd. 14. junija. AA. Prosvetni minister Stošovič je pri prosvetnem ministrstvu imenoval strokovno komisijo, ki bo opravljala vse funkcije umetniškega sveta, dokler ne bo ta ustanovljen. Za člane te komisije so imenovani: Djoka Kovačevič, pomočnik prosvetnega ministrstva, Dušan Jakšič načelnik splošnega oddelka, Nedeljko Petrovič šef odseka za umetnost in književnost, dr. Brana Koiinovič, upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Jovan Zorko, ravnatelj glasbene šole v Beogradu, Mihajlo Vuk-Dragovič, ravnatelj glasbene šole »Stankovič« v Beogradu, Momčilo živano-vič, upravnik umetniške šole v Beogradu, Peter Kr3tič, skladatelj in inšpektor prosvetnega ministrstva, dr. Milan Kašanin, ravnatelj muzeja kneza Pavla v Beogradu. Toma Rosandič, kipar iz Beograda, Branko Popovič akad. slikar in univerzitetni profesor v Beogradu, dr. Miloje Mi-lojevič, skladatelj in univerzitetni profesor v Beogradu, Ljuba Ivanovič, akad. slikar, dopisni član akademije in profesor umetniške šole v Beogradu, Sreten Stoja-novič, kipar in profesor na srednji obrtni šoli v Beogradu. Kosta Manojlovič, skladatelj ln profesor na glasbeni šoli v Beo- gradu, Milan Nedeljkovič, akademski kipar in upravnik zasebne šole za uporabno umetnost v Beogradu, in Momčilo Miloše-vič, upravnik državne tiskarne v Beogradu. Poslabšano stanje nadškofa Bauerja Zagreb, 14. junija, o. Zdravstveno stanje zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je postalo zadnje dni resno. Danes se je še nekoliko poslabšalo. Zdravniki so bili v pretekli noči ves čas pri njem in ugotavljajo v svojem bulletinu, da je znašala bolnikova temperatura 36.5 do 37, utrip 80 do 102, splošno stanje pa je bilo precej resno. Velika aSera v Belju Osijek, 14. junija, o. V sladkorni tovarni na državnem posestvu Belju so odkrili velike malverzacije, zaradi katerih je država oškodovana za več milijonov. V afero je zapletenih več uradnikov. Tovarna' je dalje časa dobavljala neki zagrebški veletrgovini večje množine rezancev sladkorne repe, pa tudi sladkorja samega daleč pod normalnimi cenami in proti predpisom, ki zanjo veljajo. Finančno ministrstvo je sedaj poslalo na Belje svojega posebnega odposlanca, ki vodi preiskavo. On je od nekaterih uradnikov nemudoma zahteval varščino v višini pol milijona, ki naj bi služila kot prvi obrok za kritje nastale škode. Preiskava je še v teku. V Zagrebu so aretirali direktorja omenjene trgovine, ki ima svoj lokal na trgu kralja Petra. Mednarodni kongres avtorjev in skladateljev Pariz, 14. junija. AA. Dopoldne je bil slovesno otvorjen 11. kongres mednarodne zveze avtorjev jn skladateljev. Prj otvoritvi sta bila tudi predsednik republike Le-brun in zunanji minister Delbos. Kongresa se udeležuje 200 odposlancev 98 držaT. Namen kongresa je pripraviti mednarodno zakonodajo avtorskega prava, razen tega pa bodo proučeval; tudj vprašanja., ki so v zvezi z gledališčem, književnostjo in glasbo. Grozna družinska tragedija na Jesenicah Tovarniški delovodja Fran Kerstein je ustrelil gospo Stegujevo in sebe, gospodično Stegujevo pa ranil Jesenice, 14. junija. Na Jesenicah se je nocoj pripetila strašna tragedija, ki je vznemirila ves gorenjski kot. Tovarniški delovodja Fran Kerstein, star 33 let in rojen Jeseničan, je na Spod. Jesenicah ustrelil 51 let staro go. Mileno Stegujevo, ranil njeno 301etno hčerko, poštno uradnico Branko, in nato še sebi pognal kroglo v glavo, da je bil v hipu mrtev. Sam je obležal za hišo v Cankarjevi ulici, kjer Stegujevi stanujejo in kjer je izvršil svoje obupno dejanje. Go. Stegujevo so prenesli nazaj v hišo, hčerko pa prepeljali v bol-Srat*vske skladnice, kjer so zdrav-" -n. ,V .■^kio stanje ni nevarno. Beležke »Slovenec" o žalostnem dogodku pri Prihovi V svoji nedeljski številki piše »Slovenec« o podrobnostih dogodka pri Prihovi, kjer so naslednji dan našli mrtvega akademika Dolinarja. Ker ve, da na svoje laži in svoja obrekovanja ne more dobiti odgovora, piše o tej žalostni stvari v enakem tonu in na enak način, kakor je pisal o vseh dogodkih zadnjih dni. Med "drugim poroča »Slovenec«, da so se po Sloveniji širili letaki, ki pravijo, da se je nesrečni Dolinar zadušil. »Slovenec« dokazuje, da to ni res, in med vrstami celo namiguje, da je bil protokol sodne komisije o obdukciji Dolinarjevega trupla najbrž naknadno falzificiran. Trdi dalje, da so bili med obdukcijo včasih prisotni v mrtvašnici le oba zdravnika in zapisnikar, ne pa tudi ostali člani komisije, O spopadu med mariborskimi omladinci in ljubljanskimi študenti JRZ pravi, da je bila to »morda najbolj surova in najbolj zločinska bitka v naši novejši politični zgodovini«. Omejiti se moramo na to, da zabeležimo, kaj piše in trdi »Slovenec«. Vsa javnost pa željno in nestrpno pričakuje sodne obravnave, kjer se bo Izkazala resnica. O sobotnem pogrebu O sobotnem pogrebu pokojnega akademika Dolinarja smo objavili objektivno poročilo, ki pa opoldanski izdaji »Slovenca« nikakor ni všeč. Obregnil se je zlasti ob našo konstatacijo, da je šlo v sprevodu po Tyrševi cesti 1.166 pogrebcev. »Slovenski dom« tega sicer ne zanika, očita pa našemu poročevalcu, da je »očitno pozabil omeniti pol tistega zijala, ki je z računalom stalo ob izložbi ali viselo skozi okno«. Naše poročilo, da je imela skoraj četrtina hiš v mestu črne zastave, v zunanjih okrajih pa da jih ni bilo skoraj nič, proglaša list za laž in pravi, da je bilo »dovolj črnih zastav«. Nadalje nam očita ^Slovenski dom«, da smo hoteli zmanjšati veličino neme manifestacije slovenstva s stvarnim naštevanjem ter poudarja posebno vrednost pogreba, ki je bila v tem, da v sprevodu ni bilo godbe niti vojaštva; silna moč pogreba je bila v dostojanstvenem zadržanju vseh pogrebcev. Pavšalna denunciacija Včerajšnji »Slovenec« v posebnem članku dolži »nekatere uslužbence v ljubljanski Poštni hranilnici«, da v zvezi z zadnjimi notranjepolitičnimi dogodki »poskušajo v uradnih prostorih in med službenim delovnim časom izvajati teror nad svojimi delovnimi tovariši, ki so somišljeniki obstoječega režima«. Mi beležimo »Slovenčeva« izvajanja kot primer tipične pavšalne denunciacije. »Slovenec« niti ne pove, na kakšen način se izvaja teror nad pristaši režima, kdo ga izvaja in v katerem smislu. Ali je kdo v Poštni hranilnici, ki skuša svoje tovariše, režimske pristaše terorizirati, da postanejo opozicionalci? Ali se pritiska na koga, ki je JRZ, naj postane n. pr. JNS? Ali je danes sploh mogoče v državnem uradu, da bi imeli uslužbenci, ki niso JRZ, kakšno politično besedo? Vse to »Slovenec« seveda sam najbolje ve. Ali pri denunciantskem poslu, ki ima namen terorizirati uradništvo- so taka dejstva postranskega pomena. In mesto da bi glasilo Katoliške akcije navedlo konkretna fakta in imena- laže in obrekuje pavšalno po svojem svetem pravilu, da je vsako sredstvo prav, če služi cilju. Informacije »Samouprave*4 Glavni organ JRZ, »Samouprava«, ki sicer zvesto prepisuje »Slovenca« o vseh dogodkih v Sloveniji, objavlja o dogodkih v Prihovi svoje posebne informacije. Po opisu demonstracij ob prihodu predsednika Petra Živkoviča v Ljubljano pravi »Samouprava«: »Gospodom iz JNS je ta incident prišel zelo prav. Izgleda- da so ga kar pričakovali, če ne še več, kar želeli- ker jim je bil zelo potreben. Razumljiv protest užaljenega naroda v Ljubljani in Celju iim je bil povod za nova nasilja in nove izpade. TAKOJ NASLEDNJI DAN (!) so službeni funkcionarji te bivše stranke, ljudje med katerimi so celo javni delavci, organizirali »kazensko ekspedicijo«, da je počakala na cesti nedolžne državljane, člane naše stranke- ki jih je potem napadla- pre-mlatila in ubijala. Pri teh izgredih je plačal s svojo glavo neJci mladenič, še skoraj otrok.« . Neuresničene nade Zagrebška »Nova riječ«. glasilo g. Vil-derja in tovarišev toži v uvodniku zaradi popolnega neuspeha akcije beograjske združene opozicije za skupen nastop z dr. Mačkom. Med drugim pravi: »Ustanovitev združene opozicije je omogočila postavitev skupne državne kandidatne liste dr. Mačkom na čelu 5. maja 1935. Po zmagi opozicije 5. maja so se pojavile v javnosti nade, da bo vstala v Srbiji tista demokracija, ki je svoje dni ustvarjala v predvojni Srbiji prave čudeže. Vse te nade pa so bile preuranjene in se do danes žal še niso uresničile.« Inteligenca in politika »Hrvatski dnevnik« razpravlja o odno-šajih hrvatskega kmečkega pokreta napram hrvatski inteligenci. Po "mišljenju »Hrvatskega dnevnika« ima inteligenca pravico do zaposlitve in udejstvovanja, ki pa se mora gibati strogo v vsenarodnem okviru in vedno računati s tem, da tvorijo .jedro hrvatskega naroda kmeti. »V političnem oziru more biti inteligenca samo enakopraven del naroda. Beseda šolanega človeka sme v politiki žaleči samo toliko, kakor vsakega kmeta, delavca ali obrtnika. Končana šola ne daje nobene posebne politične predpravice. Inteligent se more v politiki udejstvovati samo v okviru nacionalne solidarnosti ter je v vsem podvržen disciplini narodne skupnosti.« Krogla jo je zadela v levo ramo. Tako Kersteinova kakor Stegujeva družina sta na Jesenicah priljubljeni in spoštovani, zato je nocojšnja tragedija napravila tem globlji vtis. že pred 10 leti se je Kerstein vnel za go. Stegujevo. Njen mož, poštni in brzojavni mojster g. Stegu, se je ločil od svoje žene in živi sedaj v Žirovnici. Ga. Stegujeva je spočetka podlegala vplivom Franceta Kersteina, zadnje čase pa jo je spričo svojega silno vznemirljivega značaja odvračal od sebe. Zadnjih 14 dni ga ni bilo več k Stegujevim. Otožen in sam vase zaprt je hodil okrog do nocoj, ko se je s tako I grozno tragedijo ločil od življenja, | Konec komunizma v Grčiji Atene, 14. junija. AA. Atenska agencija poroča, da je ministrski predsednik Meta-xas včeraj v Janini rekel, da po 4. avgustu lanskega leta ni več nevarnosti za delo sub-verzivnih elementov. Meje so zavarovane in vojska je ustanova, ki brani domovino. Vlada je pokazala mnogo zanimanja za delavstvo in kmeta in je narodu vtisnila zavest vzajemnosti. Govor so navzoči često prekinjali z vzkliki: živio kralj in živio naš rešitelj Metaxas. ¥ Požig sokolskega paviljona v Ljubljani V o oči od sobota os nedeljo je »ločin -•ks roka zažgala veliki godbeni paviljon na letnem telovsdičču Ljubljanskega Sokola pod Tivolijem. Paviljon je bil takoj ves v plamenu in prihiteli gasilci niso mogli rešiti ničesar. O požigu je kr. banska uprava v nedeljo izdala komunike, ki smo ga že objavili v ponedeljskem »Jutru«. V komunikeju je med drugim rečeno: »Na podlagi dosedanje policijske preiskave je upravičeno prepričanje, da »o paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima... V času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, samih sim-patizerjev JNS, ki so se obnašali zelo razburjeno. Med njimi se je posebno odlikoval narodni poslanec Rajko Turk.« »Slovencc« in »Slovenski dom« sta včeraj kar naravnost trdila, da so paviljon zažgali ljudje iz nacionalnega tabora. »Slovenski dom« je v utemeljitev svoje trditve napisal: »Veliko podrobnosti govori za to: demonstracije pristašev JNS so se začele natančno tedaj, ko je začel goreti paviljon, to je ob pol enih ponoči.« V boljše razumevanje trditve »Slovenskega doma« je treba omeniti, da se nahaja sokoisko letno telovadišče, kjer je bil požar podtaknjen, tik ob ljubljanskem vele- sejmu. Ko je začelo goreti, je btio na vo-lesejmu ie več tisoč ljudi. Med njimi s« je nahajal tudi poslanec Turk, ki je skupaj s sto in sto drugimi ljudmi pohitel na kraj požara- kamor so lahko prispeli v dveh minutah. »Izgredi po ljubljanskih ulicah" Pod tem naslovom poroča »Slovenec« v zvezi t objavo kr. banske uprave o pcii-gu paviljona na letnem telovad&ču Ljubljanskega Sokola, da je prišlo v soboto ponoči po požaru ter v nedeljo do izgredov po ljubljanskih ulicah. Pravi, da so kovičevi plačanci«, ter »fantalini« in »po-balini. ki so se preobjedli kruha,« razgrajali po mestu, napadali dijake ki druge sprehajalce, ki so nosili slovenske trakove v gumbnicah, jih »udarjali a pestmi v obraze, brcali z nogami ter jim trgali nerodne trake z oblek.« Končno pravi list, da je »policija napravila red ln aretirala 7 največjih razgrajačev. Postopalo se bo proti njim z vso strogostjo zakona«. »Slovenec« je mnenja, da so bili vsi ti dogodki organizirani od »liberalnega generalnega štaba«. Vendar niti on ne trdi- da bi lz vrst nacionalne mladine padel kak kamen ali bila razbita kaka šipa. Sreska JNS za lendavski srez V nedeljo je bila r Beltincih v hotelu >Kroni< izredno uspela freska skupščina JNS za lendavski srez. Istočasno je bila ustanovljena tudi mladinska sreska organizacija. Zborovanja, so 6e udeležili delegati iz skoro vseh občin. Prišli eo tudi tisti ki stoje na straži domovjne prav ob madžarski meji. Vseh deleealov je bilo okoli 120. Izraza svojemu razpoloženju so dali eImv rovalci ob izvajanjih govornikov, ki so iz-neeli pred nje politično, moralno in gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja naš narod. Zborovanje ie otvoril ln vodil ldealnj nacionalni delavec, biv5j narodni poslanec g. Anion Haidinjak. Njegova jedrnata poročila o delovanju dosedanjega sreskega odbora JNS in njegovo sodbo o splošnem političnem stanju v državi so ekupščinarjj sprejelj z velikim odobravanjem. Obširno poročilo o delu v narodnem predstavništvu, o politični situaciji in o gospodarskih problemih ie podal narodni poslanec; g-Avgust Lukačič. Tudj on je bil deležen enodušnega zahvalneea odobravanja. V imenu banovinskega odbora JNS in v imenu akcijskega banovinskega odbora mladinske JNS je pozdravil ekupščinarje g- Andrej UrSič \% Ljubljane. Njegovo besede so bile namenjene (predvsem zbrani mladini, ki je v večjem številu prihitela iz vseh krajev, da osveži in nadaljuje delo in napore preizkušenih nacionalnih delavcev. Utemeljil je potrebo posega mladine v politično življenje in pnkazal osnovna programska načela Jugoslovenske nacionalne strank«*. Sledile so volitve novega sreskega odbora. kateremu etojj po soglasni volji vseh navzočih na čelu zopet vztrajni g. Hajdi-njak Anton. Kot njegovi sodelavci so bili izbran; preizkušeni javni delavci is »seh krajev sreza. mladinski odbor pa sestavljajo: predsednik Režonja Martin, posestnikov sin iz Ižakovcev, podpredsednik Ko-lar Kolman iz Črenšovcev, tajnik Haidinjak. Jože iz Odrancev, ;n odbornika. Erjavec. Otokar iz Beltincev in Noršič Karel iz Radmožanrev. Mladi pristaš; JNS bo sklenili da bodo v svrbo pospešenega dela v lendavskem srezu sklicali še poseben seetanek. na katerem bodo sedanji odbor dopolnili še z drugimi omladjnri. Uspelo skupščino ie zaključil g. HaidiJ uiak s pozivom, da naj tudj v teh težkih časih vztrajajo vsi zbrani požrtvovalno n odločno na svojih mestih. Navodila za volitve v kmetijske zbornice Beograd, 14. junija. AA. Na osnovi čl. 36 uredbe o kmetijskih zbornicah je izdal kmetijski minister tole avtentično razlago: Lističi, s katerimi se po čl. 14 odstavek 13 uredbe o kmetijskih zbornicah vrši volitev svetovalca in njegovega namestnika, se imajo priložiti zapisniku o volitvah. Ožje volitve odnosno žrebanje, ki ga določa čl. 14, se ima izvršiti isti dan, kakor ae vrše volitve svetovalca odnosno njegovega namestnika. Na to okoliščino bo opozoril predsednik volilnega odbora volilce pri prvih volitvah in jih bo pozval, da naj ne odidejo z volišča, dokler se jim ne sporoči končni volilni rezultat, ker bi se sicer vršile naknadne volitve samo s tistimi vch lilci, ki ostanejo. Ce se pa volitev vrši z žrebanjem v smislu čl. 14 odst. 20 uredbe o kmetijskih zbornicah, se bo ravnalo tako, da se Ime kandidata s prve liste napiše na en list, ime kandidata z druge liste pa na drug list, ki se imata oba preganiti, da se ne vidi kaj je na njih napisano. Nato bodo pozvani zastopniki obeh list, nakar bo eden izmed njih, to je tisti, ki ga bo predsednik imenoval, žrebal. V smislu čl. 14. odstavek 10 uredbe o občinskih upravah (mestnih poglavar-stvih) se bo prepis zapisnika o volitvl poslal tistemu sreskemu sodišču, ki je pristojno za kraj volitev, to je za sedež sreza. Kandidati za svetovalce in njihove namestnike ni treba, da so volilcl (čl. 14 odstavek 3) temveč smejo biti člani zbornice, ki ustrezajo pogojem tega člena. Predlagatelji kandidatnih list smejo biti po čl. 14 samo iz vrst volilcev (odst. 3). Državni uradniki kot člani volilnega odbora (čl. 14, odst 12), imajo pravico do dnevnic in potnine po splošnih določilih. Vsi izdatki gredo v breme proračuna zbornice, pri prvih volitvah jih pa akon-tirajo pristojni bani (čl. 35). Bolgari na beograjskem sokolskem zletu Beograd, 14. junija, p. V Beograd Je prišel načelnik sofijske župe Junakov, Va-siljev. Danes je imel več razgovorov z vodstvom beograjske sokolske župe o sodelovanju bolgarskih Junakov na bližnjem zletu beograjske župe, ki bo od 19. do 21. junija. Po dosedanjih dispozicijah se bo tega zleta udeležilo okrog 350 bolgarskih Junakov. Pogreb zaslužnega sokolskega prvaka Beograd. 14. junija, p. Ob vel ki udeležbi beogra jskih Sokolov Je bil danes pokopan pokojni -sokolski prvak Momčilo Bra-nivački, član izvršnega odbora Saveza SKJ in njegov glavni blagajnik. V imenu Saveza je govcr l ob odprtem grobu dr. Milorad Dragovič. Pobijanje tihotapstva Beograd, 14. junija, p. »Službene Novi-ne« so danes objavile uredbo, ki jo je mi-n str?ki svet sprejel na eni izmed svojih poslednjih sej na predlog finančnega ministra in ki se tiče nstgrad za pobijanje tihotapstva z monopolskimi proizvodi. Napredovanja Beograd, 14. junija, p. Napredovali so za tehničnega svetnika v 5. položajni skupini inž. Josip Mursa pri »reškem načel-stvu v Oelju, v 4. pol. skupino 2. stopnje tehnični svetnik inž. Ciril Juvam pri banski upravi v Ljubljani, v 7. položajno skupino Slavko Vidmar, tehnik pri sre-skem načelstvu v Celju. Za računovodkin j e so napredovale fcrl Poštni hranilnici v LJubljani Kristina Ve-luiček, Marija Dovgm in Daota. Rovfiek, Kmetijski kongresi v Haagu Beograd. 14. junija. AA. V Haagn pričale prihodnje dnj 17. mednarodno kmetijsko zborovanje. Udeležili se ga boio odposlanci iz vseh kulturnih dežel. Na. njem bodo razpravljali o važnih vprašanjih agrarne politike, kimetijekege> zadružništva itd. Ob istem času br. v Haagu zhorovanje mednarodnega kmetijskega odbora. k| bo razpravljal o svoji organizaciji. Kot odposlanec našega narodnega odbora za ta zborovanja je odpotoval v Haag tajnik Glavne zadružne zveze Djordje Davidovič. Ta bo hkratu tud; odposlanee Glavne zadružne zveze na zborovanju mednarodnega kmetijskega odhora.. Glavna za-družna zveza je edina ustanova jz naše dežele. ki je članica navedenega mednarodnega odbora. Zadušnica za Siambulijskega Beograd, 14. junija, p. V Beogradu se mudita bolgarska zemljedelska prvaka ln bivša ministra Todorov in Obov. Danes sta se udeležila tudi zadušnice za pokojnega vodjo bolgarskih zemljedelcev Aleksandra Stambulijskega. Službi božji so prisostvovali tudi prvaki bivše zemljorad-niške stranke Joca Jovanovič, dr. MIlan Gavrilovič in drugi. Kongres računskih uradnikov Beograd, 14. junija, p. V Novem Sadu se je danes pričel kongres združenja uradnikov računske stroke. Na kongres so prišli tudi delegati iz Ljubljane. Po poročilih se je razvila debata o stanovskih vprašanjih in je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo, naj se računovodska služba centralizira in računsko ter blagajniško poslovanje poveri zgolj računskim in blagajniškim uradnikom, za kar bi bilo treba povečati njihovo število. Nadalje zahtevajo zboljšanje svojega gmotnega položaja ln pravico, da lahko napredujejo do 4. položajne skupine. Prihodnji kongres bo v Banjaluki. Šahovski turnir v Rogaški Slatini Rosaška Slatina, 14. Junija Danes le bilo odigrano III. kolo, ki je prineslo naslednje rezultate: Foltys je naglo porazil Kalabarja. Kostjč je nasproU Najdorfu že v otvoritvi spregledal pešca in izgubil igro. Konig in Samisch sta po solidni igri remizirala. Drezga je nasproti Pircu dosegel že tretji zaporedni remis. Matvejev je premagal Broderja, kj bi pa lahko remiziral. Partija Trifunovič Vuko-vič se je končala remis. Dve partiji sta bili prekinjeni- Tomovjč stoji bolj?e nasproti Nedeljkoviču. Gereben bo pa najbrže dobil proti Schreiberju. Nadaljevale so se tudj v drugem kolu prekinjene partije. Vukovjč je premagal Nedeljkoviča, dočim je bila partija Kostič-Samisch ponovno prekinjena po osemurni igri. Stanje po HI. kolu: Najdorf 2 in pol, Foltye, Pire, Matvejev, Trifunovič, Vuko-vjč 2, Tomovjč 1 in pol (1), Brftder, Drezga 1 in pol, Schreiber, Samiech 1 (1), Konig 1. Kostjč, Nedeljkovjč, pol (1), Gereben 0 (1), Kalabar 0. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo jasno vreme. Ponekod niso izključene krajevne nevihte. Zagrebška. Ponekod oblačno, v ostalem vroče. Dunajska. Spremenljivo oblačno, hladneje, nagnjenost k nevjhtam, eeverozapadni vetrovi. Priporočajte »Jutro U9 Sokol I na Tabora v Ljubljani Je minulo nedeljo z odlično javno telovadbo otvoril Jubilejne svečanosti ob letošnji slavnoflti 30-letnega obstoja. Na sliki je pogled na celokupno revijo naatoptvSega članstva tn naraščaja Tu, v tem novem gaju bo etal prvi bdo-menik blagopokojnega kralja Aleksandra v Sloveniji! Prof. Sajevjc bo svoj osnutek že prihodnje dnj razstavil v Ljubljani. Tako bo tudi fiirše občinstvo moglo a osnutkom arh;. Strenerja, ki bo takisto prišel v jzložbo na najbolj prometni ulici v Ljubljani, oceniti umetniško višino tega spomenika in požrtvovalno delo rodoljubov na Rakeku, ki eo v enem samem letu zbrali tolikšna sredstva, da bodo mogli že septembra izročiti spomenik svojemu namenu, pri tem pa tudi pokazali železniški upravi in vsej javnosti, da je ■ spomenikom dobil Rakek pred kolodvorskim poslopjem najmodernejši park in s tem okrasek, ki ga bodo temu kraju če dolgo zavidali mnogi naši trgi. pa tudi mesta, da ne govorimo o manjših podeželskih postajah. Kako grade cesto Gradbeniki z univerze so Ljubljana, 12. junija. Marljivi akademski klub gradbenikov na tehnični fakulteti naše univerze je tudi le-toa pripravil že vrsto zanimivih strokovnih ekskurzij, ki ae jih udeležuje povprečno po 50 m več članov Kluba in jih stalno spremljajo predmetni gg. univ. profesorji naše visoke tehnike. Gradbeniki že vrsto let pazno spremljajo vse važnejše gradnje pri nas in si jih pod strokovnim vodstvom vestno ogledujejo. Letos so si tako med drugim že večkrat ogledali gradnjo univerzitetne knjižnice, predzaključno fazo del pri gradnji železnice št. Janž—sevnica, preložitev ceste ob kolodvoru v Kranju in še mnoga manjša a tudi važna dela. Na ljubeznivo povabilo gradbenega podjetja tng. Jos. Dedek so si te dni podrobno ogledali še gradnjo modernega betonskega cestišča, ki bo od St. Vida nad LJubljano do Jeperoe delno novo, delno prenovljeno, vendar razen na vzponih v celoti betonsko. Gradbenike a prof. Horvatom in Faklnom je sprejel šef podjetja ing. Dedek z ing. Kleindienstom, od nadzorstva, ki ga vrši bonska uprava pa šef sekcije svetnik ing Miklavc z ing. Petrovom na čelu. Tik ob cerkvici na Jeperci torej na najbolj oddaljenem koncu novega cestišča so pravkar betonirali drugo polovico cestišča, dočim je prva polovica v tem odseku nekaj nad 1 km že zbetonlrana. Gg. inženjerji so gradbenikom podrobno obrazložili potek vseh del na terenu, v laboratoriju pa je sledila še kratka znanstvena razlaga vseh tehničnih predpriprav, ki so za smotreno organizacijo dela nujno potrebne. Dolžina te nove ceste bo 8 km in pol, in velja vsak njen kilometer povprečno do 1 milj. 200 tisoč Din. dočim je za odkup sveta in odškodnine za 6 hiš, ki jih je bilo potrebno odstraniti, predvidenih 2 milijona Din. Podjetje ing. Dedek vrši prevzeto delo z vso znanstveno resnostjo in stalno polaga največjo pažnjo vestni preiskavi materijala, ki ga pošilja tudi na tehniko v preiskavo zavodu za preiskavo v kolikor ne zmore vsega v svojem preizkuševališču. Cestišče se gradi po najmodernejših načelih gradnje betonskih cest, kjer je vprav Nemčija na vodilnem mestu. Betoniranje se izvršuje v dveh pasovih po 3 m širine, in v dveh plasteh 10 in 5 cm, ki imata za podlago skrbno zgrajen spodnji ustroj skupne debeline 28 cm. Beton se ne nasipa neposredno na gramozni spodnji ustroj, pač pa se pri tem uporablja poseben s katranom prepojen izolacijski papir, ki ga dobavlja tvrdka Res iz Zagreba, šele na tako vsestransko čisto in izolirano podlago se betonira najprej spodnjo 10 cm betonsko plast, nato še zgornjo 5 cm. S posebnim strojem za 5 ks, ki ni po svojem izumu več kot 3 leta star, se beton precizno stlači m zgladi tako, da izvrše zidarji le najfinejše končne obdelave. Stroj ima vodilen valj, ki pri vrtenju vibrira — se trese — zato se tudi more beton precizno porazdeliti po vsej širini. Ta »vibra- Št. Vid—Jeperca si ogledali zanimiva dela tor« sicer še ni najugodnejše izveden, bo pa vprav praksa mogla še marsikaj izboljšati. Betonska mešanica za spodnjo plast je 250 kg cementa in drobljenega gramoza na 1 m' betona, zgornja pa 350 kg cem. in porfirni agregat na 1 m' bet. Betonira se v odsekih od 7 do 11 m, da prečne dilatacije niso povsod enakomerno oddaljene. Vibrator se pri tlačenju giblje s hitrostjo 1 m na 1 minuto je že dosedanja praksa izkazala, da bo treba to hitrost nekoliko povečati. Za izvedbo prečnih fug se podjetje poslužuje povsem svojega načina, ki ga bo dalo ing. Kleindinstu tudi patentno zaščititi. Tuge so široke do 15 mm in se izvršujejo po novem načinu z železnimi ploščatini palicami, ki se na zunanji strani pred betoniranjem nama žejo s katranom tako, da so po odstranitvi teh T želez notranje ploskve dilatacljske zareze že izolirane in se samo še zapolnijo z bitumenom. — Kot polnila pri mešanju betona se podjetje uspešno poslužuje tudi zelo finega kremenčevega peska, ki vsebuje skoro 98% čistega Si02. Dobavljajo ga iz bližine Moravč, gramoz pa lomijo in drobe v kamnolomu blizu Mednega, ki pomenja srečno postavko v kalkulacijskem računu podjetja. — V splošnem je zahtevala organizacija dela velike vestnosti posebej še ker ee mora žal tudi pri teh naših javnih delih podjetnik tesno ravnati po neskladnih zahtevah tehničnega značaja z onimi finančnega. Vsi krivinski polmeri pod 300 m ao se po možnosti čim izdatneje zvečali, vzponi pri Mednem in Medvodah, ki so bili že kar zloglasno znani pa so se tudi precej ublažili. — Z drobnimi granitnimi kockami bodo tlakovani vzponi in stane 1 m* te obdelave pribl. 140 din. Cementa bo porabljenega okoli 200 vagonov. Porfir dobavljajo iz Kamniške Bistrice, potrebno vodo za mešanje pa so a srečno roko tudi našli že za prvi odsek dosti blizu. Potrebno je poudariti še to, da sega kvaliteta betona celo precej nad nove predpise, ki predvidevajo n. pr. za zgornji ustroj 320 kglan1 dočim so bile pri gradnji dosežene že trdnosti precej nad 400 kglan'. Gradbeniki so bili po temeljitem strokovnem ogledu vseh del, ki bodo predvidoma končana v rekordnem času namesto do junija prihodnjega leta še pred to zimo, prijetno presenečeni z novim povabilom na skupen obed v restavraciji Bohinc, kjer se je poleg gostoljubnega in. Dedka izkazala Se izborna kuhinja. V izmenjanih napitnicah je bilo izrečenih nato mnogo zdravih misli, mlademu inženjerskemu naraščaju pa se je vnovič okrepilo upanje, da se bodo morda vendarle vremena zjasnila tudi našemu tehničnemu šolanstvu, če bi le bilo še več takih podjetij kakor je ing. Dedek, ki zaposluje le domače moči in tako praktično brez posebne reklame vrši važno vzgojno delo, našim mladim inže-njerjem pa daje priliko — na univerzi nabrano znanje tudi plodno izkoriščati v praksi. Mr. madonna, živa ona, ki jo Je narisal Bot-ticelli in je dozdaj visela v neki galeriji. Zdaj je tu, kakor sem sanjal o njej v Črnučah, ko sem ležal v »enci in kadil wun- gariš«. Trdnjava Fastro pri Prhnolanu, ki Je nekoč stražila staro mejo Italije, sedaj pa jo samo Se ogledujejo turisti Vsa ta Italija Je nekaj posebnega. Vsi tile monti imajo nekaj posebnega. Zdaj gledajo ponižno kot ostriženi Samsoni in trdnjave na vrhovih so prazne. In ko sem šel daleč mimo njih, sem prišel v kraje, kjer so zrele fige in imajo črne lase in po-švedrane pete. To je Italija- ki me veseli... Na ta pisma sem se spomnil, na lepo slgnorino Giulietto, da celo na cucka iz oberstove komande, ko smo tam v Klaviih zadnjič polnili cenejši bencin. Avtomobilska cesta na Neveo, Ra}M ln Trbiž iz doline Felle je novejšega izvora in spada gotovo med najlepše v teh krajih. Skoraj 1.300 m visoko se po vzpnemo do mraka, oskrbnik Je mož na meetu in kma^u imamo spet povezane dufie. Iz Gorice m Vidma prihajajo smučarji; še dve ur; višje se bodo povzpeli zvečer, pa se bodo zjutraj koncem maja smučali po najlepših terenih. Pri nas smo smučke dal} že davno za peč! Ne samo zato, ker nimamo avtomobilov, temveč še bolj zato. ker ž njimi ne moremo tako visoko. V ostalem pa vlada tu gori pianftnsko ra®položenje in govori vsak. kakor more ta »na. čeprav trii meje niso daleč. Trbiž pa je daleč od središča Italije. Med bujne klobuke bersaljerjev so pomešani zeleni klobuki Korošcev, med kričečimi oblekami črnih Italijank ee sučejo nasukane dečve domačih deklet. Mesto je stisnjeno med strme bregove in žjvj zdaj svoje žjv« ljenje za mejo. Naša je oddaljena še pičlih 12 km. Po tej poti pride še Bela peč, nato pa oni žjčnj plotovi in kar kmalu tudj že najsevernejša točka Jugoslavije. Formalnost« ni niti za jezo m že nam zavrjska srce, kajti doma le je najlepše. ★ Mont« Grapa in njegovi sosedi imajo mnogo obiskovalcev; z južne strani so vsi ti bregovi položnejši in vodijo nanje v anatne višine lepe ceste. Na Grappo (1779 m) seveda avtomobilska cesta z dveh smeri, tako da se ni treba vračati po isti. Na njegovem vrhu je zdaj spravljena čudežna podoba, ki je baje prva in zadnja rešila Italijo in Italijane. Sobo, ki so jo ustoličili leta 1900, so zaradi hudih poškodb po granatah prenesli 14. januarja 1918 v dolino in jo dali v varstvo dekanu v Crespanu. Kmalu po vojni so ji zgradili še lepše bivališče in jo »ozdravljeno« spet slovesno prenesli na vrti, kjer jo časte zdaj kot »ma-donnino nostro- bello madonno della pri-mavera« (spomladi). Ta čudežna podoba torej je menda pomagala vsem, ki smo takrat skrivali glave po onih prepadih in ae nazadnje tudi srečno rešili iz njih. Ce ni bila ona, je bila pa zvezda, ki sije vsakomur takrat, kadar ga vsi zapustijo. Zdaj se je zasukalo že dvakrat deset let od onih dob in zmerom bolj medlijo apo-mini na dolge mesece, ki smo jih prebili kot preganjane zveri na lepih vrhovih okoli Monte Grappe. To bodi odlomek onih-ki ao tako zašli v zvezo z ono čudežno podobo, ki rešuje ljudi, ali pa z ono najlepšo zvezdo« ki aije na svetu. —na. (Konec) OLekma %a meč HraCja CtCeH&atuha ®|« oznaki ie bolj izpopolnjenega ODOLA.. kitaM antiteptiino delovanj* }• še v večji meri zvišano. Bakteriololke ia klinične preiskave ao mantareno dognale, da ODOL uničuje bakterije. Ljubljana, 14. junija. Četrtič se bedo zbrali najboljši telovadci jugoslovenskega Sokolstva, da se v plemeniti borbi borijo za najčastnejši znak zmage — za meč kralja Aleksandra I., ki ga je pokojni veliki Sokol poklonil jugo-slovenskemu Sokolstvu leta 1925. S posebnim pravilnikom, ki ga je izdala dvorna pisarna v sporazumu s savezmo upravo, je ta meč trajno prehodno darilo, za katerega tekmujejo društvene vrste v višjem oddelku na tekmah, ki jih razpiše savezno načelstvo. Doslej so bile tri tekme za meč in sicer leta 1925- v Beogradu, 1930. zopet v Beogradu in 1933. v Ljubljani ob priliki I. pokrajinskega zleta SSKJ. Letos so pa spet razpisane ob priliki župnega zleta v Be»-gradu v dneh 21. in 22. t. m. Trikrat si je priborila častno prehodno darilo vrsta Ljubljanskega Sokola, kako bo šlo v četrtič, bomo videli. Prva tekma je bila leta 1925. Ob med-zletnih tekmah v Beogradu. Tekmovale so štiri vmste in sicer vrsta Ljubljanskega Sokola,, Sokola I Tabor, Ljubljana H in župna vrsta — Kranj. Borba je bila zelo J vadnih tekmah. Ni nam znano, koliko vrst se bo udeležil tekem. V Ljubljani ae vestno pripravlja, za tekmo le vrsta Ljubljanskega Sokola Doslej je imel Ljubljanski Sokol tri društvene tekme za določitev vrste, zadnja je bila v nedeljo 6. t. m. Vrsto bodo tvorili bratje Neli Zupančič, Janez Malaarič, Boris Gregorka, Ivko Pustišek, Miloš Skrbinšek, Edo Slanina, Edo Anto-siewAcz, Milan Potokar. Vrsta bi bila mnogo boljša, ako bi bila v vrsti še mednarodna tekmovalca brata Fctrte Mino in Vad- nav Jože, ki sedaj služita svoj kadrski rok. Vendar nam imena imenovanih bratov Jamčijo, da se bodo na tekmi potrudili do skrajnosti in tako ponovno priborili dragocen Aleksandrov meč svojemu društvu. Sokolski ta napredni javnosti bi bilo zelo ustreženo, ako bi vrsta, pred odhodom v Beograd priredila na svojem letnem te-lovadlšču javen nastop in pokazala svoje spretnosti, želimo vrste Ljubljanskega Sokola pri tekmi obilo sreče in uspeha. Sijajna sokolska manifestacija pred mnogoštevilnim občinstvom - NEGO UST Tam za laškim gričem Bežni vtisi z nagle vožnje po krajih, kjer so divjale strahote vojne Jutro spet krasno in Opel se veselo dviga proti Belkunu. središču najlepšega Italijanskega alpskega kraja. Ob levj nas spremljajo slikovit! grebeni _ dolomitskih predgorij na desno pa gričevja proti Vit-toriju. Ne tu, kocka je v resnici padla drugod jn tudi že prej. Snažno mestece ie Bel-luno z lepimi spomeniki na preteklost, živahnim prometom in pretežno planinskim vojaštvom. Cesta zavije zdaj krepko na le* vo in že se dvigamo v romantično dolino Pijave prots zelenemu Cadoreju. Zgoraj počasi sopiha vlak z zvedavim kurjačem, ob vodi pa se napaja čreda ovac. V divjih serpentinah se dvigne cesta nekaj sto metrov nad pokrajino in v — skoraj kitajskem — Taiu nas odcepi še lepša »auto-stradac proti Cortini fVAmpezzo, središču morda najlepših gora na svetu. Križem po Dolomitih Ta pot je že mednarodna; zdaj srečujemo v avtomobilih vse narode sveta. Med ostalimi tudi Belpijce, ki vozijo po napačni strani in vzbujajo jezo in proteste, v edno gremo kvišku, nad jn pod nami pa ee stiska ob bre-"- nova električna železnica, ki veze Toblach z novo Italijo. Pred nami pa se v popoldanskem solncu odpirajo tisti nepozabni pogledi na Dolomite. Zdaj so že na vidiku slavne To^ane. na desni vstaja Monte Cristallo, tam je razkosanj Sopari« jn cela vrsta njegovih divnih sosedov. Oči so ^trudne in preveč je lepega za takšen dir. V Cor-tinj je poldne. Zdaj še ni prave sezone, sneg je jzginil, poletje pa še n; prišlo tja gori. Zato pa so cene neizpremenjene. »Pojedine« so tu res da razkošne, toda računi so tudi skoraj omamljivi. Ampak Kranjec ni vsak dan tako in korajža tud,i nekaj velja! v-hi-anti je odločno boljši od cvička! Ozrimo se še enkrat na večne Tofane, poglejmo še spomenik njihovega neustrašenega branilca al" pjnskega generala CantOTa. ki ga je zadela ^ «3^03 krogla terolskega 6trelca sredi če- la. jn dajmo prostora bledemu Francozu, k| dovršuje svoje poročno potovanje po teh hladnejših krajih z najdražjim avtomobilom, potem pa pojdimo še mi za njim na — Tre Croci in jezero Mjeurino. tič, kot tajnik upravitelj meščanske Sole Gašpari, kot blagajnik Marič in vsi predstojniki uradov in vseh na Rakeku obstoječih društev brez razlike strank, je svoje delo zamislil tako podrobno, da je poskrbel tudj za prostor, kjer naj spomenik stoji. Izbral je od vsega začetka Še do nedavnega zanemarjeni prostor pred samim poslopjem. Odbor ni štedil ne e trudom ne 6 sredstvi in je za preureditev te gmajne pri dobri ljubljanskega arhitekta Maksa Štrenerja. Ta se je naloge lotil z veliko vnemo in je sestavil preureditveni načrt, ki je nekdanjo zanemarjeno gmajno iz~ premenjl v moderni park. Odbor ee je glede podrobnosti posvetoval tudi z mojstrom Plečnikom in eprejel več njegovih dragocenih nasvetov. Ves ta park je že gotov po veliki zaslugi odbornika Viktorja Kralja. Preureditev prostora in park sam je stal nad 35.000 Din. Na ta način je rakeška postaja dobila pred evojim poslopjem prostor in park, kakor ga nima noben drugi kraj v Sloveniji in niti naša največja mesta. Park je zgrajen v ovalni obliki. Obdaja ga krog in krog ozidje, v 6redi je prehod. Ves park bo poleti v senci mogočnih dreves. Pod njimi so pa postavljene izredno okusne klopi v znanem svojevrstnem slogu Plečnikovih klopi na ljubljanskem gradu- samo bencin, kajti pred nam,; je visoko sedlo della Mauria (1809 m), preko katerega vodi nova cestna krasota v dolino Tilmen-ta. Spet se dvigamo v neštetih serpentinah. Za mejami Malo so naseljeni ti kraji in prav na vrhu n< drugega kakor ena izmed razkošnih cestarskih palač, a katerih se razvija delo za ta avtomobilski eldorado. Na oni strani je Tolmezzo, nekdanji prisiljenj sede« starega ljubljanskega ipolka; vojakov je še vedno dovolj, kajti meja je vedno bliže. Proti ver čeru smo na veliki oestij proti Trbižu. Tud| ta ne zaostaja za drugimi (n zato ni čudno, Se nas vozač s priholico — že spet novo-poročen,- par. kakor da bj ta potovanja »padala res sa-mo doli pod italijansko nebo — prisili na majhno dirko do Klavžev. Se Rezijo smo zaradi tega pogledali samo mimo* grede in se ustavili pred odcepom) na udobno kočo Neveo pod Kaninom. Zaljubljeni tekmec je zadaj nekoliko ozlovoljen in nas omeče t Balkanci. Ce«, ker trobimo fn Imamo doma slabe ceste in mnogo prahu. Oporekaj smo mu z drugimi argumenti, toda tudi temeljito. Tukaj nekje Je bik v onih aUbih časih ena izmed visokih komand, ki se je imenovala »Gruppenkomando Fella« z oberstom na čelu ln neizbežnim cuckom v pisarni. V njej je pomagal temniti slavo avstrijskega generalštaba zdaj že umrli prijatelj Stanko Vumik, ki mi je nekoč pisal o tej zdaj tako romantični dolinici približno takole: Spim na lepi, mehki beli postelji a svilenim zagrinjalom naokoli. Pred menoj je spala v tej postelji signorina Giulietta. Bila je — tako po pismih, ki jih je prejela in hranila od tenenta Armanda — najlepša deklica na svetu. Sicer pa to ni važno — je pisal — zdaj spim tu jaz in mir besedi. Imam enega podložnika, ki mu moram skrbeti za vse komforten izvrstno menažo in razkazovanje pokrajinskih krasot, zraven pa mu deliti pouk o etiki in estetiki. Vse zato, da bomo bolj gotovo zmagali! Ta podložnik pa je sam pes gospoda obersta-vojskovodje cele nese skupine. V ulici desno od tistega mosta, ki Je takšen kot Ponte Rialto, pa stanuje moja napota, toda vsestransko plemenita in sokolska Zmagala Je vrsta Ljubljanskega SokoOa a 488.25 točkami, 2. Sokol I Tabor 477.25, 3. Sokol Ljubljana H 360.75 in 4 Kranj — župna vrsta 337-75. Na drugi tekmi o priliki vsesdkolskega zleta v Beogradu 1980. so se borile tri vrste za častno darilo. Zmagala je vrsta Ljubljanskega Sdkola 553.50 točk, 2. Celje — župna vrsta 474.13 ln 3. Maribor — matica 454.75. Tretja tekma je bila v Ljubljani leta 1933. Za to tekmo j? vladalo izredno veliko zanimanje, sej se je borilo za dragoceno darilo 10 vrst. Vaje na orodju so bile dokaj lahke, pač pa so bile mere v prostih panogah razmeroma visoke. Med tekmo na orodju se je borila vrsta Ljubljanskega Sokola z vrsto iz Novega Sada, vendar pa je podlegla pri prostih panogah in se tako uvrstila šele na 4. mesto. Ljubljanski Sokol je postavil k tekmi dve vrsti. V prvi so bili starejši telovadci, v drugi pa mlajši, še novinci. Iznenadila jo druga vrsta Ljubljanskega Sokola, ki je v končni oceni dosegla drugo mesto tik za prvim mestom. Uspeh tekme je bil tale: 1. Ljubljanski Sckol, prva vrsta 6.198 točk, 2. Ljubljanski Sokol, druga vrsta 5.919 točk, 3. Ljubljana n. 5.717, 4. Novi Sad 5.630, 5 Zagreb 5.525, 6. Beograd I. 5.304, 7. Celje 5.127, S. Sokol I. Tabor 4.994, 9. Beograd V 4.937, 10. Osijek — župna vrsti 4.846. Bliža se četrta tekma, ki bo 21. t. m. v Beogradu. Razpis letošnje tekme je nenavaden. Bdinice so ga dobile šele dobre 4 mesece pred tekmo. Vaje so pretežke za stopajo višjega oddelka ter so po težkoči prvin enake vajama na mednarodnih telo- Z lepe poti na Tre croci nad Cortino d'Ampezzo s tipičnimi dolomitskimi obrisi v ozadju Tiho je zdaj tam gori. saj je komaj 14 dni, odkar ni več snega. Hotele pripravljajo za drugo garnituro tujcev. Francoz se je kar ustavil; njemu bo gotovo prijetno. Lepa smučarka hodi v družbi dveh kavaljrjev; očitno se še ne more posloviti od sezone. Mi nismo romantični. Na jezeru so še plo* skve ledu, stojnice so še zaprte, nitj kartice ne moremo vzeti s seboj in tudi Cortino imamo še v žepih. S »Treh križev« se cesta »pet skušča v dolino Auronzo. Morda 20 km samih košatsh smrekovih gozdov, rajske tišine jn planinskega zraka. Zdaj jemljemo Ostanek paviljona na letnem telovadi-gču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, Id Je bil v noči od sobote na nedeljo zažgan po zločinski rold [(Glej poročilo na drugem mestu) Spomenik kralja Aleksandra na Rakeku Rakek, 14. junija Delo za postavitev spomenika blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. na Rakeku, k; je o njem na5a javnost že dokaj obveščena, bo v kratkem končano. V soboto je bila eeja odbora, na kateri so sprejeli osnutek spomenika, kj ga je izdelal slovenski kipar prof. Sajevic. Spomenik, prvovrstna umetnina, bo stal v nadnaravni velikosti na 1.40 m visokem podstavku iz kraškega kamna. Kip sam bo pa visok 2.20 m. Prepričani smo, da bo umetnina žela eplošino odobravanje in pohvalo tako s strani strokovne kritike, kakor tudi vsega našega občinstva. Verjetno je, da bodo spomenik odkrili že to jesen, najbrž pa že kar 5- septembra. Priprave 6o malone sedaj končane. Umetnik je obljubil, da bo delo dotlej dogotovil. Kip eam bo iz brona. Vlila ga bo domača, že priznana tvrdka Franca Most a rja na Galjevici. Odbor za postavitev spomenika, v katerem sta kot predsednik špediter Tavčar, kot podpredsednik jn duša vsega tega rodoljubnega dela obmejni komisar Petre- Domače vesti * Lep učiteljski zbor r Poljanah. Zaključnega Zborovanja svojega stanovskega društva 6© je udeležilo učiteljstvo škofjeloškega sreza v soboto v Poljanah skoroda pol-noštevilno. Otvoril jn vodil je zbor predsednik g. Vojteh Debeljak, ki je v uvodu pozdravil učiteljstvo. in zastopnika sreske-ga načelstva g. Primožiča in izrekel nato posebno dobrodošlico novemu šolskemu nadzorniku g. Kržjšniku. Nekaj praktičnih smernic za upravljanje šolskega vrta, podkrepljenih z lastnimi izkustvi, je podal nato podpredsednik društva g. Janko Kokalj iz Poljan. Zatem je poročal izčrpno o zboru JUU v Ljubljan; g. Lovro Korenčan iz Rpteč. Prav pregledno je bilo tudi poročilo ge. Vide Debel.jakove o občnem zboru Učiteljske samopomoči v Ljubljani, ki šteje v loškem okraju že 34 članov. Dolga vrsta stanovekjh zadev, je prišla na vrsto prj tajniškem poročilu g. Košce iz Škofje T/oke. O blagajni je govorila Ani.pa Trpinova iz Poljan. potem pa je podal šolski nadzornjk g. Kržišnik nekaj tehtnih informacij. Sledilo je poročilo predsednika z. Drbeljaka o ek?poz,ejih prosvetnega ministra Dobrivoja Stošoviča. ki jih je imel v narodni skupščini jn senatu, in o finančnem zakonu, kolikor zadeva uradniški stan. Učiteljstvo je sprejelo poslovnik za društve-rip zbore in blagajniški pravilnik ter se izreklo za upravno dekoncentracijo "druženja po banovinah. Kot de'cgata sta bila izvoljena gg. Debeljak in Korenčan. Ženska vprašanja v okviru JUU bo vodila gdč. Pi-panova s Trate. Za »Roditeljski list« se zbor nj ogrel. Izražena je bila želja, naj bi se knjige Mladinske Matice tiskale že ob zaključku šolskega leta. Najboljše Lutz peči Jugolutz, Ljubljana VII. * Smrt zaslužnega sokolskega organizatorja. V Beogradu je "mrl Momčilo E. Bra-novaokj. šef odde'ka državne hipotekarne banke ter član izvršilnega odbora uprave Sokolske zveze. Srečno je prestal težjo operacijo, a nastopile so komplikacije in zaslužn; sokolski organizator je legel v pre-ran; grob Momčilo Branovačkj se je rodil leta 1S92 kot potomec stare ugledne beograjske rodbine. Njegov oče je bil sanitetni polkovnik, mati pa hči nekdanjega ministra Nikole Hristjča. Že kot dijak se je "vrstil med najnožrtvovalnejše Sokole v Beogradu in ima. velike zasluge za organizacijo Sokolstvn v nekdanji Srbijj kakor nrli za zvezo jugoslovanskih Sokolov. Pri sokolskem društvu Beograd-matjca je bil tajnik in tudi član "r>rave sokolske žu,pe, ko je pa. postal I. 1030 Beograd sedež Sokolske zveze, je postal Branovački član njene,ga izvršilnega odbora. Opravljal je tudi važna jn od00 din. Nekaj zlatmne so našli še razmetane v cerkvi, nekaj zlatih in srebrnih verižic pa v neki splitski ulje,j. To so menda vlomilcj izgubili na begu. Spretno so odprl j glavna cerkvena vrata, in vidi se. da so bili zelo verzjrani v vlomilskih poslih. Delali so v rokavicah, znalj pa bo razlikovati tudi pristne dragocenosti od nepristnih. Za vlomilci še vedno ni sledu. Poleg zlatnine in srebrnine so odnesli tudi dragocen prstan, k; je bil sam vreden okrog 12.000 din. * O najmlajših starjh očetjh se v zadnjem času dostj piše po listih. Iz raznih evropskih držav so jih že ovekovečili in tako seveda tudi mi ne smemo zaostatj. Nekega zelo mladega s'arega očeta so nedavni odkril; nekje v Sp'ifu. zdaj pa prihaja na vrsto Južna Srbija. Baje je najmlajši sOkorn«. Iz Ljubljane u— UmetnostnozgodoTinako druitvo r Ljubljani priredi v četrtek, 17. t. m. izlet v Gornji grad, k Sv. Frančišku in v Nazarje. Avtobus 40 Din. Zglasitj se je treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 4. po,poldne. Odhod s Kongresnega Irga točno ob osmih zjutraj. u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-Jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na članski sestanek, ki bo v sredo 16. t. m. ob 20. v društveni sobi v Kazini. Po tega dneva se sprejemajo tudi prijave za udeležbo na glavni skupščini udruženja, ki bo 20. t- m. v Saiajevu. Na dnevnem redu sestanka je razprava o programu in predlogih za to skupščino u— Ravnateljstvo drž. konservatorija ponovno opozarja publiko, da bo orgelska produkcija v sredo 16. t. ni. ob 18. in četrt v Hubadovj dvorani. Nastopijo najboljši gojenci g. mons- Premrla ter g. prof. fomca. Na sporedu so najreprezentativnejši komponisti orgelske glasbene literature. Tiskani programi, ki veljajo kot vstopnica, so na razpolago v •Matičnj knjigami po 3 Din. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Vedno dobre slike s I u— 0 starodavni lijši v Gradaški ul. 10. smo poročali, da je prišla v druge roke. Opozarjajo na«, da to še ni gotovo, ker so Tenenteievj sorodniki vložili tožbo ia je tako odločitev v rokah sodišča. Če si na solnea: nič masti: marveč dobri TSCHAMBA FII Drogerija Gregorlč d.bo.s. Ljubljana, Prešernova 5. u— Kres na ljubljanskem Gradu v nedeljo 20. t m. bo vabil na veselico Rdečega križa vse dobrosrčne ljudi, kj hoče o podpretj plemenito delo človekoljubne organizacije. Za splošno zabavo je najbolje preskrbljeno: vojaška godba (24 mož), godba poštarjev, harmonikarji g. profesorja Rančigaja, jestvine in pijače prvovrstne. Za Djn 2 vstopnine dosti zabave- u— Neumestna novotarija je zadnja odredba uprave električne cestne železnice, da se vozovi, prihajajoči iz Št. Vida. ustavljajo koncem Gradišču. Na tem ostrem ovinku se čestokrat srečavajo kar po štirje vo-zovj in nekajkrat se pripelj. da se mora že premikajoči se voz nenadoma ustaviti in zavozjti nazaj, kar povzroči upravičeno nejevoljo, včasi pa tudi nema] strah in trepet vozečih se potnikov. Silno mučen prj-zo- se nam je mudil zadnjo nedeljo po devetih zvečer, ko je kar od ob^h strani prj-vozilo po dvoie voz. ki so se motovilili na tem tesnem prostoru in pred seboj samo en tir. Oba vozača sta kar naenkrat morala ritenski. Zelo priporočljivo bi tedaj bilo, da se ta nevdržna odredba izprenieni, oziroma opusti, preden bj sledila kaka občutna in neizogibna škoda ali celo nesreča. Avtofzleti: Enodnevni izlet v Trst in popoldne na kopanje v Grado ter ogled Ogleja samo 155 Din. Prijave do petka na Izletno pisarno M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon. ^ u— Igriška ul/ca za dramskim gledališčem v Gradišču bo še letos dobila poleg štirjh modemih štirinadstropnih poslopij, ki so se zgradila v zadnjih letih iz nizkih, zaplankanih in vsem mogočim evrham slu-žečih kolib, še novo stanovanjsko hišo s štirimi nadstropiji ob desnem koncu. Tam, kjer se ulica izteka na Borštnikov trg poleg Usenikove gostjlne, gradi 6tavbno podjetje Batteiino Vili iz Rožne doline gosp. Egidiju šušteršiču, sobosljkariu iz Simon Gregorčičeve ulice, veliko zgradbo- kj bo brezdvomno lična vrstnica sosednjim velikim stavbam. Skazo bo tej ulici na desni strani delalo edino poleg stoječe gosposko poslopje na parceli lastnice gospe La-ziarjeve. V tej ulicj so začeli ta teden polagat; nove plinske cevi. u— Dvodnevni izlet R posebnim vlakom na Op! ena c od 27. — 28. t. m. priredi »Pui-nikc, Ljubljana. Informacije v b.letarnicah >Putnika«. Iz Celja e— Tragična smrt kolesarja. Na cesti blizu Rrgatca je v nedeljo okrog 15. neki avtomobil povozil neznanega kolesarja. Kolesarju je počila lobanja, zlomil pa si je tudi levo ključnico. Neznanca so prepeljali šele včeraj dopoldne z vlakom v Celje in s kolodvora z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Identitete ponesrečenca še niso mogli ugotoviti. e— lz bolniške službe Na predlog banske uprave je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po službeni potrebi premestilo upravno uradnico go. Alenko Perkovo- soprogo sekundarija javne bolnišnice v Celju, iz bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju v splošno državno bolnišnico v Ljubljano. TRI 31 ARIJ DR. RAIŠP PETER ZOPET ORDINERA e— Avtomobilsko nesrečo, ki se je zgodila 7. t. m. v Motniku, ni zakrivil zastopnik radenske vode g. I. Domitcr. kakor so poročali drugi listi, marveč g. Jože Šorlanc. Toliko v vednost, da ne bo napačnega tol- mačenja. e— Dve žrtvi napadalcev. V nedeljo je v Pečovju pri Štorah neki moški napadel 45-Ietno ženo cinkamiškega delavca Terezijo Strnadovo z Lipe pri Teharju in jo sunil po stopnicah. Strnadovi je pri padcu počila lobanja, žena pa aa je tudi mofioo poškodovala po plečih. Istega dne je živčno bolni posestnik in invalid Srebre na Lačni gori pri Oplotnici napadel svojo 44-letno ženo Alojzijo ter jo težko poškodoval po glavi, kolku m desni roki. Poškodovanki se zdravita v celjski bolnišnici. e— Kno Union. Danes ob 10.15, 18.30 in 20.30 opereta »Španska kri« z Imperio Argentino in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »POROČNO POTOVANJE S rOPUSTOM«. Iz Maribora a— Neurja ogražajo kmetovalca Slovenskih goric. V juniju so Slovenske gorice doživele že dvakrat točo. ki je vsakikrat obiskala druge krajevne črte. Spremljalo jo je vedno zelo divjajoče vetrovie, ki je lomilo drevesa, trgalo strehe itd-, z vetrom neseno deževje pa ie zabilo v zemljo na izpostavljenih krajih žito, travo jn seno. Mnogi vinogradi kažejo posledice toče in viharja. Zaskrbljeni vinogradniki zato škropijo trto že drugič, nekateri celo tretjič. Tudi itak mnogo pod srednje obljubljajoči sadonosniki so prizadeti,- vihar ie strosil precej sadja, polomil veje, toča je ranila listje jn sadje. V dolinah^ pa je na mnogih kraiih, posebno v pesniški dolini, narasla voda in povodni >čričekj« žabe regljajo žalostni konec poblatenemu in odplavijenemu senu! a— Drava spodjeda parcele. Letošnje deževno vreme je povzročilo nenavadno naraščanje Drave, ki je na desnem bregu svoje struge v bližini Konigovega otoka spodiedia in odnesla precejšen del parcel g. Ertla. Vrecla in Stamica. Parcele so se ob Dravinj strugj zožile za približno 50 metrov in trpijo ti posestniki precejšnjo * KINI 1 * 2J-24 MATICA Veliko zgodovinsko delo iz življenja galantnega kralja, osvajača in ljubljenca žena... AVGUST MOČNI Michael Bohnen, Lil Dagover ln drugI LOGA Velenapeti film LJUDJE V ROVU Gradnja tunela pod reko Hudson Katastrofa in požar v podvodnem tunelu. Dodatek: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. 22-21 UNION Marta Eggerth v velikem glasbenem filmu ČAROBNI ZVOKI Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. Najnovejši žurnali: Poroka vojvode Wfndscr«kega itd., Itd. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 url škodo. Ker je tu voda najbolj deroča, bo treba misliti na čimprejšnjo regulacijo struge, ker obstoja sicer nevarnost, da bo deroča Drava še naprej opravljala svoje razdiralno delo. mm mm Knjiga o Groharju Nedtnmo ie v založbi »Ivan Gro- kot začetniku večer s predavanjem o nj*-fcar* iz\'od peresa Antona Podbevška govi umetnosti in z vmesnimi koncertnimi izšla knjiga »Ivan Grohar, tragedija ' m pevskimi točkami, a ga je komaj dve slovenskega umetnika«. Delo. ki je • leti nato (1. 1902.) pogubilo, ko ga je dalo v interesu takratnega političnega boja za« opremljeno z množico uspeHh, tudi večbarvnih reprodukcij in faksimilira-nih dokumentov, je prvo delo te vrste v naši literaturi in zasluži vso pozornost čitajočega občinstva. O tem. kako je prišel na misel, da zasnuje monografijo o enem najpomembnejših predstavnikov naše likovne umetnosti in naše duhovne tvornosti vobče, in o tem. kako se godi pisatelju' ki skuša po vesti iztrgati kos naše domače zgodovine temi in porabi, nam pripoveduje avtor: Za Groharjevo življenje sem se začel zanimati po njegovi smrti 1. 1911. in sem si ga. kmalu postavil za e kar je Francija storila za naše dijake. Francija ni rešila samo naše voiske, rešila je tudi našo mladino. Okoli 4000 naše dece je poslala v francoske srednje in strokovne šole in nad 1000 naših dijakov in dijakinj je sprejela na svoje univerze. Med njimi je bilo tudi nekaj Hrvatov in Slovencev, ki se jim je posrečilo rešiti se izpod avstrijskega jarma. Francija jih je sprejela z isto ljubeznijo, saj v svoji požrtvovalnosti ni poznala razlik med Srbi. Hrvat; in Slovenci. V vseh francoskih šolah sc je tedaj z ljubeznijo in spoštovanj.-m govorilo o naSem narodu, o njegovi hrabrosti, o njegovi veliki ljubezni za svobodo in pravico, o njegovih trpljenjih-triumfih in nadah. Bila jc to veličastna apoteoza našega imena. Francozi so nam lahko zgled, kako je treba vzgajati mladino v ljubezni do zaveznikov. Radi boljše ilustracije naj navedem tu vsaj eno izmed več tisoč pisem, ki so jih francoski šolarji poslali tedaj našim šoiarčkom: Mali Francozi in Francozinje, učenci in učenke šole v Saint Didier d* Aoste, 26. marca 1915. Dragi mali srbski prijatelji! Naša učiteljica nam je pravkar pripovedovala junaško in bolestno zgodbo vaše zemlje. Hoteli smo uporabiti to priliko, ko smo vsi mali Francozi naših let apo- pretl, češ da je oropal društveno blagajno. V Veselovi posesti ni le imenik članstva Slov. umetniškega društva, temveč tudi blagajniški zapiski — med njimi Groharjevi — in še drugi. Vesel je tudi zapisal rse. kar je izvedel od prijateljev o njem, V tem oziru so važne izjave Groharjevega tovariša Pahorja, ki je za njim prevzel blagajno Slov. umetniškega društva. Deloma jih navajam v Groharjevi biografiji. Najvažnejši so bili zame policijski, sodni in zapuščinski akti o Groharju, ki si jih je Vesel sproti oskrbel, ko so nastajali. T: prepisi so z veliko natančnostjo kopirani po originalih, da bi že sanu zase zadostovali brez vpogleda v originale. Ko sem te akte prelistaval, sem se zavedal, da bom pri vseh instancah odbit, kjerkoli bom povpraša! zanje. In res so se moja pričakovanja uresničila. Naj navedem en sam /irimer: Ko sem želel dobiti iz mestne re-glstrature na vpogled ovadbo cesarskega svetnika prof. Franiteta, mi je to prošnjo odbil takrat župan dr. Dinko Puc, ln ko sem se pozneje obrnil na njegovega naslednika dr. Jureta Adlešiča, mi jo je ta prav tako odbil. Sicer v^a naj pojasni razumevanje naših uradnih krogov za znanstveno raziskovanje tudi tale primer: V splošni bolnici sem hotel izvedeti, kdaj je Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju T. 15. Vid P. krajec ob 20. 3 S. 16. Jošt, op. po stoletnem koledarja soparno, kraj. nevihte krajevne nevihte C. 17. Adolf, šk. nevihtno razpoloženje P. 18. Efrem krajevne nevihte S. 19. Julljana vlažnotoplo, sončno N. 20. Silverij vlažnotoplo, sončno P. 21. Alojzij oblačno, ponekod dež T. 22. Ahacij deževno S. 23. Agrlpina ščip ob 23.59 Č. 24. Janez Kr. oblačno in deževno pooblačeno, kraj. dež P. 25. Viljem sončneje, ponekod de* S. 26. Vigilij iepo, sončno N. 27. Ladislav lepo, sončno P. 28. Vidovdan ponekod nevihte T. 29. Peter in Pavel lepo, sončno znali Srbe in Srbijo, da vam sporočimo svojo ljubezen in svojo občudovanje. Kakor vi. smo tudi mi mali učenci, ki imajo svojega očeta in svojega starejšega brata na fronti; kakor vi, vemo tudi mi. da branijo oni nas in vas; verujemo v končno zmago, ki bo osvobodila naša tla in vaši domovini vrnila vaše brate iz Bosne in Hercegovine, nam pa naše iz Alza-cije in Lorene. Slišali smo in ponavljali imena lz vaše zgodovine, kraljeviča Marka in drugih junakov in na svojih zvezkih smo narisali iepo srbsko zastavo, spodaj pa skrbno izpisali: Živeta Srbija! Nič manj ganljivi niso bili izrazi toplih čustev hvaležnosti, ki so jih pisali naši šolarji in dijaki v Francijo. Kdor vse to danes lista in prebira, šele prav spozna, kako velika je bila moralna, materialna in končno vojaška pomoč, ki so nam jo nudili Francozi. Ko so naše čete prišle na solunsko fronto, jih je tam čakalo že 180.000 Francozov, ki so bili pripravljeni na vse. Francoski vojaki so padali poleg naših in bil sem priča, ko je cel polk padel kot snopje. Za kri, ki so jo prelili na naši fronti, niso zahtevali nobene nagrade. S krvjo so zapečatili naše uedinjenje« ne da bi se bili vprašali, čemu se bore na naši strani. Znano je vsem, kako visoko je bla-gopokojni kralj Aleksander cenil francoske zasluge za našo stvar. Ali moremo sploh kdaj pozabiti, kar je za nas storila velikega in plemenitega Domovina pravice in svobode, v kateri je človeško trpljenje vselej našlo bolesten odmev? Kupujte domače blago l bil Grohar »prejet vanjo. Uradnik ml Je pojasnil, da ne sme dati te informacije brez upravnikovega dovoljenja. Stopil sem k njemu v upanju, da mi ne bo odrekel te ljubeznivosti. Toda kako zelo sem se zmotil! »To je naša uradna tajnost!« mi je odgovoril. »Ce se že kapricirate, da morate imeti podatke, vložite prošnje in 30 kol-kujte 125 Din.« »In kdaj prejmem odgovor?« »Mogoče takoj, mogoče tudi čez več mesecev!« Po takem odgovori' mi ni pre-ostajalo drugega, kot da sem stopil k sanitetnemu referentu dr. Majer;u, kj mi je čez četrt ure postregel z informacijo. Zanimivo je bilo zame iskanje raznih aktov v arhivu bivšega kranjskega deželnega zbora. Tam se našel neznane Groharjeve prošnje od 1. 1892., ko se je vrnil domov od vojakov in je vložil svojo prvo prošnjo na kranjski deželni odbor ža podporo na bivši štajerski deželni risarski šoli v Gradcu, pa do 1. 1911., ko se je po nasvetu kranjskega deželnega odbora obrnil tudi na ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju za podporo za študijsko potovanje po Italiji. Izmed teh prošenj sem bil najbolj vesel njegove prve, ki vsebuje kratek Groharjev življenjepis, iz katerega je razvidno, da se je Grohar do takrat šolal edinole pri Brada ški v Kranju eno poletje in pri Mi-lanesiju v Zagrebu eno zimo. Istočasno, ko sem iskal v arhivu akte o Groharju, sem se zanimal tudi za akte o nekaterih Groharjevih sodobnikih. V fa-sciklih iz raznih let sem jih sicer našel navedene po njihovem predmetu, ko pa sem jih hotel dobiti v roke, se je Izkazalo, da so bili po vrsti pobrani ln da niso bili vpisani v seznam izposojenih aktov. Kdo je to delo izločevanja nekaterih aktov opravljal, bi bilo res zanimivo dognati. Ko sem po- zneje iskal razne akte pri sodišču v Ljubljani in še pri drugih sodiščih, sem napravil približno ista odkritja. S pomočjo prijateljev in znancev, kakor n. pr. vladnega svetnika v p. dr. Vidica iz Kamnika, ki mi je nudil vpogled v Groharjevo, Govekarje-vo in Zarnikovo korespondenco, se mi je posrečilo nakupičiti toliko gradiva o Groharju in njegovem času, da sem bil nekajkrat v zadregi zaradi njegove porabe. Kljub raznim oviram — ne morete si misliti, koliko dela so mi dale neštete podrobnosti, ki jih pri branju niti ne opazite ne — sem mogel že za veliko noč 1 1935. predložiti rokopis Jakopiču v kontrolo. Ce bi upošteval mnenja raznih vplivnih ljudi, bi bila biografija precej drugače napisana. To se pravi, da bi izpadle vse temne strani iz Groharjevega življenja Ko so me nagovarjali k temu početju, češ, da je to v mojem lastnem interesu, sem se nehote spomnil Levstikovih verzov: Vse, kar se po kranjski deželi godi, molčimo! Naj v prsih nam bridko srce krvavi, molčimo! Ko staro ošabnost in puhli ves red. z molčanjem pohlevnim utrdimo spet. potlej kričimo! Najbolj boli nekatere zgodba o Groharjevem grobu, še mrtvemu umetniku niso namreč privoščili miru. temveč so 1. 1921. prekopali njegov grob in položili na njegove razmetane kosti krsto s truplom nekega reveža, umrlega za delirium tremens. In vendar bi nam ljubljanska, mestna občina kaj lahko ohranila Groharjev grob, ker niti nf> hi narerHlp ■""•'"ni ot-> uradnem razpustu Slov. umetniške«'!? društva 1. 1907. ie namreč p*"»iJutrc) ie bila spre jeta naslednja resolucija, v kateri se zrcalijo teznie naših vinogradnikov: 1) Pri kmetijski zbornici dravske banovine naj se ustanov; avtonomni odsek za vinarstvo, v Mariboru pa naj bo vzpostavljena ekspozitura k meti jsk.? zbornice. 2) Zakon o vinu se naj najstrožje izvaja. Doseže pa naj se'ukinjene zadnjega odstavka člena 23. pravilnika k omenjenemu zakonu, ker ie v protislovju s § 7. zakona o vjnu. 3) Uredba o sanaciji vinogradništva naj se čimprej uveljavj in toc-no izvaja. 4) Pri obnovj vinogradov naj kr. banska uprava nudi potrebnim vinogradnikom brezobrestna posojila, revnejšim vinogradnikom naj oddaja trsni material po znižanih cenah, najpotrebnejšim tudi brezplačno. 5) Carjna na modro galico, žveplo in druga obrambna sredstva proti boleznim in škodljivcem vinske trte naj se ukine. 6) Odločno zahtevamo ukinjenje trošarine na vino. 7) Prj vseh trgovskih pogajanjih se mora gledati na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našh kvalitetnih vin in namiznega grozdja, zlasti v pogledu zmanjšanja carin, prevoznih tarif in plačilnih modalitet. K sklepanju takih pogodb naj se pritegnejo vinarski strokovnjaki. Dobljeni kontingenti naj se dodebio prvenstveno za kvalitetna vina iz dravske banovine. 8) Za vino. ki se bo izvažalo. naj se znižajo tudi pri nas železniške tarife- 9) Posveti naj se vsestransko pozornost strokovnemu pouku vinogradnikov. Posebno naj se prireiajo primerni tečaji po vseh vinorodnih krajih, za okraj Ljutomer pa naj se po možnosti usnu.ie vinarska šola s primernim objektom. 10) V krajih dravske banovine, kjer se iskaže potreba in je zadosten interes vinogradnikov. naj se vsestransko podpira ustanavljanje zadružnih kleti, kj so potrebne za tipizacijo in standardizacijo na>ih vin. 11) Zahtevamo strogo postopanje proti za; kotnim trsničarjem. ki oddajajo po večini manjvreden material. 12) Zahtevamo kontrolo vseh privatnih trsnic. Vsem trsni čar jem. kj predpisnib pogojev ne izpolnjujejo na; se koncesija odvzame. 13) Banovinske kmetijske ustanove naj oddaiajo privatnim koncesioniranim trsničarjem seiekr fcnfra-ne cepiče, v kolikor je to mogoče. 14) Zopet se naj dovoli pro=t prevoz trsnega materiala po železnici. 15) Strogo nai se pre; pove vsako krošniarenje s kakršrlmkoli trsnim materialom. 16) Uvede naj se prizna vanje matičnih vinogradov za dobivanje cepičev. 17) Kr. bansko upravo naprošamo. da da Vinarskemu društvu na razpolago statistiko o potrebi ceplenk za obnovo vinogradov za bodoča leta v posameznih okrajih. 18) V ptujskem okraju naj se ustanovi trsn; matičnjak za oddajo materiala vinogradnikom in trsničarjam po znižani ceni. 19) Zahtevamo, da se za okrai Maribor desni breg. vzame v pretres potreba ustanovitve banovinske trsnice. ker se ne ve. kal bo z obstoječo banovinsko trsnico v Pekrah. BODI ZDRAV! OSTANI ZDRAV! Eden najvažnejših glavnih pogojev je: imejte v redu svoje prebavne organe, svojo kri, ledvice in jetra! že stari narodi so vedeli, da imajo mnoge bolezni vzrok v nezadostni prebavi snovi. Kjer se nič ne dela na tem, da se te škodljive snovi in zastanki, ki se stalno nabirajo in zastajajo v telesu, odpravijo, tam so neizbežne motnje v zdravju vsega telesa. Redna prebava je ključ do Vašega zdravja. Izognite se pravočasno in začnite s kuro Krušen soli. Krušen sol se dobi v lekarnah. Originalna steklenica, ki zadošča za tri (3) mesece, stane samo Din 45.— mala steklrtjica Din 27.—. Oglas -eg. S. br. 29.613 35 Velik uspeli ljubljanskega velesejma Letošnji XVII. pomladni velesejem je zaključen z velikjm uspehom. Poživil je našo zavest, da v nas ne bo zamrlo stremljenje po napredku jn izboljšanju življenjskih pogojev in da ne bo zamrla ljubezen do dela in ustvarjanja. Razsežnj velesejmekj razstavni prostor letos žal ul mogel sprejeti vseh prijavljenih tvrdk, ker je velesejmska uprava oddala vse svoje proMore 671 razstavljanem. .0i skupnega števila razstavljalcev je bilo 143 inozemcev, kar p-Jtrjiuje mednarodni značaj prireditve. Inozemski razstavljale; so zastopali 13 držav. Obisk velesejma je bil spričo ugodnega vremena zelo velik "jn se ceni število po-setnjkev na 94.000; od tega ie bilo 19®/» kupcev in resnjh interesentov. Dredno močno sta bili na velesejmu rastopani a\tom«-bilska jn kovinska industrija, poleg pohištvene in živilske. Zaseden >• bil tudi ves razpoložljiv odprtj prostor sejmišča. V kup-čijskem pogledu je bila bilanca povoljna. Največ kupčijskih sklepov in zabeleženih resnih interesentov beležijo naslednje skupine: pohištvo jn stanovanjska oprema, mala obrt, kovinska industrija, avtomobili, motorna kolesa in kolesa, keramika, žima, hladilne naprave, stavbni materi.ial. kozme- ; tika ter kemična jn živjlekg industrija. • Med inozemskimi obiskovalci jih ie bilo ' največ jz Italije in Avstrije. Oetalj inozem- ski posetnjkj pa so bili \i Anghje. Grčije, Rumunjje, Nemčije. Bolgarije. Madžarske. Češkoslovaške. Švjice, Francije in Poljske. Pomembna so bjla skupjnska potovanja v avtokarih iz Italije in Avstrije. Letošnjemu velesejmu so bile še priključene tri zanjmive specialne razstave: izbirna lovska razstava. razstava »Vzorno stanovanje« z modno revijo in razstava društva »Živalce«. Največ interesentov eta izven dravske banovine dala Zagreb in Beograd. Mnogo posetnikov je bilo tudj iz dunavpke. vardarske. moravgke in zetske banovine. Za jesenskj velesejem je oddan že. sedaj velik del razstavnega prostora jn je najavljen tudi obsk posebnega vlaka trgovcev j z Bolgarije 7. okrog 500 udeleženci. Jesenski relesejem. ki mu bo dajala glav. no obeležje novinarska razstava, bo v ča®u od 1. do 12. septembra 1937. Gospodarske vesti = Stanje akt>n|h kljringov. V plačilnem prometu 7, Nemčijo se je saldo nafyh terjatev v zadnjem tolnu le nebistveno zmanjšal od 24.90 na 24.75 milijona mark. V starem kliringu 7, Italijo je saldo naših terjatev ostal nespremenjen na višini 47.0 milijona lir. v novem kliringu pa se ip naS dolg 7.a malenkost zmanjšal od 27.1 na 26.8 milijona lir. V kliringu s Poljsko Bft je saldo našjh terjatev ponovno dvignil od 2.8 na 3.4 milijona Din. 6aldo naših klirinških tečajev v Turčiji pa *e je le še malo povečal od 3.3 na 3.4 milijona Din. = Zvišanje diskonta r Francjjj od 4 na 6*/#. Francoska banka je nepričakovano zvišala svojo diskontno mero od 4 na 6,«. obrestno mero za predujme na vrednostne papirje od 5 na 7"/« in obrestno mpro za 20-dnevne predujme od 4 na n-don 21.5475 Newvork 436.75. Bruselj 73.70, Milan (23.0250. Amsterdam 240.15 Berlin 175. Dunaj 81.40. Stnekholm 111.10, Oslo 108.2750, Kobenhavn 96.20. Praga 15.24, Varšava 82.90. Budimpešta 86.25, Atene 3 95. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407.50 — 409, 4°/» agrarne 52.50 bi.. 4% severne agrarne 51.50 — 52. 6% begluške 76.75 bi.. 6% dalm. agrarne (srednj; komadi) 73 hi., 7»/o invest. 88 den.. 7% stabiliz. 8G.50 bi.. 7°/o Blair 86 hI.. 8«/o Blair 96 bi., delnice: Trboveljska 250 — 265. Šečerana Osijek 130 bi., Osiječka ljevaonica 180 — 190. Dubrovačka 380 den., Oceania 250 den.. Jadranska 375 den.. Danica 50 bi. Beograd. Vojna škoda 408 — 408.50 (408). 4®/» agrarne 52.50 den. (52.50). 4°'o severn^ agrarne 52 den., 6% begluške 76.50 — 76.75 (76.75). 6«/o dalm. agrarne 74.50 — 74.75 (74.25) 7«/« invest, 88.50 den.. 7«/o stabiliT. __ (87.50). 7% Drž hip. banka. 100 den.. 7% Blair 86 - 86.25 ( 86.25), 8n,o Blair 9S dem (95.25 — 95.50). Narodna banka 7150 den!, PAB 198 — 199 (198.50 - 27« 155' — 165. »8« 112.50 - 117-50. Otrobi: baški. banatskj 88 — 94. 100 LET OZKOTIRNE ŽELEZNICE Ozkotirnice ostanejo izvrstno dopolnilo normalnih železnic Letos poteče 100 let, kar je stekla prva ozkotirna železnica. Kakor prva normalno-tirna proga Stockton-Darlington, ki je bila otvorjena 1325, je bila tudi prva ozkotirni-ca zgrajena na Angleškem. Prav za prav je prva ozkotirna železnica stekla že nekoliko poprej — namreč 1832. ali takrat je bila še zgolj privatnega značaja. Po njej so vozili z nekega visoko ležečega kamnoloma skale do pristanišča ob morju in sicer na ta način, da so vozički po strmi progi sami tekli v dolino in so se na njih peljali tudi konji, ki so potlej prazne vozičke vlekli navkreber. Ker je bil svet po katerem je morala teči proga zelo vegast, so zmak-nili tračnice zelo blizu skupaj, tako da je bilo med njimi samo 597 mm razstoja na-mestu 1435 mm kakor pri normalnotirnih progah. Leta 1936 je dobila ta železnica _ imenovali so jo »Festiniog« še lokomotive in sicer zaradi velikih vzponov že pravi gorski tip in mestu kamenja je poslej vozila tudi ljudi in drugo robo, tako da je v nekaj letih odpadel nanjo vzlic ozkemu tiru že dobršen del vsega železniškega prometa na Angleškem. Zanimivo je, da se ozkotirnice na Angleškem nikoli niso mogle prav razmahniti, čeprav so tamkaj nastale. Ugodna tla pa gostota prometa je bila že spočetka bolj naklonjena širšemu normalnemu tiru. Tembolj pa so se ozkotirne železnice razširile v angleških kolonijah. Samo britska Indija ima okroglo 25.000 km ozkotirnih železnic, Južna Afrika pa preko 13.000 km. Južnoafriške ozkotirnice imajo kolosek 1067 mm, ki se prav po njih (po kapskem mestu) imenuje tudi kapski kolosek. Na teh ozko-tirnicah pa teko prav tako kakor pri nas ekspresi z jedilnimi, spalnimi in salonskimi vagoni in brzine vlakov znašajo mestoma do 90 km na uro. Avstralija ima 18.000 km ozkotirnih železnic deloma celo za najtežji promet. Morda utegne biti že znano, da pozna Japonska izključno le ozkotirne železnice s kolosekom 1067 mm, toda samo doma na otokih, dočim gradi na svojem teritoriju v Aziji izključno le normalnotirne proge. Tudi holandske kolonije Java, Sumatra itd. po- znajo samo ozki kolosek. Med vojno je zgradila Anglija velike odseke ozkotirnih prog v Mezopotamiji na teritoriju današnjega kraljestva Iraka in sicer kot nekakšno dopolnilo za bagdadsko železnico, katere gradnjo je vojna prekinila. V nekdanjih nemških kolonijah so se gradile samo ozkotirnice deloma z metrskim kolosekom, deloma pa samo 60 cm široke. Transverzalna afriška proga Kap—Kairo je bila zamišljena v skoraj vsej svoji dolžini kot oz-kotirnica. Na Kitajskem, v Siamu, v francoskih kolonijah: Alžirju, Tunisu, Indokini, dalje v Egiptu ter v skoraj vseh državah Amerike najdemo ozkotirne železnice najrazličnejših kolosekov. Cile, Peru, Bolivija in Argentina imajo speljane ozkotirnice čez Ande in Brazilija naslanja nanje skoraj Ves svoj promet. Normalnotirna železnica se je iz Anglije prav naglo razširila po ostalih evropskih državah, dočim ozki kolosek dolgo ni mogel prav prodreti. V tridesetih letih so sicer zgradili nekaj ozkotirnic v Belgiji in Franciji ali potlej je nastal zastoj vse do početka osemdesetih let, ko 90 ozkotirnice pridobile nekoliko na veljavi v Nemčiji in Franciji toda samo tam, kjer je bil promet za normalnotirne proge prešibek. Nemčija je dobila prvo ozkotirno progo v Po-renju, kasneje pa obsežno, smotrno izpeljano omrežje zlasti na Saškem in v Prusiji. Ta omrežja, pri katerih varira kolosek med 60, 75 in 100 cm Še danes obstojajo. Bivša Avstrija, ki si je zgradila prvo ozkotirno železnico s kolosekom 110 cm med Budjejovicami ln Lincem, je kasneje uporabljala samo še kolosek 76 cm na vsem svojem 3700 km dolgem ozkotirnem omrežju. Od tega omrežja so pripadle naši državi bosanske železnice v dolžini preko 1000 km, ki jih je naša država še naprej razpletala in jih tudi zdaj še Izpopolnjuje. S tem, da so se bosanske železnice spojile z ozkotirnicami bivše Srbije, je počasi nastalo največje zvezno, enotno upravljano ozkotirno železniško omrežje v Evropi, ki bo v kratkem času doseglo 2000 km celotne dolžine. Naše ozkotirnice še zdaj slu- žijo za vzor mnogim inozemskim železniškim upravam, kadar gre za novogradnje na posebno težavnem gorskem terenu. Celo napredna Švica je svoj čas pošiljala svoje železniške inženjerje študirat bosanske ozkotirnice in mnogo švicarskih prog je bilo traairanih po izkušnjah na našem terenu. Posebnost v našem železniškem prometu so tudi ozkotirnice s kolosekom 60 cm, ki so nam ostale kot bivše vojaške železnice izza svetovne vojne, pa služijo zdaj normalnemu potniškemu in tovornemu prometu na prav velike razdalje n. pr. Skoplje— Ohrid. Precej ozkotirnih železnic ima tudi Bolgarija. Grčija je imela, še preden je bila z normalnotirno progo zvezana na Solun, zgolj ozkotirno železniško mrežo z meter-skim kolosekom. Edino izjemo je tvoril kratek odsek od Aten do pristanišča Pireja. Sicer pa — kakor smo že videli — niso ozkotirnice nikaka balkanska specialiteta. Dosti ozkega koloseka bomo našli tudi v Belgiji, Luxemburgu, v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na švedskem in Norveškem, v baltiških državah pa celo na Poljskem In v Rusiji, kjer se je normalno uporabljal najširši kolosek v Evropi. Dolgoletne prometne izkušnje na ozkotir-nicah so pokazale, da so le-te s smotrno izbranim voznim parkom in voznim redom prav izvrstno dopolnilo normalnotirne železniške mreže, zlasti ako so priključki nanje opremljeni z današnjimi modernimi prekladalnimi napravami. Pokazalo se je med drugim tudi, dLa se njih zmogljivost zelo poveča z elektrifikacijo. V tem pogledu si je zlasti Švica pridobila izvrstnih izkušenj. Električni obrat dopušča ne samo znatno zvečanje brzine, ampak lahko odpadejo na večini vzponov tudi nadležni zobat! drogovi sredi tira, ki tolikanj komplicirajo obratovanje. Kakor vidimo, drži ob svoji stoletnici ozkotirna železnica še prav krepko svojo pozicijo v svetovnem železniškem omrežju in vse kaže, da njena poslednja ura, ki ji jo prav od rojstva že obetajo, še dolgo ne bo J odbila. Konec,rdečega Napoleona* Obsodbe in usmrtitve zaradi vohunstva in veleizdaje v Rusiji Medeni tedni pod Kakor je »Jutro« že v nedeljo poročalo, so v Moskvi obsodili na smrt ln usmrtili maršala rdeče vojske Tuhačevskega in sedem drugih generalov. Vojaško sodišče Je obtožence najprej degradiralo, nato pa so jih ustrelili. ^K^nHBHHHfl ' -- i * Maršal Tuhačevsld, ki je bil obsojen na smrt, degradiran in justificiran v Moskvi Že tisti dan. ko sta bila obsojena Buha-irtn in Radek na osem let ječe, se je izven Rusije razvedelo, da so maršala Tuhačevskega odstavili kct namestnika komisarja za vojno. Njegov položaj je bil hudo omajan, ker so odkrili, da je maršal imel zveze z bivšim ruskim vojaškim atašejem v Londonu, generalom Putno. Putna pa je bil že v procesu proti Buhairinu in Radeku kompromitiran. Dokazali so mu, da je bil privrženec Trockega. Ker je med Tuha-čevskim in Pufcno posredoval častnik Smut-ni, je Stalin domneval, da tma v rokah dovolj dokatzov proti Tuhačevskemu. Jar goda, bivši šef GPU je po svoji aretaciji Tuhačevskega še bolj očrnil. Očividno ee Maršal Blttcher Maršal Budjonlj na konju I mu je to posrečilo v tolikšni meri, da je moskovska vlada zadržala doma Tuhačevskega, že ko se je Litvinov odpravljal h kronanskim svečanostim v London. Prvotno je imel potovati tja z rusko delegacijo maršal Tuhačevski. Toda v zadnjem trenutku so ga premestili v Kujbišev. Padec, ki ga je s tem doživel prvi ruski vojaški veljak za vojnim komisarjem, je že tedaj obetal senzacijo. Kmalu se je pokazalo, da se bodo spletke proti Tuhačevskemu nadaljevale. Naito so se v inozemstvu razširile vesti, da je Tuhačevski pobegnil. Toda Rusija ima očividno izvrstno organizirano vohunstvo. Mreža opazovalcev je premagala bivšega maršala rdeče vojaške sile. Tuhačevski je prišel pred vojaško sodišče, od katerega je ibil Obsojen na smrt. Najsi bo kakorkoli, res ali ne res, <5ai Je Tuhačevski izdajal Rusijo sovražnikom, nihče ne taji, da si je Tuhačevski pridobil ogromne zasluge za msko vojsko. Sistem odskakovanja s padali za sovražnikovim hrbtom, ki je zbudil v vojaških krogih veliko pozornost, je njegova ideja. Kakor mnogo drugih zaslužnih častnikov rdeče vojske, je bil tudi Tuhačevski plemenitaš iz carske vojske. Kot poročnik je stopil v rusko armado, se udeležil svetovne vojne, prišel v nemško ujetništvo, iz katerega je skušal petkrat pobegniti. Nazadnje se mu je to posrečilo. Pribežal je domov ravno v vrtinec revolucije. Takoj se je pridružil novemu režimu. Na vseh frontah se je boril na strani rdečih proti belim, porazil je po vrsti vojske admirala Kolčaka, generala Vramgla in Denikina. Njegovi uspehi so zbudili pozornost tedanjega komisarja za vojno, Leva Trodkega. On je prvi odkril vojaški genij Tuhačevskega, ter ga Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost 1. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. Amerika vre v Evropo Svetovna razstava v Parizu privablja obiskovalce Iz vseh delov sveta. Tudi Američani se vozijo v velikem številu tja. Na sliki: Odhod prekomoraika »Normandie« Iz nju- jorškega pristanišča povzdignil ob splošnem pomanjkanju Solarnih častnikov med najvišje vojaške od-hčnike rdeče vojske. Jedva pet in dvajset let star je Tuhačevski postal arnaadni poveljnik. Njegovo udejstvovanje v rusko-poljski vojni mu je pridobilo slove3 ln ime »rdečega Napoleona«. Ena in trideset let starega so ga pozvali v najvišji vojni svet rdeče vojske. L. 1930. je postal namestnik vojnega ministra. V tem položaju je reorganiziral rusko vojsko ter Jo spra vil tako daleč, da so Jo občudovali na evropskem zapadu. S tem človekom, ld si je pridobil neoporečne zasluge za sedanji režim v Rusiji, je zaigral Sta.1% kruto Igro. Postanil gaje pred vrhovno vojno sodišče, v katerem sta sedela pdleg drugih veljakov tudi maršala Budjenij ln Blttcher. Sodišče pod vodstvom tož:lca Ulrlha, znanega že iz prejšnjih procesov proti Stalinovim nasprotnikom, je obsodilo Tuhačevskega na smrt g uatrelltvijo. On in njegovi tovariši Ja-kir, UboreVič, Eydemam, Kork, Putna in še dva druga so bili Justificirani. Obtožnica Je vsem očitala velel zda jo zaracB vohunstva v prid neke tuje države (Nemčije). Obtoženci so, kakor v vseh dosedanjih sHičnth procesih v Rusiji, prizna® Svojo krivdo. Ko s® Je v Rusiji razvedelo, da so Tuhačevski in tovariši usmrčeni, je zavladala potlačenost in vznemirjenje. Saj so vsj obtoženci zavzemali cdlične položaje. Tu-bajčeIz mojih uspo-mena — doba od 1894 — 1902«. Ves čar predvojnega Varaždina oživlja pred čita-teljem, ki je — četudi morda ob koncu tega obdobja — spoznal idilično varaždin-sko življenje. Dr. Miroslav Vanino je prispeval > S like iz galerije stare varažd. gimnazije«. Tudi lirika je zastopana (Stjepan Kralj. Ivo Ladiha, želimir šert), štokav-aka in kajkavska, kakor je dandanašnji že navada. Martin Bal'-č obravnava v član ku »Ljudevit Gaj i ilirska omladina« nekatere nove momente iz zgodovine ilirskega gibanja v zvezi z varaždinsko gimnazijo, na kateri je študiral tudi Gaj. Slede članki o Fran ju Saškem (Stjepan Mimi-ca), v Vatroslavu Jagiču (dr. M. Peta-njak), o Kv. š. Gjalskem (M. Balič), medtem ko dr. Ante Magdič obravnava histo-riat sedanjega gimnazijskega poslopja. Na daljnji prispevki so posvečeni nekaterim bivšim, danes že pokojnim dijakom varaždinske gimnazije: Luka Golub piše o najboljšem literarnem zgodovinarju, kar so jih imeli Hrvati v tekočem stoletju, a prezgodaj umrlem Branku Vodniku. Edo Fi-linovič obuja spomine na Jurislava Janu-šiča, ki je s svojim »Hrvatskim djakom« prvi širil svobodoumne ideje med hrvatskim dijaštvom, Petra Ferkovič pa prikazuje zanimivo življenje medžimurskega voditelja, pesnika in publicista dr. Ivana N. Novaka, nekdanjega urednika zagrebškega »Glasa Srba, Hrvata i Slovenaca«. In memoriam Pero Magerl-Gotalovački, nadarjenega, a danes žal že pozabljenega pesnika, ki je bil tudi prijatelj slovenske lirike, je dr. Bruno Steiner napisal topel članek; zanj mu bodo hvaležni vsi, ki so Kdaj sedeli pri Magerlu v »»enoj djačkoj sobici, u starinškoj kuči, naherenog pocr. njelog krova, pokraj crkve sv. Vida«. Tekstni del zbornika zaključuje podrobno poročilo o lanski proslavi 3001etnice, ilustracije na finem papirju pa s svojimi ve-dutarni starega Varaždina in s fotografskimi posnetki slavnosti vzbujajo spomine na Varaždin, »grad sivi i sredovječni«, kakor ga opeva Ivo Ladiha (pri nas mu je nekoč posvetil lepo pesem Anton Nova-čan): U tebi mir, a oko tebe pejsaž dravski i zagorski, što Jagič ga gleda kroz prozor muzejski — o. S poti po Italiji vn Smehljaj Neapelja. Slovo od Fima je stalo v znamenju dežja, toda nekje ODkraj kampanje je svitalo po zamračeni, otožni Kampanijj. Z ene strani je ravan odprta v neskončnost; zopet se pojavljajo vinogradi; tu jn tam ribniki in skoraj že zrele niive ječmena. štivo kakor nalašč za brzi vlak RjnrNeapelj:— >11 Messaggeroc feljtonRos-sa dj San Šeconda »Vedi Napoji e poi vivi«. Da, tako je treba popraviti stari rek: Vedi Napoti e poi mori! Vožnja skozi dolg predor je izpremenjla krajino: Zdaj so se pokazale gore, za njimi kraška tla in kmalu primorski svet z vrtovi c.itron in oranž- Jug, ki je vreden Mignoninega hrepenenja. Konec dežja. Prj Formijj se je odprla pokrajina na široko morje, kj je imelo rahlo rožnat nadih. Naposled — po vožnji mimo Ville Li.terne. Albanove un Averse—smeh-,iia; starega Ncapelja .nekdanje grške Nea- pOlŠ6.. .... ... Koliko zgodovinskih spominov, koliko re-minisenc na literarne opise tega mesta! Tu so imeli nekoč svoje vile Ciceron, Cčzar, Tiberij, tu je v razkošnih Luculovih vrtovih umiral poslednii rimski cezar, deka-dentnj Fomulus Augustul. V tem mestu je snoval svoje velike zasnove >prvi moderni Evropec, cesar Friderik II. Sem je segala oblast Špancev v dobi najvišjega vzpona njihovega imperializma: dejstvo, ki ima poseben pomen za nas, gledalce tragičnega razsula nekoč mogočne države jn vplivnega naroda. Toda Vergjlova >dulcis Neapolis< je bila pred nami kot živa, razgibana stvarnost. V toplem utripu njenega življenja so izginjale sence zgodovine. Pregrešno b; bilo, če bi po tolikih slavnih opevik tega mesta ostril reportersko pero za opis lepot in znamenitosti Neape-Ija. Toda nastanitev v razkošnem hotelu Excelsior na Via Partenope, prav ob morju, je opojno zapeljevala k uživanju te svoj-f»ke zmesi stvarnosti jn pesniškega privida lepote, ki ju doživljaš prav od tu, kjer ee Neapeljski zaliv razkazuje v vsej harmoniji evoiih linij in barv. Nekaj rahlega, subtil-nega, plenairskega je bilo v tej čudoviti sliki, ki jo je priroda ustvarila v impresionističnem slogu. Morje ni bleščalo v soncu, marveč ie dobivalo od raztrganih oblakov, kj eo od zgoraj odbijali sončno luč, neko zasenčeno, vendar pa prozorno svetlobo, igrajočo ee med modrimi in rožnatimi odtenki. Onkraj zaliva je zapiral obzorje težki masiv Vezuva z zmernim stebrom dima, kj se ie gora; zgoščeval v oblak, da ee je zdelo kakor bela. samo v 6anjah doživlje-na pi ni ja. Na moriu so ee risale silhuete otoka Canri a. V tej osvetljavi, ki ji je priroda prilivala čedalje več temnih barv. se mi je vse to zdelo, kakor privid nečesa, kar je bilo doživlieno že v nekem prejšnjem življenju. Zares: Priroda ustvarja krasne žene in divne cvetove, zgodovini in prirodi se pa kdaj pa kdaj posreči taka stvaritev kakor je Neapelj s evojim zalivom. 4 Treba je bilo dvigniti čašo lacrimae Cbrjsti, pravega vezuvskega vina, na zdravje vseh, ki so človeku v lepih trenutkih življenja prisotni v srcu in v znamenje trenutne zmage nad občutjem ničevosti in bolesti, ki ruie v duši (samo v tem hipu sem te zatajil, o večni sopotnik Giacomo Leopardi, pesnjk bolesti in otožnosti, ki si prav pred sto leti umiral na neapeljskem Capodi monte) Toda realne nuinosti so me tudi zdaj izganjale iz paradiža sanjarij in nemega uživanja: na programu je bil ogled nekaterih neapeljskih novosti. Ena izmed ponosnih stvaritev Italie mussolinjane je novo, ogromno pošfrno poslopje, ki ie zgrajeno večidel iz kararskega marmorja. Stavba ima seveda praktičen namen, je pa obenem stvaritev prestižne politike, ki se hoče ovekovečitj; med tem ko so nekdanji režimi gradili v svoj 6pomin katedrale ali kraljevske palače so današnji znatno prak-tičnejši. Poštna palača v Neaplju ie bjla zgrajena šele lani za okroglih 60 milijonov lir in je urejena zelo smotrno; tudi v tem primeru je videti, da skuša fašizem, varujoč estetsko prevalenco sredozemskega človeka, vzgojiti Italijane za nekak germansko pojmovanj red in smotrnost, ki sta samo nadaljnja posledica primarne vzgoje za delo in disciplino. Tako je v tej 6tavbi okamenelo nekoliko fašistične filozofije, ki slonj na voluntarizmu in aktivnosti in cije konkretna usmerjenost ie bližja materialistični stvarnosti kakor pa idealistični odmaknjenosti od vsakdanjega življenja. Kot novinarje nas je zlasti zanimala posebna poštna dvorana za žurnaliste g telefonskimi kabinami ln priročno knjižnico; zopet dokaz, kako moderna pošta uvažuje tisk kot kronista časa in vez med ljudmi, kot pojav istega rodu jn istega tempa kakor je sama pošta! V palači imajo ne samo poštarji, marveč tudi poštni miličniki prostore za svoj dopolavoro: klubske dvorane, knjižnice in zabavne lokale. Po stenah so tudi tu, kajpak, vzgojne sentence iz Mussolini* jevih govorov, na pr. »Molto nemici, molto onores (mnogo sovražnika, mnogo časti) — ali zares?! Mimo tega smo kajpak videl; še marsikaj drugega, nič manj značilnega alj zanimivega; da smo si ogledalj mesto, kar ee je le dalo, se razume ob sebi, toda opis vseh čudovitih vedut, pompoznih 'cerkva in baročnih palač bi čez mero raztegnil te ..j. -»■„.., skromne popotne *apiske, b množica vtW skov nai izločim samo dva: Predvsem deževni večer e tavanjem po ulicah starega mesta, med proslulo umazanijo, ki ima tu svoj colorj6 local, prav kakor številne o*ta-rije z dobrimi makaroni in iskrim vinom, ki ga piješ v žjv-žavu zgovornih in temperamentnih Neapoljcev, s pogledom skozi odprta vrata, kjer Ji je dež. To je onj del mesta, ki ga je tako slikovito opisal Axel Munthe v svoji knjigi Sant Michele; četrti hudega siromaštva in vsakovrstnih človeških nadlog, ki jih tj južniakj prenašajo s čudno vedrjno, za katero slutimo vpliv dobrega zraka in obilnega sonca, ker zmanjšuje potrebo hrane in udobnih stanovanj. Mesto je izgubilo nad 100.000 prebivalstva in bo morda zaradi spremenjenih gospodarskih razmer še nadalje padlo, čeprav se zdi, da mu skušajo iz Rima pomoči; so reči, v kateri se južnj Italijan še vedno odmika duhu fašizma in varuje svoj prosluli ?dolce far niente«, odtod čutiš tu neko večio sproščenost kakor v se-verni Italiji, kjer fašistični evangelij reda in discipline bolj ustreza naravnemu značaju prebivalstva. Drugi doživljaj — nič manj življenjski, čeprav je oddaljen sedanjosti — je obisk neapeljskega Narodnega muzeja, kj je eden najpomembnejših v tej deželi muzejev in galerij. Prav letos je minilo 100 let, kar se je kralj Karel Burbonski odločil, da postav; na Capodimontu osrednji neapelj ski muze,j v katerem bj dobile dostojen prostor zlasti dragocene izkopnine iz Pompejev, Herculana in Stabia, kj res tvorijo največji in najzanimivejši del muzejskih zbirk- Ogled tega muzeja bi moral biti ena poglavitnih nalog slehernega tujca, ki pride v Neapelj, kaj to, kar vjdi v njegovih mogočnih dvoranah, nj navadno mu-zealno blago, razstavljeno v pouk in kratek čas. Pač vidiš in še bolj čutiš okome-njeno veličino antike, njen nesmrtni življenjski dih, ogromen vzgon paganskega človeka in njegovo izrazito estetsko doživljanje stvarstva, posebej še človeštva. Grška in rimska skulptura imata tu umetnine, ki tekmujejo z največjimi galerijami sveta; šele ko vidiš ta muzej, tr v duhu oži ve Pompeji. In ko vsrkaš vase. v lačno dušo, dovolj mogočnih izrazov grškega in rjnr skega plastičnega gledanja lepote, obnoviš prisego zvestobe antjkj in njenim večnim idealom. Toda kje Je antika, Jn kje smo mi, sodobniki časa. ki se pogreza v temo novega barbarstva, ka-li? Srečanje s temi sijajnimi spomeniki, pričami drugačnega, v marsičem mnogo svetlejšega in naravnej-šega življenjskega stila, človeka nujno sili k antitezi, k obračunu s svojim časom in samim seboj. Palada Atena, čije mar morja sem ee pobožno dotaknil, je še vedno nekje na koncu mojih prstov: kakor da sem se dotaknil stare Helade in občutil vzvišeni hlad večnosti. Ob nekem deževnem neapeljskem večeru 6em obiskal v hotelu na Piazza Carita češkega pesnika in pisatelja, slovečega dramaturga Jaroslava Kvapila. V prijetnem razgovoru z njim so se obrisi NeapelJa združevali z obrisi Prage; dva svetova sta tonila v opojno iluzijo doživljanja. Zopet sem se spominial imaginarnega češkega popotnika po Italiji, Zeverjevega J&na Marije Plojharia. •• Naši rudarji v srbskih rudnikih Število slovenskih rudarjev v Srbiji narašča kljub nizkim mezdam in neugodnim razmeram rudarje7 zaposlenih okoli 50 Slovencev, to- Loznioa. junija Ves stari »podrjnski okrug«, ki leži na levi stranj reke Drine, je poln rudnega bogastva. Od Kostajnika in Zajače, ki ležita kakih 11 kilometrov od malega pro-vincjjskega mesteca Loznice, pa vse na jug proti bosanskj meji, eo zakopan; ogromni zakladi antjmonske, svinčene in tudj deloma srebrne rude. Zato ni čudno, da eo se induistrjjci podvizali, da ustanovijo po teh krajih svoje rudokope, kj so pa po veliki večini še provizornj in ne sličijo na moderno urejene rudnj-ke. Industrij© pa danes toliko ne zanima niti svjnec njti srebro, žveplo jn druge primesi: glavno skrb so posvetili antimonu. ki je danes veliko bolj iskana ruda- kot svinec in srebro. Svetovna tržišča ravno v tem ča6u, ko hite države s silno in mrzlično naglico z oboroževanjem, iščejo in zahtevajo antimonsko rudo._ katere glavnj dobavitelj je še vedno Kitajska. Cena antimonu, ki jima v svetu še poseben nadevek »regulus«, je zaradi vsesplošnega povpraševanja silno raetla. Antimon se rabi večinoma kot vojn; material v zmesi s svincem, kj postane zlit z antjmonom štirikrat trši. Danes so najbolj znani antjmonski rudnik; v nasj državi tako zvan; podrin«ki rudniki v okolici Krupnja. lisanskj blizu Iva-njjce in rudnik Kostajnik-Zajača blizu Loznice. Po vseh teh rudnikjh ee je v zadnjih letih podvojilo ali celo potrojilo število rudarjev, med katerim; tvorijo slvenski rudarji ponekod 30 — 50°/o. Večina slovenskih rudarjev je oženjena. Stari. preizkušenj rudarji, kj so kopalj v Westfalijj. Franciji, Belgiji in v trboveljskih Tudnjkih. so tiu naši; lahko zaposlitev. Lastniki rudnikov namreč dobro vedo. da morejo svoje rudne zaklade eksploatirati samo z delavej, ki svoj posel razumejo, zato radi najemajo naše ljudi in jih japosle bodjs| kot kopače, minerje ah tesače, torej v višje rudarske kategorije, med tem ko služijo domačini le kot vozniki, nadni-čarjj jn zunanji delavci. Življenje, kj ga žive t« naši ljudje, pa ni rožnato. Kljub temu. da delajo vsak dan in tudj akordno, se vrti njihova mezda jedva od 20 do 30 dinarjev dnevno. Vži-gal>cj mjn, katerih delo je zvezano prav za prav z redno življenjsko nevarnostjo, imajo komaj nekaj čez 30 dinarjev. Toda še do teh. skrajno minimalnih zaslužkov težko pridejo. Tu skoraj noben rudnik ne izplačuje redno in morajo delavci čakati po več mesecev, da pridejo do evoje mezde. Ta čas se seveda zadolžujejo v kantinah, kj so bodisj v rokah podjetnjka samega aH njegovega protežeja. V teh kantinah je vse silno drago jn zato nj čuda, če mi je neki naš rudar, oče petero dece, povedal, da mu je bilo izplačano za ves mesec na roke reci jn piši pet dinarjev! Vse drugo je požrla kantina, to se pravj zopet, podjetnik! Pa tudi če dobi rudar ob mesecu (tu izplačujejo mesečno) evo! zaslužek. s| dosti ne more pomagati ž njim. Življenjske potrebščine so tu povsod dražje kot po mestih. Kmetje sami po va6eh nitj nočejo prodajati svojih proizvodov rudariem, ker nosijo "vse na »pazar« bodisi v Krupanj. Tvanjico ali nico in tam mogoče ceneje prodajo, kakor bi lahko tu rudarjem. Od vseh rudnikov je, kar se tiče mezd in izplačila zaslužkov, še naboljši rudnik Kostajnik-ZajaiSa. Ta ja ocl približno 150 rej nekako tretjina. Poleg teh rudarjev so Slovenci tudi ravnatelj rudnika, en inže-njer, «n kemik ter dva nadzornika. Največje težave, s katerimi se morajo naši rudarji boriti, ipa so stanovanja in vodna preskrba. Navajeni na lične in okusno zgrajene hišice, v katerih so stanovali bodisi v trboveljskih rudnikih bodisi v inozemskih rudnikjh, imajo tu zamazane skupne lesene barake, ki eo zgrajene na hitro roko in le na zunaj za silo ometane. Dasi so industrijski podjetniki z zakonskimi predpisi zavezani, da zgradijo svojim delavcem primerna in higienska stanovanja, se tj pred oblastjo izgovarjajo, da- se vršijo po teh rudnikih šele »raziskovalna in pripravljalna dela« jn kljub vsem pritož,-bam ostane vedno prj starem. Namesto higiensko urejenih stranišč vidiš povsod skupne greznice, slabo pokrite in zavarovane. Iste težave eo z vodo. Skoraj vsi rudniki so brez vodovodov. Rudarji so prisiljen,- hodit; po eno uro daleč, da pridejo do Ciste in uporabne vode. Ce hočeš ute&tj svoj) žejo. si prisiljen seči po vjifu. Toda tudi vino tj ne diši. Vse Podrinje zalagajo vin-skj trgovci s ponarejenim vinom, v katerem najdeš vse mogoče kisline in barvila. Življenje slovenskih rudarjev po teh rudnikih poteka monotono in žalostno. Brez vsakega stika s svojo ožjo domovino, kj ee zanje tudi nič ne zmeni, hre® vsake organizacije, ki b| jim nudila mab duševnega razvedrila jn jih vsaj kulturno vezala z nami, brez potrebnega pouka za šoloobvezne otroke (šole so ponekod dve uri daleč!), navezani na košček črnega s krvavimi žulji zasluženega kruha, vkopanj v ozke doline in soteske, nad katerim; ee razprostira komaj krpa plavega neba. so obsojeni na žalostno životarjenje. Zato ni čuda da ne slišiš po teh krajih našr pesmi. Naši rudarji se zatekajo v kantine in tam prečepe svoj prosti čas ob čašj pokvarjenega vina ali plehke prepečenice in ob obujanju spominov na tjete lepe dneve, kj so jih preživeli v svetu ali v ožj; domovini. Tud; v razgovoru z našimi ljudmi bodi«* ■radarji alj njihovim; ženami se opaža to njihovo težko življenje. Brez vsakega odu-ševljenja, brez iskrice nade na boljše življenje vam pripovedujejo o razmerah v rudnjku. Večina njih je že prekoračila štirideseto leto. veliko že petdeseto, sedaj so tu zakopani z veččlansko družino in ne morejo z njim; po 6vetu nikamor več. Tudi njihovi otroci imajo v sebi nekaj te njihove malodušnosti. Slabo hranjeni, po na-ravj slabotni in malokrvnj. ne bodo v stanju, da nasledijo očete ? težkem delu. In če bodo, bo njihovo življenje najbrže prav-tako žalostno. Rudnikj jim bodo predčasno izsesali življenjsko moč, polnili bodo le prezgodaj armado izhiranjh in iznemoglih. B. čitajte širite 1 naročajte »J U T R O« Sladkor brez taks, ženitve in kokain Drzni podvigi Josipa Teibla iz dpnavske banovine, Id jo osleparil vrsto naSih trgovcev za velik denar Ljubljana. 14. junija. Te dni je policija zaključila preiskavo proti znanemu pustolovcu in sleparju Josipu Teiblu iz Zabija v dunavski banovini, ki je zadnji čas izvršil po raznih krajih Slovenije vrsto drznih potegavščin in oškodoval lahkoverne ljudi za precejšnje vsote denarja. Z njim je bila izročena sodišču tudi njegova nelegitimna žena Vin-ccncija Blatnikova. ki je po rodu iz Trbovelj in s katero sta se bila seznanila v Beogradu. Oba sta služila pri istem gospodarju. ona kot kuharica, on pa kot sluga in pozneje kot inkasant. Toda oba sta imela mnogo več smisla za senzacije in pustolovščine kakor za mirno delo pri hiši in tako sta sc lansko jesen preselila v Ljubljano, kjer sta začela življenje na lahkot-nejši način. Najprej se je. Tcibl ukvarjal z raznimi manjšimi sleparijami, počasi pa jc začel velikopotezneje izrabljati svoje talente, pri čemer mu je Blatnikova z vnemo pomagala. Izdajati se je začel za dobrega- 'zaupnega prijatelja enega izmed direktorjev državne tovarne sladkorja v Belju, ona pa je nastopala kot direktorjeva soproga in nečakinja aktivnega ministra. V Ljubljani je Teibl najel posredovalce, da mu pomagajo opraviti nekaj lepih, vseh skomin vrednih kupčij. Pripovedoval je- da ima na razpolago vsak mesec po tri vagone sladkorja, ki ga lahko brez trošarine spravi na trg. Trošarina na sladkor jc znatno višja od tovarniške cene, pa ni čuda, da je njegova ponudba r.ašla takoj mnogo resnih interesentov. Teiblovi agentje so, ne da bi vedeli v kakšni službi so> iskali zanj žrtev med trgovci, potem pa je prihajal on sam in sklepal kupčije. Kupcev za neotroša-rinjeni sladkor je Teibl našel dovolj v Ljubljani Kranju in po raznih krajih na Dolenjskem. Svojim posredovalcem je obetal po 10.000 Din provizije za vsak prodani vagon. Ko je bila kupčija sklenjena, je po navadi Blatnikova stopala v akcijo. Prišla je h trgovcu, mu pokazala tovorne liste češ da so vagoni s sladkorjem že na pofu. direktor tovarne pa potrebuje akontacijo za naročeno blago. Pokazala je tudi direktorjevo pismo, opremljeno z vsemi potrebnimi žigi, tako da nihče ni mogel posumiti. Trgovci so Teiblu in njegovi sodelavki izročali zahtevane zneske, čez nekaj dni pa so prejemali pisma, naj še malo po-trpe. češ da se finančna uprava nekaj vtika vmes. Teibl je bil namreč tako cinično nesramen, da je trgovce, ki jih je osleparil. sproti ovajal finančni kontroli. Takoj za njegovimi pismi so prihajali finančni organi in preiskovali zalogo, kar je trgovce prestrašilo, da so molčali. Na ta način je Teibl pet trgovcev osleparil za 120.000 Din. Uspehi, s sladkorjem so Teibla navdahnili z mislijo, da bi se na podoben način začel baviti še z drugimi vrstami blaga. Ta- ŠPORT Krožna dirka v Zg. Mednarodne kolesarske krožne dirke, ki bodo v nedeljo 27. t. m. ob pol 14., na običajni progi, ki vodi od starta {in cilja) izpred restavracije Čarman v Zg. šiški sko-zj Koseze, Podutik, Glince. Dolnice, Drav-Ije, Zg. šiško, bodo letos gotovo zelo zanimive. To pa zato, ker se bodo dirkači kosali za krasen pozlačeni pokal glavne skupine juniorji pa za manjši, čisto 6rebrn pokal-ček.Razen teh 6o za naslednjih šest mest vsake skupine razpisane se druge praktične in spominske nagrade. Vse te nagrade kakor tudj pokale je prireditelju poklonil podpredsednik ljubljanske kolesarske podzve ze g. inž- Karel Jax. Zanimivo bo tega dne v konkurenci glavnih videti tudi naše >etaparje«. ki so se tako dobro odrezali v obeh etapnih vožnjah, posebno pa naš Rozman, ki je s svojo zmago najglavnejše tretje etaj>e iz Niša v Sofijo, tako dvignil sloves našega kolesarstva- Pa tudi juniorji bodo letos zaradi izpopolnitve z novimi dirkači vredni pozornosti. Progo bodo prevozili petkrat (40 km), glavni pa desetkrat (80 km). Dirke bodo ob vsakem vremenu. V nekaj vrstah Med nedeljskimi nogometnimi tekmami moramo naknadno zabeležiti še 6 kvalifikacijskih tekem za vstop v nacionalno ligo, ki so bile za 6 klubov obenem že zadnje v tej konkurenci. Zmagali so Gradjanski (Skoplje) nad Šumadijo (Kragujevac) s 4 : 3 (1 : 0), ŽSK (Petrovgrad) nad Elektro (Osijek) s 3 : 2 (1 : 1), Bačka (Suboti-ca) nad Vojvodino (Novi Sad) s 3 : 2 2 : 1). Sašk (Sarajevo) nad Osvitom (Ši-benik) 0 : 0, Jedinstvo (Beograd) nad Obi-ličem (Kruševac) 3 : 1 (2 : 1) in Slavija (Varaždin) nad Borcem (Banjaluka) 14 : 1 (6 : 0). Skupno z rezultati prejšnje nedelje so se kvalificirali za nadaljnje tekme: Gradjanski iz Skoplja, ŽSK, Vojvodina, Sašk, Jedinstvo in Slavija iz Varaždina; razen teh pa bosta v naslednjem kolu igrala še Arscnal iz Tivta in Železničar iz Maribora. ki bosta nastopila najprej proti Sa-šku odn. Slaviji. Glede včerajšnjih teniških iger za Davisov pokal v Pragi je treba ugotoviti naknadno, da je Jugoslavija obe točki v oceni dobila brez iger, igri pa. ki sta jih igrala Punčec in Pallada z rezervnima igralcema Cejnarom in Sybo, sta bili prijateljski in sta se, kakor znano, končali z zmago Cej-nara nad Punčecem in Pallade nad Sybo. Prvemu so v ostalem krepko pomagali linijski sodniki. V Zagreb je te dni prispel finski trener Eino Kuisma. ki je letos angažiran kot trener. zagrebških lahkoatletov. Kuisma je bil pred dvema letoma trener naših smučarskih reprezentahtov na berlinski olimpijadi in je žel takrat velike uspehe. Na velikih avtomobilskih dirkah »Eifel-rennen« na Niirburgringu so zmagali vozači Auto Uniona pred dirkači, ki so zastopali znamke Mercedes Benz in Alfa Romeo. Zmagovalec je bil v novem rekordnem času s 50 sekundami naskoka Rosemeyer (Auto Union) pred Carracciolo in Brau-chi-tschem (Mercedes Benz). Rosemeyerjev čas je znašal 1:42:11, kar pomeni, da je vozil povprečno 133.5 km na uro. SK. L)nbljana. Danes od 17. dalje obvezen trening ligine skupine. SK. Reka. Jutri ▼ sredo ob 17. trening I, moštva, v četrtek pa rezerve ls jujliorjev, ko je z BUtnikovo nudil na prodaj« velike množine moke in masti, nazadnje pa se Je lotil posla s kokainom, ko je opazil, da je v ljubljanski družbi tudi za to hranivo degenerikov dovolj živega zanimanja. Navezal je stike s tihotapci in odjemalci tega mamila, se odpeljal v Nemčijo, čez nekaj dni pa se je vrnil v Kranj in povabil kupce k prevzemu blaga. Toda namesto kokaina, ki ga je prodajal za drag denar, so odjemalci našli v zavitkih zmerom ničvredno mešanico salicila. Samo nekega posestnika iz okolice Kranja je na ta način opeharil za 57.000 Din. Visoke zveze, ki jih je fingiral pri svojih pustolovščinah, so ga same po sebi zavedle, da je začel vršiti tudi razne »intervencije«. V tej panogi pa je imel manj dobre sreče. Med drugimi se je obrnil nanj neki čevljarski pomočnik brez posla, ki mu je Teibl obljubil izposlo-vati službo skladiščnika na kraljevem dvoru, zahteval pa je od njega 10.000 Din kavcije. Čevljarski pomočnik pa je bil toliko previden, da mu denarja ni hotel izročiti na roko, temveč ga je samo deponiral pri podružnici Poštne hranilnice. Teiblu se je to tako za malo zdelo, pa mu je čez nekaj dni pisal, da je njegova prošnja odbita. Mimogrede pa se je uspešno poizkusil tudi v stroki ženitbenih sleparjev. V nekem večjem kraju na Gorenjskem je navezal stike z mlado učiteljico, ki se ji je predstavil za višjega državnega uradnika. Ponudil ji je svojo roko- čeprav je bil že oženjem pa ločen in je živel z Blatnikovo. in jo premamil, da mu je zaupala 20.000 Din. A ko je izvedela za njegove razmere, mu je delala bridke očitke, še bolj pa ji je bilo žal denarja. Toda Teibl ni bil vajen zadreg. Priznal je, da se je pred 19 leti poročil, t da z ženo prav za prav nikoli ni živel, in njegove zveze bodo zalegle, da magari v samem Vatikanu izposluje razporoko. V resnici se je odpeljal v Rim. in ko se je vrnil, je zapeljanki kazal pismo v italijanskem jeziku, podpisano od papeževega komorni-ka in nekega kardinala, iz katerega je bilo jasno razvidno, da je razporoka že gotova stvar. A ko je dekle pokazalo pismo domačemu župniku, je vsa sleparija prišla na dan. Takrat sta Teibl ln Blatnikova uvidela, da jima ne bo več obstanka. On je iz Ljubljane odpotoval naravnost v Berlin, ona pa je bežala najprej v Zagreb- da uredi še nekatere zadeve, nato pa v Maribor, kjer je želela priti preko meje. Blatnikovo so v Mariboru prijeli in ji tako preprečili, da ni mogla svojega tovariša sproti informirati o nadaljnjem poteku dogodkov, kakor sta se bila pred ločitvijo domenila. V upanju, da je zrak čist. se je Teibl pred nekaj dnevi vrnil v Slovenijo, a še preden je utegnil vnovič razpresti svoje mreže, so ga aretirali v Sorici na Gorenjskem. Z njim so izročili sodišču še štiri tovariše, ki so mu pomagali pri sleparijah. Prevozniki niso tekmeci železnice Ljubljana, 14. junija- V Službenem listu dravske banovine je izšel letos 22. maja pravilnik o odmeri pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi in za prevoz blaga z motornimi vozili. Ta pravilnik obsega, več 6trani. vsebuj« najrazličnejše formularje. ki bi jih mo-rali#voditi oblastva jn prevozniki, ter je — kratko rečeno — tako kompliciran, da naši prevozniki ne bi mogli zadostiti njegovim zahtevam nemogoče pa je sploh. da bi stopili v določenem kratkem roku v veljavo. Po vsej Sloveniji »e le organiziralo ▼ strokovni organizaciji okrog 120 prevoznikov. Večino tvorijo oni k; obratujejo samo na področju svojega bivališča in ni niti govora o tem, da bi imela njihova vozila kakšne daljše proge. Osnova za odmero pavšalne voznjnske takse pa je odmerjena s 30 km na dan. Le malo je prevoznikov, kj dosežejo nekajkrat to osnovo, mnogo ©a je takih, ki tudj po efele tedne nimajo dela. Nedavno so tudi beograjski listi obširno razpravljali o novih obremenitvah prevoznikov ter izrazji! domnevo, da ie <1° tak;h obremenitev prj šlo po napačnem na-ziranju. da eo avtobusi, tovorni avtomobili in menda sploh vsa motorna vozila nekakšni konkurenti železnic. Odločno so pre-stolniški listi zatrjevali, da o taki konkurenci ni govora, ker večina prevoznikov opravlja svoje delo samo v mestu. Prevozniki Ljubljane se ne morejo po prometu |n zaslužku primerjati s prevozniki velikega Beograda jn je zaradi tega vse to. kar 3a bilo n. pr. navedeno v »Politiki« 3. t. m., še v velfko večji merj veljavno za naše prevoznike. Pa tudi on; srečni prevozniki, kj prevažajo razno blago iz mesta v dmee kraje. nikdar ne konkurirajo železnici. Tovornih avtomobjlov jn ostalih vozjl prevoznikov se poslužujejo stranke le takrat., kadar so prevozi zelo nujni in kadar se tovori pošiljajo v kraje, kjer železnice sploh ni. Določila pravilnika so. kakor vee kaže, neizvedljiva, pravilnik pa tud; ni potreben, zakaj že eno leto se pripravlja zakon o eesf/njh fondih, po katerem bodo vse druge takse odpadle. Nase gledališče . DRAMA Torek 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Cyrano de Bergerac. Red Sreda. Četrtek, 17.: Cyrano de Bergerac. Red Četrtek. Petek. 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Tisočak v telovniku. Premler-ski abonma. Kot zadnjo dramsko premiero pripravljajo Realovo ]n Fernerjevo burko »Tisaiak v telovnjku«. Glavni moški vlogi igrata gg. Gregorin in Danes, ker je g. Cesar obolel, je prevzel njegovo vlogo g. Gregorin. Razen Gregorina in Daneša igrata še: gdčna Mi|eva Boltarieva glavno žensko vlogo; g. Slupica kmečkega ljubimca, nadalje sodelujejo že ga Rakarjeva, Bratina in Pjanecki. Dejanje te burke je zelo zabavno in bo gotovo privabilo mnogo občinstva, ki ljubi vedro zabavo. Režija bo Kreftova. OPERA Torek 15.: Car Kalojan. Red B. Sreda, 16.: Vesel; studenček- Red C. četrtek, 17.: Prodana nevesta, ^ febgsffla, 3. POLTZER: 53 oKaminski napušč Prigode Pafricije Holmove ^ Jg »Ne, sir William, prizanesite mi ta prizor! 2e mogoče, da sem s svojim sumom na napačni poti.« »Da, zanesite se, da je tako!« je pomirjen menil sir William. Whinstone se je spomnil, da je bil sir William tisti, ki se je svoje dni zavzemal za nastavitev Alise Bradfordove. A poudarek in vsak dvom izključujoča odločnost, s katero je poveljnik redarstva zatrjeval nedolžnost Alise Bradfordove, sta ga vendarle presenečala. »Nikar po nepotrebnem ne zamotavajte stvari,« je zdaj rekel sir Wlliam. »Saj jo je lahko razložiti, ženska, ki ste jo imeli za gospodično Bradfordovo, ima enake prstne odtise kakor Katarina Woodmil-lova!^ Zahajala je v »OM Man Club« in je bila najemnica podstrešne čuminate na Upper Harley Street. Da je ona ubila Melierja, je mogoče, vendar pa ni neizogibno. Prstni odtis na Mellerjevem sraj-čnem gumbu je mogel nastati že pred njegovo smrtjo. Morda je bila ženska Mellerjeva sokrivka. Sicer pa nekaj govori za to, da je nedolžna pri Mellerjevi smrti... « »Sir WHMam, tudi jaz sem prepričata, da lastnica najdenih prstnih odtisov, kdorkoli je, ni morilka! Vsako dejanje pomeni nagibe! Komu je utegnil bati Meller na poti... ? Prevsem tistemu, ki je imel isti cilj kakor on! Temu se je bilo posrečilo, da se je polasti! listin Patricije Holmove — čemu jih je potreboval, za zdaj še ne vemo — a Meller, ki je moral vsekako vedeti, za kaj gre, mu je utegnil vsak trenutek izpodfbiti naklep. Kaj je verjetnejše kakor to, da je neznanec odstranil moža, M je bil uspehu njegovega načrta nevaren?« »Vaša teorija je zelo verjetna — vendar utegne biti tudi popolnoma napačna,« je zamišiljeno menil sir Wiliam. »Temne osebnosti, kakršna je bil Meller, imajo sovražnike. Morda gre za maščevanje.« »Prepričan sem, sir William, da stoji tudi v središču te uganke Patricija Holmova!« »Glejte, da je ne izgubite izpred oči! Sicer ne verjamem, da bi grozila gospodični HoLmovi kaka nevarnost... Ako je vaša domneva pravilna, in ako gre kak neznanec za istim namenom kakor Meller, tedaj se ni ta neznanec vsekako nikodi poizkusil približati gospodični Hodmovi. Svojih načrtov ni snoval talko kakor Meller, ampak, kakor vse kaže, brez Patricije Holmove. Sicer pa, ali ste zvedeli kaj takega, kar bi kazalo, da se obeta gospodični HcAmovi mimo Kingsleyevega premoženja še kaka druga dediščina?« »Ne, sir WiUiam. Dal sem poizvedovati tudi na Švedskem, ker je bila mati gospodične Holmove švedskega roda. Toda moje poizvedbe niso ofarodHe nikakršnega sadu.« Poveljniku redarstva so naznanili obisk, in WMn- stone je zapustil njegovo sobo. Takšen je bil njun pogovor tisto jutro po Mellerjevi smrti Višji nadzornik Duff y ni bil prdšed v urad. Menda se zdravje še ni bilo obrnilo na bolje. mu Zgodaj zjutraj je zapel v malem stanovanju Alise Bradfordove vratni zvonec. Dekle je bilo že celo uro doma in je s knjigo v roki sedelo v globokem, mehkem naslanjaču. Bila je v črni, bogato izvezeni kitajski halji, in med ustnicami se ji je kadila cigareta. Alice Bradford je odložila knjigo in stopila s cigareto v roki k vratom stanovanja. Skozi linico je zagledala brzojavnega sla »Brzojavka za gospodično Bradfordovo,« je za-klical sel. Komaj je Alice Bradford začula njegov gflas, je hitro odklenila vrata. Brzojavni sel je vstopil. »Louis!« je tiho vzkliknilo dekle. Sluice se je zahihital. »Pred hišo vam že spet stoji častna straža! Niste nič ponosni, Alice?« »Stopite v sobo, Louis, in povejlte, kaj se'je zgodilo ... « V gflasu Alise Bradfordove je zazvenela skrb. »Ostati utegnem samo nekaj minut. Možu na cesti bi se utegnilo zdeti čudno, če bi se brzojavni sel Beseda 1 Din, davek 3 Dia u šifre tU dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Dii. Izletnikom in letoviščarjem na Čatež p. Velika Loka na Dolenjskem (dobro uro hoda a železniške postaje po gozdovih) se priporoča gostilna Stanko Ravnikar. — Lepe sobe, izvrstna hrana, pristno vince. Penzijon za osebo dnevno 35 Din. 14G13-38 Službo dobfe Baseda 1 Din davek t Dtn. a Jifr« Ul dajanje aaaiov« I Dtn. tfajmanjšl tnee«k 17 Din. Steklarskega pomočnika išče Ivan Jeran, steklarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežja 27. 14636-1 Krojaškega pomočnika mladega, za niale kose — sprejmem t" ko j. Babnik, A. krojač, D. ii. v Polju. 14028-1 Gospodično k .Sletnemu to-.ku, ki se razume in ima veselje za gospodinjstvo in stalno službo, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Prijaven dom« na ogl. odd. Jutra 14630-1 Iščemo mojstra ta takojšen nastop, izvežba-nes*a na Bindstuhlmaschine (siStem Schubert 'n Salzer). Prednost imajo oni. ki se razumejo na šivanje na šivalnih strojih. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nameščenje«. 14622-1 Odgojiteljico z znanjem s; bskega in nemškega jezika za svojega 5-letnega sina, sprejmem takoj. Samo os«-be z odličnimi referencam- naj se javijo. Dr. Lamepl odvetnik, Novi Sad. 14918-1 Tipkarico veščo perfektno italijanščine, išče večje podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnji nastop 979«-. 14633-1 Hišnik elektromonter, — nemščine zmožen, vojaščine prost — sposobe'n dela na vrtu, dobi takoj mesto pri baronu Friderik Bora, Sv. Ana pri Tržiču, telefon Tržič 14. 14619-1 Pomočnika mehanika ali dobrega ključavničarja. sprejme takoj mehanična delavnica Ko-drič Stanko, Ljubljana, Celovška c. 41. 14644 Atelje Bazanella Beethovnova 1,5 sprejme takoj več samostojnih pomočnic in vajenko. Prednost imajo deželanke, z večletno pomočniško dobo, nastop službe takoj. 14623-1 Službe išče /sika oeeed* 50 cmt, i* rek 9 Din. U šifre %E i* wnj« oisier« « Dta; naj m»oiš< tn<*«+ IS Din Brivsko-frizerski pomočnik ki zna železne in dosti dobro vodno ond., išče stalno nameščenje. Naston in plo ča po dogovoru. Naslov Rafael Altarao, Ljubljana, Poljanska 91. 14631-2 Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabl. din 69.—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabl. din 24.—. SLATINSKE . TABLETE . Reg. br. 14.213 34 Kot začetnica iščem službo, najrajši kot natakarica ali sobarica v bližini Celja ali Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14624-2 Prodajalka pridno in poštena, z zna njem nemščine, izvežbana vseh panogah trgovske stroke želi mesto najrajši v Celju 1 julija. Cenj. ponudbe na podružnic Jutra v Celju poid »Zanesljiva«. 14642-2 Kuharico srednjih let. pridno, pošteno in varčno, vajeno tudi del na vrtu in pri gospodinjstvu, sprejme takoj trgovska hiša na deželi. Z znanjem šivanja prednost! Ponudbe pol »Rada del.im« na ogl. odd. Jutra, če mogoče s sliko in prepisi spričeval. Služba tra;na. 14606-1 Kuharice, dekleta zia vse posle, iščemo za Zagreb in okolico. Mnogo razpoložljivih mest z dobrimi plačami. — Odgovor D:n 3. Institucija udovica i samostalnih gospodja, Zagreb, Ilica 29, L kat. 14617-1 Natakarico sprejmem takoj na račun. Potrebno okrog 2.000 Din za prevzem blaga. Glavan, Mivka 27, Trnovo. Ljubi ia-pa. 144144 Šofer 30 let star, abstinent, zmožen kavcije, išče službo. \aslov v vseh poslovalnicah Jutra. * 14643-2 Za hrano in stanovanje išče visokošolec preko poletja kakršnokoli zaposlitev Sprejme vsako nameščenje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor ood »iNujno«. 14644-2 Din 300 Blagajničarka z večletno prakso v trgovskih in restavracijskih poslh, zmožna. lišče nameščen ja. Za event. posredovanje Din 300 nagrade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14646-2 Inteligentna gospodična z znanjem perfektno francoskega jezika, išče mesto družabnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli*. 14608-2 Kuharica srednjih let, išče mesto gospodinje k starejšemu gospodu. Naslov se izve v vseh poslovalnic-ab Jutra. 14641-2 Beseda 1 Din, davek 8 Din. a šifre ali dajanje aaslara 5 Din. Najmanjši tnesak 17 Din. Mizarji in stavbeniki! Pohištveno in stavbno okovje in vse orodje za Vašo stroko dobite v veliki izberi in po najnižjih cenah v železnim FR. STUPICA, v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1 Poskusite! 14625-6 d ragocenosti Vsakovrstno «lato fenpnj« oe najvišjih eanal) ČERNE . juvelir Ljubljana »olfova ulica t 18« Globok voziček zelo dobro ohranjen, prodam. štrukelj, Stari trg. 14621-6 Politirano posteljo s federmadracom, čisto, — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14632-6 cieBMla 1 Dn. lavak 8 Dtn a, šifro »ii dajanje naslova ! Din. Najmanjši cnesek 17 Din. Avtokaroserije vsake vrste kakor tudi razna popravila izvršuje najso-lidneje M. Ftijfer, Ljubljana, Trnovska ul. 25. Tel. >4-10. 14650-10 Besed« 1 Dtn. feret 8 Din. u šifro Ml dajanje aaalova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia Hranilne vloge vseh denarnih lavodo* terjatve in vrednostne pa pirie v n o v £ i m najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10 $9-16 G. Th. Rothman: in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 23 Jaz sem se ujel in obstal, gospod notar je pa kaj grdo padel na kolena in se močno udaril. Ves divji se pobere. »Nš, grdoba!« zakriči in mi jo primaže, da se mi kar zablisne pred očmi. Beseda a Dm 3svek 8 Din, z» šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši onesek 17 Din. Lokomobile dve prodam, eno od 80/100 HP drugo od 20 HP v dobrem stanju. Pismene ponudbe na Interreklam, Zagreb, MasarykoTa 26. pod »Lokomobila K-4086«. 14195-'? Dresiranega psa volčjaka ali sJ'čno. iščemo, da bi čuval hišo in otrok« in jih spremljal na sprehodih. Javiti se je v četrtek ob 8. uri zjutraj v hotelu »Undonc pri vratarju. 14620-07 Kupim Beaeda 1 Dta, fevek I Dta. za šifre lajanje aaalora I Din. Najmanjši tnesek 17 Dta. Rezervoarje za bencin in špirit, prostornine 15, }0 in 45 tisoč litrov cca, rabljene toda v dobrem stanju, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rezervoar«. 14511-7 Vodovodnih cevi od Vi do 1 cole, kupimo več sto metrov. Parna žaga Rog, Podstenica, Toplice pri Novemmestu. 14476-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, tudi zimsko, kupujem. Pridem na dom. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. M638-7 tieiK-ila i On laveB S Din ta šifro alj dajanj« a»«ir>v» 5 Din. Najmanjši znesek Oia. Gostilno ali vinotoč vzamem v najem v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Zanesljivost« na ogl. odd. Jutra. 1464S-17 Beseda i Dtn, davek 8 Din. za šifre «11 dajanje naslova 3 Din. Najmanj!] tneeek 17 Din Brivnica dobro vpeljana, brezkonku-renčni prostor, zaradi selitve ugodno naprodaj. Stoja-no!j in sodni cenitelj tti nasvete, brezplačno na razpolago. 69-30 predohgo zamudil v h£H,< je rekel SkzjbflL »Ali ste zapustili peazijo?« Louis Napoleon Sluice je pofcfanaL »Nisem maral čakati, da bi me Whinstooe povabil na izprehod v SootJand Yard. Čeprav bi mi težko kaj dokazal. A za človeka, ki ima smolo, da ae piše Louia-Adam Faivart, je poslopje na Viktorijinem nabrežju vsekako kraj, ki se ga rajši izogiblje. Zato sem se preselil v Batteirsea... Nisem se vam upal sporočiti po telefonu... Kadar se nadzornik zagrize v kako sled, ne odneha i zlepa; malo mu je mar, kaj misli načelnik... In zdaj mi hitro povejte, kaj veste o smrti tega MeHerja?« Alice Bradford si je bila prižgala novo cigareto. Sliuioe-Favart je videl, da ji je roka podrhtevala. »Snoči sem bila v »Old Man Clubu« in sem videla mrliča... in tudi njega... !« Sklicev zgubančani, klovnasti obraz je vidno po-biedeL »Alice, kaj je on umoril Melierja?« »Ne vem. A truipao so pozneje našli v »hramu«.,. In njemu je vse presoditi!« Za trenutek je bilo tiho, nato je dekile strastno vzkliknilo: »Louis, podvizati se morava! Vsak dam, ki mine, pomeni novo nevarnost... Ne morem se več zadovoljevati z vlogo gledalke — čas je, da nekaj storim!« »Rotim vas, Alice, nikar se ne prenaglite! Ce on le količkaj zasumi, niste več varni življenja... 2e tako mi je nerazumljivo, da vas doslej nI spoznal.« Beaeda 1 Dia. datek S Dta. ta šifro ali dajanj« naslova S Dta. Najmanjši tneeek 17 Dia. Trisobno stanovanje elegantno, v nov! vili, s souporabo vrta, ugodno oddam. Goriška nI. 29 ob gorenjski žel^nici. Šiška, blizu nove cerkve. 34305-21 Dvosob. stanovanje nasproti tenis igrišča Ilirije z večjim kabinetom — oddam. Vprašati: telefon št. 25-48. 14632-21 2-sobno stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami, oddam za junij v Streliška ulici 34. 14817-31 Petsobno stanovanje popolnoma renovirano, s kopalnico, oddam na Rimski cesti za takoj ali pozneje. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 143T9-21 Lepo sobo čisto in svetlo, oddam 1—5 osebama. — Stari trg S4/I, Smole. 14603-23 Dve vezani sobi v centru, oddam 9 uradnikoma 1. julija. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 34602-23 Beaeda i Dta. 4avei I Dia m šifre tli lajanj« naslova i Din. {TajmanjS* tneeek 17 Din Kdo ve, kje so nahaja g. Ana Pistolnik roj. v Videm-Krško, naj javi nečakinji: Angesa Po nudič, Zagreb, Kollirova ul. 5. 14634-51 Preklic! Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli in kjerkoli napravil na moj račun, PoMe Mervar, Trbovlje. 14910-31 Eksistenca Podmenik Slavko dvignite pismo! 34399-31 deaeds i Din. lavtfc S Dtu, ta Šifro U' lajanje naslova Din NaJmanjfc ineisek 17 Cto. Lepo solnčno sobo od-dam dvema solidnima gospodoma z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 146Si>-ci3 Opremljeno sobo lepo, solnčno, z dvema po-steljma, s souporabo kopal, niče in klavirja, event. tudi kuhinjo, oddam v centru za julij. Gajeva 6/V. nad. vrata 13. Ogled od ti. do 13. ure. 14614-Ž3 Izgubljeno Železno cev je izgrfbil voznik v soboto na poti iz LjuhJjane r Domžale. Dolžina cevi je 4fX) cm, notranji premer 1.3 mm, zunanji 33 mm. Pošten najditelj naj se javi pri ,T. Bo-nač, sin, Ljubljana, Čopova cesta 16. kjer dobi -310 Din nagrade. 14647-38 Sobico lepo opremljeno, takoj oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14639-23 Stavbene parcele v Trnovem krasne, prodam po 16 Din kv. m. Za razne knjižice, tudi Kmetske. Pojasnila Jančar Marija, Sv. Petra c. 27. 14559-20 Naprodaj imam restavracijo vpeljano, renovirano, v sredini mesta, s krasnimi gostilniškimi prostori, t velikim senčnim vrtom, kegljiščem, z vinsko kletjo ia več vagonov vina. Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila daje Jančar Sv. Petra c. 27. 14560-20 Dobičkanosno hišo tik mestne ljubijnske meje, prodam. Ponudbe pod »Tri-stanovanjeka« m ogl. odd. Jutra. 14347-20 Sostanovalca sprejmem v lepo solnčno, opremljeno sobo z elektriko za Din 80 mesečno. Pod Ježami 19. pritličje. Vod-mat. 14651-33 Opremljeno sobo čisto, oddam stalno ali tudi ta 3 mesece v centru mesta od 1. julija dalje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14604-33 Lepo solnčno sobo oddam. Postavi se lahko tudi štedilnik. Vodovodna cesta 83. za predorom. 14435-33 Mnogo ceneje to | boljše si nabavite vse vrste oblek ta perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. V « Na Ren vas kliče največja razstava Nemčije! »USTVARJAJOČE LJUDSTVO" „Schaffendes Volk* DUSSELDORF NEMČIJA Od maja do oktobra 1937 Nove nemške umetne snovi / Industrija Gradnja mest / Vrtna kultura / Umetnost 78 ha velika / 42 dvoran / 30 paviljonov Velik zabaviščni park / Vodne igre / Terase na Renu Do sedaj IV2 milijona posetnikov M 1 II s 1 l; /1 i « fr*l 60 % popust na nemških državnih železnicah Pojasnila NEMAČKI SAOBRAČAJN1 BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5 Otrok je utonil v Sušnici V soboto popoldne je divjala nad Celjem in okolico huda nevihta. Na Lopati je padala tudi toča, zaradi hudega naliva pa je potok Sušnica narasel za dva metra. Ko je dež nekoliko ponehal, je stopil posestnik Koštomaj na Lopati s svojo ženo iz hiše na svojo njivo blizu hiše, da bi pogledal. ali sta mu naliv in toča napravila kaj Škode. Za Koštomajem in njegovo ženo so šli tudi njuni štirje sinovi in njuna 20 mesecev stara hčerka Anica. Ko je mala Anica stopala po poti ob naraslem potoku, ji je nenadno spodrsnilo in je padla v Su-šnico. Starši in bratje so jo poskušali rešiti, a zaman. Umazana in deroča voda je odnesla otroka s seboj. Starši so skoraj vso noč obupani iskali svojega otroka, končno pa so našli trupelce v nedeljo zjutraj v potoku približno 1 kilometer od kraja nesreče. Mrtvega otroka so prenesli na dom. Helij v Rusiji V Rusiji posvečajo v zadnjem času veliko pozornost pridobivanju helija. Poskued, ki eo jih napravili v o&redn jih predelih Unije, da bi pridobivali ta dragoceni plin iz zemeljskih plinov, eo imeli, kakor poročajo, velik uspeh. Izdelali eo že načrt za veliko tovarno za helij. Ze doslej so ueroto-vjli toliko nahajališč helija, da bo imela ta tovarna dela za desetletja. Istočasno poročajo tudi iz Zedinjenih držav, da 30 tam odkrili nove vire helija, in sicer 6 mjLj od Colurobusa v »rednji Ne-braski. Iz Ptuja j— Slaba ograja na Ormoški cesti. Na Ormoški cesti je na desni etrani ogTaja vsa polomljena. Zarjavele in potrgane žice postajajo mimoidočim že nevarne. Ker &e na V6eh drugih krajih mesta gleda na lepoto ceet. naj se gleda še tukaj. j— Dva utopljenca v Dravi. Te dni je Drava naplavjla dve moški truplj Prv0 so našli v torek in ugotovili. da je utopljenec hlape« Konrad Završki, doma, iz Ruš. Za-vrškj j.e baje 25. maja v bližini Ru.g na Dravj lovil lesene hlode, pa je padel v vodo in utonil. V sredo so naši j v bližjnj Za^ bovca drugo moško truplo in ugotovili,