Po!tnina pI .... ana pri po,"1102ljubljana J I , 5 \ " Gospodarska ~bornica ••• Slovenije ••• ••• / .. • 2 Brez njih ni prihodnosti Pomen malih in srednjih podjetij za inovativen gospodarski zagon in vloga MSP odposlanca Direktorata za podjetniitvo in konkurent nosi , MSP odposlanka, MGRT Pomen podjetništva ter malih in srednjih podjetij za gospodarski za- gon in ustvarjanje novih delovnih mest je nedvoumen. Mala in srednja podjetja so vir idej. inovacij in razvoja ter 50 zato ključna pri zagotavljanju gospodarske rasti. V Evropski uniji je okoli 23 mili- jonov malih in srednje velikih podjetij IMSPj • kar je 98 % vseh podjeti; v EU. V Sloveniji je struktura podobna, saj je od 160.000 podjetij kar 99,8 % MSP, ki zagotavljajo več kot 70% oz. 566 000 delovnih mest v gospodarstvu. Evropska unija je že pred leti namenila posebno pozornost predvsem malim pod- jetjem ter sprejela Akt za mala podjetja, ki predstavlja ukrepe za spodbujanje MSP v okviru desetih načel, kjer je bistvenega pomena načelo »najprej pomisli na male«. V okviru ukrepov za spodbujanje MSP so posebej izpostavljena štiri področja: dos- top do finančnih virov, odprava adminis- trativnih ovir, spodbujanje podjetništva in dostop do trgov. Dokument opredeljuje tudi MSP odpo- slanca, to je povezovalca med MSP in politikami in programi na EU in nacionalni ravni. Kot MSP odposlanka se zavzemam za pridobivanje pobud malih in srednje velikih podjetij glede sprememb politik, zakonodaje in programov, strukturiran dialog z deležniki iz okolja ter informiranje zbornic o novostih, ki zadevajo mala in srednja podjetja. Eden pomembnejših projektov, ki smo si ga na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zastavili skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve, je uveljavitev presoje vplivov predpisov na gospodarstvo, to je tako imenovanega MSP testa v letu 2015. Na ta način bomo lahko oblikovali učinkovito poslovno okolje za razvoj podjetništva in podporo domačim in tujim investitorjem. K temu bo zagotovo pripo- mogla tudi usmeritev države, da vzpostavi celovito podporno okolje ~ z objavo vseh pomembnih poslovnih informacij in e- postopkov na enem mestu, na eni strani in oblikovanjem enotnega finančnega podpornega okolja, kjer gre za povezavo ukrepov različnih resorjev in spremljavo le-teh z enega mesta, na drugi strani. Ugo- tavljamo namreč, da je ugoden dostop do finančnih virov še vedno eden ključnih izzivov za MSP in njihov nastop na global- nih trgih. V okviru t.i. enotnega finančnega podpornega okolja oz. spodbujevalne razvojne platforme bomo - s ciljem dose- ganja sinergijskih učinkov za zagon gos- podarstva - združevali ne le slovenske, ampak tudi EU vire (strukturne sklade, pro- grama Obzorje 2020 in (OSME). Spreme- njena gospodarska in finančna situacija je namreč prisi l ila ne le podjetja, temveč tudi državo k bolj inovativnim storitvam. Zavedamo se, da ne glede na fazo raz- voja podjetja potrebujejo celovite ukrepe. Poleg ugodnega financiranja podjetja potrebujejo tudi vsebinsko podporo (mentorstvo), promocijo in nenazadnje in- frastrukturo. S celovitim pristopom spod- bujanja nastajanja in razvoja inovativnih podjetij in globalne rasti k lasičnih podjetij smo v Sloveniji sposobni zagotoviti stabil- no gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Zato pozdravljam promocijske in informa- tivne dogodke kot je 1. MSP konferenca z željo, da preraste v tradicionalni dogodek na področju podjetništva. KAZALO 02 UVODNIK 03 TU SMO ZA VAS 04 1. KONFERENCA ZA MP!A IN SREDNJA PODJETJA IMSP) - MEMORANDUM PTZ 09 1Z DELA PTZ, SEKCIJ IN ZDRUŽENJ 12 NAPOVEDUJEMO 14 POMLADNI VETER 2014 16 PTZ SVETOVALNI KOTiČEK S1ll:AN 14: Prva podelitev priznanja POMLADNI VETER 2014 POOEUUJE PRIZNANJ E Jožetu Venclju IST d.o.o. -----"' ........ _------' ............... ..,. TU SMO ZA VAS VETER / mOl 2014 ...... Kdo smo in kaj počnemo? ... mag. Vida KoiAR Direktorica Telefon:01S89831S E-pošta: vlda.kozar@gzs.sl ... Polona MežAN Samostojna svetovalka Področje dela: trgovina, Združenje malih trgovcev Slovenije, Združenje trgovcev mesta Ljubljane, Sekcija za pospeševanje nabave, Združenje trgovskih agentov Slovenije, Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO - MED Telefon: 01 S898 103 E-pošta: polona.mezan@gzs.si "'~ZDRUŽENI SMO MOtNEJ~I ! ... Blanka GABERC KOTNIK Svetovalka Področje dela: tajništvo PTZ, informacije v zvezi s sejmi, Sekcija refleksoterapevtov, Združenje laboratorijske zobne prote- tike Slovenije, Sekcija holistov, Sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in dera tizacije, Sekcija jezikovnih centrov, Sekcija plesnih šol Telefon: 01 S898 312 E-pošta: blanka.gaberc@gzs.si ... Helena MATOH Samostojna svetovalka Področje dela: Združenje šol vožnje, Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili, Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije. priprava e-novic PTZ Telefon: 01 S898 335 E-pošta: helena.matoh@gzs.sl Gospodarska zbornica ••• Slovenije ••• ••• Podjetniško trgovska zbornica GLAS DROBNEGA GOSPO DARSTVA OD LETA 1979 Dimičeva 13, 1504 Ljubljana T: 0 1/58983 12 F: 0 1/58 98 3 17 ptz@gzs.si www.gzs.si/ptz 3 GOS}lodar~h zbom 5'o\(~r'IIC enterprise europe network ---_ ..... ------ Najlopšo so zahvaljujomo pokrovimljom za podporo pri organizaciji konforonco. Snob ..... pol"'O'frt.lj'" MINT International House "",,,- ID NTIKS kartični sistemi ~ HRANILNICA LON IZ DELA PTZ, SEKCU IN ZDRUŽENJ VETER / mo,20l4 -_ Ustanovljena Sekcija malih trgovcev za pospeševanje nabave in prodaje v malih trgovinah • V okviru GZS- Podjetniško trgovske zbornice se je usta- novila sekcija malih trgovcev za pospeševanje nabave in prodaje v malih trgovinah kot nova komplementarna oblika organiziranja malih trgovcev. Na pobudo slovenskih malih trgovcev se je novembra lani ustanovila Sekcija malih trgovcev za pospeševanje nabave in pro- daje na pod ročju prehrambenih artiklov, kmetijskega rep ro-materiala, strojev in opreme ter programa za dom in vrt. Po začetnem spodbujanju te dejavnosti pa bodo kmalu prešli še na druge dejavnosti, kot so: elektronika, kovinarstvo, tekstil in obutev, lesarstvo, medicinski pripomočki, ipd. Dvaintrideset ustanovnih članov sekcije pričakuje predvsem to, da jim ponujeni model pospeševanja nabave omogoči is- kanje optimalnih nabavartiklov, povečanje poslovne pogajalske moči, doseganje znižanja stroškov in večanje regijske konkurenčnosti. Končni cilj povezovanja je pravočasna, količinsko zadostna in ceno- vno ugodna blagovna preskrba, ki bo ob večjem zadovoljstvu kupcev povečala nji- Sekcija bo zagotavljala sinergijo znanja in pridobivanja poslovnih informacij iz domačega in mednarodnega omrežja. Večja lobistična moč in izboljšanje infra- strukture pod okriljem GI5-PTZ pri is- kanju poslovnih priložnostih pa jim bo omogočilo pridobiti boljše pogoje za sklepanje pogodb z bankami, zavarovalni- cami, razvojnimi skladi,idr. Prisotni mali trgovci so se na ustanovnem zboru sekcije odločili, da najprej v čim večjem številu članic podpišejo pismo o nameri, ki jasno izraža voljo po part- nerstvu in bolj povezanem medseboj- nem sodelovanju. Za izvedbo konkretne skupne nabave pa bodo člani sekcije usta- novili podjetje, ki bo imelo prepoznavno znamko (logotip), kodeks etike in morale in ostale pogoje za doseganje zastavljenih ciljev. Člani sekcije, katerega novo izvoljeni predsednik je, Jože Cajnar, direktor KZ Metlika so opti mistični in pričakujejo pod- poro strokovnjakov GZS-PTZ. --- hov ugled, tržni delež in dobiček. Jože Cajnar (KZ Metlika), Jože Vencelj (IST d.o.o.), Vida Kožar (GZS PTZ) Ustanovljeno Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov Slovenije SLO-MED Na konferenci sta sodelovala Cllristopller 8reyel (EUCQ·MED) in Pllilipp Und in ger (AU5TRQ·MED) • V sklopu GZS- Podjetniško trgovske zbornice se je de- cembra lani ustanovilo Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov Slovenije SLO- MED. Podjetja, ki proizvajajo ali distribuirajo medicinske pripomočke v Sloveniji so izra- zila pobudo , da se primerno organizirajo in kot kompetenten zastopnik vzpostavijo dialog s pristojnimi državn imi organi z dru- gimi organizacijami, ki delujejo v stroki. 9 .. Z DELA PTZ, SEKCU IN ZDRUŽENJ 10 Aktivnosti v okviru združenja bodo sledile programskim usmeritvam, ki so si jih za- dati člani. Usmerjene bodo v: spodbujanje skupnih interesov svojih č la nov na lokalni in mednarodni ravn i; zagovarjanje in vzdrževanje ustreznih standardov zdravstvene industrije v korist p acien ta in uporabn ika; zbiranje in proučevanje zakonov in ostal ih predpisov, ki veljajo za proiz- vajalce in dobavitelje medicinskih pripomočkov ter seznanjanje članov z njimi; vzpostavljanje dialoga med državnimi organi pristojnimi za regulacijo in izvrševanje predpisov s področja proizvodnje in dobave medicinskih pripomočkov; zavzemanje za odprto in konkurenčno tržišče na področju medicinskih p ripomočkov; obveščanje javnosti o delovanju in stališčih Združenja in razvoju medicin- skih pripom ockov; sodelovanje sorodnimi tujimi združenji in organizacijami. Člani združenja, katerega novo izvoljena predsednica je Mojca Šimnic Šoline, ena od dveh d irektorjev podjetja TOSAMA d.o.o., so optimisti čni in pričakujejo pod- poro strokovnih služb GZS-PTZ ter sode- lovanje in podporo s strani mednarodnega evropskega združenja EUCOMED. "Razvajaj se v mestu" - sedem občin skupaj s PTZ promovira svoja mestna središča • Marca letos so GZS Podjetniško trgovska zborni - ca in sodelujoče občine na no- vinarski konferenci predsta- vile prvo skupno promocijo oživljanja mest-nih središč, s sloganom »Razvajaj se v mes- tu«. Gre za skupno aktivnost sedmih občin (Mestne občine Ljubljana, Koper, Celje, Velen- je in Kranj ter občini Jesenice in Naklo) ob Dnevu žena, ki se financira iz naslova projekta City Impulses, v katerega sta vključeni Mestna občina Velenje in Občina Jesenice. Na akcijo se je odzvalo več kot 200 po- nudnikov različnih mestnih sred i šč, ki so 7. in 8. marca pripravili posebne ponud- be, od popustov, do simboličnih daril in brezplačnih kulturnih dogodkov. Prvi pro- mociji bodo v tem letu sledile še tri, prva v pred poletnem času, druga jeseni, tretja pa v času Božično -novoletnih praznikov. Sicer so se skupne aktivnosti na GZS Podjetniško trgovski zbornici začele že v marcu 2011, z nacionalnim pilotnim pro- jektom vzpostavitve mestnega market- inga (Town Centre Management - TCM) v Sloveniji. Za projekt so se odločili na po- budo mestnih trgovcev in avstrijskih part- nerjev - Združenja mestnega marketinga. Projekt vzpostavitve TCM je predvideval. da bo GZS PTZ v sodelovanju z nacionalno projektno skupino do marca 2012 imple- mentirala ustrezni model mestnega mar- Oirektorica PTZVida Kožar z udeleženci srečanja ketinga za posamezno občino, določila proračun, potreben za njegovo delovanje ter predlagala najprimernejši sistem finan- ciranja. Ker gre za projekt, ki ima širši družbeno koristen pomen, so bile vanj Vključene Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Slovenska turistična or- ganizacija ter takrat zainteresirane mestne ob~ i ne; Ljublj ana, Celje in Koper. Najhitreje se je organizirala Mestna občina Koper, ki je zelo hitro vzpostavila vez med podjetniki v centru mesta in občino. Sle- dila ji je Ljubljana, njej pa še Celje. Na GZS PTZ sta tako v letu 2011 pričeli delovati dve združenji podjetnikov centra mest in sicer Združenje trgovcev mesta Ljubljana (februar 2011) in Združenje trgovcev, gos- tincev in ostalih podjetnikov mesta Koper (september 2011). Slednje združenje je v letu 2013 preraslo v samostojno pravno osebo in kot Zavod Koper Otok aktivno sodeluje z MOK in razvija mestno središče. Mestna občina Ljubljana je maja 2013 zaposl ila tudi mestno menedžerko, ki v povezavi z GZS PTZ aktivno sodeluje z Združenjem trgovcev Ljubljana, prav tako je storila Mestna občina Celje, ki je zaposli - la višjo svetovalko za staro mestno jedro za sodelovanje s podjetniki mesta. Mestna občina Velenje in Občina Jesenice sta v tistem času ubrali samostojno pot do oživljanja mestnega jedra, vendar sta preko skupnega projekta City Impulses organizirali dve konferenci, na katerih je bilo dogovorjeno, da se občine med se- boj povežejo, izmenjajo primere dobrih praks v Sloveniji in s skupnimi promoci- jami na nacionalnem nivoju poskrbijo za pospešitev drobnega gospodarstva v mes- tih in manjših krajih po Sloveniji. Tako sta pristopili še Mestna občina Kranj in Občina Naklo. IZ DELA PTZ, SEKCU IN ZDRUŽENJ VETER / mo,20l4 -_ Zdravstvena fakulteta in GZS z roko v roki Strokovno izobraževalni seminar laboratorijska protetika 2014 • Po nekaj letih zatišja sta se lansko leto na noyo preoblikovana ZLZPS pri Podjetniško trgovski zbornici Gospodarske zbornice Slo- venije in Zdravstvena fakulte- ta v Ljubljani odločila združiti moči in skupaj izpeljati, kar že nekaj časa ni nikomur uspelo: na enem mestu zbrati vse, kar je y Sloveniji pomembnega na področju zobotehnike. 24. in 25. januarja so se v predavalnicah in hodnikih Zdravstvene fakultete zbrali dijaki in študentje zobotelmike, njihovi profesorji, zobotehniki, zaposleni v privat- nem in javnem sektorju, domači proizva- jalci zobotehničnih materialov in aparatov, predstavniki tujih proizvajalcev, trgovci, serviserji, zastopniki izobraževaln ih ustanov in kar je bilo še posebej vzpod- budno: prišlo je tudi kar nekaj domačih stomatologov. Skupaj z gosti iz Hrvatske komore dentalne medicine je preko 200 udeležencev v dveh dneh imelo priložnost poslušati 2S izvrstnih domačih in tujih predavateljev in vodij praktičnih delavnic. Na razstavnih prostorih je svoje novosti in ponudbo razstavlja lo 18 razstavlj a- vcev. Družabni vrhunec prvega dne je bila večerna komedija z Borisom Koba- lom, drugega dne pa zaključno žrebanje številnih lepih in praktičnih nagrad. Najvišje ocene rednega dela predavanj sta si po mnenju večine slušateljev zaslužila Vasja Hmeljak in Igor Kopač. Na izbirnih delavnicah in predavanjih pa je med domačini največ odobravanja požela Doroteja Hren, med tuj imi pa Michele Temperanl. Najlepši razstavni prostor je postavil LepZob. Največji kamen pa se je Franc Rojko predsednik Združenja laboratorijske zobne protetike Sloveni je s soorganizatorji dogodka 11 .. Z DELA PTZ, SEKCU IN ZDRUŽENJ 12 ob zaključku prireditve od srca zagotovo odvalil Francu Rojku, ki mu gredo tudi vse čestitke in zahvala za uspešno koordinaci- jo in odlično vodenje organizacijskega od- bora. Kljub nekoliko mrzlemu sneženemu koncu tedna so udeleženci organizatorju vljudno spregledali nekaj manjših napak in celotni prireditvi z izbiro od 1 do 5 podel ili povprečno oceno 4,47. Zdravstve- na fakulteta je tako jasno izkazala interes do ohranjanja pridobljenih znanj pri svoj ih študentih tudi po tem, ko zapustijo njene klopi. Združenje laboratorijske zobne pro- tetike Slovenije pri PTZ Gospodarski zbor- nici Slovenije pa je upraVičile in okrepilo svojo vlogo reprezentativnega združenja slovenskih zobotehnikov. Premalokrat se zavedamo, da smo pri zagovarjanju svojih interesov le v t aki obliki lahko ena- kovreden sogovornik državnim organom, zdravstvenim zavarovalnicam, JAZMP-u in še marsiko- Mali trgovci v Mostarju • Združenje malih trgovcev Slovenije (v nadaljevanju ZMTS) je podalo pobudo za obisk BiH. Tako se nekat- eri predstavniki ZMTS in člani GZS PTZ organizirali za odhod. Srečali so se s pred- stavniki Veleposlaništva RS v Sarajevu in predstavniki Gos- podarske zbornice Federacije BiH, ter si ogledali Tovarno TEM in MIVIKO - proizvodnjo elektro materiala. Predsednik ZMTSJožeVencelj na pogovoru z bosanskimi gostitelji NAPOVED DOGODKOV: Upravni odJor lUCAS Upravni odJor GZS PTZ Vrh malega gospodarstva GZS mu, od čigar delovanja je v precejšnji meri odvisno naše delo. Na tem mestu torej ni odveč vabilo k včlanjenju in aktivnejši vlogi vseh v skrbi za vse. Medijski pokrovi - telj seminarja je bil časopis DentalTribune. Dogodek bo v prihodnje bienalen. Nasled- nji bo v zače tku leta 2016. (Povzeto po časopisu Dental Tribune Slo- venija, april 201 4) Termin 10. april do 12. april je bil zanimiv tudi zaradi gospoda rskega sejma, ki je potekal od OB. april a v Mostarju in smo ga obiskali. Dogovor v sklopu zbornic in Ve leposlaništva RS v Sarajevu je, da bodo pripravili za GZS listo njihovih aktualnih izdelkov za izvoz v Slovenijo, da bi začeli z njimi še bolj sodelovati. želijo se namreč tudi čim bolje pripraviti na standarde, kijih zahteva EU. Sveto..-ni teden reHeksoterapije "Mcd teorijo in prakso" - orgc.tizator Sekcija reHeksolerapevto..- Strokovno sreč~e reHeksoterapcvtov - organizator Sekcija reHeksoterapevtov NAPOVEDUJEMO VETER / mal 2014 ...... Junija prvo srečanje delegatov Evropskega združenja trgovskih agentov v Sloveniji (lUCAB) JADRANKA BARTELJ predsednica Združenja trg. agentov Slovenije ~ IUCAB fO ...... ! ..... ,!,P _., .. ~ ... .. _. r. MINT »Gre za strokovno srečanje, ki ga dele- gati evropskega Združenja organiziramo vsako leto in nanj povabimo tudi delegate iz ZDA. Izmenjamo si strokovna mnenja, srečanja pa se udeleži tudi pravna služba tega združenja,~ opozarja in dodaja, da je v združenju okoli 20 držav. »Zelo pa sem ponosna, da nama je z direktorico Podjetniško trgovske zbornice mag. Vido Kožar uspelo, da se bo to srečanje prvič zgodilo v Sloveniji, saj je to velika priložnost tudi za domače gospodarstvo.« Sloveni- ja je za člane teh evropskih združenj še razmeroma neraziskano področje, saj smo International House Ljubljana Vaš nepogrešljivi partner pri: • učenju tujih jezikov • mednarodnih izpitih • prevajanju in tolmačenju • treningu poslovnih veščin • izobraževanju učiteljev - prvi med vzhodnimi evropskimi državami, ki gostimo ta dogodek. »Zato nas smatrajo tudi kot nekakšne ambasadorje za Bal- kan,~ poudarja Jadranka Bartelj in dodaja: »zato smo na junijsko srečanje povabili tudi predstavnike zbornic naših južnih sosedov. Vsekakor pa je to tudi velika pro- mocija za PTZ GZS, za naše združenje, za Ljubljano in za Slovenijo. In upamo, da bodo tudi slovenski gospodarstveniki kar najbolje izrabili dvodnevno s rečanje de- legatov mednarodnega združenja trgov- skim agentov za svoje posle. Prizadevamo si namreč, da bi v prihodnje v naša evrop- ska združenja agentov povabili tudi proiz- vajalce, tako kot imajo to urejeno IJ ZDA.« Hkrati pa predsednica Združenja trgovskih agentov Slovenije Jadranka Bartelj vabi vse agente, da se jim kot člani pridružijo v tem združenju, saj jim to omogoča pravno varnost in zaščito na tujih trgih. ••• 1111 www.mint.si 13 '4 Jože Vencelj, prvi dobitnik priznanja Pomladni veter za leto 2014 ... Avtorica: Vida Petrovčič Jože VencelJ gotovo sodi med tiste podjetnike, ki so aktivno vpeti v okolje in živijo za svoJI' družmsko podjetje ter lokalno skupnost. Za boljše podjetniško okolje se zavzema že vso svoJo službeno kariero, še posebej pa od leta 90, ko se je odločil, da zapusti svoje dobro plačano delovno mesto komercialnega direktorja Term Čatež ter se poda v podjetniške vode 5 svoJim zasebnim podjetjem. Nagrade Pomladni veter je zelo vesel. JOZEVENCEU lastnik in prokurist družbe IST d.o.o~ Trebnje JOŽE VENCELJ: Firmo sem ustanovil teta 90, ~ep rav sem imel takrat kot komercialni direktor Term Čatež dobro službo. Vendar, otroci so končali srednjo šolo, oba sta bila brez zaposlitve, zato sem želel nekaj na- red iti še za družino. Tako sem ustanovil podjetje in takoj zaposlil sina. Podjetje je od takrat naprej rastlo. Zaposlili smo še snaho in postali družinsko podjetje, v pravem pomenu besede. Tudi sicer je podjetje rastlo. Najprej smo delali v na- jetih prostorih, potem smo kupili svoje. V vsej zgodovini sem bil zelo aktiven v podjetniških vodah tudi izven samega podjetja. Ustanovil sem klub podjetnikov Trebnje, v katerem smo se poskusili pod- jetniki čim bolj združiti, kajti večina nas je pridnih, nismo pa bili prilagojeni na nove razmere z izgubo trgov po osamosvoj itvi. Zato smo se skupaj lotili akcij, kot je deni- mo prevzem standardov ISO, česar smo se lotili še prej v novomeški obrtni zbornici, kjer sem bil član upravnega odbora. Torej z mikro, majhnimi in srednj imi podjetji se ukvarjam že več kot 20 let. -1- Pa ste zadovoljni z državo na tem področju? JOZE VENCELJ: Nikakor. Država pod- jetništvu v praksi ni naklonjena, podpira ga samo na papirju. Žal mi je, da ljudje, ki dajo ves svoj kapital in celo družinsko imetje, da bi ustanovili podjetje, potem pa zaradi neznanja in nepripravljenosti države ter s slabimi pogoji za poslovanje, to zapravijo. Poglejmo samo, kaj se je dogajalo v zad- njih šestih letih. Od let 2008 in 2009 na- prej so se začele kraje, prisilne poravnave in stečaji družb. Pri tem so ma la podjetja največ svojega denarja, ki jim ga velika podjetja niso plačala za opravljeno delo, izgubila prav v teh »prisilkah. in stečajih. Mali podjetniki za razliko od direktorjev velikih podjetij namreč niso razmišljali, kako bi kradli in sami sprivatizirali podjetja, ki so jih vodili, ampak so razmišljali samo, kako bi delali. Mi nimamo svojih pravnih služb v podjetj ih in vsaka naša terjatev je slabše zavarovana, kot v veliki družbi, ki nam dolguje denar. Ko gre ta v stečaj, mi pa svoj ih terjatev ne moremo primer- no zavarovati. Vsak stečaj nam je pobral kapital, tudi naša družba IST d.o.o. je do zdaj izgubila okoli 200 tisoč evrov samo v »prisilkah« in stečaj i h teh vel ikih firm. Tega denarja ne bomo nikoli videli, saj je poni- knil v stečajnih masah. Na drugi strani pa nismo od leta 199 1, ko sm o naredili vfi rmi prvi dobiček, dvignil i n iti evra. Vse smo vlagali nazaj in širili firmo, nikoli se nismo okoriščali, imeli smo le skromne plače, na koncu bomo pa ta denar izgubili in ga dali za druge, ki so podjetja izčrpavali, pa se jim ne bo nič zgodilo. Če sklepamo po tem, je v naši državi zelo neumno ustvarjati, bolje je živeti na veliki nogi in biti prepoznaven, vsi te Vidijo in hvalijo, kradeš lahko skupaj z drugimi in si kljub temu vel ik »frajer«. Do leta 2008 j e bilo poslovanje vsaj prib ližno normalno, od leta 2008 pa se j e vse zruWo na majhna podjetja, tudi pritisk Dursa in bank. Ker se, kot rečeno, mali se najteže branijo, ker nimajo svojih pravnih služb, niti denarja za odvetniške stroške. In po tihem plačujejo stotake evrov, da bi lahko sploh še delali. -1- Kaj se je torej zgodilo leta 2008 v Sloveniji? JOŽE VENCELJ: Mislim, da se je izgubilo par milijard evrov denarja. To je to, kar danes imenujemo bančne luknje in še ne- kaj vec. Od tega trenutka, od leta 2008, ko se je začela odvijati kriza, smo bili najprej na udaru majhni. Veliki niso več plačevali DDV-ja, niti prispevkov. Toda njim država ni rubi la, ker ni bilo več česa vzeti. Državi je začelo zmanjkovati denarja, bankam pa ne anuitet posojil. Ves pritisk se je vršil na mal ih. laže je v Sloveniji od SO tisočih pod- jetnikov vsakemu vzeti tisoč evrov, kot pa enemu velikemu SO milijonov evrov. Maj- hna podjetja so, da so preživela, prodajala tudi družinsko premoženje. letos pa so šle stvari tako dal eč, da bo, po mojem mne- nju, začela delovati ulica. Kajti, ko res nimaš več ničesar, potem greš tudi ti na ulico. To se bo gotovo zgodilo. Tudi podjetniki bodo šli, ker tudi oni nimajo več kaj izgubiti. Podjetništvu se v Evropi godi bistveno bolje, pri nas tega ni čutiti. -1- Kaj točno se je zgodilo v Sloveniji malim in srednjim podjetjem? JOZE VENCELJ: Mali podjetniki so jemali kredite še leta 2008, 2009, potem j e kred- itiranje bank začelo padati, padal je prom- et in padala je razlika v ceni. Zato so prišli v težave z vračanjem kreditov. Na drugi stra- ni pa so doživel i velike odpise svojih terjat- ev v stečajih in &prisilkah« vel ikih podjetij. Zato so padli v neli kvidnost. Reševali so se s cenejšimi posli, kreditov niso imeli, za - mudne obresti za posojila so jim v bankah računali, začele, so se blokade računov s POMLADNI VETER VETER / mCI 2014 ...... strani Dursa. Durs pač nič ne razmišlja, kaj počne. Veliki so dolgovali milijone Dursu pa jih ni nihče blokiral in so šli prepro- sto v stečaj skupaj z vsemi dolgovi, ki so biH odpisan;. Krivda Dursa je, po mojem mnenju, zato zelo visoka. Na drugi strani pa tudi sodišča niso opravljala svojega posla, kot bi morala. Če se je nekdo samo pri tožil na izvršbo zaradi neplačila na pod- lagi verodostojne listine, je trajalo tri leta, da je prišlo do prve obravnave. Malo pod- jetje pa tako ne more preživeti. Po mojem mnenju je država tu glavni krivec za slabo stanje v malem gospodarstvu, ker se je v krizi do njih obnašala mačehovsko. ?- Ali je izvoz rešitev? JOŽE VENCEU. Komajda. Ko pravijo: »pre- bijte se na tuje trge«, vas vprašam, kako naj se en mali podjetnik z družinsko firmo, 5 6 zaposlenimi, prebija na tuje trge? Prilivi mu usihajo, izvoznega kredita pa ne dobi. Včasih je vsaj SID za izvozne programe da- jala kredite, danes pa tudi tega ni več. ?- Torej, ker država ni opravila tega, kar bi morala - ni vzdrževala reda in finančne discipline za vse, sodišča niso bila dovolj hitra, bodo zdaj najbolj trpeli prav majhni podjetniki? JOŽE VENCELJ: Tako je, ves čas so stiskali samo nas, male. Veliko malih podjetij se sploh ne more več javljati na javne raz- pise, ker jim je boniteta tako padla, da ne zadostijo več pogojem javn ih razpisov. To se zgodi, če imajo eno ali dve blokadi računa v zadnjih šestih mesecih. To pa se lahko zgodi tudi zaradi samo 10 do 15 ev- rov, ki niso bili plačani Dursu. To se je zgo- dilo nam, čeprav je šlo za Dursovo napa ko, smo izgubili reference in se ne moremo več javiti na javni razpis, tako smo izgu- bili najmanj 100 tisoč evrov prometa, pa se nobenemu uradniku ne bo zgodilo nič. ?- Pa se ne da nič narediti? JOZE VENCELJ: Nič, pri nas je sploh tako, da takOj, ko se nekdo javno oglasi sklritiko, mu pošljejo Dursovo inšpekcijo. ?- Še vedno pa je zanimivo vprašanje, kako so se lahko toliko zadolžili direktorji z ekonomsko izobrazbo, ali jih to učijo na ekonomskih fakulteta in poslovnih šolah? Kajje botrovalo tajkunskim kreditom? JOŽE VENCELJ: Preprosto, samo in zgolj pohlep. Sam imam o teh d irektorjih zelo slabo mnenje. To so neki 40-letniki z ze lo Priznanje Pomladni veter 2014 je Jožetu Venclju izročil predsednik Upravnega odbora PTZ mag. Brane Lotrič. liberalnim mišljenjem, ki si želijo samo ve- liko denarja zase in to čim prej. Brez znanja pride tak človek v firmo na zelo dobro plačo, vanjo pa ne vloži nobenega svojega kapitala. Dobiva nagrade, krade, išče bo- nitete, ko zapusti izropano podjetje, ne od- govarja nič. Direktor družinskega podjetja pa vloži v podjetje ves svoj kapital, dobiva 1.500 evrov plače in je vsak dan v stresu, ker se boji za svojo firmo. Vsaka napaka v družbi se zgodi njemu osebno, na koncu pa je on nepomemben, veliki menežer je pa velik »frajer«. .,.. Kje vi vidite izhod iz teh razmer? JOŽE VENCELJ: Mislim, da je bistvo v spoštovanju etike in človeških norm, danes si sam upam vsakemu pogledati v oči, nikogar nisem ogoljufal niti za en evro. Poslovna etika se začne v družini, v šoli. Zunaj, v realnem svetu pa jo pri nas pokvarijo predvsem politične stranke in poli tika nasploh. Vsaka stranka, naj bo leva ali desna,je pri nas enako ne etična. Bil sem predsednik združenja Civilne iniciative za dolenjsko avtocesto. Tri leta smo delali in uspeli speljati cesto po obstOjeČi, današnji trasi. Dobili pa smo takoj inšpekcijo v fir- mo, ker smo oči tno stopili na prste neke- mu lobiju. Drugim, ki so morali kasneje zaradi nepravilnosti odstopiti z državnih in javnih funkcij, pa se ni zgod ilo nič. Če delaš dobro, če je tvoje podjetje gazela in ima dobiček, boš pri nas dobil inšpekCijO. Nekdo, ki je ukradel 20 milijonov, pa se bo lahko s sodiščem sporazumel za opraVlja- nje javnih del ali za bivanje na odprtem oddelku zapora. Čez pet let, ko bo svoje odslužil, pa mu bo ostal ves nakraden de- nar in bo lahko z njim do konca življenja poležaval na Havajih. Tu je manjko po- slovne etike, ki je v Sloveniji preprosto ni. ?- Ali nas lahko rešijo tuji lastniki? JOZE VENCEU: Za začetek bi nas rešilo, da bi uma knili politiko iz gospodarstva. Nesprejemljivo je, da politika nastavlja na vodstvena mesta svoje nesposobne in nestrokovne kadre. Direktorji bi morali biti nagrajeni in kaznovani po dejanskem sta- nju v svojih podjetj ih, tako kot sem nagra- jen ali kaznovan jaz kot podjetnik. Sodišča naj se do vseh obnašajo enako, isto tudi druge državne ustanove. Lastništvo je vsekakor pomembno. Zakaj lahko podjetja, ki imajo znane lastnike, pa čeprav so to domači, dobro in pošteno delajo? Nisem ~e sli~ a l za korupcijo v za- sebnem podjetju, redno pa o njej slišimo v državnih in javnih podjetjih ?- Kako vidite Slovenijo čez 1 O let? JOZE VENCEU: Iz krize nas bodo po- tegnila edino dobra zasebna podjetja z znanim lastnikom in kapitalom. Država pa mora omogočiti, da bodo pogoj i in kriteriji poslovanja prilagojeni mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem. Podjetniško- trgovska zbornica je korak v pravo smer. PTZ pri GZS nam je, denimo, že samo z organizacijo nabavnih verig, veliko po- magala. Želimo si, da bi dobili še malemu podjetništvu prijazne banke in zavaroval - nice. 15 16 PTZ SVETOVALNI KOTiČEK ",rev mo, 20" Stroški za vodenje računa v tujini in DDV .. Pripravi la' Aleksandra Hein1:et'", davčna svetovalko · Pakta svelovanje d.Qo. .,.. Slovensko podjetje namerava II Nemiiji najeti kratkoročni kredit, ki 91 bo po potrebi črpalo 5 posebnega bančnega računa . S str .. ni nemške banke bo mesečno preJem.lkl falun z .. vodenje tegi fačunil in za obresti za tli kredit. Zanima vas, kako se prejeti račun za te strolke obravnaVI z DDV v idikiII. Odgovor: Kraj opravljanja finančnih sto- ritev, kamor med drugIm spadajo tudi storitve dajanja kreditov, ki se opravi- Jo davčnemu zavezancu, se določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-l. Slednji določa, da je kraj opravljanja storitev, ki Jih prejme davčni zavezanec. ki deluje kot lak, kraj. kjer ima -~-- ACRA ta davčni zavezanec sedež svoje deja- vnostI. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take sta lne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer Ima davčn i zavezanec, ki prejme te sto- ritve, stalno ozi roma običajno prebivališče. V kolikor torej banka s sedežem v Nemčiji zaračuna finančne storitve podjetju, ki je davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, se kot kraj opravljanja teh storitev šteje Slovenija. Nadalje mora naročnik v Slo- veniJi preveriti, ali so te storitve oproščene platila DDV. Skladno s 43. totko 44. člena ZDDV-l je: , dajanje kreditov OZiroma posojil v de· nami obliki in -posredovanje pri sklepanju teh poslov ter _upravljanje kreditov oziroma posojil v de" nami obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec ozi- roma posojilodajalec, opro~čeno plačila DDV. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 74. lien PZDDY, ki določa , da se finančne storitve iz 4.a in 4.b točke 44. člena ZDDY-l med drugim ne šteje zbiran- Je, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma poso- Tradicionalno sveži jila. lzročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo se ne ! teJe za storitev Iz 4.05 totke 44. člena ZDDY-l , ne glede na to, ali posojilojemalec vrne Izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednost i v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev. Za stOfitev upraVljan- ja kreditov oziroma poSOjil v denarni obliki se šteje tudi odkup kred itov. Prav tako so pl ačil a DDV skladno s4(. točko 44. l lena ZDDV-l oproUene tudi transak- cije, Vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti ln tekOČimi OZiroma transakcijs- kimi račun i, plačili, nakazili, dolgovi, čeki ln drugimi plačiln i mi instrumenti, razen Izterjave dolgov in fa ctOflnga. Na podlagi 75. č l e na PZDDY se za transakcije, Vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, trans- akciJskimi računi, plaČili, nakazili, dolgovi, čeki ln drugimi plačilnimi Instrumenti po 4. c totkl 44. llena ZDDV-' ~tej ejo vse SlO- ritve, ki SO neposredno povezane ozi roma omogočajo izpolnitev denarne obveznos- tI. Za storitve, neposredno povezane z Izpolni tvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje terminalov POS, vzdrževanje bankomatov ln Izdelava raznih porOČil. Obresti in stroški vodenja transakcijskega računa, ki jih bo banka v zadevnem prim- eru za računala, so v Sloveniji oproščene pla č ila DDY. Takšne transakcije se eviden- tirajo v polje 33 DDY·O obrazca. POI\IUHSK I SEJEI\1 www.pomurskl -,ejem .• i PTZ SVETOVALNI KOTiČEK VETER / mo,20l4 -_ Infopika GZS ima odgovore ... Pripravila : Mateja Tilia, zunanjo svetovalka - Inlocenler GZS ,.. Katere podatke morajo vsebovati energIjske nalepke za praine in sušIIne aparate,ki se prodajajo na trgu? Vsebina energijskih nalepk za praine in sušiIne aparate je določena v naslednjih odredbah in sicer : 1. Odredba za energijsko označevanje gospodinjskih pralnih strojev (Uradni li st RS , št. 104 /2 001 ), 2. Odredba za energijsko označevanje gospodinjskih električnih sušilnih strojev (Uradni list RS, št. 10412001), 3. Odredba za energijsko označevanje gospodinjskih pralno-sušilnih stroj ev {Uradni list RS, št. 104/2001 j . Po zakonu se odredbe nanašajo na gos- podinjske praine stroje, sušiIne stroje in pralno sušiIne stroje,ki se napajajo iz električnega omrežja, razen za: praine stroj e brez centrifuge, praine stroj e, ki imajo l očeni posodi za pranje in ožemanje, stroje, ki lahko uporablj ajo druge vire energije. Energijski razred je določen glede na po- rabo energije na kg bombažnega perila za en delovni standardni program stroja (bombaž pri 60"C). Energijska nalepka mora vsebovati naslednje podatke: dobaviteljevo im e ali blagovno znamko, dobaviteljevo identifikacijsko oznako modela, razred energij ske uč i nkovi to sti aparata. Ustrezna črka mora biti na istem nivoju kot pripadajoča puščica, g r afič n i sim bol znaka za okolje Evrop- ske unije, če je bil dodeljen v skladu s predpisom, poraba energije v skladu s standardi v kWh za standardni program. Za praine stroje to pomeni pranje bombaža pri 60"C, pri s u ~il ni h stroj ih sušenje bombaža in za pralno sušiIne stroje pranje in sušenje bombaža ter l očeno samo pranje brez sušenja, razred ožemalnega učinka za praine stroje, maksimalno število obratov centrifuge za standardni program pranja bombaža pri 60·C, za praine in pralno sušiIne stroje, za praine in pralno sušiine stroje razred pralnega u č inka, zmogljivost aparata (v kg) za standard- ni program pranja bom bažpri 60"Cza praine in pralno sušiIne stroj e, zmogljivost aparata (v kg) za stan- dardni program sušenje bombaža za sušiIne in pralno sušiIne stroje, poraba vode v za standardni program pranja bombaža pri 60·C za praine in pralno sušiIne stroje, hrup izmerjen v skladu s pravilnikom o emisiji hrupa gospodinjskih strojev. Na podatkovni tablici mora biti dodatno navedeno še trajanje standardnega pro- grama pranja (pralni in pralno sušilni stroji), sušenja (sušilni stroji) in pranja ter sušenja skupaj (pralno sušilni stroji). PO- dana mora biti tudi ocenjena poraba ener- gije in vode (če je to potrebno). Za sušenje je to določeno na podlagi sušenja 1 SO kg po programu sušenje bombaža, 280 kg po programu sušenje bombaža do stopnje likanja in 150 kg po programu občutljive tkanine. .. Kaj se šteje za nepošt eno poslovno prakso? V skladu Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksa- mi ( Ud RS št. 53/07 se šteje, da j e po- slovna praksa nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ekonom- sko obnašanje povprečnega potrošnika. Nepoštene prakse so tiste, ki so zavajajoče in agresivne. Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so pre- povedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je to- rej neresnična. Poleg tega se šteje za zavajajočo, če bi samo utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je infor- macija točna glede enega ali več naštetih elementov. Zavajajoča praksa je tudi, če podjetje izpusti bistvene informacije, ki jih povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve o poslu ali če informacije pri - kriva, jih podaja nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali jih podaja ob neprimernem času. Poslovna praksa se šteje za agresivno, če v določenem primeru ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin z nadlegovanjem, prisilo, Vključno z uporabo sile ali nedo- pustnim vplivanjem, bistveno zmanjša ali bi utegnila bistveno zmanjšati svobodo iz- bire ali ravnanja povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom ter s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. .. Ker se ukvarjam s prodajo gradbenih proizvodov, me zanima kakšne spre- membe prinaša nova uredba o grad- benih proizvodih? 1. julija 2013 je začela v celoti veljati Ure- dba (EU) št. 305/201 1 Evropskega par- lamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razve ljavitvi Direktive Sve ta 89/1 06{EGS, 17 18 s katero se odpravljajo zakonodajne in tehnične ovire za prost pretok gradbenih proizvodov na notranjem trgu EU. Do uvel- javi tve uredbe je na notranjem trgu EU veljala Direktiva o gradbenih proizvodih (CPD), ki pa je prinašala neusklajenosti pri trženju gradbenih proizvodov v različni h državah EU. Nova uredba o gradbenih proizvodih se je začela neposredno uporabljati v vseh državah član i cah EU. UredbInki 27, ,,") brupl.čno nanciranja poslovanja, kartično poslovanje, depozite, ... Preveri- MesKno nadomeSlilo z. upofObo 2,5~~na) 1,30EUR te si cene nekaterih naših storitev v tabeli, celotna naša ponudba Interni in ""slemi prilivi Interni eleklron,ki nalog pa vam je na voljo na www.lon .si alivnaših poslovnih enotah. Ekslemi elektronski nalog 4. državo članico, v kateri se bo kozmet i čni izdelek da l na trg; s. kontaktne podatke fizične osebe, s ka t- ero se po potrebi lahko stopi v stik; 6. prisotnost snovi v obliki nanomaterialov 7. ime in (AS številko ali ES številko snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mu- tag ene al i strupene za razmnoževanje ((MR), kategorije lA ali 18; 8. okvirno formulacijo, ki omogoča hi tro in ustrezno zdravljenje v primeru težav. Elektronska priglasitev kozmetičnega iz- delka se opravi preko spletnega notifikaci- jskega portala za kozmetične izdelke (ang. (osmetic Products Notification Portal, (PNP).Za pomoč uporabnikom je Evrop- ska komisija na svoji spletni strani obja- vila priročnik za uporabo (PNP portala in povezavo za dostop do portala ter najbolj pogosto zastavljena vprašanja glede up- orabe (PNP portala. .,. V prodajalni s tehničnimi izdel- ki nameravam ponudbo izdelkov dopolniti še z vžigalniki. Ali obstajajo kakšni posebni pogoji glede prodaje vžigalnikov ? Na osnovi Uredbe o izvajanju odločbe Komisije o zahtevi, da države člani ce sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžiga lniki, ki so varni za otroke in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg, so se uzakonile posebne varnostne zahteve za vžigalnike, ki se dajejo na trg v Sloveniji oz. na notran- jem trgu EU. V Uredbi so opredeljene zahteve za vžigalnike glede varnosti za otroke ter za prepoved dajanja na trg neobičajnih vžigalnikov. Opredelitev neobičajnega vžigalnika je podana v specifikaciji 3.2 tehničnega standarda SIST EN 13869:2004 Vžigalniki, varni za otroke (1). Po tej opre- delitvi je: Neobičajni vžigalnik praizvad,ki: proizvaja ogenj, ga uporabljajo potro!niki za pri1iganje cigaret, cigar, pip, vkljuluje kak.ršnokoli drla/o, se lahko vgradi kasneje ali kak.ršenko/i dodatek.. k.i se lahk.o pritrdi kasneje in spominja na predmet, ki j e pri v/alen za otrok.e ali je namenjen otrok.om, mlaj!im od 51 m esecev ali pa ima zabavne avdio efekte ali druge efekte, namenjene zaba- brupl.čno --=---- brupl.čno O,5~na) 0 ,35 EUR vi otrok. Poleg omenjenega standarda veljajo za vžigalnike tudi varnostne zahteve, določene v standardu SIST EN 9994, ki se nanašajo na višino plamena, odpornost na visoke temperature, čas ugasnitve pla- mena, maksimalno polnjenje, odpornost na padce, itd. Za luksuzne in pol- luksuzne vžigalnike vel- jajo izjeme glede zahteve za varnost otrok. Namreč to so take vrste vžigalniki, ki se la- hko ponovno napolnijo in za katere proiz- vajalci na zahtevo pristojnemu organu la- hko zagotovijo potrebno dokumentacijo, ki potrjuje, da so vžigaln iki zasnovani, izdelani tako da v času življenjske dobe, ki ne sme biti krajša od pet let, stalno za- gotavljajo pričakovano varno uporabo, so predmet popravila in izpolnjujejo nasled- nje zahteve: imajo v skladu z Direktivo 1999144/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 171,7. 7. 1999) pisno garancijo proizva- jalca za obdobje vsaj dveh let, jih je praktično možno popraviti in va,- no ponovno napolniti v vsej življenjski 23 24 dobi, predvsem pa morajo imeti po- pravlj iv vžigaini mehanizem, im ajo nepotrošne sestavne dele.V pri - meru, da obstaja verjetnost, da se po obdobju garancije ob nepretrgani up- orabi obrabijo ali pokvarijo pa morajo obstajati pooblaščene poprodajne službe s sedežem v EU, ki izvedejo za- menjavo sestavnega dela. ;!.. Ker pričenjam s trgovino na debelo ln drobno z živilskimi izdelki ( tudi domače proIzvodnje I me zantma kako Je urejeno področje higiene živil. Na ravni EU je krovna uredba na področju higiene živil,Uredba (ES) št. 852/2004 Ev- ropskega parlamenta in Sveta o higieni živil in Uredba Komisije (ES) št. 101 9/2008 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropske- ga parlamenta in Sveta (ES) št. 852{2004 o higieni živil. Poleg tega so na tem področju sprejeti še drugi akti med njimi so ključni naslednji akti: Uredba (ES) št. 853/2004, ki doloea posebna higienska pravila za živila živalskega izvora z namenom, da se zagotovi visoka stopnja varnosti živil in javnega zdravja, Uredba (ES) št. 854/2004, ki vzpostavlja skupen okvir za uradni nadzor proiz- vodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljUdi in določa posebna pravila za sveže meso, školjke, mleko in mlečne izdelke, Uredba Komisije (ES) št. 322/2006 z dne 23. februarja 2006 o spremembi Ure- dbe (ES) št. 1043/2005 zaradi doloeb o higieni živil in o živilih živalskega izvo- ra, določenih z uredbama Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 in (ES)!1. 853/2004, Uredba (ES) 51. 178/2002 o do l oč itvi splošnih načel živilske zakonodaje. Ta uredba določa postopke o varnosti živil in vzpostavlja Evropsko agencijo za varnost hrane, Uredba (ES) št. 882/2004, ki reorga- nizira uraden nadzor živil in hrane za živali, da bi vnesla nadzor v vse stopnje produkCije in v vse sektorje, Uredba Kom isije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil. namenjenih za preh- rano ljUdi. Na ravni slovenske zakonodaje so v veljavi naslednji predpisi : Uredba o izvajanju delov dolocenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzor nad živili, (Ur.!. št. 120/05, 66106 in 70/08; neuradno prečiščeno besedilo), Pravi lnik o prenehanju veljavnosti Pravi lnika o higieni živil, (Ur.I.RS, št. 54/07). njo) upoštevajo principe sistema HACCP (analiza tveganj in kritičnih nadzornih točk), vpeljanega s strani Codex Alimen- tarius (zbirka mednarodnih standardov za živila, pripravljena s strani Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmeti- jstvo). Načela HACCP predpisujejo nekatere zahteve, ki jih je treba upoštevati v celot- nem ciklusu proizvodnje, predelave in distribucije hrane, z namenom, da se ugo- tovi kritične točke, katerih obvladovanje Pravi lnik o zdravstvenih zahtevah za os- je neizogibno za zagotavljanje varnost i ebe, ki pri delu v proizvodnji in prome- hrane, in sicer: tu z živili pr ihajajo v stik z živili, {Ur.!. RS, ugotavljanje vseh tveganj, ki jih je št. 82/03 in 25/09, neuradno prečiUeno besedilo!. Pravi lnik o higienskih zahtevah za ladi- jski prevoz posameznih živil po morju, (Ur. I. RS, št. 86/03 in 64/04). Pravi lnik o varnosti hitro zamrznjenih živi l, (Ur.l. RS, ŠI. 63/02, 117/02, 46/06 in 53/07). Poudariti velja, da omenjeni predpisi ne urejajo podrotja sestave in kakovosti !ivil. Vsi nosilci živ ilske dejavnosti, ki opravljajo druge aktivnosti kot je primarna proizvod- nja hrane (npr. trgovina) morajo izpolnje- vati splošne higienske zahteve, določene v Prilogi II. V tej prilogi so določene zahteve, ki se nanašajo na: prostore in prem ične obrate, pogoje prevoza, opremo, ostanke živil, oskrbo z vodo, osebno higieno ljudi v stiku zživil i, živi la, em bali ranje in pakiranje živil, toplotno obdelavo, ki omogoča prede- tovanje nekaterih živil. usposabljanje zaposlenih v sektorj u. Poleg tega morajo vsi nosilci živilske de- javnosti upoštevati določbe Uredbe (ES) fi. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za tivila tivalskega izvora. v nekaterih primerih pa tudi posebna pravila, ki se nanašajo na skladnost z mikrobiološkimi merili za živila, nadzor temperature živil, upoštevanje zamrzovalne verige, vzorčenje in analize. Nosilci živilske dejavnosti (razen tistih nos- ilcev, ki se ukvarjajo s primarno proizvod- treba preprečiti, odpraviti ali znižati na sprejemljive ravni, ugotavljanje k r itični h kontrolnih točk v fazi ali fazah, na katerih je nadzor nu- jen, doloeitev krit ienih mej na kritienih kontrolnih točkah, nad katerimi je ukrepanje nujno, vzpostavitev in izvajanje ucinkovitih postopkov spremljanja na k ritičnih kontrolnih točkah, vzpostavitev korektivnih ukrepov, ka- dar spremljanje pokaže, da kritična nadzorna točka ni pod nadzorom, vzpostavitev postopkov za preverjanj e učinkovitosti izvajanih ukrepov, vzpostavitev evidenc z namenom, da se dokaže učinkov i to izvajanje ukrepov ter da se olajša uradni nadzor pristo- jnim organom. Na področju trgovine so bile sprejete Smernice dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCPvtrgovini ter Smer- nice dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP za mesnice in ribarnice so na voljo na spletni strani info@ptz.si. Smernice vsebujejo obvezne minimalne higienske zahteve in številna praktična priporOČila, ki jih morajo v primeru sklicevanja nanje, izva- jati trgovska podjetja, če želijo pri oprav!- janju prodajnih procesov zagotavljati var- nost živil po načelih sistema HACCP. Izvajanje načel HACCP s strani nosilcev živilske dejavnosti ne nadomešča urad- nega nadzora s strani pristojnih organov. Izpostaviti velja tudi, da morajo nosilci živilske dejavnost i v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002, vzpostaviti sistem za zago- PTZ SVETOVALNI KOTiČEK VETER / mo,20l4 -_ tav ljanje sledljivosti živil in njihovih ses- tavin. Na ta način mora nosilec živilske dejavnosti ob ugoto- vitvi, da živilo predstavlja visoko tveganje za zdravje, živilo takoj umakniti s trga in o tem obvestiti tako pristojne organe kot tudi uporabnike. Izpostaviti velja, da so zahteve glede hi- giene živil obvezne tudi za vse izdelke, ki se uvozijo v EU iz tretjih držav. ~ Zamma me katere podatke mora vsebovati deklaracija pIva? Pri označevanju piva je potrebno upoštevati določila dveh pravilnikov in sicer: 3. neto ko ličina; 4. rok uporabnosti; S. serija (lot) živila; 6. posebni pogoji shranjevanja (hranjenj a) ali pogoji uporabe; 7. ime in naslov ali firmo in sedež proizva- jalca ali tistega, ki živilo pakira, ali pro- dajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti; 8. podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega potrošnika glede pravega porekla živila; 9. navodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil; lO. pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2% vol alkohola, dejansko vsebnost alko- hola v volumskih odstotkih. ,o » Pravilnika o kakovosti piva ( Ur.l. RS <;t. 3. močno pivo, ki vsebuje najmanj 16% (m/m) ekstrakta vsladici; 4. lahko pivo, ki vsebuje največ 3% vol alkohola; s. brezalkoholno pivo, ki vsebuje največ O,S% volalkohola; 6. pšen i čno pivo, izdelano iz najmanj 30% Im/ml pšeničnega slada; 7. pivo, fermentirano z mešanico mikrobioloških kultur; 8. pivo z nizko vsebnostjo ogljikovih hidra- tov, ki vsebuje največ 7,5 g/L ogljikovih hidratov. .,. Prodajam računalnike in me za- nima ali je lahko garancijski list za računalnike vsebovan na DVD, kjer so vsa navodila za uporabo, izjava o sklad- nosti ter drugi podatki in nev papirnati obl iki? " Pravilnika o splošnem označevanju predpakiran ih živil (Ur.l. RS, št. 50/04, (58/04 popr.), 43/05, (64/05 popr.), 83/05, 115/0S, 118/07,45/081. ki doloea naslednje obvezne podatke: 3/2003). ki določa, da se pivo vprome- Kot je določeno v 1 8 . členu Zakona o varst- tu razvršča in poimenuje kot: vu potrošnikov (Ur.I.RS št.98/04 -\..IP82, 1. ime, pod katerim se živilo daje v promet 126/07,86/09,78/1 1) mora biti garancijski (prodajno ime); 1. pivo, ki vsebuje od 513,5% (m/m) list sestavljen v slovenskem jeziku na pa- pirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je enostavno dostopen potrošniku. Kot trajni nosilec podatkov se upošteva tisti 2. seznam sestavin in količina sestavin ekstrakta v sladi ci; ali kategorije sestavin v skladu s 17. 2. specialno pivo, ki vsebuje od 13,516% členom tega pravilnika; (m/m) ekstrakta v sladic i; KAKO LAHKO MALA IN SREDNJA PODJETJA ZAVARUJEJO SVOJE IZVOZNE POSLE? Prva kreditna zavarovalnica sodelovanje z ma- limi podjetji prepoznava kot investicijo v prihod- nost, saj so dober potencial za rast. Uspešno po- slovanje malih podjetij je pomemben element za uspešno poslovanje velikih in to seveda velja tudi v obrat ni smeri. la mala in srednje velika podjetja so poslovne terjatve običajno nezavarovano premoženje, ki ga lahko ob uresničitvi komercialnih ali političnih rizikov trajno izgubijo in s tem ogrozijo tudi las- ten obstOj. Prva kredi tna zavarovalnica malim podjetjem z letnim prometom do največ dveh milijonov evrov nudi prilagojeno ponudbo, ki omogoča enostaven dostop do zavarovanja, saj se celoten postopek odvija preko spleta oziroma elektron- ske pošte. SID - PRVA KREDITNA ZAVAROVALNICA d.d. Zavarovanje terjatev do tujih In lali domačih kupcev pri Prvi kreditni zavarovalnici je celovita storitev, ki poleg varovanja pred finančno Izgubo malemu in srednjemu podjetju prinasa tudi druge zavarovalne koristi, kot Je Izboljsanje njegove kreditne sposobnosti ln lažji dostop do financiranja, povečanje prihodkov in dobičkonosnosti, zmanjsevanje stroskov, IzboljJanje ratinga in druge. Terjatve so premoženje. Zavarujte jih. ~ !liii SlO - PRVA KREDITNA ZAVAROVALNICA d.d. ~ ~ Davčna ulica 1 1000 Ljubl jana Zavarujema terjatve informacij na 01 200 58 10 • , , 25 26 nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje informacij, trajen do- stop do njih in nj ihovo reprodukcijo. Med takšne nosilce se štejejo zlasti papir, ključke USB, CD-ROM, DVD, spomin5ke kartice ali trd i diski računalnikov in e-pošta. V navedenem primeru je potrebno kupca seznaniti ob nakupu, da se garancij ski list nahaja na DVD. ..,., Ah se lahko uvelJavlja garancija tudi v primeru Izgube računa? Zakon o var5tvu potro~n i kov (Ur.1 RS ~t. 98/04 upa 2, 126/07, 86/09 in7811 1) za uveljavljanje garancije ne predpisuje, da bi moral potrošnik ob reklamaciji predložiti tud i račun. Zadostuje izpolnjen garan- cijski list, iz katerega je razviden datum nakupa, kdo je bil prodajalec, naveden mora biti pooblaščeni servis, obseg garan- cije in trajanje garancijske dobe. Garanci- jsko zahtevo lahko potrošniki uveljavljajo neposredno pri pooblaščenem servisu, pri proizvajalcu, ali pa pri prodajalcu. To pomeni, da se potrošnik lahko sam odloči h kateri od omenjenih pravnih oseb bo odnesel v popravilo. Izjema velja le v primeru, ko je garancijo za izdelek dal samo prodajalec. Potem lahko uveljavl- jamo zahtevek le pri njemu in samo takrat bi morali tudi dokazovati, da smo izdelek kupili prav v določeni trgovini. Račun pa ni edino sredstvo, s katerim la- hko izkažemo, kje in kdaj je bil izdelek ku- pljen, saj to lahko storimo tudi s kakšnim drugim dokazilom, npr. s potrdilom, ki ga dobimo pri plačilu s kartico (bančni slip iz POS-terminala). z bančnim izpiskom, ki ga dobimo od banke po pošti ali ga natisne- mo (če poslujemo prek elektronske banke) itd. ,1. Kako dolgo mora proizvajalec zago- tavlJati rezervne dele za izdelek (npr. pomivaini stroj)? Časovno obdobje v katerem se mora za- gotavljati rezervne dele je vezano na ga- rancijo oz. v povezavi z garancijo se po Zakonu o varstvu potrošnikov (Ur. 1. RS št.98/04-U PB2, 126107, 86109 in 78 /11) določa najdaljši rok, ki je maksimalno tri- kratnik dolžine garancijskega roka. Blago, za katerega mora proizvajalec oz. prodajalec v RS obvezno izdati garancij o, določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (Ur.!. RS 14/12). Ta pravilnik med drugim določa 9 skupin blaga za katere je potrebno izdati garancijo za najmanj (1 ) eno leto. Garancija za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega leta se izda za naslednje skupine blaga: 1. Proizvodi za gospodinjsko in podobno uporabo; 2. Proizvodi avtomobilske in podobne in- dustrije; 3. Stroji in naprave za kmetijstvo in za ob- delavo majhnih površin; 4. Proizvodi informacijske tehnologije, in sicer; 5. Športna oprema in rekvizi ti; 6. Proizvodi s pod ročja radio-komunikacij , avdio- in video-tehnike in naprav, ki se nanje prik lju čujejo; 7. Elektro-medicinski pripomočki, namen- jeni osebni uporabi; 8. Naprave za varstvo pred požalOm,; 9. Či s tiln e naprave. Garancijski rok za navedene skupine bl - aga ne sme biti krajši od enega leta, rok zagotavljanja vzdrževanja, zagotavljanja nadomestnih delov in priklopnih aparatov pa ne krajši od treh let. Torej če je garancija za blago 2 leti, je torej potrebno zagotavl- j ati rezervne dele 6 1et. Kot določa Zakon o varstvu potrošnikov( Ur.l. RS ~t. 981 04 UPB 2, 126/07, 86109 in 78/11) za navedeno blago mora proizva- jalec ali prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Pri tem je dolžan zagotoviti pooblaščeni servis, razen če sam ne opravlja te dejavnosti. Pooblaščen je tist i servis, ki ima veljavno pooblastilo proizvajalca, da lahko izvaja servisna dela .... ~ v ,e na proizvodih in ima sklenjeno pogodbo za dobavo originalnih rezervnih delov. Garancijski list mora biti za potrošnika la- hko razumljiv. Kadar je izdelek namenjen prodaji na ozem lju Republike Slovenije, mora biti garancijski list v celoti v sloven- skem jeziku. Proizvajalec je dolžan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka, za čas garancijske- ga roka oziroma njegovega podaljšanja brezplačno, po poteku le tega pa proti plačilu tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo. Tudi po preteku garancijskega roka je proizvajalec dolžan potrošniku zagotav- ljati vzdrževanje, nadomestne dele in prik- lopne aparate. Pravice iz garancije lahko potrošnik uveljaVlja tudi proti prodajalcu. ..,., Imam prodajalno s pekovskimi in mesnimi izdelki. Prodajo želim pop- estriti s pripravo (pekol nekaterih vrst izdelkov. Ali se moram registrirati še za gostinsko dejavnost? Upoštevajoč določila Zakona o trgovini zr-l ( Ur.l.RS ~ t. 24/08) in Pravi lnika o mini- malnih tehničn i h pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Ur.l. RS, ~ t. 37109) je v okviru opravljanja trgovinske dejavnosti dopustna dodelava predpriprav!jenih živil pod pogojem, da se prodaja teh izdelkov ne opravlja na gostinski način. Kupca se ne sme postreči kot gosta, pač pa je potrebno živilski izdelek ustrezno embalirati, da ga lahko kupec odnese s seboj iz trgovine. Če trgovec postreže kupca na gostinski način in mu omogoči konzumiranje pri - prav!jene hrane v prostorih trgovine ali neposredno pred njo (na mizah in pultih, ki so nameščeni pred trgovino ) se mora trgovec registrirati tudi za gostinsko deja- vnost in izpolnjevati vse pogoje po gostin- ski zakonodaji. PTZ SVETOVALNI KOTiČEK VETER / mo,20l4 -_ USPEŠNA PODJET JA SO USMERJENA V STRANKE Management večine podjetij je še vedno fokusiran na produkte, kijih ietijo na ustrezen način ID NTIKS k a rtični sistemi predstaviti stranki, namesto da bi se osredotočal na stranko, spremljal njene le/je, potrebe in rezultate, ki si jih le-ta leli. »Program zvestobe. je besedna zveza, ki jo najdemo v arsenalu orodij že skoraj vsakega prodajnega oddelka podjetij. V večini primerov pod programom zvestobe razumemo le kartico spodbujanja nakupov oz. »kartico zvestobe«. To je poenost.lVljeno razumevanje programa zvestobe ali celo zloraba imena, zgolj z namenom pospeševanja prodaje. Za vzpostavitev pravega programa zvestobe 'iO potrebni veliko večji napori in čas, da 5e njeni zaposleni, in s tem tudi sama organizacija, iz produktne usmerjenosti spremenijo v organizacijo, usmerjeno h kUpcu. Spreminjanje organizacije v tej smeri zahteva spremenjen pogled na stra tegijo, strukturo, procese, zaposlene in njihovo nagrajevanje. Gre za zasuk miselnosti vseh v podjetju, za kar je v prvi meri odgovorno vodstvo podjetja. Program zvestobe namre<' ni samo program marketin~kega oddelka, ampak vseh oddelkov - razvoja, prodaje, informatike,linanc, oddelkov za podporo strankam idr. Da bi sploh lahko oblikovali program zvestobe, so potrebna tudi ra~ unalni~ka orodja ter seveda precej lastnega znanja in doslednosti. Vse podatke, ki jih pridobimo, je potrebno skrbno in na tan~no zavesti. Za ta del se obi~ajno uporablja bodisi osnovni .Iojalnostni« modul, kamor beležimo osnovne podatke kupca, ali naprednejš i CRM sillem (Customer Relationsh ip Management). V kolikor zaposleni niso resno involvirani v sam proces pridobivanja podatkov in posledi čno beleženja v lojalnollni modul oz iroma CRM, potem je Ili že prvi resn i problem za pOlIavi tev dobrega programa zvestobe. Podatki, ki jih imamo, namreč niso vedno popolni in jih je potrebno dopolnjevati. Z njihovo pomočjo lahko lažje delamo primerjave, segmentacije, prediktivne analize in podobno. Za konkretno obdelavo podatkov potrebujemo poslovnega analitika oziroma osebo, ki zna s podatki upravljati in jim dati uporabno vrednost, le-te pa naprej plasirati pravim osebam znotraj podjetja, ka terim bodo v pomol pri nadaljnjem razvoju programa. Zvestoba podjetja v relaciji do kupca pomeni stalno prilagajanje celotnega podjetja pri~akovanjem in potrebam kupcev. Podjetje se dinami~no spreminja in na ta na~in pridobiva in ohranja zveste stranke. Posledi~no to za podjetje pomeni tudi prolitabilnej~e poslovanje. Vet o tem: www.progrllm-zvestobe.sl Avtor: Jure Triller,lDentiks kartični sistemi d.o.o. 27 .. IUCAB INTEANATIONALl Y UNITED ( OMW:II( IAL "'(,I)fJ';A'ID~1IS Organizator mednarodnoga sročonja Int9rnational Union of Commorcial Aggnts and Brokgrs (lUCAB) v sod.lovanju z GZS Podjgtniško trgovsko zbornico vabi, da SQ nam pridružito 13. junija 4 ob .30 uri na GZS DimičQva 13, DVORANA C, kior bosto imoli priložnost poslovnih razgovorov in mrc~žQnia B2B s predstavniki trgovskih agontoy iz štovilnih držav. Med njimi so: • AVSTRIJA • NEMCIJA • FRANCIJA • SPANIJA • GRCIJA • CIPER • DANSKA • NORVESKA • FINSKA • NIZOZEMSKA • ITAlIJA • VELIKA BRITANIJA IN IRSKA • ŠVEDSKA • SVICA Gospodarska zbornica ••• Slovenije ••• ••• Podjetniško trgovska zborniCi!.