Leto XVmM št. 20 Ljubljana, nedelja 24« januarja 1917 Cena t Din UpravmStvo; ujuDijana, Kjmfljcva ulica 6 — feieton fit_ 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. tnseratru Dddelelc: Ljubljana, Selen-burgova ui. 6 — Tet i392, 8492. PcKiružmca Maribor: Gosposka ulica St 11 — feieton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nL St. 2 Telefon St 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga «slo 78.180, Wien St. 105.241. Zgodovinski dogodek V Beogradu bo danes podpisana pogodba o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Podpis prijateljskega pakta med kraljevino Jugoslavijo in Bolgarijo je dogodek, ki pomeni vsekakor važnost prve stopnje. Ni nemara pretirano, če ga označimo kot razdobje, kot mejnik v odnosa jih med obema slovanskima državama na Balkanu. Samo v toliko je taka označba potrebna poprave in dopolnila, da jo datiramo že od onega časa, ko so se na iniciativo pokojnega Velikega kralja pričeli prvi intimnejši stiki med obema slovanskima sosedama, zlasti pa, ko so se v sestankih med bolgarskim kraljem Borisom ter pokojnim našim kraljem Aleksandrom položili temelji nove bodočnosti in osnova za nadaljnje delo, katerega prvi vidni uspeh stopa sedaj pred nas in v svet politične realnosti s podpisom prijateljske pogodbe. Kakor so takrat odločilni stiki med obema državama v iniciativi naj odločilne j ših mest vzbudili največjo pozornost doma in daleč po svetu, tako je postala vsa Evropa pozorna sedaj, ko se dovršuje pred tremi leti započeto delo. Ves politični svet se zaveda, da gre tu za obnovo prijateljstva med dvema državama- ki ogromno pomenita na Balkanskem polotoku. Pred vsem se pa tega zaveda prebivalstvo Bolgarije ter Jugoslavije- zato je od diplomatskih aktov, ki'jih pozna naša najbližja polpretekla doba, nedvomno ta med najbolj popularnimi. Narod instinktivno čuti, da je pot, ki jo je nakazal pokojni kralj za bodočo državno zunanjo politiko, zares nacionalna pot. smer zares nacionalne politike. Zadostuje že pogled na preprosti zemljevid, da se uverimo, kako važno mesto je odmerila priroda prijateljskemu sodelovanju med obema narodoma. Jugoslavija m Bolgarija zavzemata skupaj vse osrednje balkansko ozemlje. Oni tvorita ne le jedro, marveč vse poglavitno.. vse pravo balkansko področje. Kar je pravega Balkanskega polotoka, to je vse ali vsaj domala vse vključeno v obe slovanski državi. Ostale države imajo v posesti samo periferne balkan-sKe dežele in so gospodar le obrobnih področij- Bolgari in Jugosloveni pa smo v vsem širokem kontinentalnem predelu, v izraziti osrednji poziciji. Obvladujemo tedaj popolnoma centralni položaj- kar nam daje neprecenljive prednosti- toda hkrati tudi nemajhne naloge in ne lahke dolžnosti. V preteklosti se očividno tega ni zavedal ves narod od Črnega do Jadranskega morja in temu primerno ni odgovarjala nacionalna politika tem velikim nalogam. Ni treba danes izgubljati časa s tem, da bi tolmačili, kako ogromne škode so nastale spričo tega in kako se zablode še danes maščujejo. Hvala bogu je ta doba za nami in moramo sedaj stopiti v naslednji stadij razvoja, k zbiranju sil, ki je potrebno, da se izpopolni normalizacija razmer na Balkanskem polotoku. V ljudskem pojmovanju je bila vedno živa zavest, da je tako in da je treba, da prej ali slej tudi politika krene na ono isto pot, ki jo zahteva narodno čuvstvovanje. Toda bilo je treba čakati, zakaj kar je ostalo dediščine po nesrečnih zablodah preteklosti, je bilo potrebno, da zabledi, da oslabi nje teža in da se spomin na vse ono nezaželjeno in nevšečno odmanke v preteklost. In kolikor bolj napreduje ta proces' toliko bolj raste nova generacija, prihaja do veljave novi rod- ki hoče sam na svojih občutkih in spoznanjih ter hotenjih graditi novo bodočnost in nove osnove zanjo. Za ta novi rod je zlasti potrebna nova politika, temu novemu rodu je potrebno pokazati pot v boljše perspektive. In s prijateljskim paktom med Jugoslavijo in Bolgarijo se polaga temelj za vse to. Po vsem tem je po sebi umljivo, da gledamo na jugoslovensko - bolgarski prijateljski pakt v veliki meri tudi s stališča čuvstev in iz njih rastočih miselnih zaključkov, koristnih tudi za povsem konkretno zunanjo in notranjo državno politiko. Toda pri vsem tem se prav nič ne oddaljujemo od realnosti, marveč jo spoštujemo in jo jemljemo za osnovo svojim preudarkom. Spričo tega se dobro zavedamo, da mora jugoslovensko - bolgarska zveza tvoriti člen v sistemu naših mednarodnopolitičnih vezav, da mora jih jačiti in dopolnjevati. Situacija v Evropi je še vedno in bo še ostala taka, da mora ostati daleč proč sleherna stvar, ki bi mogla pomeniti kakršenkoli eksperiment na negotovih tleh. Zato je naša politika napram Mali antanti in napram Balkanski zvezi ostala prav taka, kakršna je bila, in zato obe ti dve mednarodni zvezi ostaneta temelj našemu uveljavljanju v zunajem svetu. O tem sploh ni treba nikakih zagotovil in nikakih posebnih pojasnil- saj sta obe zvezi nastali kot povsem prirodni izraz skupne usode-skupnih brig in iz njih izvirajoče skupne volje po varnosti in miru. Toda kakor vselej ob podobni priliki so s° brž našli tudi taki tolmači prijateljskega pakta med našo in bolgarsko dr Uhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 6, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Pelje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. DANES BO PODPISANA POGODBA O PRIJATELJSTVU Z BOLGARIJO Beograd je v zastavah — Predstavnik bratske države bo svečano sprejet — Podrobnosti o dvodnevnem bivanju predsednika vlade Kjuseivanova v Beogradu — Zadoščenje v Bolgariji Beograd, 23. januarja, p. Jutri dopoldne bo v našem zunanjem ministrstvu podpisan prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd se z radostjo pripravljala na ta pomembni dogodek, ki mu tudi doslej neprijatelj-sko razpoloženo Inozemstvo ni moglo odreči velikega pomena za nadaljnji razvoj odnošajev med narodi na Balkanu. Vsa prestolnica je bila že nocoj v zastavah in po ulicah izredno živahna, kakor le ob velikih in -pomembnih dogodkih. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov je nocoj ob 20.30 v družbi š?fa protokola bolgarskega zunanjega ministrstva Petrova-Čomokova, svojega kabinetnega šefa Mileva ter sedmih uglednih bolgarskih novinarjev, ki jih vodi direktor za tisk Balabanov, odpotoval iz Sofije proti Beogradu. Do naše meje mu je odpotoval nasproti osebni tajnik ministrskega predsedni- ka Šečerovič in hkratu je bil odposlan v Caribrod salonski vagon, ki bo bolgarskemu ministrskemu predsedniku stavljen tam na razpolago, ^ da se v njem pripelje v našo prestolnico. V zunanjem ministrstvu so se vršile danes poslednje priprave za sprejem bolgarskega državnika in ministrski predsednik dr. Stojadinovič je danes dopoldne še enkrat sprejel bolgarskega poslanika dr. Karadžova ter se z njim pomenil še o zadnjih formalnostih. Kakor znano se bo bolgarski ministrski predsednik mudil pri nas dva dni. Program za sprejem in počastitve je že določen in je bil danes tudi objavljen. Dr. Kjuseivanov prispe v Beograd jutri dopoldne ob 9. Ob 11. dopoldne bosta oba ministrska predsednika v zunanjem ministrstvu svečano podpisala pakt o trajnem prijateljstvu med obema državama. Opoldne ju bo oba sprejel v avdienco Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki ju bo pridržal tudi na kosilu. Popoldne bosta imela dr. Stojadinovič in dr. Kjuseivanov posebno konferenco. Zvečer bo priredil dr. Stojadinovič bolgarskemu državniku na čast slavnostno večerjo v Gard-nem domu. V ponedeljek dopoldne odpotujeta oba ministrska predsednika na Ople-nac, kjer se bosta poklonila na grobu krailja Aleksandra Uedinitelja. Nazaj grede se bosta ustavila na A vali in poklonila na grobu pred spomenikom Neznanega junaka. Na Avali bo jugoslo-venski ministrski predsednik opoldne priredil intimno kosilo svojemu tovarišu iz Bolgarije, v ponedeljek zvečer pa bo priredil bolgarski poslanik v Beogradu svečane večerjo, ki ji bo sledil še velik sprejem, V ponedeljek ponoči se bo ministrski predsednik in Etmanjl minister dr. Georgij Kjuseivanov vrnil nazaj v Sofijo. Bolgarski odmevi - Sofija, 23. januarja. AA. Vsi bolgarski listi z zadovoljstvom in veseljem prinašajo obširna, poročila iz Beograda o pripravah, ki se tamkaj vrše za slavnostni sprejem bolgarske delegacije, ki prispe tja jutri s predsednikom bolgarske vlade Geor-gijem KJuseivanovom na čelu, da podpiše pakt o prijateljstvu med Jugoslovijo in Bolgarijo. Listi priobčujejo zelo ugodne kometarje o pomenu jutrišnjega svečanega dejanja za lepšo bodočnost obeh bi-atskih narodov. Tako piše »Slovo« v članku »Podpis pakta«: Jutri bo podpis pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo. V Beogradu se vrše velike priprave, na m da t»-mu dogodku, bi bo uvedel v razmerju med obema bratskima narodoma in utrdil mir na Balkanu, svečano obeležje. Leta in leta kupičeno sovraštvo se topi kakor smeg v pomladnem soncu in tako si bosta mogla oba bratska naroda v toplih in iskrenih medsebojnih čustvih ustvarjati svojo lastno usodo. Balkanski narodi so plačevali v preteklosti težak in krvav davek tujim vplivom in posredovalcem. Danes ko postajajo sami svoji gospodje, je nedvomno, da se Balkanu bližata mir in nar predek. Evropa se je navadila gledati v tem koncu sveta najbojevitejše kraje na zemlji, toda prepričala se bo, da so balkanski narodi zmožni velikih moralnih do janj v imenu miru. Iin to ni malo in j< vredno, da se po zaslugi ocen L« trotove vlade Večina ministrov se je izrekla proti razpustu parlamenta, pač pa je bil sklenjen odstop vlade Tokio. 23. januarja, a. Včeraj so se ves dan vršila pogajanja med voditelji parlas mentarnih strank in generali, da bj ee dosegel kompromis v sporu med strarkami in vojnim utinistrom. V pogajanja je' posegel tudi admiral Nagano. Opoldne ie imela vlada dolgo sejo, na kateri se je posvetovala o položaju. Vojni minister je odločno vztrajal na tem, da se poslanec llamada, je v parlamentarni de« bati srdito napadal vojsko, izključi od nadaljnjih sej- Obenem je zahteval razpust parlamenta, ako bi se ne moglo doseči, da bo vlada neodvisna od političnih strank. Večina ministrov se je nasprotno izrekla z vso odločnostjo proti razpustitvi parlamenta, nakar je bila sklenjena ostavka vlade. Takoj po seji vlade je odšel ministrski predsednik Hirota k miikadu io mu sporo« čil ostavko celotne vlade. Japonski dogodki v angleških očeh London, 23. januarja, b. Razvoj parlamentarne krize na Japonskem zasledujejo v tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem, kar je spričo njene neposredne povezanosti z zunanjepolitičnima vprašanji, ki zanimajo tudi britanski imperij, povsem razumljivo. Diplomatski urednik »Evening Standarda« domneva, da se sedanja parlamentarna kriza na Japonskem v toliko razlikuje od vseh prejšnjih, ker so jo sprožile to pot stranke same, do-čkn je bila prej več ali manj povezana z vojaškimi akcijamt Tu gre nedvomno za daljnosežne dogodke, ki jih je treba spremljati z vso pozornostjo, dasi ostane zaenkrat še odprto vprašanje, ali se japonska parlamentarna opozicija zares v tolikšni meri zaveda ljudskega zaupanja, da se spušča v tako odlcrit boj s sedanjo vlado. Zdi se zelo verjetno, da so nezadovoljstvo z vladno politiko povzročili predvsem neurejeni odnošaji s Kita sko. Avtoritativni režim na vidiku London, 23. januarja, o. Vse kaže, da bo sedaj nastopil na Japonskem avtoritativni režim, ki se bo opiral na generale. V borbi, ki je nastala med parlamentom in vojsko, bodo najbrže zmagali militaristi, ker med posameznimi strankami kljub taktičnemu sodelovanju v parlamentu vendarle ni popolnega soglasja. Ena izmed glavnih strank se sama zavzema za fašistični sistem. Značilno je, da je vlada že odredila posebne varnostne ukrepe, da bi se vsak odpor ali pa tudi najmanjši nemir v kali zatrl. Vojska in vlada sta šli v borbi proti strankam že tako daleč, da sedaj zanje ni več nikakega umika. ovl Hitlerjevi predlogi za pomirjen je Evrope? Nenapadalni pakt s Francijo in Belgijo za 25 let in letalski pakt z zapadnimi velesilami Poostrena verska l@rla v Nemčiji Oster nastop nemškega episkopata — Narodni socializem neprijatelj katoliške cerkve London, 23. jan. o. >Daily MadJ« poroča, da bo Hitler v svojem govoru, ki ga bo imel 30. januarja v nemškem državnem zboru. navedel t>udi konkretne predi'oge za. pomirjen je Evrope. Te predlog« reaeumira list v naslednjifh točkah: 1. Nemčija j® pripravljena skleniti s Francijo in Belgijo pakt o nenapadanju za dobo 25 let. 2. Pripravljena je skleniti z zapadnimi evropskimi velesilami letalski pakt 3. Nemčija s« vrne v Društvo narodov, če se popravijo krivice, ki so nastale po sedanji razdelitvi kolonij. Nadalje bo Hitler naglasil. da se mora Rusija izročiti iz evropske politike. Ponovil bo tudi vse svoje očitke napram Franciji zaradi njenega pakta z Rusijo. Nemčija je nadalje pripravljena skleniti pakte o nenapadanju z vsemi sovsed njimi državami za meje oddal jene jših difcvv pa noče jamčiti. Razdelitev surovin in Nemčija Ženeva, 23. januarja, b. Prihodnji teden se sestane konferenca za boljšo razdelitev žavo, da so iskali ob tej priliki nejevolje in nezadovoljstva v Bukarešti, v Atenah ali v Ankari. Kako je bilo vse to brez podlage, so že brž nato pokazale vesti, ki so pričale o popolnem soglasju med zavezniki. Pokazalo in izkazalo se je, da so zasnove, na katerih sloni naša pogodba z Bolgarijo, res zdrave in solidne, ki morejo zato tudi Balkanski zvezi in Mali antanti biti samo v korist in oporo. Vsa Evropa, ki si iskreno želi mirnega sožitja med narodi, bo zaradi tega danes ob podpisu prijateljske pogodbe delila veselje in zadoščenje z obf»ma iuž-noslovanskima narodoma- surovin, na katero so bile razen članic DN povabljene tudi Zedinjene države, Japonska, Nemčija in Brazilija. Amerika in Ja« ponsika sta že odgovorili pozitivno na vabilo. Nemčija pa bo skoro gotovo sodelovanje odklonila, dasi bo Berlin z velikim zanimanjem spremljal tostvarno ženevsko razpra* vo. V zvezi z Beckovimi razgovori z nemškim zunanjim ministrom Neurathom na potu v Ženevo 6e govori, da je pois/ki zunanji mi« nister predlagal Nemčiji, da bi on zastopal nemške interese v odboru za novo razdelitev surovin, vendar Nemčija nrti na ta kompromisni predlog ni prisita.a. Važen Blumov govor Pariz, 23. jan. br. Ministrski predsednik Leon Bhim je po,poldne odpotoval v Lyon. kjer bo imel jutri opoldne važen zunanjepolitični govor. V Lyon pridejo tudi vsi člani vlad«* med njimi tudi zunanji minister Delbos, ki je nocoj odpotoval v to svx-ko iiz Ženeve, krtimtor pa se jutri zvečer zopet vrne. Navzočnost vseh članov vlade pri Biumovem govoru, zlasti pa navzočnost zninanjega ministra Deilbosa dokazuje, da vlada v pogledu zunanje politike v francoski vladi popolno soglasje. Pričakujejo, da bo Bkirn pri tej priliki napravil važne ponudbe Nemčiji, na katere bo mogel Hitler dati odgovor v svojem napovedanem govoru 30. t. m. Berlin, 23. januarja, br. Potovanje nem ških kardinalov in škofov v Rim, kjer so bili kljub hudi bolezni papeža ponovno sprejeti v dolgih avdiencah, predstavlja brez dvoma važen datum v razvoju odnošajev katoliške cerkve do države v Nemčiji. Nemški škofje so odločeni na skrajni odpor in pozivajo kaioliške vernike na od ločen odpor proti prizadevanju države, da se mladinska vzgoja usmeri popolnoma v duhu narodnega socializma. Na konferenci so sestavih nemški škofje in kardinali dve izjavi, ki bosta prihodnje dni prečitani v v;eh nemških cerkvah. V prvi izjavi pozivajo katoliške vernike, naj se ne udajo nobenemu pritisku in naj še nadalje pošiljajo svoje otroke v verske šole. Druga izjava opozarja vernike, zlasti sta riše na to, da od vlade kot državni zakon proglašeni konkordat z Vatikanom jamči versko svobodo. Vsi katoliški s ta riši naj zaradi tega zavrnejo vsak pritisk. Četudi je kdo državni uradnik, naj stori to in naj se ne da pregovoriti, da bi izstopil iz katoliške vere. Naj se nihče ne da prisiliti, da bi vzel svoje otroke iz verske šole in jo dal v državne narodnosocialistične šole. V svojih izjavah nemški škofje prvič po štirih letih označujejo narodni socializem za neprijatelja katoliške cerkve. To dokazuje, da stopa latentna ,do?edaj po večini zalkuliima borba med narodnim socializmom kn (katoliško cerkvijo v Nemčiji v novo razdobje in da se nahaja Nemčija sredi najhujšega kulturnega boja. Dunaj, 23. januarja b. »Reichspost« doznava od svojega posebnega rimskega dopisnika zanimive podrobnosti o namenu nenadnega kolektivnega posvetovanja nemških kardinalov in škofov s papežem ter posebnih razgovorov kardinala Bert-rama z vatikanskimi odgovornimi krogi. Vsi ti razgovori, pravi dopisnik dunajske ga lista, so se nanašali na >važno fazo v oinošajih med cerkvijo ln državo« v Nemčiji. Državni tajnik kardinal Paceltl .smatra, da je nujno potrebna neposredna razja:initev vseh spornih vprašanj. V ta namen je kardinal Bertraim odpotoval včeraj iz Rima v Berlin s posebnimi navodili Vatikana Z ostalimi nemškimi cerkvenimi poglavarji, ki o-tanejo še nadalje v Rimu, -bo kardinal Bertram ves čas v stikih. Ni izključeno, da se bo Bertram po končanih razgovorih, v Berlinu spet vrnil v Rim, da bo tam nadaljeval s svojimi tovariši in Vatikanom posvetovanja, ki ee bodo prav gotovo še vršila, čim bo znano s/tališče nemške vlade. Tudi papež se želi o položaju katoliške cerkve v Nemčiji še enkrat osebno razgovarjati z nemškimi kardinali in škofi, ki so v Rimu. Na meroiajnem mestu so dopisniku >Reichsposte« izročilo izjavili, da je za sedaj, ko še niso končana pogajanja z nemško vlado, pretirano govoriti o brezupno:ti položaja nemških katolikov, iz česar bi se dalo sklepati, da v Vatikanu še vedno upajo, da bo mogoče doseči z nemško vlado kompromis. Papež se sa to vprašanje še posebej zelo zanima in mu mora državni tajnik Pacelli dnevno referirati o položaju. Prevzel je celo iniciativo za oseben doprinos k omiljen ju položaja S španskih bojišč Bazen letalskih napadov včeraj ni bilo večjih bojev Zatvoritev pariške efektne borze Pariz, 23. januarja, br. Na odredbo finančnega ministra je pariška efektna borza zaprta do konca februarja. Ministrstvo je izdalo ta ukrep zaradi mnogoštevilnih konkurzov. Prijavljenih je nič manj kakor 2041 konkurzov raznih podjetij, katerih skupna pasiva znašajo 12 milijard frankov. Pariz, 23. januarja, br. Danes so poročila iz Španije precej pičla. Kaže, da ni bilo nikjer večjflb dogodkov, ki jih deloma zelo ovira tudi slabo vreme. Po poročilu madridskega obrambnega sveta na madridskih frontah ni Mo nikakih večjih borb. pač pa so vladna letala bombardirala sovražne postojanke m severu Madrida. Sevilska radijska postaja je opoldne i7xlala poročilo, po katerem so Francove čete v pokrajini Gra-nade nekoliko napredovale. Zavrele so dve vasi ki pa so jih vladne čete že prej zapustite zaradi neugodnega strateSkeca položaja. V okolici Cen-a de los Angel es zbirajo vladne čete vojni material, ki so ga na svojem umiku zapuft>tfe Francove čete. V teku dana šnjetra dne j« prihežaJo mnogo beguncev te Franoovega tabora. Izkoristili so megleno in deževno vreme. Na baskiški fronti je prav tako precejšnja tišina, eamno ponekod je bilo medsebojno topniško obstreljevanje. Nemške čete poslane preko Italije v Španijo Pariz, 23. jan. AA. »Echo de Pariš« piše, da francoski zastopnik ni protestiral pri španskem vrhovnem komisarju zaradi ugotovljenega prodiranja nemškega vpliva v španski Maroko, marveč zaradi nevarnosti, da se tamkaj izkrca več tisoč nemških vojakov. To bi bil dogodek, ki bi ga bilo treba v vsakem primeru preprečiti. Ce bi se Nemci vojaško vgnezdili v severni Afriki, bi jih bilo mogoče od tamkaj pregnati le z oboroženo silo. Francoski protest se je opi- f ral med drugim na dokazano dejstvo, da i so južno od Ceute izvedli precejšnje pri-' prave za sprejem večjih vojaških enot iz tujine. Dognano je, da so nemške vojaške enote že dobile nalog za odhod. Iz Mona-kova je večji nemški oddelek tik pred Novim letom odšel proti Italiji. Iz vsega tega sledi, kako potrebno je bilo že vnaprej preprečiti izkrcanje nemških čet v Maroku, ker bi jih morali od tamkaj po končanem izkrcanju odstraniti le z oboroženo silo, zaradi odločne preventivne akcije francoske diplomacije pa je mogla Nemčija še pravočasno poslati svoje čete drugam. Nemci pač zanikajo premikanje teh čet, ugotovljeno pa je, da so že prekoračile italijansko mejo. Prav tako je dobro znano, kam so se te čete nato napotile. Po nekaterih poročilih so se vkrcalc v Trstu in se odpeljale v neznani smeri, morda v evropsko Španijo. Španski poslanik pri predsedniku vlade Beograd. 23. jan. p. Predsednika vlade dr. Stojadinoviča je davi prvič obiskal novi odpravnik poslov španske vlade na našem dvoru. Cairlos Montiglia v Eseudeiro ter mu izročili kopije svojih pisem, s katerimi ga je Ca.ba'lerova vlada akreditirala na našem dvoru. Postani in ostani član Vodnikove družbe S Preorientacija v beograjski združeni opoziciji? Med beograjskimi opozicionalci začenjajo prevladovati aktivisti, ki zahtevajo sodelovanje v parlamentu ln vladi Beograd, 23. januarja, r. Po povratku mimsfcrtfoega predsednika dr. Stojadlno-viča iz inozemstva in po njegovem sestan ku z dr. Mačkom pri Brežicah je opažati izvesten potaret v splošni politični situaciji. Beograjska združena opozicija ima zadnje dni stalna posvetovanja ln v njej se očividno pripravljajo važni dogodki. Znano Je, da so nekateri poslanci združene opozicije, Id drži svoje parlamentarne zastopnike v abstinenci, v zadnjem času pokrenili akcijo za pozithtno udeležbo pri parlamentarnem Mi. Vodstvo združene opozicije je sicer to akcijo ustavilo, toda razpoloženje za pozitivno sodelovanje pri državnih poslih je v vrstah združene opozicije ostalo ter se je zadnje dni Se okrepilo. Odlični člani vodstva združene opozicije so mnenja, da je brežiški sestanek prikazal, da je treba iti glede hrvatskega vprašanja takozvano etapno pot. Sporazum z dr. Mačkom po njihovi oceni zaenkrat nd mogoč. Zato je najbolje, da se po sveti zopet posebna pažnja splošnim političnim vprašanjem, zlasti pa Obnovi demokratskega življenja v državi. Vprašanje predDožitve novih političnih zakonov stopa zopet v ospredje. Ker na dr. Mačkovo neposredno sodelovanje pri njihovem sprejemanju ni upati, smatra en del voditeljev beograjske združene opo zlcije, da bi bila njihova dolžnost, da aktivno sodelujejo v vl^dl ln narodni skupščini pri pripravah za sprejetje teh političnih zakonov. Zastopniki te aktivistične težnje utemeljujejo svoje stališče s tem, da bd na ta način najbolje pripomogli k ustvaritvi onih pogojev, ki so potrebni, da se v bivši Kmetsko-demokratski koaliciji ustvari boljše razpoloženje za poznejše razgovore in da se ustvari tudi instrument za izraz prave narodne volje. Pri tem mislijo prvenstveno na po trebo novega volilnega zakona Beograjska združena opozicija Je sestavljena kakor znano iz treh skupin: Davidovečeve demokratsike, Jovanovičeve zemljoradniške in Stanojevičeve staroradi kailftke. Sodi ?e, da bi le prvi dve mogli sodelovati z JFtZ in se staroradikali pri teh aktivističnih načrtih ne jemljejo v kombinacijo. Vod®rd eSotivirtičal krogi beograjske združene opozicije smatrajo, da bi preokret v njihovi taktiki še ne zna čil preloma z bivšo KDK. Sicer res obstoja volilni pakt, po katerem je tudi beograjska združena opozicija obvezana na bojkot narodne skupščine, toda prilike so se od takrat spremenile ta beograjski aktivisti sodijo, da bi njihov preokret ne Izzval odpora pri dr. Mačku, odnosno pri bivši HSS In bivši SDS, ker bi se aktivisti pri pozitivnem sodelovanju v parlamentu in v upravi države smatrali za izvršitelje p*ro grama demokratizacije, ki prav tako apada med glavne cilje dosedanje izvenparlamentarne opozicije. Poznavalci prilik zatrjujejo, da je nadaljnji razlog pripravljajoče se preorien-tacije še tudi v tem, da smatra del beograjske združene opozicije, da bo notranjepolitični problem tem enostavnejši, čim bolj bo srb3ki element skušal dobiti enotne poglede na rešitev naše notranje ureditve. Udeležba starih radikalov prt tej preorientaciji se smatra kot nemogoča radi njihovega posebnega odnošaja liapram JRZ. Ravnotafko so se aktivisti odrekli prvotno nameravani pritegnitvi bivše SDS z utemeljitvijo, da bi bilo to nelojalno napram dr. Mačku, ker bi izgledalo, da se z novo politično taktiko namerava razbiti edinstvo dr. Mačkove fronte na Hrvatskem. Po mišljenju gotovih faktorjev lz beograjske združene opozicije je nameravani preokret postal zelo aktualen ki bi se morale njegove posledice čim prej pojaviti. Nesporno '?e v tem oziru zadnje dni vršjo posvetovanja in konzultacije, ki bi mogle prinesti presenetljive odločitve. Pri tem bi ne šlo, kakor se poudarja, za neko temeljito spremembo v obstoječem položaju, temveč le za dopolnilno kombinacijo, ki bi se izvršila brez večjega potresa. Koliko so stremljenja aktlvtetičnih kro gov iz vr:t združene opozicije realne to že sedaj izvedljiva, se bo šele pokazalo. Nedvomno je, da obstojajo in da se pripravlja nova orientacija v taktiki vsaj enega dela združene opozicije. Finančni odbor je končal načelno proračunsko razpravo Beograd, 23. januarja, p. Po božičnih počitnicah se je finančni odbor narodne skupščine danes zopet sestal in nadaljeval splošno proračunsko razpravo. Na dopoldanski seji so govorili narodni poslanci Mita Dimitrijevič, Mita Kabalin. Oton Gavrilovič in Ivan Mohorič. ki je podrobno analiziral proračun ter ga podvrgel stvarni kritiki. Na popoldanski seji je finančni minister Dušan Letica odgovarjal na pripombe opozicijskih govornikov, zlasti obširno na izvajanja poslanca Mohori-ča. S tem je bila načelna debata končana, nakar je predsednik dr. Janjič odredil glasovanje. Proračun je bil v načelu sprejet z 18 proti 12 glasovom. Finančni odbor bo odslej zasedal vsakdan tudi ob nedeljah in praznikih, že Jutri bo pričel s podrobno razpravo o posame2 nih proračunskih poglavjih. Polom protičeške propaganda Ponovno smo že pisaili o siloviti nror>j» gandi, ki so jo proti Češkoslovaški uprizorili Madžari in Nemci. Opozorili »iihj tudi, kako je začela ta kampanja vzbujati vznemirjeno pozornost na zapadu, zlasti v Franciji in Angliji. Francoski in angleški listi so posvečali zadnji dni tej kampanji in v zvezi z njo češkos'ovanki državi veliko pozornost. Vsakemu odkritemu prijatelju miru mora biti v prijetno zadoščenje, da se je zapadna demokracija tako energično zavzela za našega zaveznika ob Vltavi. Neprijateljska propaganda se ni bila ustrašila prav nikakih sredstev, tudi ne očitnih potvorb in obrekovanj. Šlo jim je za to, da bi našo zaveznico naslikala kot zboljševizirano postojanko komunizma v Srednji Evropi in kot državo, ki se je na milost in nemilost vdala moskovskim mogotcem, da jim služi za izhodišče pri njihovem pohodu proti Evropi. Čeprav so Čehoslovaki sproti razkrivali izmišljotine in klevete, vendar je bilo jasno, da njihov tisk ne bo mogel obvladati spretne, velikopotezne in brezobzirno vodene nasprotni-ške kampanje. Na vso srečo je bila ta gonja tako groba, da je že samo zaradi tega morala vzbuditi nezaupanje. In res, ko so se začeli angleški in francoski listi podrobneje zanimati za njo, so s svojimi ugotovitvami raz- blinili v nič nemške in madžarske obtožbe zoper Češkoslovaško. Nemci so morali citati v zapadnem evropskem tisku ne samo obsodbo svojega početja, marveč celo očitno hvalo Češkoslovaške, njene vzorne demokracije in njenih uredb, s kakršnimi se more ponašati le redkokatera druga evropska država. Tako je ta kampanja rodila razveseljiv sad, da se je pokazalo, kaJco evropski za-[ pad čisla mlado obnovljeno državo češkoslovaškega naroda. Pri nastanku čsl. republike je celo marsikateri njen iskreni prijatelj na zapadu dvomil o njeni življenjski sposobnosti. Po par letih se je ta dvom spremenil v prijetno presenečenje, obenem pa je krepki, delavni in vztrajni češkoslovaški narod doprinesel že nepobitne dokaze svoje sile in volje. Posihma.l je Češkoslovaška priznavana kot evropska nujnost in čislana kot oni otok v Srednji Evropi, kjer neovirano vladajo načela praije demo-kraoije in kulture. Govor dr. Hodže po radiu Praga, 23. jan. br. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža bo imel jutri po radiu govor, v katerem bo ponovno zavrnil nem-> ško kampanjo proti češkoslovaški kot žarišču boljševizacije v srednji Evropi. Papeževa bolezen Vatikan, 23. jan. AA. Papež je dokaj dobro prebil noč. Kakor običajno je prisostvoval maši, ki so jo brali v kapeli poleg njegove sobe. Po obisku prof. Milanija je vstal ter so ga v naslanjaču odpeljali v dvorano zasebnega stanovanja, kjer Je sprejel po razgovoru s kardinalom državnim tajnikom Pacellijem msgr. Giovannija Castelanija, ki je imenovan za apostolskega vizitatorja Abesinije, ter pred njunim odhodom iz Rima kardinala Faulhaberja, monakovskega škofa, in kardinala Karla Schulteja, nadškofa v Kolnu. Tesla - častni doktor graške univerze Gradec, 23. januarja. w. Opoldne je bila v slavnostni dvorani tehnične in monta-nistične visoke šole Gradec-Leoben slove-fkof dr Rožman je poslušal deputacijo z velikim zanimanjem in rekel, da ga položaj med krščanskim delavstvom zelo boli. Izjavil je, da ima JSZ ničesar očitati in da je »Delavska pravica« kot njeno glasilo zelo dobra. Obljubil je. da bo še naprej vztrajno delal, da se prepreči vsako uničevalno delo. V enakem duhu in z enakim uspehom ie potekel razgovor med »zastopniki JSZ in škofom dr. Tomažičem v Mariboru. V isti številki objavlja »Delavska pravica« razgovor z uglednim duhovnikom, katerega imena pa ne navaja. Tudi ta gospod je obsodil gonjo proti JSZ in zlasti neko brošuro, k.i je bila proti njej izdana. O njej je rekel med drugim, da napravlja nanj vtis, da ljudem, ki za to brošuro stoje, »ne gre za dobrobit delavstva, ne za blagor vere in cerkve, ne za resničen boj zoper komunizem, ampak samo za varljivo pridobljeno številčno premoč nad vami (krščanskimi socialci). Kdor je doslej še verjel v njihovo iskrenost, mora poslej Izgubiti vsako upanje, da j%n je za poštenje in resnico.« Kakor je po vsem tem videti, so prešli krščanski socialci proti svojim nasprotnikom iz »Slovenčevega« tabora v precej čvrsto protiofenzivo. Branilci hrvatske inteligence Za sarajevskim »Katoliškim tednikom« se je postavil v obrambo hrvatske inteligence, ki ji očitajo nekateri ideologi hrvatskega kmetskega pokreta, da je »pokvarjena gospoda«, tudi zagrebški »Obzor«. Po mišljenju »Obzora« bo tako enostransko ocenjevanje inteligence izzvalo prej ali slej v njenih vrstah odpor, ki ga bodo lahko veseli samo pristaši JNS ali pa marksisti. »Ako je med inteligenco nekaj pokvarjencev, kakor jih je med vsakim stanom, potem je treba take ljudi označiti, da jih bo narod spoznal. Pavšalno govoriti o pokvarjeni gospodi pa je danes tembolj škodljivo, ker je postala bivša HSS, kakor je ponovno naglasil sam dr. Maček, splošno narodni pokret, ki obsega vse sloje naroda. Danes je gotevo ogromna večina hrvatske inteligence včlanjena v bivši HSS in je nedopustno, da jo kaki samozvani ideologi brez prave izobrazbe demagoško proglašajo za pokvarjeno gospodo.« Predavanje dr. Schona V četrtek zvečer je imel znani zagrebški odvetnik in narodni poslanec dr. žiga Scholl predavanje na sestanku zagrebških krajevnih organizacij bivše HSS. Obširno je razpravljal o ustavi, o borbi med cerkvijo in prostozidarji, o fevdalizmu, komunizmu itd. Po mišljenju dr. Scholla je duhovna struktura hrvatskega naroda na- 1 sprotna vsaki diktaturi pa naj bo potem že Poljska in ČSR Praga, 23. br. Na HradCanih Jt opoldne sprejel prezident Beneš ▼ nastopni avdi-end novega Izrednega poljskega poslanika in pooblaščenega ministra dr. Kazimira papeja. Poljski poslanik ja v svojem nagovoru TVig-inaii, da bo s vsemi silami delal za poglobitev medsebojnega sporazuma in gostovanja. Kot poslanik v Pragi hoče biti zlasti tolmač dobre volje poljske vlade, ki iskreno teli, da pride med obema narodoma in državama do bratskega sporazuma. Prezident dr. Benei je T svojem odgovoru opozarjal na interesno skupnost obeh držav in na potrebo medsebojnega podpiranja & sodelovanja, ki bo v korit* obeh držav. revmatizmn. is hi asu in obolenjih za-zaradi prehlada pomagajo Togal tablete. — | Pazite na zaščiteno ime: Din 21.—. V vseh lekarnah. Dr. 8teTanorl4 1 Pj* Regfetrir&no B. te. Okrnjenje pravic gdanskega komisarja Pred obnovitvijo normalnih odnošajev med Društvom narodov in Gdanskom Ženeva, 23. januarja, b. Izza kuBs ženevskih posvetovanj o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sedanjega rednega zasedanja sveta Društva narodov, poročajo med drugim, da se je včerajšnji sestanek angleškega zunanjega ministra Edena s poljskim zunanjim ministrom Beckom nanašal ▼ glavnem samo na gdansko vprašanje. Bede je sporočil ob tej priliki Edenu, da je po nalogu DN izvedel svoj mandait za ureditev gdanskega vprašanja v splošno zadovoljstvo obeh strank, tako da se lahko v bližnji bodočnosti računa z normalnimi odnosa j i med Društvom narodov in svobodnim mestom Gdanskom. Iz zanesljivega vira se o tej kompromisni ureditvi gdanskega vprašanja doznavajo naslednje podrobnosti: Društvo narodov bo še nadalje zastopano v Gdansku po svojem komisarju, toda v izvrševanju njegovih de-likatnih funkcij bo skušalo kolikor le mogoče upoštevati željo svobodnega mesta Gdanska, da bi se vrhovni komisar DN ne vmešaval v nekatera specifična notranja vprašanja gdanskega ozemlja. Točno opredelitev okrnjenih funkcij komisarja DN ▼ Gdansku bo seveda določil sam »vot DN na svojem sedanjem zasedanju. Njegov poročevalec Eden se bo v ta namen sestal posebej x vsemi člani sveta DN. Glede naslednika dosedanjega ▼teoke-ga komisarja DN v Gdansiku Lesterja. ki je imenovan za pomočnika generalnega tajnika DN, si še niso prav na jasnem Pred dnevi je bilo imenovanih več oeeb tz skandinavskih držav. Govori se, da ne prideta več resno ▼ pošfcev niti danski princ AxeL, ki je odbil to ponudbo, niti bivši komisar Rostrng, pač pa je zelo verjetno, da bo imenovan za Lesterjevega naslednika zastopnik kake manjše evropske države. V ženevskih krogih prevladuje danes mnenje, da bo Lestcrjevo mesto zasedel Norvežan dr. Reimers, imenuje pa se tudi ime portugalskega admirala Ferraza. V splošnem pričakujejo, da bo gdansko vprašanje na sedanjem zasedanju sveta DN za daljšo dobo likvidirano. Moskovski proces št 2 Obtoženi pristaši Trockega priznavajo da so bili zapleteni v zaroto proti sedanjemu režimu Moskva, 23. januarja o. Pred vrhovnim vojaškim sodiščem v Moskvi se je danes pričel velik političen proces proti skupini 17 obtožencev, po večini uglednih komunističnih voditeljev, ki so obtoženi, da so bili v službi držav fašističnega bloka ter da so delali za odstranitev sedanjega sovjetskega režima. Po službenem poročilu so obtoženci že prvi dan razprave priznali svojo krivdo. Preiskava je dognala, da so postopali po navodilih Trockega ki so Jih dobivali iz inozemstva. Na razpravi so tudi ugotovili, da je bil Trocki v zvezi s Hitlerjevim namestnikom, ministrom Hessom. Po njihovem dogovoru bi se moral odstraniti sedanji sovjetski režim ob podpori ln sodelovanju Nemčije, Japonske in Poljske. Da bi dosegel ta cilj, Je Trocki pridobil za svoj načrt obtoženih 17 oglednih bivših komunističnih voditeljev, ki so delali po njegovih navodilih, širili so defetistično propagando v vojski in izvajali sabotažo v Industriji ter pripravljali celo vrsto terorističnih dejanj, katerih prva žrtev je bil Kirov. Posebno pozornost Je zbudilo priznanje Karla Radeka, da je ravno on pregovoril bivšega poslanika Sokoinikova v Londonu, da je pomagal pri njihovi akciji. Med ostalimi obtoženci, ki so že priznali svojo krivdo, so tudi bivši pomočnik komisarja za težko industrijo Pjatakov, bivši komisar za poljedelstvo Muralov in šef ruske kmečke zveze Drobnis, ki je igral važno vlogo v procesu proti nemškemu inženjer-Ju Sticklingu. Državni tožilec zahteva za vse obtožence smrtno kazen. Goeringovo slovo v Rimu Rim, 23. januarja br. Pruski ministrski predsednik general Gčring je davi ob 9.15 prispel v Rim in imel nato dve uri trajajoč razgovor z Mussolinijem in Cianom. Razpravljali so o vseh problemih, ki so jih obravnavali že v prejšnjih razgovorih. Dogovorjeno je bilo, da bosta Rim in Berlin tudi v bodoče ostala glede mednarodnih vprašanj v najtesnejši zvezi. Goring je nocoj ob 19 a posebnim vlakom odpotoval iz Rima v Berlin. ■n n »^in fašistična ali marksistična. Odločno je svaril tudi pred klerikalizmom, ki meša vero s politiko. V drugem delu predavanja je govoril o hrvatskem vprašanju in posebej Se o sestanku med dr. Mačkom in dr. Stojadino-vičem v Brežicah. Dr. Maček stoji na stališču načel kmečke demokracije. Hrvatski kmet se ne sme Izključiti od odločevanja pri vodstvu države. Državni zakoni, prav posebno pa še ustava kot osnovni državni zakon se morejo sprejemati in uveljavljati samo s sodelovanjem in pristankom vsega naroda. »JRZ, ki Je danes na vladi, se lahko približa demokratičnim načelom in stališču dr. Mačka s predložitvijo demokratičnih političnih zakonov, fiele potem, ko bo to storjeno, bo mogoče govoriti o morebitnemu sporazumu, seveda pod gotovimi pogoji, ki so naravna posledica demokratičnega mišljenja sploh.« Hčerka komunističnega voditelja Francoski listi so te dni obširno poročali o poroki Ljiudmile Krasrnove, hčerke pokojnega sovjetskega poslanika v Parizu in dolgoletnega sovjetskega komisarja za zunanjo trgovino. Ali je bila tudi ona sama kdaj prepričana komunistka ali ne, o tem listi ne poročajo, vsekakor pa je s poroko postala nič več in nič manj kakor — francoska vojvodinja Rochefoucauldova. Čudna so pota ljubezni Malo jih pojasni morda dejstvo, da je vojvoda Rochefou-cauld z nevesto priženil tudi njeno doto, ki znaša 20 milijonov zlatih rubljev, kar predstavlja v nkši vrednosti že ogromno premoženje nad pol milijarde dinarjev. Fran-ooski desničarski listi pa zatrjujejo, da je tudi ta vsota le del bogastva, ki ga ima družina Krasinovih naloženega po raznih evropskih državah. Cenijo ga na več ko milijardo dinarjev. Za komunističnega voditelja vsekakor lepo premoženje, ki bi lahko rešilo bede s to tiso če ruskih kmetov in delavcev. Pristavimo naj, da smo te podatke posneli po pariškem »Tempsu«, ki bi mu težko kdo očital, da ni senozen list Spomenik kralju Aleksandru v Marseillu Marseille, 23. januarja, p Tu »e je ustanovil poseben odbor, ki bo postavjl spomenik velikima žrtvama zločinskega maisei akega atentate, pokojnemu kralju Adeiksans dru Jn zunanjemu micrstru Louisu Bt*rt|-houiu. V odboru eo najuglednejši zastopniki mesta, načeljuje nm pa marsejskj župan. Kneginja Olga v beograjskih dobrodelnih zavodih Beograd. 23. januarja. AA. Naj Vis. kns- ginja. Olga si je danes oi> 11. v spremstvo ministra za socialno politiko in beograjskega župana ogledala humanitarne ustanove v Beogradu, in sicer otroška zavetišča, delavske domove, javn-g kufctnje in druge člo» vekoljubne ustanove. Bani v Beogradu Beograd, 23. januarja, p. V Beograda se mudita ban dravske banovine _ dr. Mamo NatLačen in ban drinske banovine Predrag Lukič. Spremembe v lovskih uredbah Beograd, 23. januarja. AA. § 87 točka t finančnega zaikona za leto 15)36/37 nalaga ministru za gozdove in rudnik©, naj pregleda banovinske uredbe o lovu in naj jih ffipremena in spravi v sklad z obstoječimi zakoni, če bi nasprotovale pozitivnim zakonom in prekorači« dano pooblastilo. Minister za gozdov^ in rudnike je opravil to nalogo in je podpisal izpremembe. Zdaj bodo te tapinemembe sporočili banovinam, da jih razglase v uradnih listih. Dr. Robida upokojen Beograd, 23. jan. p. Šef psihiatričnega oddelka državne bolnice v Ljubljani dr. Ivan Robida je upokojen. Uspeh Jugoslavije v Ga-Pa Garmisch-Partenkirchen, 23. januaija. T damskem smuku fe je od inozemskih ode" leženik pri današnji tekmi najboljše plasirala Jugosloveoka Erika Heim, ki je zasedla 12. mesto. Poraz rasa Deste Rim. 23. Jan. AA Ras Desta je doživel te dni vel^k poraz. Pobegniti je moral v go* re in ko bi ga skoro izsledili se je reši! z begom. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo jasno vreme, le v zapadnih krajih in na jugu nekoliko oblačno. Temperatura bo padla , Dunajska: Po večini jasno, ponekod megla, v nižinah na vzhodnem robu Alp najbrže tudi podnevi mraz. Utrleoanje bratstva z Bolgari Pomembni sklepi na kongresu jugoslovensko-bolgarskih lig StlP % - i:,' : .. , * M »IgF • i J, »> \ , t # -----x ■ Z " > , ' < J. #i? > - ■ V * M^*' 1 * ? « * i ** * ^ifl - i . JI * $ 4 <* iS?*«. £ rV - ' ? f - * * v ^ * * / * a 7 f * KM .. ~ v ' -i-' i., s H :i ' T * '1 ~ '~< mmm: - -črn* S 'ti ■ s i.-i-.:. -■ f f• * • v. U Da bi se delo Jugoslovensko-bolgarskih lig, ki jih je danes v vsej državi že sedem, koordiniralo, je beograjska liga sklicala kongres vseh lig, ki se je vršil od 16. do 18. t. m. Kongresa so se udeležili delegati vseh JB lig iz Jugoslavije ter 40 delegatov Bolgarsko-jugoslovenskih društev iz Bolgarije. Prvi dan kongresa je bil posvečen ustanovnemu občnemu zboru Zveze Jugoslovensko-bolgarskih lig v Jugoslaviji. Sprejeta so bila zvezna pravila ter posebna resolucija, v kateri so podane smernice bodočega dela zveze in njenih članic. Izvoljena je bila tudi prva zvezina uprava. Za predsednika je bil soglasno izvoljen univ. prof. Vlada Mitrovič, , za podpredsednike Jiasto Pusioslemšek (Ljubljana), inž. Bo-rivoj Djuričič (Beograd) in L. Juriševič (Zagreb), za glavnega tajnika Aleksander Vučičevič, za blagajnika ing. Stanojlo Ve-ličkovič. Razen omenjenih gospodov tvori zvezino upravo še 22 članov upravnega odbora, med katerimi so iz Ljubljane Ivan Jelačin, dr. Niko županič in Vekoslav Bučar, iz Maribora pa dr. Vekoslav Kukovec in prof Jan Šedivy. V nadzornem odboru oJn. razsodišču pa sta dr. Milan Bano (Ljubljana) in prof. Skaza (Maribor). Drugi kongresni dan je izzvenel v mogočno manifestacijo jugoslovensko-boigar-skega bratstva. Na vse zgodaj zjutraj so se pripeljali bolgarski delegati pod vodstvom bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu Dima Kazasova in bivšega ministra Zaharijeva. Na kolodvoru, ki je bil ves v jugoslovenskih in bolgarskih zastavah, so bili presrčno pozdravljeni od zastopnikov JB lig v Jugoslaviji. Ob 11. pa je bila v dvorani Kolarčeve ljudske univerze slavnostna akademija, ki se je lz-premenila v veličastno manifestacijo večnega bratstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Akademiji je predsedoval zvezin podpredsednik inž. Djuričič, ki je predlagal pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kralju Borisu III. Burno pozdravljen je nato spregovoril predsednik zveze bolgarsko-jugoslovenskih društev v Bolgariji Dimo Kazasov in je v obširnem govoru podčrtal važnost velikega pionirskega dela, ki ga vršijo lige v Jugoslaviji in Bolgariji. »Tu smo«, je rekel v svojem govoru, »da cementiramo delo, ki se je započeio na spoznanju balkanskih Slovanov, da so istega plemena in iste krvi. Jugoslovenska misel ima veliko misijo in to predvsem ohranitev mira in kul- Težave na važni ljubljanski cesti Na Karlovški oesti v Ljubljani Je bilo fte več prometnih nezgod. Nov tak primer, ki se je pripetil v četrtek opoldne, spet kar kriči po regulaciji te važne ljubljanske ceste. Neki voznik je peljal poln voz drv proti Ljubljani Pri križišču Zvo-jnarske ulice, ko se je hotel umakniti tramvaju, se je zgodila nesreča in voz drv se je prevrnil, kakor je videti na sliki. Ker cesta zeJo visi — ima več kakor en meter pidca — tn je povrh še zle-denela, ni čudno, da se je zgodila nesreča. Velika je sreča, da ni nikogar podsiulo, ker hodi po tej cesti ves dan mnogo ljudi. Največ škode ima stranka, kateri so drva razbila šipe na oknu. Kdo bo poravnal Škodo: ali nedolžni hlapec, ali tramvaj, ali mestni magistrat? Veliki uspehi rojaka v Ameriki Clevedand, januarja. V svojih poročilih iz Amerike je »Jutro« 3fee mnogokrat omenilo sodnika Franka Lau-jicheta. ki je kot slovenski rojak v Ameriki dosegel velike uspehe in časti. Pred tremi leti je bil izvoljen za mestnega sodnika v Clevelandu. Pri volitvah je dobil večino, kakršne še ni imel noben kandidat za cle-velandskega mestnega sodnika. Pri zadnjih volitvah pa je bil. kakor znano, izvoljen za okrajnega sodnika — člana Common Pleas sodišča. Tako visokega mesta še ni dosegel doslej nihče izmed Slovencev v Zedinjenih državah. Common Pleas sodnije so najvišje sodne instance v vsakem državnem okraju. Sodnik Frank J. Lausche je mož dela in v =»oji skromnosti ne mara nobenih proslav. Tudi za napredek svojega naroda deluje že dolga leta tiho in skromno. Na okrajnem sodišču je bil pred tedni zaprisežen in skrbel je, da se je to izvršilo na tihem, da bi se izognil čestitanja. Prideljen je bil civilnemu oddelku sodišča. Te dni je svojo službo nastopil in spet je skrbel, da ne bi bilo čestitanja mnogoštevilnih prijateljev in rojakov. »Ameriška domovina« pa je pozvala čitatelje, naj pridejo tisti dan na sodišče in tam pozdravijo priljubljenega sodnika pred nastopom njegove službe. Poziv je omenjal njegovo veliko skromnost, a pristavil: Toda nekaj je, oesaT nam sodnik Lausche ne more prepovedati. Namreč, da bi mu ne smeli iskreno čestitati ob dnevu, ko nastopi svoje visoko mesto. To je zadeva naroda, ne pa zadeva sodnika Lau-scheta. Pridite in pozdravite prvega slovenskega okrajnega sodnika v vseh Zedinjenih državah! — Tako se je tudi zgodilo. Čast domači obrti Stiridesetletnica obstoja brivske obrti Matije Podkrajška Ljubljana, 23. januarja »Glej, glej! Takole pričesko sem imela, ko sem šla na prvi plesU, je vzkliknila te dni ljubljanska dama, stoječ pred izložbo obrtnega lokala g. Matije Podkrajška na Sv. Petra ce6ti. Pričeska v izložbi je oznar čena s častitljivo letnico 1897. Bes v jianuar ju tega leta je odprl spošno znani im ugleds* nj ljubljanski obrtnik, g. Matija Podkrajšek, rodom Ljubljančan, svoj prvj obrtnj lokal, že takrat tudi na Sv. Petra cesti. In tako poteka baš te dni štirideset let obstoja domače tvrdke. Nobenemu slovenskemu obrtniku ni bfr la življenjska in poklicna pot s cveticami po« suta. Že pred desetletji je bjlo težko na* šemu človeku osamosvojili se postaviti se na lastne noge. Vse take grenke preizkušnje jn težave je moral prestati in pretrper ti tudj naš jubilant g. Podkrajšek v svojih mlajših letih. Toda s trdno voljo, naravno sposobnostjo in slovensko marljivostjo je premagal vse začetne ovire in težave. Z neumornim delom je dvignil svojo obrt do današnjega ugleda, ki ga splošno uživa. Bil je še mlad brivski pomočnik, ko je po ta« kraitni navadi odšel preko domačih :nej, de, lal na Dunaju, v Gradcu itd. v tujini se je v svoji stroki praktično izvežbal ter presadil vse dobre izkušnje in izsledke na domača tla. Ko pa se je vrnil, se je osamo; svojil Ln postal samostojen mojster. Njegovo stremljenje je bilo vedno uemer, jen za dvig in procvjt domače sloveaske obrti. To dobro dokazuje predvsem razstava, katero je tvrdka priredila za svojo štiridesetletni«) v izložbah svojega obrtnega lokala na Sv. Petra cestj. Tukaj vidimo ves razvoj te obrtne stroke od leta 1897 nada* Ije do današnje moderne dobe. Vsaka pri« češka v iizložbj je označena z letnico, obenem pa tudi opažamo razliko prejšnje dobe s sedanjo. Vsi izdelki z modeli vred 60 domač izdelek im je vse to izdelala domača tvrdka s pomočjo svojih spretnih sodelavcev Zanimiva in poučna razstava dela čast moj« stru — jubilantu g. Podkrajšku, njegovemu sinu g. Metodu, ki se je strokovno izpoi>oU nil v inozemstvu in je določen naslednik v domači obrtj ter vsemu domačemu osebju. Razstava je vredna, da gj jo ogleda poklicna naraščaj in mlajša generacija, pa tudi mlajši mojstri, ki lahko vidijo in se prepričajo, koliko dela in truda je vloženega v razstavnih izdelkih. Omenili emo že, da je g. Podkrajšek ved« no z duhom časa korakal naprej. Bjl je med prvimi, ki je odprl v Ljubljani damski fr;« zerski salon in prvi, ki je uvedel pri nas trajno kodranje. Pozorno in vestno je sledil vsaki modi, bavil se je s Specialnim barvanjem las, z izdelovanjem gledaliških lai-eulj s katerimi zalaga mnogo odrov ter z vsemj v stroko spadajoči,mj lasnimi izdelki. S svojim delom je jubilant v zadostni meri dokazal svojo spretnost im sposobnost. Ob štiri desetletnic i obsloa domače tvrdke briv« štiridesetienici obstoja g. Matije Podlaraj-ška je v prvi vnstj počaščen imejitelj tvrdke sam, nadalje njegova poklricna stroka sploh in pa tudj vsa domača slovenska obrt. Gospodu Matiji Podkrajskij iskreno čestita« mo k njegovemu jubileju, uglednemu domačemu podjetju pa želimo nadalnjega ra^vo« ja in razmaha. Mali traktor za kmečko gospodarstvo Razne težave so doslej ovirale dobro sestavo pravega kmečkega traktorja. Zdaj je tudi ta ovira z ustvaritvijo zelo porabnega majhnega dieselskega motorja odstranjena. Že nekaj let so inženjerji vseh naprednejših dežel stremrli za tem, zdaj pa je naloga dosežena Mali traktor, ki ga poganja dieselski motor v kapaciteti 8/10 do 20 HP, bo posebno dobrodošel majhnim Ln srednjim kmetijam, ki dobijo s tem vsestransko uporaben stroj. Mali traktor se da uporabljati na polju kakor na cesti in na dvorišču, za oranje, kopanje, okopava-nje in košnjo, lahko pripelje žetev domov, lahko poganja mlatilnico, mlin in druge kmetijske stroje. Danes smo si vsi na jasnem, da so zlasti obrati na majhnih in srednjih kmetijah v vseh evropskih deželah v pogledu produkcijske tehnike še daleč v zastoju. In gospodarsko tehnični strokovnjaki se venomer trudijo, da bi Izboljšali stanje kmetijskih ture na Balkanu«. Izvajanja Dima Kazasova so bila večkrat prekinjena z navdušenim pritrjevanjem. Drugi govornik je bil Niko Bartolovič, za njim pa je v izbranih besedah orisal veličino misli južnoslovanskega edinstva bivši minister Zaharijev. Govorili so še v imenu Beograda Dušan Jankovič, predstavnik Varne prof. Stojan Colakov, delegat Ljubljane Vekoslav Bučar ter Nikola Baltov iz Plovdlva. Vsi govorniki so bili izredno toplo pozdravljeni in publika, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano, je njihovim izvajanjem navdušeno pritrjevala. Po govorih je bil umetniški del akademije, ki je obsegal več pevskih točk in pa recitacije raznih bolgarskih pesmi v srbskem prevodu. Akademijo so posetili tudi predstavniki bolgarskega poslanstva, pa-trijarh Varnava ter več senatorjev in narodnih poslancev z bivšim predsednikom vlade Boškom Jevtičem na čelu. Popoldne je bila skupna seja bolgarskih in jugoslovenskih delegatov lig, na kateri je bila po izčrpni debati sprejeta resolucija, ki v glavnem zahteva skorajšnjo sklenitev kulturne konvencije med Jugoslavijo in Bolgarijo, dalje odstranitev sestavkov, ki bi podžigali mržnjo med obema južnoslovanskima državama iz vseh šolski učbenikov, ureditev medsebojnih obiskov, ureditev izmenjavanja knjig, časopisov itd. Soglasno je bil storjen sklep, da se med člani lig v Jugoslaviji in Bolgariji, pri medsebojnem občevanju uporablja naziv »brat« in isestra« ter narodni pozdrav: »Zdravo!«. Zvečer je bil pri s>Srbskem kralju« banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo napitnic. V imenu delegacije iz dravske banovine je toplo govoril dr. Niko županič. Naslednji dan je bil sprejem pri predsedniku beograjske občine Vladi Iliču, ki je tudi priredil v čast kongresistov pri Srbskem kralju« bogato zakusko, opoldne pa kosilo v hotelu »Bristol«. Delegati so še obiskali patrijarha Varnavo in narodno gledališče, ki je v čast kongresa uprizorilo uspelo bolgarsko dramo Stojanova »Mojstri«. V torek zvečer je bolgarska delegacija zapustila našo prestolnico, nato pa so se podkrepljeni z novimi vzpodbudami vrnili v svoje lige tudi delegati iz Jugoslavije. 1/U,ieinvec Ako si hočete dolgo čoso ohro-niti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot H navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo. m Schichtov RADION PO POLNA NEGA F! RIL A m obratov. Toda pravih uspehov, ki bi vedli k naglemu napredku, ni kajti glavni vzrok je v pomanjkanju energije, primerne za takšne kmetije. To je ovira pri izkoriščanju novodobnih kmetijskih strojev. Uvidevni gospodarski politiki in državniki že nekaj let pozivajo naj se kmetije opremijo z gospodarsko delujočimi stroji najmanjše kapacitete. Temu pozivu je mogoče ustreči šele zdaj s pomočjo malega dieselskega motorja. Z malim dieselskim motorjem in malim traktorjem smo menda dobili najvažnejši kmetijski stroj. Zelo važno in zanimivo je torej, če motrimo in zasledujemo razvoj malega dieselskega motorja. Kakor čujemo, bodo na letošnjem pomladnem ve-lesejmu v Lipskem (Leipzig) od 28. februarja do 8. marca 1937 predvajane primerne tipe kmetijskih strojev. p Matineja kina Uniona 1 DANES ob 11. dop. Mala popularna ljubljenka sveta SHIRLEY TEMPLE v filmu ljubke nežnosti Sangliai) New York, Pariz Cene 3.50 in 5.50 Din Medvedje se sprehajajo Kočevje, 23. januarja. Nepregledni kočevski gozdovi, kamor redko zaide noga lovca, so varen dom številne divjačine. Ni baš redek primer, da lovci kje naletijo na sledove volka, med tem ko je divji prašič precej navadna prikazen. Vsako leto jih nekaj postrele. Kakor bi slutili, da jih letos ščiti banska naredba, so postali medvedje precej drzni. Rjavih medvedov je po tem gozdnem kompleksu še zmerom mnogo. Sodnemu ofi-cialu g. Josipu Pereniču se je pred časom prigodilo, da je onstran Meščanskega vrha, kjer je bil na lovu, naenkrat zaslišal neko lomastenje. Ko je napeto opazoval, je zagledal medveda, nekoliko v stran pa še medvedko. Vedel je, da imasta v bližini brlog in mladiča, zato si je rajši izbral drug lovski prostor. Podobno srečanje je imel zadnje dni pro-govni nadzornik v Kočevju g. Julij Cruko-vič, ki je nadzoroval dela na progi in se z železniškim kolesom peljal med postajama Lipovcem in Staro ccrkvijo. Sredi poti je zagledal kakih 100 m pred seboj velikega medveda, ki je prav mirno in udobno stopal čez železniško progo. Ko je prišel do omenjenega mesta, je ustavil vozilo in stopil nekoliko korakov za medvedom v gozd. Toda ta se je podvizal in je v gozdu naglo izginil. , Nekaj posebnega pa je, da je zadnji sneg prignal medvede prav do Ribnice, kjer so na kolodvoru opazili razločne sledove medveda, ki je nato nadaljeval svojo pot spet v gozd. Najštevilnejši pa so medvedje okrog Jasnice, to je na meji ribniškega in kočevskega sodnega sreza, v Rogu in na Mali gori, kjer so medvedje sledi skoraj reden pojav, zlasti v zimah, ko zapade več snega, a so sicer tople. So pa kosmatinci pohlevni in se ljudi izogibajo. Le v Ribnici so bili po zadnjem medvedovem obisku nekoliko v skrbeh, če ni bil medved iz kočevskih gozdov, ki je iz Ribnice odnesel nade za sedež sedanjega kočevskega STe-za, kar je bilo že skoraj gotovo, nazaj v Kočevje. Novo mesto je baš v zadnjih letih do dobra spoznalo, da se mora dostojno pripraviti za sprejem gostov, katerih dotok se vsako leto množi Da prednjači v tem pogledu naše vrlo Sokolsko društvo, je vse hvale vredno. Žrtvovalo je mnogo truda in denarnih sredstev, da je ustanovilo v svojem domu nekaj prav posebno lepega — Lepa pridobitev dolenjske metropole Danes, ko nam donaša tujski promet lepe dohodke, se je pričelo jasniti na vseh koncih in krajih naše lepe Slovenije. Tudi lepote Dolenjske vabijo goste vedno v večjem številu, a v tujskem prometu prednjači Novo mesto — dolenjska metropola kot središče in izhodišče doline starodavnih gradov. Ko se napotiš po lepi Dolenjski, se moraš ustaviti v tem prijetnem mestu, ki ga ovija v polkrogu zelena Krka. Naravnost diven je pogled na naše bajne Gorjance in na vinsko gorico — Trško goro. Vhod v klet s sliko »starčka« takozvano »Novomeško klet v Sokolskem domu«. To je v novejšem času prava atrakcija za dolenjsko metropolo. Trditev, da Slovenija skoraj ne premore lepšega lokala v krasnem domačem slogu, nikakor ni pretirana. Prav posrečen je načrt tega kletnega prostora in njegove notranjosti. Vse je delo domaičega obrtnika. Že s stopnišča te prijazno pozdravlja slika dolenjskega starčka, ki ob vznožju Trške gore dviga časo v družbi dolenjskih originalov, slavnega Štembur-ja, Penceta in Bojanca. Snaga in red, kakor tudi postrežba v teh prostorih je vzorna. Kar nudita kuhin ja in klet, je tudi vse hvalevredno in ni čuda. da je število zadovoljnih gostov vedno večje. Celo dobrote našega morja, pripravljene na najokusnejši način razveseljujejo obiskovalce, kar je za Novo mesto nekaj novega, posebnega. Zatorej naj nihče ne zamudi obiska te nove atrakcije Novega mesta. Vsak bo dobrodošel, vsak prisrčno pozdravljen! Matineja kina Sloge Komična opera, v kateri kraljujeta Stan Laurel in Oliver Hardy FRA DIAVOLO BOMBA SMEHA! DANES ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din V MAČKU Gospod Hren }e prekrokal vso noč. Petelini so že davno odpeli jutro, ko je prišel domov. »Za dve uri bom pa le legel,* si je dejal tn se zvalil na posteljo. Zbudilo ga je solnce, ki je stalo že visoko na nebu. Sluteč nesrečo je pogledal na uro. Joj, enajst je bila že, služba pa se je začela ob osmih. Strašno ga }e bolela glava. Hitro se je oblekel in skočil po stopnicah. Kar so mu moči dale, je hitel proti pisarni in med potjo razmišljal, kako bi se izgovoril. »Oprostiteje zaječijal gospod Hren, »veste... slabo mi je bilo ... pa nisem mog^l...« »No, kar doma bi bili ostali___«r je ugovarjal šef. »Ne, ne, saj veste... dolžnost je dolžnost ...« »Kakšna dolžnost?« se je šef začudil. »Saj je danes vendar nedelja/« Postani in ostani član Vodnikove družbe? darst vo 0 Kako je z likvidacijo kmečkih dolgov Oiim bolj &e bliža 31. januar, ki je zadnji rok. do katerega morajo denarni zavodi izročiti zaščitene kmečke terjat v t Privilegi-mni agrarni banki, tem nestrpnejši postajajo tako kmečki dolžniki, kakor tudi denarni zavodi, zlasti zadruge. zaradi usode predlcwr;t. ki so ga stavile slovenske zadružne 7,veze skupaj z Zve-zo .jugoslovanskih hranilnic glede spremembe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Mnoge posojal niee. še odlašajo z odločitvijo, kaj naj store, ali naj zaprosijo za zaščito, ali pa naj kar pripravijo za likvidacijo. Od skupnega števila približno 450 delujočih krfvlitn-Jh zadrug v dravski banovini se je moralo do lanskega novembra zateči pod zaščito nad 240 zadrus. V zadnjih dveh mesecih j« so se kar vrstile prošnie posojilnic za odobritev zaščite, tako da bojo kmalu redke one posojilnice, ki n^ bodo šle pod zaščito. V resnic: tudi najbo-lj zdravi poso-jTlrricii ne bo preosta.jnlo nič dragega. nego prositi zaščito, če bo dobil a za odstopljena terjatve nasproti zaščitenim kmetom le ?,% obresti, saj pJačnjejo »edni vlagateljem vsaj toliko, če ne več obresti. Obrestno mero /a hranilne vlocc pa .je danes mocroče znižati prisilno na 2% le na ta način, da ?tp zavod pod zaščito. Pa tudi v tem primeru je možno znižanje le do 2°/" in ne niž-h medtem ko smatra io mnoge posojilnice-ki ima jo pretežno večino svojte sredstev v kmečkih terjatvah, da nikakor ne morejo •'hajati z 1% obrestno razliko (med 3°/« od terjatev nasproti PAB in 2% za vloce) in M morale iti z obrestno mero za vloce še pod 2°/». Se važnejše pa je dejstvo, da posojilnice n« bodo mogle izplačevali tudi v skromnem obsegu vloc. če bodo morale same čakati 14 odnosno 20 let na_ izplačilo terjatev, odstopljenih Priv^lerirani a^ami banki odnosno na izplačilo 3% državnih ob-v f znic. Posojilnice, ki so že pod zaščito, bodo morale orositi m podail jišanje zaščite na 12 ali 14 let. Ni pa znižanje vložnih obresti in pristisk vlagateljev edini razlog, ki bo prisilil posojilnice, da zaprosijo za zaščito. Kmetje, ki .jim bodo dolgovi preneseni na PAB. njihovi zadružni deleži pa uporabljeni za odpis©, ne bodo hoteli iz bojazni pred negotovo bodočnostjo na novo vplačali deležev. Takih zadružnilh Sla nov je v dravski banovini 54.000. Mnoge zadruge bi na ta način rzguJbile večino članov, če ne vse. Pa. tudi drugi zadružniki, ki nimajo dolgov pri posojilnici, bodo. zaskrbljeni zaradi eventualnega izvajanja obveznosti in neomejenega jamstva, skušali čim prej rešiti se članstva. Cetlo v piimem. &e bi vlagatelji pokazali dovolj uvidevnosti za nastale težkoče in bi prostovoljne pristali za znižanje obresti in na poznejše izplačilo vlog. bo marsikatera posojiJi.ica pri.mora,na zaprositi za zaščito, kf r se ne bo hotela izpostaviti ne-v.-m-nsti, da l«o pretesna večina zadnreni-t-riv »dpadila. ker b? bil potem polom neizo-r ! - Uredba o zaščiti kreditnih zadrug pa ' - ' nje določbo, da traja zaveza k jamstva '"- čas. dokler traja odložitev plačil in d-a 'v- deležev ni močo če odpovedati. Tudi .....' zadružniki bodo silili v zaščito, ker se ^ •• n primeru pri zadrugah z neomejenim ' *1 *vom zaveza spremeni v omejeno v vi-d(«»«tn:»tr:i g. Novakovič so izračunali da bo posamezna zbornica potrebovala z-> v:-š^njt> svojih nalog na leto ok.mg 400 000 Din. če vzamemo za podlago 5% dokhd" na zemliaHno, tedaj bo znašal donos t.p doVlade na primer v primorski banovini 450 000 Din v zetski banovini 600ooo Din v dnigih ba.novnah pa mno^n več tako v dravs' i banovini 1 milijon Din. v dunavsM in $*>ve\-5 banovini r>a pnpiko 3 milijone Din DoVirba, da s•> la-'Hko banovinske kimet^j&i-p zbornice ti vi i združijo je očitno vnešeii prav z°irad; tega. ker bo doklada na zeml i^rino pri taki skupni zbornic' orecei nižin Na/Kije je iz izjave pomočnika kmeti is/k ega ministra razvidno da so pripadniki zborni<• vsi lastniki km?tiWriTi in gozdnih jM>spstev ki plačajo 'emliarino članstvo ie obvo«-no. Fa:kn'tativr>o pa ie članf>tv> zakupnikov in uživa,leev kmet^Mh in go-z^nih posestev. Jehftlsrjfv. ribičev in gOT'*e!v>v živine. V vsakem primeru pa mo.re biti nekdo član krpe+iiske zbomiiee s->,mr. tedni če rrni tp Izmeti is Hto glavni noklie kTr*"-tajske zbornic.® tudi n«> sm.n bi^r pripadnik kake druge gosoodarske zborni«*". Prav tako smo že poročali, da po uredbi delegira- jo v zbornico svoje delegate »družne zveze. &e imajo na teritoriju banovine vsaj sto zadrug,»kakor tudi kmetijske družbe, če imajo vsaj 50 podružnic ffl vsaj 10.000 članov, nadalje združenja agronomov, veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov. Te organizacije, ki delegirajo svoje člane v zbornice, pa ne plačujejo zbornici nikakSi orispevkov. = Vprašanje kontrole Izvoza lesa znova odloženo. Na zadnji seji goepodar&ko-finan-onega odbora ministrov je bila sicer sprejeta uredba o reorganizaciji zavoda za pospeševanja zunanje trgovine, ki predvideva ustanovitev posebnega odseka za gozdne proizvode, vendar s tem še ni rešeno vprašanje kontrole izvoza lesa. Kakor je znano, obstoja načrt, da se organi-ziira kontrola izvoza na ta način, da bi poseben odsek ali urad pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine delil kontingente za izvoz. sUčno kakor je to pri izvoziu živine. V zadnjem času so bila zaradi tega skupna posvetovanja med predstavniki ministrstva za gozdove in rudnike in trgovinskega ministrstva. 0 tem so razpravljali tudi na pos'ednji seji gospodarsko finančnega odbora ministrov, kjer pa je bilo sklenjeno, da se odločitev še nadalje odloži. — Iz trgovinskega registra. Tvrdka Weilguny & Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z. Ljubljana-Vič, je spremenila ime firme v: Medič—Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z. Ljubljana, Vič (kot poslovodja Je bil vpisan 2ane Miklavc, trgovski družabnik v Ljubljani). — Tvrdka Jugo-Rhomberg & Co., družba z o. z. na Bledu, je spremenila besedilo firme v: Mayer ln drug, Industrija čipk, družba z o. z. na Bledu (vpisan je £11 kot nadaljnji prokurisrt Josip Ciperle, zasebni namečenec na Bledu. Ali so pl]ačne bolezni ozdravljive? ^ ro oaa vse re&no vprašanje žaroma očitno vse, ki trpe na atrtmi, katarja & pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in »Hpi, a doslej de niso našli zdravila Vsi taki bolniki dobe pri nas, POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI ^pod peresu gosp dr med Guttmanna, oivdega def-zdravnika t nvocin aa incenituro o temi: »Ali ae dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu •omiku pntlko da »e pojasm vrsta njegove bolezni *mo sklenili, da poSljeroo co knjigo reaKoraui brezp1-*1*™ t^ fmnko v plodni blagor. Treba je samo pisati lopismco (frankirano t Din 2.— S oCnlm naslovom na: PUHLMANN A O«. Berlin «14, Muggelscrasae Nr. 26-X6*l odobreno od mta soc pol., sanltetsko oddeljenje 8. br. »416 od I*. XII. U8& I riingu so se nemške klirinške marke držale še precej stabilno in stanejo sedaj 12.65 — 12.75, medtem ko so avstrijski šilingi za malenkost popustili na 8.03 — 8.06. Na svobodnem deviznem trgu stanejo švicarski franki 11.15, angleški funti 239, ameriški dolarji 48.70 in francoski franki 2.2750. I tpi ISTA Curih. Beograd 10, Pariz 20.3675, London I 21.4175. Newyork 436.875. Bruselj 73.53. Milan 22.96, Amsterdam 239.05, Berlin 175.65, Dunaj 78.70, Stockholm 110 40. Oslo 107.60. Kobenhavn 95.60, Praga 15.24. Varšava 82.30, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, , Bukarešta 3.25. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.02 milijona Din nasproti 6.39, 4.29, 3.13 m 3.61 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kli- Blagov-^^ tržišča ŽITO -f- Chicago, 23. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.125, za julij 112, za sept. 108.375; koruza: za sept. 99. + Vfinnipeg, 23. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 120, za julij 116, za okt. 105.50. BOMBAŽ + Liverpool, 22. januarja. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za jam. 6.94 (prejšnji dan 6.94), za julij 6.81 (6.80), za dec. 6.45 (6.44). -t- Newyork, 22. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 12.37 (12.35), za julij 12.19 (12.19), za okt. 11.81 (11.80). Titulescu se vrne Bukarešta, 23. januarja b. 2e nekaj časa se širijo tu navzlic ponovnim demanti-jem govorice o skorajšnji demisljl rumun-ske vlade. Ker je bfl včeraj ministrski predsednik Tatarescu sprejet v posebni avdienci pri kralju, domnevajo v političnih krogih, da se pripravljajo večje spremembe v rumunski notranji politiki. Simpto-matično je, da se v tej zvezi ponavljajo govorice o skorajšnjem povratku bivšega zunanjega ministra Titulesca, ki se mudi sedaj v St. Moritzu v švicL »Lupta« poroča, da se bo Titulescn vrnil v Bukarešto najkasneje proti koncu aprila tn da Je Ta-tareseova vlada v zadnjem času te ponovno stopila z njim v stike, da ga Informira o vseh tekočih zunanjepolitičnih zadevah. Nov šef rsmsnaskega generalnega štaba Bukarešta, 23. januarja, b. Za novega šefa rumunsksga generalnega štaba je i imenovan na mesto dosedanjega šefa Sam-' sonovica poveljujoči general prvega i madnega zbora Sichitin, ki bo prevsel svoje posle v ponedeljek. General Saznso-j novici bo vodil odslej oddelek za koordt-. n&cijo vseh obrambnih sil države. Zatiranje bolezni in škodipvcev na sadnem drevju Lansko leto je bilo zelo ugodno za razvoj glivičnih bolezni na kulturnih rastlir nah.Topli dnevi in obilna vlaga so pospeševali razvoj strupene rose, plesni in raznih vrat rje. Prizanašali niso nati živalski škodljivci, zlasti listne uši, da bi skoraj imenovali minulo leto ušivo leto. Pomanjkanje naravnih zatiralcev, ki so ptiči, po-lonice, trepetalke, tenčarice in drugi, je bil vzrok temu pojavu. Obilo je bilo zavija-čev, ki so povzročali piskavost sadja; griz-lic, nagim polžkom podobnih ličink, ki so brile vrhnje plašiti listja na hruškah, višnjah in črešnjah; nemoteno so se širili ka-parji. koder ni bilo škropljeno z arbori-nom ali z žveplenoapneno brozgo, in še mnogo drugih škodljivcev. Za odvračanje, odnosno uničevanje raznih zajedalcev na sadnem drevju in na drugih kulturnih rastlinah, nudijo tvornice čedalje več sredstev. Vendar, dokler se ne posreči dobiti bolj učinkovitih, pa tudi bolj cenenih, kakor so sedanja stara in preizkušena v rabi, ostanemo še nadalje pri teh. Enotnega sredstva pa, s katerim bi zatirali in odvračali vse rastlinske bolezni in škodljivce, še nimamo. So pa posamezna s katerimi odvračamo glivične bolezni in taka, s katerimi pokončujemo živalske škodljivce. Enih se poslužujemo pozimi, v času, ko je drevje golo, drugih pa pomladi in dalje poleti ob času rasti. Po pravilu iz prakse za prakso hočemo opisati tista preizkušena sredstva, ki 90 najučinkovitejša, pa tudi najcenejša. Sredstva za zimsko rabo 1. Arborin. Za uničevanje vseh prezimu-jočih sadnih Škodljivcev, ki čakajo na uničevalno delo, ko jih pomlad prebudi, kakor so kaparji, ličinke zavijačev, gosenice, jajčka gosenic in uši, je arborin izmed vseh karbolinejev najboljši Uničuje tudi lišaje in mah, ki so zavetišča škodljivcev. Zadostuje 6-odstotna mešanica arborima v vodi (na 94 1 vode primešamo 6 1 arborina). S to mešanico poškropimo sadno drevje in grmičevje v jeseni, ko listje odpade ali pomladi, preden se zaane popje napenjati ob tihih dnevih, kadar ne znnrzuje. Rano pomladno škropljenje je učinkovitejše kakor jesensko. Z 20-odstotno -mešanico arborina zdravimo tudi rakove rane, če jih prej do živega obrežemo in potem namažemo. Ko začne drevje odganjaiti in poleti ga ne smemo uporabljati, ker tudi v najbolj razredčenem stanju opali listje in sadje. 2. Žveplenoapnena brozga, tudi kalifor-niška broaga imenovana, uničuje kakor arborin živalske škodljivce, če je 20% prime- | šamo vodi.Odvrača tudi kodravost na breskvah, če jih poškropimo pomladi, ko se začne popje napenjati. Uspešno odvračamo tudi plesen na trtah, vrtnicah in jablanah in metličavost in prsice na trtah, nadalje razne rje na sadnem drevju, ako jih z 20-odstotno to brozgo poškropimo samo v pomladi. Žveplenoapneno brozgo rabimo tudi za . poletno škropljenje, ta čas pa samo 3-od-stotno proti škrlupu, rjam in plesni. Ako na 100 1 te 3-odstotne brozge primešamo še 30 dkg apnenega arzeniata ob škropljenju sadnega drevja ta.koj po cvetju i.n še dvakrat do trikrat pozneje, v presledkih tri do štiri tedne, zamorimo istočasno tudi zavijače, ki povzročajo črvivost sadja. Žveplenoapneno brozgo si sadiar lahko pripravi sam. ako primeša na 10 1 vode 1450 g žveplene moke in 850 g zdrobljenega živega apna ter kuha (da vre) tri četrt ure v železni posodi. Kolikor vode ob kuhanju | izhlapi, jo sproti dolivamo. Hranimo jo v i zaprti železni ali v stekleni posodi. i Sredstva za poletno rabo 1. Galično-apnena ali bordoška brozga je najuspešnejše in najcenejše sredstvo za odvračanje strupene rose in rje na trtah. V vinogradništvu se poslužujemo tri četrt do 1 Vi%. v sadjarstvu pa le '/*%, ker močnejša raztopina opali listje, zlasti nekaterih občutljivejših sort jablan in hrušk To tembolj. čim viažnejšc je podnebie kakega kraja. Pečkasto sfidno drevje škropimo s to brozgo poleti lahko v zameno žvepleno- I apnene brozge, da ga obvarujemo Škrlupa, monilije in raznih vrst rje. Koščičasto sadno drevje pa je proti galično-apnesni brozgi zelo občutljivo, zato ga ne smemo škropiti. Tudi tej tekočini primešamo ob poletnem škropljenju po 30 dkg apnenega arzeniata kakor žvepleno-apneni brozgi, da istočasno zatremo zavijače in druge sadne škodljivce. Za odvračanje kodravosti na breskvah pripravimo 3-odstotno bordoško brozgo, ki zanesljivo učinkuje, ako škropimo spomladi, ko začne popje napenjati. Bordoško brozgo pripravimo, ako v eni posodi raztopimo odtehtano množino modre galice, v drugi pa napravimo apneni belež iz uga-šenega apna, ki ga vzamemo prilično za polovico več. Nato nalijemo v pripravljeno večjo posodo najprej primerno količino vode, za tem pa nekoliko apnenega beleža. Ko to pomešamo, prilivamo med mešanjem raztopimo modre galice. Tedaj preizkusimo s fenolftalenovim papirjem. Ako ta beli papir ne pordeči, prilivamo mešaje še apneni belež po malem, dokler ne pordeči, zakaj prevelika množina apna zmanjša učinek brozge; ako je pa apna premalo, opali brozga listje in sadje. Ako ni te mešanice toliko, kolikor smo prvotno določili, dolijemo še ciste vode. V nadomestilo apna se mnogi poslužujejo navadne pralne sode, ki jo odtehtajo po l1/« kg na vsak kg modre galice. Nekateri pa mešajo močnejšo solvay-sodo po 470 g na 1 kg modre galice. Učinek je isti. Ker je pa soda dražja kakor apno, je najboljše, da ostanemo pri tem. Galično-apnena kakor tudi žveplena-ap-nena brozga sta odvračalni sredstvi, zato jih moramo uporabljati, preden zapazimo bolezni. Ako se bolezen že pojavi, je zaman vsako škropljenje. 2. žveplo. Ko se je pri nas pojavila grozdna plesen, smo dobili v zmletem žveplu najučinkovitejše sredstvo proti tej bolezni na vinski trti, pa tudi na drugih rastlinah, ki jih napadajo podobne bolezni. Čim drobnejše je zmleto, tem boljše je, zato bomo kupovali tako zvano ventilirano žveplo. Zveplena sokislina, ki se razvija pod vplivom solnčne toplote, uniči trose te glivice in celo glivice same, da se obolelo grozdje sčisti, kakor se izražajo vinogradniki. Žveplati pa moramo zjutraj ob tihem vremenu, ko mine rosa. Zveplanje pozimi je brezpomembno, ker ni vsaj + 18° C toplote, ki je ob tem delu potrebna. Prav tako je slabši uspeh, ako natrosimo na rastline preveliko množino žveplene moke. 3. Tobačni izvleček je naš stari najcenejši pripomoček za uničevanje uši na kulturnih rastlinah, katerega primešamo 2 do 4% to je eno do dve žlici na liter vode. Tej mešanici dodamo še 1% mila, ki ga raztopimo najhitreje v topli vodi. S to brozgo škropimo ušive dele rastlin ali pa po-makamo napadene mladike vanjo. Namakanje ima prednost na mladikah, če je listje zvito, da ni mogoče zadeti uši s škropljenjem. Za bolj odporne medene uši na breskvah. ki zajedajo listje na spodnji strani, pripravljamo 4% mešanico tobačnega izvlečka. Ker sc je pokazalo, da dodatek mila tobačnemu izvlečku poškoduje breskovo listje, je boljše, če namesto mila dodaje-mo 1% ugucienega apna. Ta tobačno-apne-na mešanica ima tudi to prednost, da se ne sesiri v oborino- kakor ob dodatku mila, zato tudi ne ovira škropljenja. 4. Mušji ali kvasijev les Namesto tobačnega izvlečka se poslužujemo tudi mušje-ga lesu, ki ga odtehtamo v isti množini, to je 2 do 4%, kakor tobačni izvleček. Prodajajo ga v obliki trsk. Odtehtano količino mušjega lesu namakamo v primerni posodi vsaj 12 ur, nato ga kuhamo, da vre 20 minut. Odcedku dodamo 1% mila ali še boljše 1% apna Ta mešanica je v lanskem vlažnem letu prav dobro učinkovala, med tem ko je mešanica tobačnega izvlečka in mila povzročila na breskvah odpadanje listja in plodov. Skoda, da je mušji les zaradi visoke carine predrag. Kg mušjega lesu stane 35 Din. .tobačnega izvlečka p« samo 6 Din. Josip Strekelj Sokol Sokol U. priredi v ponedeljek 1- febr. t_ L ob 20. uri mladinsko telovadno akademijo v telovadnici na realki z novim izbranim sporedom. Vabimo k mnogobroj-nemu obisku. Ponedeljek 25. januarja Ljubljana 12: Moderni plesni akordi (plošče).— 12.45: V resne poročiiia.— 13: Oaa, spored obvestila. — 13.15: Rapsodije in fantazije (plošue).— 14: Vreme, borza.— 18: Zdravniška usra (dr. Anton Bre-celjj.- 18.20: Naše koračnice (plošče). — 1S.30: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Mardt).— l&J Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Kako je Vuk Karadžič prišel do naroslnih pesmi (Višeslava Curi-čič — iz Beograda.— 19.50: Zanimivosti— 20: Simfonični koncert skladb Emila Adamiča (prenos iz Filharmonije)- — 22: Cas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Narodne pesmi (Fantje na, vasi). Beograd 17-35: Plošče. — 18: Klavirski koncert.— 19.50: Narodne pesimL — 20.20: Plošče«.— 20.30: Prenos koncerta is Sre*n-sfcih Karlovcev.— 21: Orkestralna glasba. 22.20: Godalni kvartet— Zagreb 17.15: Koncert orkestra.—20: Godalni kvintet,— 21.15; Pevska ura.— 22.20: Lahka in plesna irni-ziika.— Praga 19.20: Laiska glasba.— 20-30: Zvočna igra.— 21: Orkestralen in klavirski koncert,— 22.20: Lathika godba orkestra.— 23: Klavirski konocrt. — Varšava 19.30: koncert orkestra in solistov.— 21.30: Ha-asova širita za orkester in sopran >Noč in dan«. 22.10: Plesna muzika,— Dunaj 11.25: Kmečka gkusba s plošč.— 12^0: Koacert orkestra,— 16.05: Odlomki k zvočnih £M-mov (plošče).— 17.40: Operne arije m due-ti— 20: Orkestralen koncert— 21-30: Simfoničen koncert opernega orkestra-- 21.55: Lahka godba.— 22.20: Nadaljevanje koncerta.— Berlin 18: Dunajski odmevi — 19.15: Komorni koncert.— 20.10: Koncert malega orkestra.— 21.10: Zvočne slike z morja.— 22.30: Nočni koncert k K5lm&*— Miinchen 18: Lr.hka godba orkes^reu— 1Sh Najboljše plesne kaipeie sveta igrajo. — 30.10: Zvočna igra— 22.35: Pred.pusttie ke irz Nilrnberga. — 23: Važčkova nra.— Stuttgart 18: Orkestralen koncert — tffc Ptlošč?.— 20.10: Brrivmpove klavirske skladbe,— 20.50: »Kakor je komu všeč«.— 22-35: Nofirai kenoprt iz Kiiloa«— 24: Orkestralen in violinski k on očrt Torek 26. januarja Ljubljana 11: Šolska ura: Belokranjske (»ironke pesnai in pastirska običaji (g. Božo Račič).— 12: Pis~.no polje (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, sporod, obvestila,— 13.15: Ko®ru5k>e peoim Opfiošoe).— 14: Vrema, borza-— 18: (Pestri zvoki (Radio orkester). — 18.40: 0 nastajanju korana (g. Fr. Ten&eglav).— 19: Cias. vneme- poročila, spored, obvestila-— 19.30: Na»c, ura: Glasbena društva v Sloveni ji od začetka 18. stoletja do danes (L. M. Skerjanc).— 19.50: Zabavni zvočni tednik.— 20: Preooe opere <: Orkestralen in pevski koncert,— 17.90: Operne arije.— 17 40: Klavir slci koncert,— 20: Koncertni večer— 22.20: Pe-smi ra sopran,— 22.50: Konoert godalnega kvarteta. — Berlin 18: Orkestralen knm''wt iz Kfinisrsbenra.— 19.15: Se.huber-tove iin Beethovnove klavirske skladbe.— 20.10: ?f«miš3ka narodna 20.50: La- Wka godba orkestra-— 22.30: Ples h Hamburg?. —Mfin^hen 1R: Ura pestre glasbe.— 19: Kon^^vt L^^evvskijevecra kvarteta.— 19.45: Obisk pri smmčairvib začetnikih. — 20.10: P^osmii v>e-*er.— 22.45: Prenos n Berlina.— Stuttgart 18: Prenoc h Berlina.— 19: Arije ^ pesmi!.— 20.10- Kmečke godbe '"rrajo__ 20.50: Zvočni ;Tra.— 22.40: Badi- Ski sHadatflljT. — 23.35: Nemška narodna friH— at; Oefceeteaiec l^moezt. Pod borovniškim viaduktom Spomini na Torke, na menihe iz Bistre in na graditelje mestu Komu ni poznan biser lepe Notranjske, vas Borovnica, z znamenitim viaduktom, ki slovi kot največji zidani most v naši državi. Kdo s« še ni d i vil mogočnim slapovom romantičnega Pekla, ki ga imenujejo trudi »nebesa turistov«? Le dve uri je oddaljen od vasi Borovnice, katero so včasih nagajivi sosedje imenovali Cokelbursr. No Borovnicam jim tega niso šteli v zlo. Kaj še. saj bo sami ponosno prepevali v svoji himni: Lepa je bruniška fara pod cesarjem nima para Tu je slavni Cokelburg, not ne pride nikdar Turk!« Najbrž ste že saimi uganili, zakaj so šaljivci naz.iva.li lepo Borovnico — Cokelburg. Čevlje z l esenimi vod plati so nasili včasih Bo-rovničani v petek in s ve tek. Nič se jih niso sramovali, še v cerkev po znjimi cokla,li. Gospodu župniku pa so v opravičilo takole zapeli: »Fajmoštr pa dober vejo in za,mirit nam n© smejo, če mi v cerkev hočemo, s coklami ropočemo.« Danes se Borovnica le malokdaj imenuje Cokelburg. Zato poglejmo. odkod izvira ime IBorovnoca. Mislili boste, da raste tam mnogo črnih borovnic, pa je dobila vas po njih svoje ime. Ker pa je v Borovnici sami, prav tako tudi v okolici razmeroma malo teh jasrod. bi bila ta sodba, neutemeljena. Nekateri raziskovalci menijo, da ime Borovnica izvira iz besede »ravnica«. Tako so jo baje nazivali hribovci, ki so i? sosednih brd zrli doli na ravnico. Drari razlagajo, da ima vas ime po boru. s katerim je bilo včasifti poraščeno barje okoli Borovnice. Saj še danes izkopavajo borove korenine in jih ttpo-Jo za kurivo. Tretji pa spet. trdijo, da im Borovnica ime po brunu, po hrastovih bronih odnosno brveh, ki so vodod preko moevare do bistriškega saaniOBt-na. do žnpme cerkve v Preserju in dalje. Zadnja trditev bi hffla v toliko upravičena, ker domačini niti okoličani ne imenujejo vn« Borovnica, temveč »Brunica«. K.f i nam Je znano iz zgodovine vasi Borovnice? 0 starfi naselbinah, že h kamene dobe. nam pričajo izkopanine, ki so jih do-•■■ii na Dolu pri Borovnici (orodje, orožje). Tranšjo i:h *e v ljubljanskem muzeju. Ven-dnr bi b'-lo napačno mišljenje, dn so bila na +«-• ■ me»f:h -."lavna selišča mostiščarjev. Velika najdišča okoli Iga nam pričajo, da so %r>. -1! mostiščarji tam svoja davna stanova-som pi pa hodili le ribarit in m lov. O vpadih Turkov na oceimiMe vasi Borovnic?, ni znano. Pa? oa so ve^cnt pridrli in 7w;a so b e z 1 j n 1 i nrmo B e z e 1 j a k a. na Pad e-f. u so že omahovali in padali. Na P o-k o j i š č n kjer so 5e dane« sledovi obramb. T>'h okorvnv, so jih nsta vili Borovničani in jih soravili k ve^emni pokoju. Vso 07-^imMe obč.?n° Borovnice. Preserja, Fin ie iroroo Rlifne Brezovice, Rakitne. Begunj do Cerknišk°o-i jezera s" \o zvnlo m e n e š i j a in je bi7o od 1. 12"o. last kar-tuz:f»nov. ki so imeli v Bistri četrt ure od Barovrticp^ svai ppimoistnn. Vmlvazor ga imenuje F-euden-Thal in "■a štei" med naj-samostane tedanjih nem^cih dežel. Podložni kmetje so mami i menihom dol o M tlnt-a. rola>fo. in iVn dajati desetino svojih prid,piko« B"«+riški prior ie bil tlačanom najvišji gosood in sodnik. Se poročati ni Rmel kmet bre7 priorjevega privoljenja.. Vendar so •"itr-ški menihi ravnali, v primeri v: druiro gosnodo, s tlačani še dosti m^o. Kljnih temu on so živeli kmetje v veliki bedi. če pomislimo da je bilo razen močvare le malo rodovitne zemlje in je še ta pripadala samostanu. Kmet pa je moral od svojih pi> •i 11 10 »» >1 >» 15 >1 >» ti is II 11 11 15 *» >» 1» 20 It •1 11 200 II 11 i> 250 J» 11 11 300 II »i 11 400 II it •i 500 II 11 11 1650 »J 11 *t 33600 II m •i 1 • T i • 1 • . 2,000.000.' 1,000.000.-500.000.' 400.000.-300.000.-200.000.-100.000.-80.000.-60.000.-50.000.-40.000.-30.000.-20.000.-10.000.-8.000.-6.000.-5*000.-3*000.-2.000.-1.000.- im 56 RiiifiGv dlnarlsv Cena srečk: Strogo solidna, točna ln diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilu. Glavna kolektura Državne razredne loterije P.REINiDRUG ZAGREB Gajeva 8 Qica 15 naših src vsa neizprosna sila strašne tragedije dveh redkih, za vse, ki smo jih poznali, večno lepih, toplih značajnih duš PRAVILNO Častnik: »Kakšen mora biti vojak, ki hoče, da ga bodo pokopali z vojaškimi častmi?« Vojak: »Mrtev!« Papež Pij VI. v Ljubljani leta 1732. V času, ko so zmerom pogostejše vesti o poslednjih trenutkih vrhovnega poglavarja katoliške cerkves Pija. XI., jie zanimiv prispevek iz kronike pred 155 leti Takrat je vladal na prestolu sv. Petra soimenjak sedanjega papeža Pij VL (1775—1799). ki se jc vso svojo dobo moral boriti z verskimi reformami takratnega avstrijskega Cesarja Jožefa II. Pij VI. se je odločil tedaj na pot, da pregovori cesarja zaradi njegovih reform. Že 15. decembra 1781. je naznanil cesarju, da želi z njim osebno govoriti. Dne 9. februarja 1782. mu je poslal drogi »breve«. v katerem piše. da namerava odpotovati iz Rima 27. februarja. Tako je res podal na pot in 11. marca, je bi že v Benetkah. 14. marca v Gorici. Cesar je bil določil znanega diplomata grofa Cobenzla, potomca slovenske kra.šev-ske rodbine Kobeneiljev, da je šel visokemu gostu v Gorico naproti in d,a uredi vse potrebno za njegovo potovanje l>o avstrijskih deželah. Povsod, kjer je imel papež prenočiti, je velel postaviti stražo 40 vojakov. kjer so konje menjavali, pa 14 mož. da so skrbeli za red in varnost. Pripeljal je tudi del cesarjeve kuhinje s seboj in skrbel, da je bilo na vseh. postajah dosti mesa in rib za postne dni 0 vseh ukrepih glede potovanja je redno poročal cesarju in sra prosil za nova navodila. Dne 15. marca je odpotoval pa,pež iz Gorice, obedoval je v Vipavi ta prispel okrog 6. ur« zvečer v Postojno. Tu je bilo pri- pravljeno zanj prenočišče v hiši okrožnega giavarja grofa Liclitenberga. Cesarjev zastopnik, grof Cobenzl, ga je že čakal za nove ukaze. Prva pa.j>eževa želja je bila-da pridejo k njemu vsi tisti odiličniiki, ki ga žele videti. Takih pa ni biilo malo. kajti kronist pravi, da je pridrvelo v Postojno »pol Reke«, da bi videlo papeža. Papež je sprejemal ljudi kakor v Gorici Imenovali so mu vsakega posetnilka posebej in vsak mu je lahko izkazal počastitev po svoji želji. Med navzočnimd je bil tudi tržaški škof Inzaighi z duhovni-štvoma. Baje se je papež zelo zanimal za starega znanca, bivšega jezuita, patra Ben-zona z Reke. ki ga je nuncij predstavil in ki je ostal pol ure pri njem. Papežev potopisec. Jože Dini omenja o t.em potovanju v svojem rokopisu shranjenem v vatikanski knjižnici kot posebno kurioziteto sprejem v Postojni, da se je med zadnjimi predstavil sv. očetu postaven posvetnjak. ki mu je poljubil nogo, potem pa glasno dejal: »Mille patiimiur aruoes, Pie Pontifex. quas patimiir mi&eri. tu Pie toll^ cruces!« Sv. oče je nato odgovoril: »Taxit Deus!« Po tem prizoru je bil sprejem končan. — Po naše se naeovor glasi: »Tisoč križev trpimo. sveti oče Pij. in vseih teh križev, kar jih siromaki trpimo, nas reši ti. Pij!« Par pež je odgovoril: »Bo? bo storil!« Drugo jutro ob 5. je poslušal papež rv. mašo v svoji sobi ob 7- &e je pa odpeljal dalje. Med 3. in 4. uro popoldne je prispel v Ljubljano. Kakor hitro je zvedel, da je prišla cesarjeva sestra Marija Ano, opata-nja samostana Mons. nalašč zato iz Celovca v LjuUjano. ji je poslal naproti svojega nuncija, naj jo v njegovem imenu pozdravi. Grof Cobonizl s« je bil že prej naznanil pri nadvojvodiiiujd in jo vprašal za njene ukaze. V Ljubljani se je peljal papež brez slavnostnega sprejema - na stanovanje pri Križankah. Tu so ga čaikali ljubljanski in lo-vanfinski škof, deželni namestnik grof Lam-bert, z drugaimi plemen itaši iin odJičniki Tudi nadvojvodinja Marija Ana je prišla, papež ji je šel naproti v prednjo soljo in jo za roke povedel v svoje apartmane, kjer sta se tričetrt ure razgovarjala. Šele po njenem odhodu je sprejel čakajočo duhovščino in odličnike. Zvečer je v poldru-gourni avdijenci sprejel še enkrat nadvoj-vodinjo Mari.jr> Ano. 0 čem sta se razgo-varjal, grof Cbenzl cesarju ni mogel poročati Za njo je bil sprejet lavontinski škof in potopisec pravi, da je kazal ves čas pogovora zelo ravnodušen obraz, dočim se je ljubljanski škof v v&ej svečanosti poklonil. Malo pred papeževim prihodom je bil cesar odstavil takrat deželna glavarja Kranjske in Goriške, ker ni biil z njima zadovoljen. Deželno glavarstvo v Gorici je sploh ukinil in ga združi s kranjskim. Odstavljeni glavar Lambert je bil zadet v srce in izjavil je grofu Cobenzlu. da ne ve vzroka cesarjeve nemilosti. Tudi papežev nuncij si ni znal tega raz,tolmačiti in se ni mocel zdržati ne da bi to omenil grofu Cobenziu. .V Celju je namreč ceseur- skemiu odposlancu dejal, da je cesarjev odotk najlbrž v zvezi z nepokorščino goriškega nadškofa Edlinga, ki ni hotel razglasiti cesarjevega tolerančnega ed.ikta.kar je deželni glavar Lambert oesarju prikrival. Grof Cobenzl je pripomnil, da cesar dobro ve, ka.j dela in vse premisli, kar sklene, če se bo papež dobro prepričal o cesarjevih ukrepih bo spoznal, da njesrovi ukazi veri več koristijo kakor škodijo. Na vse te grofove besede se je nuncij previdno izmikal, ne da bi dal kakšno osebno mnenje, k:ir si je grof Cobenzl prav želel, da bi laihfko cesarja že v naprej poučil o papeževem mišljenju. Toda te prilike ni imel. Papež je vedno potoval z dvema škofoma skupaj v kočiji, za njim nuncij v svojem vozu. Grof Cobenzl je jezdil uro pred njimi da so je prepričal o redu. Papeižu je bilo všeč. da je naišel povsod mirno stanovanje in počitek, ne pa, kakor po Italiji, kjer ga je ljudstvo povsod obde-fmlo. Po sprejemu se je umaknil v svoje sobe. motil brevir, se razgovarjal z nuncijem, večerjal sam in nato legel k počitku. Nuncij in oba škofa sta proti grofu Coibcnzlu o papeževih namerah previdno molčala. Dn>e I7 .marca je Pij VI. za.pusti! Ljubljano. preko Celja in Maribora je dospei 20. marca ob 5. popoldne v Gradec. Dne 22. marca je prišel v Neunkirohen. kamor miu je dospel naproti cesar Jožef IL Papežev poset v Avstriji ni uspel. Tudi s Francozi ni imel sreče. Izgubil je 1791. Avignon. cerkveno državo so pretvorili Francozi v republiko. Pij VI., Id se suve-reniteti ni hotel odreči je bii 1798 ujet in zaprt v Siemsi nato v .Valenci, OGROMNA DOLŽINA FILMA: „ RE VOLTA NA BRODU BOUNTY " zahteva spremembe časa in predstav. Danes se bodo vršile predstave ob 14.30, ob 17ob 19*15 m ob 21.15. ELITNI KINO MATICA« Domače vesti * Za proslavo Nlkole Tesle, fci jo prireja univerza v Gradcu, je poslala vabilo naše« mu »Zavodu Nikode Tesle« v Beograda Zavod se je vabilu odzval jn je pceial delegacijo, ki jo vodi podpredsednik zavoda inž. Ranislav Avramovič, pomočnik ministra v p. Na svečainosti bo g. Teslo zastopal general« ng tajnik zavoda inž. SI. Boksan. * Letošnja proslava sv. Save v pravoslav« nem bogoslovju v Sremskih Karlovcih bo posebno slavnostna, ker stopa s to proslavo ta naša prosvetno-kulturna in nacionalna ustanova v 101. leto svojega obstoja. Cerkve na svečanost se bo začela ob 8. v sa borne m hramu sv. Nikolaja v Sremskih Karlovcih. Nato bo kratek program z rezanjem kolača in z razdelitvijo svetosavskih nagrad. Zve« čer od 20.30 do 22. se bo vršjl svečan duhovni koncert v veliki dvorani gimnazije v Sremskih Karlovcih, ker bogoslovje nima svoje dvorane. Prvj del koncerta, to je od 20.30 do 21. bo prenašala beograjska nadir tika postaja. Za to proslavo pripravljajo spo* menico o stoletnici bogoslovja, * Diplomirani so bili na jurjdični fakulteti ljubljanske univerze gg. Rajko Otrin, Ivko Pustišek iz Ljubljane in Zoran Polič od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Čestitamo! * Kongres mladinskih organizacij Male an-t ari te. V juniju bo v Beogradu kongres mladinskih organizacij treh držav Male antante, ki štejejo skupaj nad 150.000 članov. Da bo kongres v Beogradu, je bilo sklenjeno lani na prvem skupnem kongresu v Bukarešti. Prihodnje leto pa bo komrres mladinskih organizacij držav Male antante v Pragi. * Trogir se pripravlja na veliko proslavo. Dne. 25. t. m. bo minilo 50 let, odkar je prišel starodavni Trogir po dolgi in naporni borbi v narodne roke. Dn-e 25. januarja I887 je bila ta važna občina v Dalmaciji iztrgana tujcem h rok in od takrat je v narodnih rokah. 01>einska uprava sama je dala pobudo za proslavo tega jubileja. Razna društva so se odzvala pozivu občin« ter poslala svoje zastopnike v odbor, ki pripravlja proslavo. Proslava ne bo vezana samo s t.roopiti v najmočnejši sestavi in tudi tako ne bj jimel proti državnemu prvaku dosti nad na uspeh, je brez boja prepustil LŠK=u zmago. Zmagovalec ljubljanske skupine je torej LŠK, kj bo že danes odigral v Ljubljani prvo finalno tekmo s Celjani- Namesto prvenstvene tekme se je med igralci LŠK in Tr glava vršil brzi turnir s 13 udeleženci. Zmagal je S",košek (LŠK) z 9 in peni točkami pred klubskim to« varišem dr. Gabrovškom, ki je dosegel 9 točk. Tretje mesto so si z 8 in pol točke delil, Furlanj (LŠK), Šiška in Ciril Vidmar (oba Triglav). Prva dva zmagovalca sta pre« jeia knjižne darove. Tii krožnike izbornih JAJNIN iz enega samega % kg paketa, to je zelo važno pri nakupu. * Rezultat natečaja za plakat razstave slovenskega novinarstva na spomladanskem velesejinu. Velesejemska uprava in ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja sta 15. decembra objavili natečaj za plakat razstave slovenskega novinarstva. V petek je ianelo razsodišče sejo in ugoto« vrlo. da je predloženih samo 11 osnutkov za plakat. Po natančnem pogledu je razso« dišče sklenilo, da ne more nobenemu oanut« ku podelitj prve nagrade niti druge, ker no. ben osnutek glede idejne vsebine in umet« noal.ne kvalitete ne ustreza popolnoma. Zato ;e razsodišče podelilo dve tretji nagradi po Din 500 in sicer osnutkoma z gesloma >.\I«3« in »Paviljon«. Da se pa tekmovalci ne bi zastonj trudili, je razsodišče prisodilo dvema tekmovalcema še po Dijn 250 za oenutka »!« in »Novinar sprejema«. Ko je razsodišče odprlo osnutkom priložene ku« verte z ges/lj, je ugotovilo, da sta tretjo nagrado po Din 500 dobila Ijtograf Miroslav Gotzl iz Most in slik. akad. Tine Gorjup z Viča, po Din 250 pa dobita Mtograf Lado Skrabar iz Most in grafjk Ciril Novak iz Š;ške Rezultat natečaja je bil torej slab glede udeležbe, idejne vsebine in kvalitete osnutkov. Pri razpokani koži. ozeblinah, lišajib in izptišeajih — čudovito deluje »Om.AKOVO KAMILCNO MAZILO« ! VABILO k rednemu letnemu občnemu zboru Planinskega doma r. z. z o. z. v Tržiču kateri se vrši v sredo, dne 3. februarja 1937, ob pol 20. uri zvečer v hotelu Pošta z običajnim dnevnim redom. Ako bi ob določeni uri ne bil občni zbor sklepčen, se vrši drug občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom in sklepa brez ozira na število članov • Na svetovno razstavo v Parpz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Innsbruck, Konstanz, Schaffhausen-Strasbourg, Nancy, Pariš, Saarbrucken, Stuttgart, Miinchen, Heiligeniblut, Ljubljai-na. Druga varianta; od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra; Ljubljana, Benet« ke, Gardsko jezero, Mila no, Torino, Mont Ceniš, Grenoble, Lyon, Pariš, Basel, Lu» zern, St. Moritz, Bolzano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15. dni. Poleg tega se bodo vršiii izleti v Benetke, Monte Carlo. Nico, Rim, Grossglockmer, Salzikanmmergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli, in bo še več krajših potovanj po tuzenr stvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in po« drobne informacije v Okornovi izletai pisarni, Ljubljana, hotel Slon. Nnt^dna s^ožcca upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Ogl. rtg. J. Br. IH44/1 J.m. M Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 7 z dne 23. t. m. objavlja avtentično tolmačenje posameznih določb ureditve o likvidaciji kmetokih dolgov, odločbo glede prispevka za kartelni ?klad, odločbo glede uvozne kontrole, odločbo o ureditvi plačilnega prometa s Švico, podaljšava roka za prijavo kozmetičnih preparatov, pojasnilo o ocarinjen ju mlinskih koles iz kovnega železa, potovanja z legitimacijami brez kontrolnega kupona, telefonski promet: nove zveze z Italijo in Holaniijo, razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občine Metlika-okolica in Semič, Golnik in Križe, Ha.idina in Motnik, razglas o razpisu novih volitev občinisikega od_ bora za oočini Zibaka in Trebelno. V vteh teh občinah bodo volitve 28. februarja. * Carinsko posredništvo na Jesenicah. Za carinskega posrednika na Jesenicah je bil imenovan g. Bogomir Dobni.k, upokojeni carinski uradnik iz Ljubljane. Imenovanje objavljamo vnovič, ker je bilo pred dnevi v telefonski vesti iz Beograda popačeno ime. * Popust za vožnjo v Berlin. Od 29. januarja do 7. februarja bo v Berlinu poljedelska, lovska in vrtnarska razstava, pod naslovom »Zeleni teden«. Na nemških železnicah je dovoljen posetnikom razstave popust 60% z legitimacijo, ki jo izda Putnik v Ljubljani, Gajeva ul. 3. Tel. 24-72. * Narodnoobrambni sklad »Branibora«. Darovali so; neimenovani 50 Din; Anton Verbič, trgovec v Ljubljani 50; Janko Ba« !oh, trgovec v Ljubljani, 80; Hrovaith & Komp- v Ljubljani 100 Din. * Spominjajte s« izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hva« ležno sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana, Gradišče 7. * Smrt zaslužnega rodoljuba. Na Trsatu, v svojem rojstnem kraju, je umrl v starosti 70 let bivši odvetnik in publicist dr. Rude Liniič. Pokojni dr. Linič je bil zvest iin uspešen sodelavec pokojnega Frana Supila in drugih voditeljev našega primorskega živ-1 ja. Ko je dovršil pravne študije na Dunaju, je imel že dekret za namestitev pri nekem sodišču v Bosni a njegov brat Josip, ki je tudi že umrl. je bil tako odločen nasprotnik Avstrije, da je s skromnimi sredstvi svoje trgovine omogočil bratu neodvisno življenje. Dr. Linič je po posredovanju svojega brata prišel v pisarno reškega odvetnika Erazma Barčiča, Id je uživaj v primorskih krajih velik ugled in je bili tudi poslanec v hrvatskem deželnem zboru. Barčieeva pisarna je bila središče vsega javnega in političnega življenja v katerem se .je tudi dr. Linič kmalu odlično uveljavil. V Barčičevi pisarni bo imeli primorski rodoljubi tajne sestanke b tedanjim srbskim mimi&trom Jovanom Risti-čem. Že mlad se je pričel dr. Linič tudi pisateljsko udejstvovati. Po&ebno važino je bi lo njegovo sotrudništvo pri »Hrvaški Njivi«. »Svobodi« in »Novem listu« na Reki. Ko je moral po prevratu Reko zapustiti &e je dr. Limič naselili kot odvetnik v Delnicah. Ko je odvetniško pisarno leta 1928 prevzel njesrov sin se je dr. Rude Linič podal v gvoj rojstni kraj. kjer si je uredil lepo domačijo. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju m zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja, J—t Ogl. rog. S. br. 18. «6/35. * Derviški obredi v filmu. Člani nemškega filmskega podjetja Herman Winteir, ki so 6e v,eč dni mudili na Hvaru, so prišli v Sarajevo, kjer 60 posneli prizore zimsko-siport-nega vrvenja v mestni okoiioi, potem pa so izprosili dovoljenje za filmanje dervišk.ih obredov v stari derviški tekiji na Bendbaši. Svoje mistične obrede opravljajo tam der-viši običajno ob petkih v prisotnosti mnogih gledalcev, ki ee ne morejo načuditi plesu na goli ostri sabli in drugim dokazom popolne neobčutljivosti za bolečine. Derviši so šli filmskim operaterjem iz Nemčije v toliki meri na roko. da so svoje obrede opra^ vili brez gledalcev, ki bi bili seveda motili filmanje. • Iz slovenske Koroške. V starosti 72 let je umrl po kratki bolezni, zadet od kapi. borljanski župnik g. Jožef Kukačka. Pokojni župnik Je bil češki rojak, a je vse svoje življenje posvetil poklicnemu in narodnemu delu med slovenskim živi jem na Koroškem. Dovršil je bogoslovne študije v Celovcu leta 1898 in od takrat je služboval kot kaplan ki fiopodk v KoprroA, v Kamnah, Ofcvah, od koder se je zatekel v vojni vihri aa Suho, potem v Šmarjeti v Rožu, od leta 1921 do 1934 pa v Grebinjakem Klošfcru. Povsod, kjer je služboval, je bil zelo priljubljen pri ljudstvu iin velike zasluge si je pridobil tudi pri raznih gospodarskih organizacijah. Bil je tudi velik dobrotnik mladine in dijakov. — Kiopinjsko jezero je letos zgodaj zamrznilo. Hoteli in gostilničarji ob jezeru so si lahko pripravili veliko suhega in lepega ledu za svoje ledenic«, številni izletniki is Celovca, Velikovea in okolice si poslužujejo lepih drsališč na jezeru. Inženjerji in georoetri so že napravili načrte, da bodo 8e letos, tako vsaj upajo, posušili Skocijansko, klopinjsko in selsko blato pri malem jezeru in pod vasjo. * Strašno dejanje umobolnega moža. V Kostajnici pri Doboju se je dogodil krvav dogodek kakršnega v teh krajih še ni nikdar zabeležila kriminalna kronika. Železniški delavec Vašo Korčič. je ubil svojega sina. svojega soseda in dvoje njegovih otrok, potem zažgal svojo hišo in se ustrelil. Va«o se je med svetovno vojno boril na raznih frontah, vojno trpljenje j>e močno zrahljalo njegove živce, a bil je miren, marljiv človek ter je zaradi tega užival v©lik ugled v vsem okolišu. Uredil si je tudi lepo domačijo. a vse njegovo delo je bilo v nevarnosti propasti zaradi zapravljivosti njegovega nastarejšega sina Sime. V zadnjem času je ta sin na vso moč pijančeval in očetu oelo kradel živila. Ze nekaj dni je bil oče silno potrt in ko je sin spet zagrešil neko lopovščino, je oče izgubil razum. Ponoči je vzel puško iin se podal v izbo. v kateri je mislil, da spi njegov sin. Sin pa je spet nekje popival. a na njegovem ležišču je ležal njegov mlajši brat katerega je oče v temi ustrelil. Potem se je Vaso Kodrič podal k sosedu Marku FUipoviču. katerega je dolžil, da daje potuho njegovemu sinu in da kupuje od njega doma ukradeno blago. Ustrelil je soseda in njegova dva otroka. Ko se je vrnil, je zavlekel velik kup slame v vežo svoje nove hiše in ga zažgal. sam pa je s> puško v roki sedel pred svojo staro hišo in odganjal sosede, ki so prihiteli gasit. Ko je do-va hiša zgorela, se je ustrelil na pragu 6voje stare domačije. Na K Omni priredi SPD v Ljubljani v času od 13. do 20. februarja smučarski turni tečaj. Izhodišče bo novo zgrajeni dom na Komni. Izleti s« bodo dnevno prirejali na Mahavšček na Krko 1830 m, čez Knl 2001 m k Triglavskim jezerom na Hribaiice 2400 m in na Pršivec I76I m. Smuški učitelj bo na navedenih izletih poučeval o tehniki na strm inaih. Prijave sprejema pisarna SPD v Limbljani. * Prj zaprtju in motmjah v prebavi vre-mi/te ziutraj na prazen želodec kozarec na« ravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. it Iz Liublfane u— Prof. dr. Alija Košir o zanimivih uspehih transplantacijah poskusov. V petek zvečer je Znanstveni odbor Priro-doslovnega društva priredil v mineraloškem institutu drugo znanstveno predavanje v letošnji sezoni. Prof. dr. Košir je poročal o uspehih, ki jih je doživel pri svojih trd lsplantacijskih poskusih. O prvi poskusni vrsti je prenašal embrio nalno tkivo in hkrati mazal živalce s katranom in opazoval učinek mazanja in usodo embrionatnih presadkov. 2ivalice so reagirale, namazane, tako kakor pri prej šnjih poskusih, da se je namreč v umazani koži pojavili zlohoten blaston, prava rakasta bula ali kožni ra/k, ki se je včasih zasadil v pljuča, enkrat pa celo v srce. Cudno je, da je pri seriji, ki je bila po dva in polmesečnem mazanju preparira na z eanbrianalniim tkivom, Število kožnih rakov sorazmerno nizko, med tem ko je število še ohranjenih in celo povečanih embriQjnatadh »tranfplaTiiatov sorazmerno visoko. Iz tega bi se dalo morda sklepati na neke medsebojne zveze med prisotnostjo presadlka ln pojavljajočim se kožno katranskim rakom. Nadaljnji poskusi bi morali pojasniti, če bi se moglo s to metodo znižati število kožnega raka. V drugi seriji je šlo za presajanje nekega zlohotnega blastoma (rakaste bule), ki se je našel kot samonikla bula pri nekem samcu, in ki je dal pri nadaljnem presajanju stalno v: a.j nekaj pozitivnih uspehov. Tako je tudi Ljubljana dobila, kakor je poudaril predavatelj, svoj l^ten bla-stomski material, ki bo omogočal zadevne poskus©. V mikroprojekciji je pokazati več slik, ki so se nanašale na usodo trans plantatov, na lokalno kožno rakasto obo-knje in meta taze (zasadike). V debati je g. prof. Hadži opozoril na podobne sinovi, ki v normalnem tkivu povzročijo rast v tej ali oni klični poli in ki jih na-zivajo organizatorje, nakar je g. predavatelj pripomnil, da se dado že z ekstrakti rakastega tkiva, ne da bi bile prisotne rakaste stanice, pri piščancu in tudi že pri miškah izzvati pravi blastomi ali prava rakasta obolenja. Predavanje je želo toplo priznanje. n—- Pogreb g. Jožefa Barage bo danes ob 15.45 s Karlovike ceste 11. n— XIII. poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Dr. Robert Neu« bauer, pritmarii zdravilišča na Golniku, bo predaval o veledelih medicine. Predavanje bo v torek 26. t. m. ob 20. v dvoranti Delavske zbornice Vstopnina 6, 4 in 2 Din. Velik »LOVSKI PLES" PRIREDI LOVSKO DRUŠTVO 1. FEBRUARJA 1937. NA TABORU n_ III. (38) delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« bo v sredo 27. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice s prav lepim in pestrim sporedom. Predavanje bo o temi »Združene države Evrope«, de lavskj pevski zbor bo zapel več pesmi, mala Verica bo igrala na harmoniko, operna pev« ka Marta Oberwalderjeva in koncertna pev« ka Vida Rudolfova bosta peli duete Rubin-steina. Puccmija in Offenbacha. Vmes bodo recitacije. Vstopnice se dobe v Strokovni komi6iii. Delavska zbornica, sedeži) po 3 in 2 Din, stojišča 1 Din. a_ Pedagoško druStvo priredi jutri ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta ljubljanske univerze javno predavanje. Pro dava prof. Černei Anica o temi "Pedagogi« ka in psihologija«. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni,! u— Sokol n. priredi tradicionalni »Postni ples« na pustno soboto v veliki ki malt dvorani. Kazine. Igra prvovrstna godba in pni« pravi jen je lep program. Za vsestransko in neprisiljeno zabavo bo preskrbljeno tudi v baru. Ne pozabite torej prit^ na purtno so» bo to v Kazino! n— Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji ▼ Ljubljani priredi svojo redno, letno akademijo IL aprila t L v dvoranj Kazine. Dijaška društva pro« simo. da vzaonejo to na znanje. n— Za reprezentančni akademski tehnik ni plec t K&zinj so bila razposlana vabila v teku preteklega tedna. Plesni odbor prosi vse, kd so bili prj vabljenju shičajino Lzr puščeni, da reklamirajo za vabila prj vra« tarju univerze, ali pa' pri vratarju tehnične fakultete, Aškerčeva 11. tei. 30-46. Opo» zarja se cenjeno občinstvo, da bo vstop izključno proti vabilu ald legitimaciji, da se očuva elitni značaj prireditve. Vstopnice se dobe v prodaji v trafiki Sever, Šeienburgova, po znižani ceni. n— Prvj hrvatski ples v Ljubljani patre, di v Trgovskem domu v torek 9- februarja ob pol 9. zvečer tukajšnje Hrv. kulturno društvo »Napredak«. Prj tej elitnj prireditvi bo sodelovalo več priznanih umetnikov ter vlada zaradi izbranega programa za to prireditev že sedaj veliko zanimanje med ob* činstvom. Javna zahvala Podpisana MARIJA CE8NIK, lastnica trgovine Janko Češnik v Ljubljani, sem imela dne 14. t m. v svoji trgovini nevaren požar; bil je pa kmalu udušen, k čemur so pripomogli razen sosedov in policije zlasti ljubljanski poklicni gasilci, ki jim izrekam vso hvalo in priznanje. Prav posebno pa se čutim dolžno zahvaliti se „SLAVM1" jug. zavarovalni banld v Ljubljani, ki je škodo ocenila in tudi takoj plačala v moje popolno zadovoljstvo. Zato vsakomur priporočam, da se zavaruje pri „SLAVMI". Svoje cenjene odjemalce pa prosim, da mi ohranijo svoje zaupanje še za naprej; potrudila se bom, da bodo s postrežbo v moji trgovini kar najbolj zadovoljni. V LJUBLJANI, 22. januarja 1937. MARIJA ČEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva ul. It. L u— Taborska maskerada na pustno sobo* to bo tudi letos v vseh prostorih Tabora. ki bodo za to priliko po izvirnih domislicah jn v efektnj izvršitvi pretvorjeni v prava predpustni čarobni svet, poln zanimivosti za posebno radovedne tudi poln izkušnjav in podobnega. Zaenkrat izdajamo na svetlo »le uvodno devizo« na pustno soboto vsi na Tabor«. Ostalo zveste pravočasno, prihranite pa že danes pustno 6oboto za Tabor. Kar boste doživeli ta večer, vam bo ostalo v trajnem spominu, seveda le pod pogojem, da sami in zares pridete na Tabor. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v fiižkl, telefon 83-87 ANNV ONDRA, WOLF A. RETO in Hans Ricbter v duhoviti komediji ČIŠČENJE NA VELIKO Režija: Kari Lamač Predstave samo v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. Prihodnji spored: VESELI MANEVRI w Pevsko druStvo »Krakovo — Trnovo« jnia svoj redmj letaj občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 31. t. m. v gostili« niških prostorih g. M. Sokliča. Pred konjuS« nico št. 1. Začetek občnega zbora bo ob 10. predpoldne. Članstvo se vabj k udeležbi. u— Članski sestanek akademskega odseka J^č lige bo 27. t. m. v sredo ob 6. v lokalu J-č lige, Kazina, 6 kratkim predava« njem. Vabimo tudi nove člane, da se tega sestanka udeleže. u_ Staršem in dec]! Naznanjamo, da 6e vrše živahne priprave za tradicionalni otroški ringaraja Atene, kj bo na pustno nedeljo v kazinski dvorani v korist društvenimi socialnim napravam. u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru vprizori danes ob pol 16. krasno pravljično igro >Rožencvet in Ljlijana« v 6 slikah. Va* bimo Va6, da 6i jo ogledate. u— 0 prehrani sladkorno«boln]h bo predaval v okviru Ljudske unriverze 27. t m. ob 20. v mali filliarmonični dvorani g. do« cent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka splošne državne bolnišnice. Občinstvo že danes opozarjamo na to važno predavanje. n— Nepreklicno zadnji predstavi duhovite komedije »Pobegla nevesta« bosta danes v Šentjakobskem gledališču. Popoldanska prične ob 15.. večemna pa ob 20.15. Bombe 6meha, zanimiva vsebina in izvrstna igra odlikujejo to delo, kj je doživelo že osem razprodanih dvoran. Dnevna blagajna poslu« je od 10 do 12, in od 15. do 17. ure. ™ KINO IDEAL ■■ Premiera! Premiera! GEORGE OlB RIE N v filmu zlatega rudnika Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. ■— Poseben umetniški ulitek se nam obeta, ko bo konservatorist g. Lupša Friderik ob spremljavi ge. Marte Osterčeve pel na VI. družabnem večeru, ki ga priredi Klub jugoslovenekih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre 6. februarja v prostorih Tr« govskega doma. n— Porodnica dvoj?kov, ki ima poleg teh še pet nepreskrbljenih otrok, brezposelnega moža, pro6i usmiljena srca. da ji poma« gajo v bedj in stiski. Mati novorojenčkov leži na posledici poroda bolna in brez vsake pomoči. Darila sprejema uprava »Jutra«, kjer se dobi tudi naslov uboge matere. u— Ugotovitev. Ve6t iz Zagreba od 16. t. m. je med tihotapci ki so jih zajezili na postaji Sv. Klara pred Zaerebom. navedla tudi nekega Josipa Ureka. Ugotavljamo, da ta mož ni identičen e 8oim«njakom, ki opravlja v Ljubljani posle trgovskega zastopnika. Di« n [ MATICA J vseh časov v žLager filmu oezonel REVOLTA NA BRODU BOUNTY (Val-tfUm ▼ nemškem Jeziku) CHARLES LANGHTON — CLARK GAKM FRANCHOT TONC Zaradi ogromne dolžine filma se vrte predstav« danei ol> 14.30, 17., 19.15 ln 21.15 ari TEL. 27 30 SLOGA Premiera zabavne ln Izredno vesele operete, polne humorja, petja ln puetolovSCln.! C A R D A S (Njena razposajena noč). V 91 - vlogah IRENE ZILACHV — MAKS HANSEN TIBOR HALMAT n^mzB WUly Forstova najnovejša filmska umetnina. BURGTHEATER WERNER KRAUSS — HORTENSE RAKT OLGA CEIIOVA — WILLY EICHBERGER HANS MOSER Predstave v drugih kinih razen Matice ob 15., 17., 19. In 21. uri. a— Premiera Beneševe »Narihankec Operna uprava je postregla za pust vsem plesa in zabave željnim z Beneševo operer to »Navihanka«. Pestra vsebina in preprosta glasba sta tudj prj nas dosegli nameravani učinek; predstava je bila pod impulzivniiu glasbenim vodstvom novega dirigenta g. Žebreta animirana im je žela neobičajno odobravanje. Več po reprizj, — Apelfrar pa ob tej priliki na v6e merodajne faktorje, da ne kopičijo glasbenih dogodkov na isto dan. Marsikateremu premierskemu abomen« tu je žal, da nj mogel prisostvovat^ koncer« tu ruskega pianista Borovskega. Ob istem času pa se je vršil radijski prenos koncerta »Mariborske Glasbene Matice«, torej kulturnega dogodka, ki zasluži pozornost tudi s naše strani. u— Pojasnilo mestne plinarne. Od mestnega poglavarstva smo prejeli: V »Jutru« je v petek 22. t. m. priobčil neki odjemalec, mestne plinarne v Ljubljani pritožbo nad okrožnico, ki jo je razposlala mestna plinar* na svojim odjemalcem in v kateri je naveden nov plačilni red, ker se večina odjemali-cev plina ne drži točno plačilnih rokov-Posebno ga vznemirja sankcija, kj je pri* stavljena plačilnemu redu. Računi za doba* vo plina so hili že od nekdaj plačljivi takoj ' ob dostavi računa po inkasantu, torej novi plačiini red nikakor ne spreminja dosedanjega reda. Račun; se dostavljajo od 1. do 25. vsakega meseca, ker pač ni mogoče do« 6tavjti vsem strankam računov prvega v mesecu. Plačuje se poraba plina za nazaj, kolikor je bilo porabljenega. Stranke že same vedo. koliko bo približno znašal račun in imajo ta denar že pripravljen. Redno piaču* joča gospodinja da služkinji na razpolago potrebno vsoto, da inkasant ne hodi dvakrat Taikšen je običaj povsod, enako praktdcira tudi elektrarna. Iste pogoje ima tudi dunaj« 6ka plinarna, plinarna v Trstu in drugod. Strogost jn red pa sta pr; tako velikem obratu nujno potrebna. Saj bj tudi vsak trgover zavrnil nadaljnjo dobavo tistemu, kj bi ne poravnal prejšnjih dobav, če je odjemalec nereden plačnik. Seveda pa, to bod-; pritož« niku povedano v tolažbo, ta strogost ne lja za redno plačujoče odjemalce in ie samo po sebi razumljivo, da se v plačilnem redu omenjena sankcija ne bo izvrševala protj rednim plačnikom, ki bi prišli v zadre^ go, da bj pred prvim ne mogli plačati Moac go pa je nerednih plačnikov, ki redno zavlas čujejo plačilo se na vse mogoče načine izogibajo plačilu in se izgovarjajo na pr., da gospodinje ali gospodarja ni doma in često nočejo nrti odpreti vrat če zagledajo inka-santa, tako da mora inkasant take stranke ponovno zaman obiskati, kar silno otežuje poslovanje. Jasno je torej, da je za take primere strogost potrebna in so jo tudi redno plačujoče stranike same že ponovno pohve* lile. u— "Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima še vse tečaje in posebni ponk do 15. marca. Začetniki, dame in gospodje se sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. Vsak torek in četrtek »nadaljevalna tečaja«. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Informacije in posebne plesne ure vsak dan. Dijaki popust. Iz Celja e— Razrešitev v prosvetni 6lužbi. Časopisi so pred dnevi poročali, da je razrešen šolski upravitelj g. Lojze Lužin v Bra« slovčah. Gosp. Lušin je nastopil svoje prvo službeno mesto 10. septembra 1911. v Božjakovem pri Metliki. Dne 19. novembra 1921. je bil imenovan za stalnega učitelja v Braslovčah, z namestilnim dekretom Nj. Vel. kralja Aleksandra L O. N. br. 8736 z dne 8. avgusta 1926. pa za šolskega upravitelja v Braslovčah. Razrešeni šolski upravitelj g. Lojze Lušin ima torej danes 25 službenih let in je bil vsa leta svojega učiteljevanja po nadrejenih Šolskih oblasteh ocenjen z redom »odlično«. Tako v Beli krajini kakor v Braslovčah se je vidno udejstvoval v vseh gospodarskih, nacionalnih in kulturnih društvih. V Braslovčah je ustanovil čebelarsko podružnico in Strelsko družino, ponosna zgradba Sokolskega doma je v nemali meri zasluga njegovega dela. Kaj je bil upravitelj Lušin šoli in šolski mladini, kaj je bil občanom braslovškega okoliša, ki so se z zaupanjem obračali do njega za nasvete in pomoč v težkih časih, to je znano pač samo v Braslovčah. Vedno ljubezniv in skromen, vedno pripravljen, da pomaga tn dela, značaj en in ponosen mož — pravi učitelj naroda, tak je bil in tak ostane razrešeni upravitelj g. Lojze Lušin! e— XIX Obrtniški ples bo 1. februarja t. 1. v Narodnem domu v Celju. Igra celjski jazz. e— Nujno svarilo. Na željo naših Številnih prijateljev v Celju smo dali pred kratkim namestiti na Celjskem domu v Razlagovi ulici table, na katere pritrjujemo vsak dan izvod našega lista. V zadnjem času pa se dogaja, da ljudje s pobalinskimi manirami izrezujejo iz lista posamezne oglase, članke in notice ali pa odnašajo s seboj kar celo stran. Prizadete v njihovem lastnem interesu svarimo, da prenehajo s svojim kaznivim početjem, ker bi Jih sicer morali brezpogojno prijaviti. Matineja Z. K. D. Samo Se danes ob 10.80 v ELITNEM KINU MATICI krasni zgodovinski film napete vsebine v naslovni vlogi MARLENE DIETRICH kot Carica Katarina ZGODOVINA — RAZKOŠJE — LJUBEZEN. Začetek točno ob 10.30, dopolnilni spored. Matinejske cene din S.50 in 5.50. e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Car Kalifornije« z Luisom Trenkerjem in zvočni tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob \6.15. 18.15 in 20.30 »SCHUBERT PRI TREH MLADENKAH«. Matineja ob 10.15, 14., »RENDEZVOUS«. Jutri ob 16. (cene redne) in 18.15, (predstava ob 20.30 odpade) »SCHUBERT PRI TREH MLADENKAH«. a— Ljudska univerza. V ponedeljek ni prireditve. V četrtek bo nadaljevanje biološkega cikla ln bo predaval biolog zagrebške univerze g. dr. Lorkovič o zakonu podedovanja, v petek pa o vprašanju, kako se prenašajo dedne lastnosti. a_ Gledališke novice. V torek bo pel po 141etnem preslalku v mariborskem gledališču odlični fcaritonist In oivši Član mariborske opere Boris Arhipov, in sicer v naslovni partiji okorele >Baron Trenk«. Obilo zabave bo pripravila Mariborčanom Nušičeva odlična komedija »Dr.«, katere premiera bo v četrtek ali soboto. a_ Praktični učiteljski izpiti na državni učitelj 'ki šoli v Mariboru se pričnejo 26. februarja. a— Stanovanjske hiše za Hutterjeve delavce. Svojčas smo poročali, da se namerava iz fonda za starostno oskrbo Hut-terjevih delavcev postaviti stanovanjski kompleks na Pobrežju. Zdaj pa je akcija zastala, ker je med delavci prodno mnenje, da je postavitev stanovanjskih poslopij na Pobrežju raii pomanjkanja mos'.u in vodovoda neprimern-i. ker se več^a zavzema za ^rarlajo stanovanjskih hiš v petem mestnem okraju. Sedaj je iz navedenega fonda na razpolago v to svrho tOfi.OCO Din. a_ ( e hraniš denar v slamr.jači... Ko Je posestnik Ivan Ribič iz Ročice pri Sv. Marjeti ob Pesnici hotel nekaj kupiti in šel po denar, k: ga Je imel shranjenega v slamnjači, ie s strahom opazil, da ni o vseh njegovih prihrankih v znesku 1400 dinarjev ne duha, ne sluha. Za tatunom poizvedujejo. a— Zaradi uboja obtožen, zaradi prekoračenega Jlobrana obsojen. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 441st-ni delavec Ignac Bezjak iz žikarc, ker je dne 31. marca pr. 1 udaril svojega svaka Ivana Polančiča a tolikšno močjo po glavi, da je slednji 6. aprila podlegel. Do tega žalostnega dogoika je prišlo ob priliki opravljanja raznih del v vinogradu, ko je stopila pok. Polaučiču šmarnica v glavo, že v vinogradu se je spri s svojo sestro, ki se je zatekla k njegovi materi, kjer je bil tudi obtoženi Bezjak z namenom, da brani svojo mater v slučaju Po-lančičeve nasilnosti. Zvečer se je Polan čič res vrnil ter raz ajal in razbijal pred vrati. Ko je Bezjak vrata odprl, je navalil nanj Polančič, naKar je Bezjak udaril Polančiča, da je obležal. Obtoženi se je zagovarjal s silobranom in je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 let. Z Jesenic s— Redni 0,)fni ,)or Rdečega križa na Je,-senicah bo v torek 26. t. m. ob 19. v pisarni upravitelja narodne šole. Brez posebnih va« bi. s_ Redni občni zbor podružnice CMD na Jesenicah bo v torek. 26. t. m. ob 20. v pisarni upravitelja narodne šole. Brez poseb nih vabjl. §_ Zvočni kino Radjo predvaja danes ob S. uri n 8 zvečer velefikn »Poslednji akord . Med dodatki tudi barvan film »Da« ma v rdečem« in Paramountov zvočni tednik. _ Sled- -^Valček na Nevi«. Iz Hrastnika Sni rt je posegi;: v zadnjem tednu v stare rudarske družine. Najprej je umrla naistarejša Hrastničanka, 90 letna vdova po rudarju Marija Bartolo. Bila je doma fz Trbovelj. Kot mlado dekle je služila v od« ličnih družinah. Poročila se je v Hrastniku z Italijanom, rudarjem Bartolom. Živela je v Hrastniku skoraj 70 let- Pokopali so ;,o preteklo nedeljo na trboveljskem pokopališču. — V torek so pa za vedno zaprli >?vo« je trudne oč-; GOletni upokojeni rudniški paznik Ivan Piki, 72letnj upokojeni rudar Franc Bastie m o8letna Ana Majcen, vdova jx) rudarju. Vsri trije so našlj v četrtek na dolskem pokopališču svoje zadnje počiva« Iišče. — V Cečah ie pa za vedno zaspala v starost 80 let Marija Knešak, žena upokojenega rudarja Pokopali so jo v Trbovljah. Naj v miru počivajo! Preostalim naše so-žalje! h_ Trgovska in stanovanjska hiša Pod« pornega društva steklarjev je že dograjena. Vselila sta se že brivec in trgovec z zelenjavo in južnim sadjem. 3 1. februarjem zasedeta svoia v najem vzeta lokala mesar in čevljar Pozneje se vseli še podružnica Konzumnega društva rudarjev. Dva lokala pa še nista oddana Pred novo hišo so ss odstranile neokusne barake, kar je hvale« vredno. h_ Sokolski in gasilskj občni zbor sta bila v nedebo Na obeh sta se izvolili novi upravi. Sokolski starešimuje sedai br. Ivo Farčnik. rudniški nameščenec, gasilski pa predseduje tov. Alojz Legvart, rudniški te« sar — Gas Iska četa bo letos praznovala SOletnico svojega obstoja h_ Zvočni kino Sokn! predvaja danes zvočnj film »Moj nailepši dan«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskeni domu predvaja danes v nedeljo ob 15., 18. in 20-15 uri zvočnj film »Moderni časi«. Predigri; Para« mountov zvočnj tednik in kulturni film »-Balkanske igre-t- Iz Ptuja j— Prevzem poslov priključenih obžin. Minili ponedeljek je mestna občina ptujska prevzela tudi uradne posle občin Grajene in Rogoznice, ki sta bjl; priključeni Ptuju. TRGOVSKI PLES se bo vršil ob priliki 501etnice pomočniškega zbora dne 1. februarja zvečer v vseh prostorih Društvenega doma. Vabila na razpolago tudi pri blagajni. j_ Otvoritev javne kuhinje. Akcija za zimsko pomoč je skupno z mestno občino tvorila začasno pri graščini grofa Herber« steina javno kuhinjo Brezposelni, ki nimajo sredstev za preživljanje, naj se javijo pri upravi mestne občine ali pa pri vodstvu kuhinje. j_ Kino Ptuj. V soboto in nedeljo >Prjn« cesa Marjeta«. Iz življenja na dežel! DOL. LOGATEC. Okrožni prosvetni odbor ZKD Locatec priredi danes ob 8. dopoldne v Sokol«kem domu v Dol. Logatcu preda« vanje >0 šmihkaniu« Predaval bo predavatelj ZKD g- Lovrenčič. Oglas je rejistr. pod S. St 1675 od 17. XU- 19Kx KRANJ. Kino Narodni dom prikazuje danes samo ob 18. in pol 21. Marto Eggertho« vo v krasni Kalmanovi opereti »Kneginja čardaša«. Fjilm temperamentnih ciganskih melodij in plesov! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20 urj veliki film »Krailji« ca ljubezni«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. ŠOŠTANJ. Pred dnevi se je vršil občni zbor Šahovskega kluba, ki je letos izpolnil šest let živahnega življenja. Pred šestimi leti je bilo v Šoštanju le malo prijateljev šaha. zdaj je po zaslug; kluba tudi pri nas šah poslal ljudska igra. Klub je priredil lani več medklubskih tekem in simultank priznanih ljubljanskih šahistov. Ustanovil je mladinski tečaj, kj ga obiskuje nad 40 te« čajnikov, vodi ga pa g. Sušel. Razen klutr skega turnirja in teoretičnih vaj je lani igral tudj korespondenčni dvoboj z Slovenj« gradcem, ki je trajal skoraj dve leti. Prj volitvah je bjil izvoljen tale odbor: predsed« nik g. Srečko Robinščak, podpredsednik g. Zalar Stane, tajnik g. Koren Rudolf, blagajn nik in gospodar g. Movh Ivan, odbornica gg. Scharner Ivan iin Lorbek Ferdinand, res vjzoria gg. Sušel Ivan in Kosič Anton. Prihodnje dnj začne klub prvenstveni turnir z nagradami. Zanj vlada veliko zanimanje. VITANJE. Sokolsko društvo Vitanje vabi na plesni venček, ki ga priredi v soboto 30. t. m. v prostorih gostilne »Kuzman«. Igra jazz«orkester iz Slovenjgradca. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 20. Tlak je odrezal ©fesipaitki glavo Celje, 23. januarja. Ljudje, ki so čakali davi na postaji v Laškem na vlak, ki pripelje ob 7.02 v Laško, so bili priče groznega prizora. Ko je vozil vlak na postajo, si je 24-letna, v radiotermalnem kopališču v Laškem usluž-bena maserka Marija Pelcova za grmovjem ob železniški progi sezula čevlje in se pognala tik pred vlakom na progo. Kolesa so nesrečnici odrezala glavo in raz-mesarila trup. Ko je prispela uradna komisija, so prepeljali telesne ostanke v mrtvašnico. Sodijo, da je nesrečnica izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. * Pokojnica je bila po rodu iz Ljubljane, hči pokojnega maserja pri »Slonu«. Bila je lepe, krepke postave in v vsem svojem zadržanju zelo prikupljiva. Izprva je bila nameščena kot maserka v Ljubljani, nato pa je bila premeščena v Laško, že njena sestra Fini je tragično končala. Bila je uradnica in je v 26. letu starosti obupala nad življenjem. Vrgla se je iz četrtega nadstropja na stopnišču Ljubljanske kreditne banke v globino. Njeno obupno dejanje je vzbudilo takrat veliko senzacijo in je tragični dogodek gotovo še mnogim v spominu. če nimate dražbe za zabavo.•• Naučili vas bomo zabavne igre, ki jo boste laihko igrald sami, če vam bo kdaj manjkalo družbe. Igra je prav preprosta m vas bo stala malenkost, toda utegne vam prinesti obilo razvedrila, pa tudi jeze, če niste prav hladne krvi Naredite si jo sami in sicer takole: Vzeti morate tanko deščico ali pa prav debelo lepenko v formatu 10 x 10 cm. Potem odmerite na vsakem robu 1 cm in prilepite ali pribijete na ta rob 1 cm široke in precej debele kosce lepenke po vseh štirih straneh, tako da dobite nekakšno škatlico, v kateri so dimenzije osredja 8x 8 cm. Zdaj si izrežete ali izžagate iz istega materiala — iz lepenke ali pa tankega lesa — 15 ploščic, ki imajo natančno obliko 2x2 cm. Ploščice ne smejo biti preš-iroke in morajo iti po 4 v vsako vrsto v notranjosti zabojčka. Na teh 15 ploščic napišemo številke 1—15. Vse ploščice vložimo v zabojček, tako da ostane prazen prostor samo za eno ploščico. Številke naj bodo med seboj pomešane in zdaj je naša dolžnost. da s prestavljanjem poedinih ploščic spravimo številke v določen vrstni red. Ploščice smemo samo potiskati sem in tja v vse smeri, nikakor pa jih ne smemo iz zabojčka dvigniti in prenesti na določeno mesto. Igra je precej težavna in traja navadno dokaj dolgo. preden posamezne ploščice tako uredimo, da bomo imeli zaželjeni vrstni red. Razporeditev je seveda lahko različna. Ploščice razložimo tako, da dobimo v navpičnih vrstah ali pa v vodoravnih vrstni red 1—15, potem pa jih lahko začnemo iz-nova preobračati tako, da bo prišla številka 15 na prostor, kjer je bila doslej številka 1, številka 14 na prostor številke 2 itd. Načinov je mnogo, so pa vsi približno enako težavni. Sicer pa igro sami preizkusite ! Mislimo, da vam bo prinesla obilo truda in zabave. Kateri dimnik je bil prej zgrajen? Danes vam bomo zastavili nalogo, pri kateri ne bo treba ne računanja, ne kombiniranja, ampak samo nekoliko treznega premišljanja Upamo, da se boste izkazali vredne stare metlarske tradicije. Naloga je tale: Pred nekaj leti so zgradili na precej obširnem zemljišču tovarno. Kmalu se je izkazalo, da je bila tovarna premajhna in morali so jo že drugo leto povečati, oziroma napraviti tik zraven nje novo. Tako je zra3'o sredi zemljišča precej poslopij. Med njimi pa sta stala dva tovarniška dimnika. Dimnika sta bila čisto enaka, le v tem sta se razlikovala, da je bil eden za nekaj metrov višji od drugega Ker je preteklo že nekaj let. kar sta bila oba postavljena. sta med tem postala tudi oba že enako zakajena. Po obliki sami se nista razlikovala. Oba sta bila zidana iz iste opeke, oba sta imela zunaj železne kavlje, po katerih se je lahko preplezalo do vrha in oba sta imela strelovod. Stala sta pa komaj 5 metrov vsak sebi. Kdor ni poznal prvotne tovarne, skoraj ne bi bil mogel ugotoviti, kateri dimnik je bil zgrajen prej in kateri pozneje. In vendar je nekaj, po čemer se da to že iz našega opisa čisto zanesljivo ugotoviti! Zdaj je vaša naloga, da uganete, kateri dimnik je bil zgrajen prej in kateri pozneje, in da tudi navedete vzrok, zakaj je moralo tako biti. Zdaj pa možgane v roke in premišljujte! Za najboljše odgovore bo dal stric Matic spet nekaj lepih knjig. Rešitev tečajnice Metle" Ta tečajnica. — koliko truda je dala pridnim »Metlarjem«! Kaj vse so skušali odkriti v njej, koliko zapletenih rešitev so poslali! Pa vendar vse skupaj ni bilo tako težavno, kakor se je na prvi pogled videlo. Kakor smo že v tekstu uganke omenili, se tečaji posamezni tujih denarjev ujemajo z uradnimi. S tem smo tudi po ovinkih povedali, da ključ za rešitev uganke ne tiči v številkah tečajev. Pač pa je tičal v vrstnem redu posameznih tečajev. Uganka se je dala rešiti na ta način, da smo vzeli pri prvem tujem denarju prvo črko, pri drugem drugo, pri tretjem tretjo itd. do desetega tečaja in tako dobili pregovor: Denar ni vse! Pravilnih rešitev je prišlo to pot komaj nekaj nad štirideset. Med njimi je žreb izbral naslednje, ki bodo dobili v dar za svojo pridnost po eno lepo knjigo: Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako ae Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in Cisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLTNOSa aa suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLYNOS okgo bflokj za 20% Pri dnevni blagajni v operi so interesen-popust za operne in dramske predstave v Narodnem gledališču. Blok obsega 20 kupo« nov in stane 100 Din. Pri nakupu vstopnice za katerokoli predstavo, razven za pri« inijere, se odračuna od cene vstopnice 20% popust in pa 5 Din, ki jih je lastnik bloka že plačal pri nakupu bloka. Gledališka upra« va opozarja vse na to ugodnost, saj plača lastnik bloka n. pr. pri nakupu vstopnice za kako preds-tavo po znižanih cenah, samo še 4.75 Din za sedež zadnjih vrst parterja v drami, v oper; pa 11 Din, zato je ta blokovni sistem iako ugoden zlasti za nedeljske gledališke posetnfke. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. ob 15.: Pobegla nevesta. Ob 20.15.: Pobegla nevesta. Zadnjič. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25-: Prva legija. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. DARILO Pri vratih se zasliši trkanje. Gospodar odpre. Pred vrati stoji starejši gospod. Obiskovalec se odkašlja in reče vljudno: »Ne zamerite, če vas motim. Za dom starih žena pobiram prispevke. Ali bi mi morda lahko kaj dali?« »O, z veseljem!« vzklikne gospodar. »Mojo taščo lahko vzamete kar takoj s seboj!« Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Ljubljana, 23. januarja. Medtem ko smo na koncertu čelista Popova, ki se je vršil pred nekaj dnevi, občudovali njegove obširne in brezhibne tehnične sposobnosti zaradi katerih je podajanje idejnih vrednot stopilo precej v ozadje, nam je klavirist Borovski na svojem petkovem koncertu, ki ga prav lahko imenujemo nepozaben dogodek, pokazal kaj čisto drugega. 2e sam njegov nastop kaže finega in umerjenega umetnika, ki bo s tem, kar nam hoče podati, prej skoparil, kakor pa razsipal. Borovski ni virtuoz, ki mu razni bra-vurozni domisleki tvorijo bistvo igre, marveč se z vsem izrazom poglablja v misel, ki jo je skladatelj vložil v skladbo;-črpa iz nje rnuzikalno idejo m ji daje svojstven, eleganten izraz; njemu so vsa mesta, v katerih je podčrtana manuelna spretnost, le de! umetnine, ki jo hoče izčrpati v glavnem s pogledom na njeno rnuzikalno vsebino. Borovski ne zanemarja tehničnih vir-tuoznosti, a so mu vendar sekundarnega pomena, ker hoče iz umetnine izluščiti trajnejše in tudi veljavnejše idejno jedro. Da rabim nekoliko drastično primero: Borovski vidi v vsaki umetnini oreh. od katerega zavrže lupino, ki mu je bila le do neke me- je potrebna, obdrži pa njegovo užitno jedro. Tudi Borovski je naš ljub znanec, ki ga radi vidimo na koncertnem odru, tembolj, ker ume svojim programom dati široko smer in zajeti z njo protagoniste najrazličnejših ustvarjalnih dob in smeri. Najavljen spored je bil spremenjen v toliko, da sta bila najprvo izvajana Bachova »Preludij in fuga za orgle v a-molu« v Lizs-tovi predelavi za klavir. Je to skladba, ki se nas s svojo klasično obliko in do najmanjše potankosti izrabljenimi glasbenimi prvinami dojmi, kakor bi pred seboj videli staro grško svetišče, zgrajeno po neminljivih načelih arhitektonike, na katerih bodo še pozni rodovi črpali ter se ž njimi oplajali. Izvajana je bila pa tudi tako, da nam je Borovski pokazal ž njo na eni strani vso neizmerno globino Bachovega duha, na drugi strani pa tudi edinstveno predelavo skladbe za klavir. Sledili sta Scarlattijevi »Dve sonati« (fis-mol in A-dur), ki sta nam v mojstrski izvedbi Borovskega prikazali čisto drug svet. Scarlatti je sicer Bachov sodobnik, vendar je njegovo ustvarjanje izraz popolnoma drugačnega življenjskega ambienta, ki se posebno jasno zrcali v prozorni ter lahkotni spevnooti, ki je obdelana z neprisiljeno tematiko. Lisztova »Sonata v h-molu« je nekam preveč obsežno delo, ki nam sicer kaže avtorja v vsej njegovi prvobitnosti, ki pa. ne pusti oddiha niti izvajalcu, niti poslušalcu. Vendar je popolnoma prav, da pridejo tudi take skladbe pri nas na sporede, ki jih sicer redko (ali sploh ne) slišimo. V drugem delu sporeda nam je Borovski odigral prav toplo občuteno Sandbyje-vo »Uspavanko«, skladbo, polno iskrene prisrčnosti. »Dve polki« Smetane sita naši dobri znanki in smo mogli v njih občudovati fino in noblesno podajanje v interpretaciji Borovskega. Profcofjev s svojimi »Vizijami«, še mnogo bolj pa Stravinski z baletom iz »PetruŠke« sta naše občutke usmerila na ogromno rusko latentno življenjsko silo, ki le v poluofcrvnih glasnikih prihaja do erupcij, da se jim divi ves kulturni glasbeni svet. Balet iz Petruške je poleg tega izredno težka skladba ter jo je Borovski podal s prešernim zanosom in ne-ugnano vervo. Iz Musorgskega prav znamenitih »Slik z razstave« je bilo izvajanih, žal, samo 5 slik. (V časopisni reklami je bilo napačno navedeno 6 slik, kajti »Promenada« ne predstavlja nobene razstavljene slike, nego le skladateljev sprehod po razstavnih dvoranah od slike do slike). Borovski je izvajal »Priti ikovoa«, slikajočega odurno, iznakaženo in nerodno bitje; »Voz z voli« nam pričara pogled na težak, neokreten voz (by-dlo), kakor je običajen na kmetih na Poljskem; »Otroci v drevoredu« z vrvenjem otrok po slavnih tuilerijskih nasadih v Parizu; »Na trgu v Limoges« vidimo živahen promet in vrvež na živilskim trgu. Kot zadnjo sliko je Borovski izvajal »Velika kijevska vrata«, ki je monumentalna in grandijozna skladba, predstavljajoča množico bogatega ruskega ljudstva pred kijev-sko katedralo. Vse slike so bile reprodu-cirane v popolni skladnosti z njihovo imaginarno vizuelmo vsebino ter je bil v njih podčrtan njihov impresijonistično-realistič-ni značaj. VendaT se pri »Slikah z razstave« ne more ubraniti občutka, da nudi klavir, za katerega so skladbe v originalu sicer pisane, premalo izrazne pestrosti. Živahni barvitosti razstavljenih slik mnogo bolj ustreza duhovita in edinstvena Ravelova instrumentacija za veliki orkester, kakor smo jih pred leti slišali v celem ciklusu pod Poličevo taktirko. »Velika kijevska vrata« napravijo n. pr. mnogo veličastnejši vtis v Ravelovi instrumentaciji. nego v originalu, čeprav ne moremo tajiti, da ne bi bil Borovski vložil vanjo vse svoje duše in pa zavidljivo visoko umetniško potenco. Koncert, ki se je vršil v veliki Filharmo-nični dvorani, je bil posebno številno obiskan, kar je prav, saj je Borovski, ki uživa v mednarodnem glasbenem svetu veliko umetniško reputacijo, zaslužil vso izkazano mu pozornost s strani nase publike. Ape. sEH iSR it ^ na plazove! Glasen klic v planinah je v stanu sprožiti lavino - Pravila za čim varnejše smučanje — Pomen prisebnosti v zimskem športu — Smučar, ki odhaja v nevarne terene, naj si priskrbi rdečo vrvico! V zadnrih dneh smo poročali ponovno o nesrečah, ki so se zgodile za vol o plazov v zasneženem alpskem gorovju. Te nesreče so zahtevale življenja celo vrsto zdravih, mladih ljudi, planincev in smučarjev. Če b] vsi tisti. ki zaha ajo pozimi v gore, poznali in upoštevali pravila prevdnosti. bi se mnogo teh nesreč ne bilo zgodilo Nevarnost plazov nastaja po raznih okoliščinah, zavesi od sestave snega. vremena jn terenskih prilik. Nov 6iieg. poseb" no v ažen nov sneg, ki se še ni nicgel zveza-ti s talni;, preti stalno s tem da se utrga. Južno vreme zrahlja zvezo snega s talmj in ga spravi v drsenje. Če se je na strmih pobočjih nabralo veliko snega, se utegne zavoljo svo e tež§ utrgati v globino. Posebno nevarno ie, če so recimo smučarji, kj prečkajo zasneženo pobočje, pretresli snežno odejo- al; če prične kakšno kamenje drčatj po snegu. Kakor znano, zadostuje včasih tudi samo glasen klic. da sproži plaz. Zvočni valovi potre sejo namreč rahli sneg tako. da se prane pomikati navzdol. So pa še mnogi drugi vzroki plazov, toda ti, ki smo jih omenili, so najbolj pogosti. Plazovi drevjjo s silnim bobnenjem, ki ga je slišati daleč naokrog doline. Vsak odpor je tu zaman. Snežne mase ruvajo drevesa s koreninami vred in podirajo hiše. Pomoč ie samo ena: da člove.k ostro pazi na to. kaj t*e dogaja okolj njega in da pobegne če ima še toliko časa. Zimski gorski turisti morajo v zasneženih. nagnjenih ozemljih vedno računati s plazovi, v sumljivih krajih mora h> po možnosti izračunati že v naprej, kje se bo plaz utrgal jn kani bo zdrčail. Značaj snega je treba preiskovatj vedno znova s palico- Pobočja, ki so posebno sumljiva je prečkati čim višje, kajti običajno ie zgornji del pobočja, ki se utrga in zdrevi kot plaz navzdol. Na kraju nevarnosti je treba smuči sneti in stopati v emerj strmine peš navzgor aLj navzdol. Tako se izognemo nevarnosti, da bi dolge smuči pretresle sneg. Če že obdržimo &muči na nogah, tedaj moramo zrahljati vsaj vezi in držati palice tako, da jih moremo po potrebi zagnati stran in da dobimo proste roke. Zimskj športnik, ki ie vzlic vsej previdnosti zašel v plaz, pa naj v takšnih trenutkih misli samo na eno: da ei obdrži prisebnost. Če je še časa dovolj, naj se hitro osvobodi smuči. Če smo v bližini stranskega roba plazu, tedaj se utegnemo rešiti morda z najhitrejšim smukom. Če nas pa plaz dohiti in prevrne, tedaj moramo gibati roke in noge, delati moramo plavalne gibe, da 66 obdržimo na površju snega, kajti če nas zagnn» tedaj je vsaka rešitev običajno zaman. Vsak planinec alj smučar bi moral imett v ogroženih ozemljih vrvico za plazove s seboj. To je 20 do 25 m dolga, rdeča vrvica, ki je z enim koncem privezana na človeka, drugi konec pa moli običajno iz snega, tudi če je sneg človeka zasul Ta vrvica omogoča reševalcem da pridejo čim prej do ponesrečenca. Če se je kakšnemu spremljevalcu ponesrečenca posrečilo, da se je rešil, tedaj mora pred vsem označi^ obe točki, med katerima bo mogoče ponesrečenca najti. Kako pa naj se vede človek, ki ga je sneženi plaz zasul in še živj v svojem mrzlem grobu? Če ga sneg preveč ne teži, kar se sicer do- iščejo Prepovedana kupčija z okostnjaki, zato iščejo importa V Amerik; se pritožujejo, da jim pri manj; kuie okostij. Dekan rochesterskega vseučilišča dr. T. Gamble in kuiator Frank; Ha\v-ley Ward sta se začela pogajati s poljskimi zastopniki, da bj zagolovolj Ameriki zadosten uvoz človeških okostij, ki jih potrebu« jejo za znanstvene evrhe- Kajtj v Ameriki sami je strogo prepovedano kupčevati z domačimi okostji. Samo medicinski zavodi lah; iko dobe domača okostja, a znamenita »osteo-loška" tvrdka \Yard v Roche^tru. ki zalaga ves svet z najrazličnejšimi okostji za medicinske jn naravoslovne svrhe, ne velja za medicinski zavod. Tako ei mora jsirovine« uvažati od drugod. i ;ih e izvažala iz Sovjetske Ru« sije. toda ta je zdaj zaprla svoje meje za ta gro/otni izvoz in tako išče tačasni vodja tvrdke nov h dobaviteljev. Njegov glavni preparator Oskar Kirchhoff, že toži, da ima pienialo deia. Ta mož velja za najboljšega strokovnjaka svo e široke na svetu. Pri tem pa irkakor ni sp;cializiran na ljudi. Mačja okostja gredo zavoljo svoje strukturalne podobnost-' s človeškimi okoshji zelo v de« nar. V velikih množinah jih zavod dobavlja vsem mogoč m srednjim jn visokim šos iam. Najtežje je pogostohia sestaviti okostja drobnih živali, ki pa malo stanejo. Razen osteološkega oddelka ima zavod 5e številne druge. Tako zbira nič manj nego 3000 pri-rodoslovcev v vseh deželah sveta za to pod. jetje žuželke. Večinoma gre za ljubitelje, ki vršijo to delo poleg svojega poklica. Zelo velika je nadalje zbirka fosilij, ki ji dobavlja mate« rial nič manj nego 8000 »kolektorjev« jx> vsem svetu. Velike žabe iz tropskih krajev, ki jih potrebujejo za secirne namene, pros daja Ward po 8 do 15 dolarjev tucat, michi-ganske deževnike pa po 75 centov istoto« likšno število. V6a zbirka bo veljala kakšnih 300.000 dolarjev. Wardov zavod naj bi ne delal nobenih dobičkov, a tudi rochestereko vseučilišče, kateremu je po imenu pridru* ženo. ga ne sme podpirati- Med naše klijern-te pravi dr. Gamble, spadajo najodličnejša vseučilišča in najponižnejše nedeljske šole po zamorskih vaseh, milijonarji jn skavti, ki zadovoljujejo s svojim skromnim drobižem svplesni pas za dame<, namreč pas s prijemi, za katere naj b- plesalec plesalko vodil. To naj bi nc bilo »samo spodobneje, temveč pod nek nij okoliščinami tudi prijetnejec. ©dklej so robci četverokotni ? Mnogi ne vedo, da so marali na Francoskem izdati poseben zakon, da sv dobili žeipni robci četverokotno obliko. Do 18. stoletja so imeli ti robci vse mogoče oblike, okrogle, jajčaste, trikotne itd. Nekega dne je kraljica Marija Antoane-ta izjavila, da je od v eh teh obl;ik imela najboljše izkušnje s četverokotnimi. Kmalu potem je dal kralj Ludovik XVT. objaviti dekret, ki je velel: »žepni robci, ki jih izdelujejo v kraljevini, morajo biti takšni, da bosta meri dolžine in širine enaki«. To je bilo 2. januarja 1785. Zavarovani Rockefeller Osrednje glasilo ameriških zavarovalnic poroča, da je zavarovan Rockefeller za primer smrti za skupno vsoto pet milijonov dolarjev. Vsota, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati kadar umre multimi-lijonar, je druga najvišja, kar jih beležijo zavarovalnice, odkar obstaja ta panoga. Se višje nego Rockefeller je zavarovan francoski milijonar Ducompte, namreč za sedem milijonov dolarjev. Ponos Amerike vrr mmm' - * > .. * »• ^ , v I i - < v v | iflll gaja le poredkoma, tedaj mora poskušati, da se reši sami. V nobenem primeru pa se naj ne smatra že v naprej za izgubljenega. Volja do življenja je rešila že mnogim žrtvam plazov življenje. Kajti čim popusti ta volja do življenja, zapade žrtev onemoglosti, ki se končuje z belo smrtjo. Starega smučarskega mojstra Zdarekega je med vojno nekoč na koroški fronti zasul ogromen plaz. Skoraj dva dni je bil ujetnik velikanskih snežnih mas, ki so ga odnesle s seboj. Dušilo ga je, polomilo mu je kakšna dva tucata kosti jn se nj mogel nit; ganiti. Toda z brezprimerno žil a vogtio 6e je v svojem snežnem grobu upiral bolečinam, obupu in utrujenosti — pa so ga rešili še £i veg a! Osem konj, ki bodo vpreženi v kočijo Jurija VI., ko bo letos v maju kronan za kralja britskega imperija, na posknsni vožnji skozi London HIII Najboljše plačana filmska igralka Vreme v letošnjem letu Napovedujejo zgodnjo pomlad in pozno ter mrzlo zimo na svetu je ameriška zvezdnica Mae W e s t. V seznamu najboljše plačanih Američanov stoji takoj za kraljem časopisov Hearstom. Zaslužila je lani nad 24 milijonov Din ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Tvoja žena je gotovo zelo pridna ?« — »Pa še kako! Davi sem se vrnil ob treh domov, pa je stala še z metlo v roki ob vratih! « »Svetoval si mi, naj si obleko, ki je imela madeže, očistim z bencinom in jo potem preko noči obesim na prosto. To sem storila«. — »In so madeži izginili?« — »Da, z obleko vred.« Britski vremenoslovci, ki pogostoma izdajajo svoja skupna poročila, so objavili sedaj svoje vremenske napovedi za letošnje leto. Na kratko povedano, ti meteorologi pričakujejo mrzlo, precej pozno zimo in zgodnjo spomlad. Lepo vreme se bo začelo v drugi polovici maja in se bo držalo Se v juniju. Julij bo precej deževen, avgust in prva polovica septembra bosta topla. Londonski meteorolog L. Protherve Smith je te napovedi še specificiral. Za drugo polovico januarja prerokuje mrzel vaL Februar bo prinesel bržkone milo vreme z izjemo nekoliko dni ob začetku meseca. Proti koncu meseca postane spet bolj mrzlo. Marec bo precej mrzel in se bo v svoji sredini ponašal s snežnimi meteži. Za velikonočne praznike je pričakovati lepega vremena. April bo običajen, spremenljiv. Na vzhodu bodo pogoste nevihte. Maj, ki je za Angleško zavoljo svečanosti kronanja posebno važen, bo prinesel nedo- ločno vreme. Na zapadu in severu te dežel® bo vreme nestanovitno, na jugu in vzhodu pa bodo daljše sončne dobe pomešane z nekoliko deževnimi dnevi. Temperatura bodo povprečne z nagnjenjem k toploti. Druga polovica meseca bo lepa. Junij pri-nese le nekoliko neviht, v prvih treh tednih bo vladalo lepo, toplo, enakomerno vreme. Četrti teden bo bržkone grd. Ugodnejši bo spet prvi teden julija, ki bo lep in topel. Toda tedni, ki sledijo 8. juliju bodo spet nestanovitni, malo bo sonca in dosti dežja. V septembru bo vladala nenavadni vročina in vreme bo bržkone stalno in lepo. Oktober bo zelo suh, toda mrzel. Severni in vzhodni vetrovi bodo pihali često. Pričakovati je tudi nočnega mrazu. Prifcč-no podoben bo november, a december bc» bržkone najbolj mil izmed vseh decembrov zadnjih desetih let. Okrog božiča bo pn? Smithu vladalo skoraj pomladansko me. Od telefona do kosilnega stroja Izumi, ki so preobrazili svet, posebno Ameriko Ameriški patentni urad je ob svoji stoletnici izdal slavnostno izdajo, ki obsega med drugim tudi seznam izumov, po katerih se je življenje Amerike najučinkoviteje spremenilo in ki so za Američane torej najpomembnejši. Ta seznam obsega v vrstnem redu, kakrfmega mu je dal patentni urad nasledile izume: 1. telefon (Bell), 2. električni brzojav (Morre), 3. električno žarnico (Edison), 4 kinematograf (Edison), 5. gramofon (Edison), 6. parnik (Fulton), 7. letalo (Wright), 8. zavoro na zračni pritisk (Westinghouse), 9. stavni stroj Li-notype (Mergenthaler), 10. šivalni stroj (Howe), 11. postopek za razjedritev in prejo bombaža (Whitney), 12. kosilni stroj (Mc. Cormick). že vrednotenje pomena poedinih izumov, ki postavlja telefon na prvo mesto, je za Američane značilno. Zvočniki v tramvaju Ravnateljstvo cestnih železnic v Met-bourneu (Avstralija) si je prvo izmislilo norvcto, ki jo bodo posnemali gotovo tudi pc ostalem svetu. V vczove cestnih železnic je dala postaviti zvočnike, ki sporočajo občinstvu postaje ali prestopišča. Za to sporočanje skrbi vozač. Na ta načir se sprevodnik razbremeni in se lahko bolj posveti svoji službi Občinstvu. Novoto bodo preizkusili najprvo na posameznih pro-gah. če se bo obnesla, jo uvedejo po vseh avstralskih mestih. Aunleškl ločitveni Mestece Bray pri Londonu in njegov „ Hotel de Pariš" — Leeltveni paragrafi na Angleškem — Molčanje, ki prinaša denar — Ustavljena ločitvena obrt V Quebecu so iztaknili najštevilnejšo rodbino na ameriški celini. To je rodbina Ammeter, ki Šteje skupno 75 oseb V juliju preteklega leta je prebil g. Ar-thur Simpson v spremstvu neke dražest-ne plavolaske tri lepe dni v lepem angleškem mestecu Brayu, 40 km od Londona. Tu, ob bregovih Temze, se je g. Simpson nastanil v »Hotelu de Parls« In na ta dokaz za kono1 om s tva je izposlovala ga. Simpsonova ločitev po krivdi moža. Angleški zakonik namreč ločitev prepoveduje. Dovoljujejo jo samo v primeru, da se temu ali drugemu zakoncu dokaže zakonolom. Na Angleškem se je nemogoče ločiti, če zahteva ločitev samo mož ali samo žena, če se pa oba za ločitev sporazumeta, tedaj so oblasti trenutno brez moči. »Zakonolom* je v takšnem primeru kaj lahko fingirati. to da 3e odpravi ta nedosta-tek, je lord Merriman, predsednik angleškega najvišjega ločitvenega sodišča, sklenil dodati ločitvenim paragrafom še en paragraf, ki naj bi sodniku omogočil izvrševati preiskavo, dali se nista zakonca glede ločitve zmenila oziroma da-li nista zakonoloma ustvarila na umeten način. Mesto Bray šteje kakšnih 8000 prebivalcev in ti prebivalci so zelo molčeči ljudje, vsaj kar se tiče ločitvenih zadev. Drugače tudi biti ne more, kajti od svoje molčečnosti v tem pogledu živijo, celo prav dobro živijo. Malo nenavadna »obrt« se je namreč razcvela po Blago za smučarske drese, zimske suknje i. t. d. v bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE eo tihih hotelih mesteca predvsem v »Pariškem hotelu«. Zdi se, kakor da so ljudje tam rojeni za to obrt, kakor se v Monte Carlu rode kot crou-pieri. Cela vrsta hotelskih podjetij je v rokah spretnih žensk, ki imajo za konec tedna pripravljena vedno dva, tri tucate lepih »girlov«, za katere znaša pristojbina 10 do 20 tisoč Din. Ta cena je videti sicer pretirana, zato pa ne preti potnikom ali možem, ki bi se radi ločili, nobena nevarnost. In vse se odigrava v primerni obliki Zvečer stopi dvojica v hotel, prenoči in si da zjutraj po slugi ali sobarici prinesti zajtrk v sobo. S tem so na razpolago tudi že priče, ki bodo dokazale »zakonolom«. »Hotel de Pariš« je med tem postal majhna svetovna znamenitost. Leži ob bregu Temze, tam, kjer dela reka lep ovinek. Poslopje ima dve nadstropji, je zgrajeno v tudorskem slogu ter ima samo dvajset sob. Zanimivo je tudi vedeti, da je od Braya samo 8 km voZnje po lepi cesti do gradu Windsora in še malo dalje do Forta Belvedera, kjer se je bivši kralj Edvard VIII. najrajši mudil. V Belvederu je nekaj časa stanovala tudi ga. Simpsonova. Cene za hotelske sobe glede na njih namen v Brayu niso pretirane. Soba stane okrog 250 Din. Zato te pa svet tu ne moti in vse se izvrši, kaor rečeno, v najbolj korektni obliki Sicer pa je treba še pripomniti, da vsaka ne more postati »zakonolomska girl«. Ti girli morajo imeti določen reprezentativni in obenem skromni nastop, da gre lahko vse v redu. Tako je bilo torej doslej v Brayu. Odkar pa se je nekega lepega julijskega dne v seznam »Hotela de Pariš« vpicala dvojica: gospod in gospa Simpsonova, pri čemer ni bil gospod nihče drugi nego gospod Arthur Simpson, gospa pa »girl«, hočejo angleške oblasti končno napraviti konec tej nenavadni obrti v ločitvenem paradižu Anglije. N A M E S T ANEKDOTE Neki škof je sedel pri obilnem zajtrku, ko so mu naznanili prihod znanega duhovnika v neki službeni zadevi. Velel je. naj spuste duhovnika takoj predenj. Ko je duhovnik vstopil, ga je škof povabil, naj prisede k njegovi mizi. Duhovnik se je vljudno zahvalil, škof je nato ponovil poziv in duhovnik mu je odvrnil: »Prevzvišeni, ne pozabite, da je danes postni dan — poleg tega pa sem se zjutraj že dvakrat najedel do sitega.« VSAK DAN ENA »Kdo se tukaj piše Robert Smith?« (»Jud£e«# O G L A 8 O CENE MALIM fo 60 par sa besedo, Dm 3.— davka ta mak oglas ln «okntfo prt-•tojblno Dtn S.— za fllfro aH dajanje naslovov platejo oni, kl Hčeji •Inžb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din It i Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din Sv— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro aH dajanj« naslovov Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 8.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro «11 dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objav« »glasa Dta V ■ . -/V. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 1)1 ft X • v odgovor, priložit« •'asi * V— pristojbin* aa mala oglas« ja plačati pri predaji nsročBa, »slati v piam« obenem s naročilom, ali pa po __-ia čekovni račun, Ljubljana itev. 11.842, sicer k Sgoraj navedenim pristojbinam ie manipnladjsks pristojbina Din 5.— Vtt naroČila in vprašan)«, tUoča se malih oglato?, }c naslavljati na t Oglasni oddelek ^Jntra44! Ljubljana, lavek UlI' <• 4ifro »l! lajanje naeiova i L>ul Najmanjši tnesek 17 Din Danes vsi v Šiško Fran.kof."auBk: i ve na koo oert in dobro kapljico. Se priporoča ,>-.'tilniča.rka. L5C7-18 Na veselo domačo zabavo Vu rabi gostilna »p r i Panj u«, Vegova ui. 10 — Tožijo »e prvovrstna dolenjska m štajerska vina iz piwiajio najboljših vinskih goric. Ob vsakem času raz-Ttfi gorka in mrzla jedila, -vsak vetor igranje klavirja, p.-t j« in druge razne zabave. Jato danes in vsak večer i« v Vegovo ul. 10 k »Panju«. Vljudno Vas i-abi priporoča Tone 3u 'np-k-a ir mrz n led: j ku na ogl. odd. Jutra !a. krasna zabava. pr pod znamko »Alkoho na poročam R a h n j ^troka«. 1364-1 1506-18 |____ Trgovska pomorr.ica in šivilja kavcije zmožni, i ohi ta stalno službo Ponudbe na oirl. odd. Jut.ra pod šifro »Modna in konfekcijska trgovina«. 1K13-1 Beseda 1 Din lavek 3 Din i* si- lajanj*- >«>» I Du. Najnunjš1 17 Din Stenotipistinio vešči, »dvokat pi*iniiok:.n po^ldK mlajše moč ,>.>tre nn;/m ponudbr « sliko ki »e vrne na i^i odd iutra r/*1 šifro »Štajerskr. mr rto« 1195-1 Trgovski pomočnik v špecerijski stroki do bro izurjen vojaščine prost dobi taKoj mesto. Prodno-t Imajo s šofar Mehaniškega mojstra s popolnim znanjem popravila koles, motornih koies in šivalnih strojev, sprejmem takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Molst-er«. 14-89-1 Brivsko-frizersko pomocn^co Tli pom^^nika. Sfre^mem v sklm Izpitom in tli-ti kl ; stalno službo. Naslov v :ma. c ese .r ao potova nja Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Potova nje«. 11681 Prodajalka kl ima prakro v proda JI mesnih izde. kov z zna ' zmožno weh gospodinj vseh poslovalnicah Jutra. 1541-1 Starejši samec na deželi Išče snažne š 3 -podim"o z etnim.l f-priče vali. dobro kuharico ter pod šifro »Kavcija 99*. 1518-1 Korespondenta (koreepotidfcntlnjo). kl perf.-ktno obvlada nem ščlno in angleščino, sprejme večji hotel v letoviškem kraju. Last noročno pi?ane ponudbe s curricuUtm vitae. prepisi i-prlčeva' ponlati na og'. odd. Jutra pod šifro »Hoteska korei-jpon denca«. 1430-1 Vodja kartonaže samostojen kalkulant. t daljšo prakso, sp!>soben za samostojno vodstvo, dobi stolno kondioijo. Obširne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojen 1(10«. L547-1 Natakarico samostojno moč. sprejmem v boljšo gosti no v Lijubljani na prometnem Kraju. Zahteva se kavcija. Naslov v vseh p'" s.ov. Jutra. 1493 Zelezninar spreten prodajalec dobi mesto. Ponudbe ln prepl se spričevatl na ogl. odd Jutra pod »Stalno mesto«. 1496-1 Kuharica z dobrimi spričevali, samostojna. kl zrna dobro voditi gostilniško kuhinjo. mora biti resna ln trezna, dobi takoj službo, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 1467-1 Postrežnico pridno, pošteno, za popoldne Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 1482-1 Regvart Heda javite svoj naslov pod šifro »Lep posel«. 16H-1 Administrativno žensko moč z večletno prakso v papirni sti »ki (knjigami), ali in du stni.sk um obratu išč«mo. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev naj se pošljejo na ogl odd. Jutra pod »Industrija«. 1S4B-1 Mlinarja dobrega, samostojnega, za valjčni mlin, iščem takoi. se osebno pri Popovič, Križe, na Gorenjskem. 1567-1 Kuharico perfektno. ekonomično, vajeno večjega gospodinjstva, prvo sobarico, veščo serviranja. p o« prav ijanja. pranja in likanja drugo sobarico za pomoč v kuhinji, pralni ci, vrtna in hišna de a. sprejme trgovska hiša Izven LjubMane. Samostojne. re«ne. po-p»'noma zdrave pomočnice brezhibnega vedenja naj poa jejo ponud be na oe1. odd. Jutra pod »Din 500. 400. 300«, 1429-1 Učiteljica starejša, izvežbana v vsa kam gospodinjstvu, dobra sunar.ca ,juoiue:ji~a otrok, varčna, potrpežljiva ln popolnoma za neeljiva. Išče službe gospodinje pri samostojni dami ali gospodu ali kar koii primernega. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica 45«. 1415-2 Hotelska sobarica z večletnim spričevalom zanesljiva, poštena, čl'ta govori perfektno nem ško. išče službo. Ponud be na podruž. Jutra Ma rlbor pod »Hotelska sobarica«. 1309 2 Prodajalka specerijske stroke, pošte na ln marljiva z ata-ol virano trgovsko šolo že 11 *'užbo Gre tudi kot začetnica v pisarno Cenjene ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Dobra računarica«. 1308-2 Fant kmečkih staršev, ravno zda) prost vojaščine, zdrav in močan, bi te rad izučil za mesarja in prekaje-valca. Najrajši v Ljubl|ani. Josip Les, Trata 6. St. Vid nad Lj ubljano. 1)60-2 Mlajša vdova verzi rana v vseh pi«-ar-nlšklh ter blagajniških ln got-podlnjskih poslih, nemške, slovenske delno srbohrvat. komverzaclje, išče vsestransko z&posle nje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bla gosrčna«. 1501-2 2 usnjarska pomočnika dobra šererja sprejme ui-njarna v S'ov. Bistrici Nastop takoj, p a*a oo dogovoru. 1434-1 Prodajalko . ^ , . s 7 dn io.ooo din kavcije, j ivun^rico ki bi s.-ima vodila trgovino ' zanesljivo, zdravo in po na deželi sprejmem Po- Steno ali deke za vse. j nudbe na podružric Jutra y v Celju jiod značkr -I.ep jr rna>mu gTsnodin'stvu kraj«. 1033-1 dveh o*b Plvlch Or mo^ Dobro ra\-nan1e. Po n"dbe s s(prlčeva'' ir> sil ko. 1431-1 V nrivntT>i nisnrn' iščem službo ali kot »k adlščnlk a'l kot pred-deavec fšafer) na vele posest\m. Dopit-e na po-dnižnlco Jutra v Celju pod šifro »Zmožen kav cije«. 130G 2 Absolvent trgovske šole z znanjem nem"ine. strojepisja, nemške ln slovenske stenogralije, —oisarnl^ko me^to. Pomdbe na ogl. oid Jutra pod >S 1 sr u r e n «. 1320 2 Dekle lzučeno šivanja išče za r>c>-iitve bi pro Vticl ra'a n^ka' ča-a cvdl za hrane in stano^-anie. Eventue'no ere tudi v pomoč gospodinji. Cer.Je ne pon'idb^ na ogl fdd Jvtra pod -Osfmpnti^-nai,,;l. čeva 10. " 1500 2 Za mesar vajenca 17 otnega z 1"« leta vrtne dobe Iščem ir.eitD. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Izvežban«. 1505-2 Natakarico tudi začetnico, za manjšo srostilnc za Ptu;. s|>rejm< m. Ponudbe na podružnico Ju- njem nemščine dobi ta skih del. staro od 30 do koj sltižbo. Ponudbe na I 40 et. Ponudbe na og1 podruž. Jutra Jerenlce odd. Jutra pod Snažna tra Maribor pod šifro ,K-iv pod -Zmožna prode" ln ^anei-ljiva«. j cije zmožna«. 1363-1 I 1389-1 1 1fli*7 G. Th. Kotman: Bizgec gre m S Profesor Blzgec je bil strašno učen mož. Vse noči in vse dni je študiral, tako da se niti ostrici ni utegnil. »Letanje je že staromodna reč,« je trdil, »in svet hlepi po napredku. Skakati moramo!« In tako je nekega dne izumil veliko, votlo kroglo iz aluminija, ki si se mogel zložno usesti vanjo in ki je hotel z njo delati velike skoke. Kako dolgi bodo skoki in kje bo priletel na tla, je mogel s svojo učeno glavo natanko izračunati. 2. Sleherni dan je šel v tovarno letal, kjer so mu delali skakalno kroglo, in se osebno prepričal, kako napreduje delo. Vsakikrat je vzel svoja vnuka Mikca in Pikea s Seboj, ker iima je bi! obljubil, da ga bosta spremljala na potovanja okoli sveta. Usnjarski mojster z dolgo etno prakso v iz zna kuhati" nrejm°m delavi vs, h v«t spodnje [.i j.ii.ni ^ usnja. IU^/UU.., Eng iš -pecial godier. ve gatabil in .-^acial jer- :ii&iuh Dlan.-v Ji-'., - in vsega v to r-trogo si Pflajc čega urTija. žeii sta no s tižbo. ali tudi »pe Hnvo tafcol ?'lT,fl7naiqv večji usniarnl a'i tovar nI. Ponudb? na og . odd Jutra pod »Strokovn'ak 42«. 1340-2 Skladiščnik išče primerne - užb? v kakem večjem podjetju Položim 15—20.000 Din Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »K lec« 1610-2 Pevovodja išče m-sta najraje v LjuViani a'i bllšnl oko lici. Zahtevam 'e prosto - tanovpnje a l brezp ai n.o hrp.no Ponudbo ns c^l. odSpo -oben vod ta«. l!5iV?-2 MR. BAHOVEC Težka zimska hrana ln premalo gibanja bo r riuuton tem testo vzrok slabe prebave želodca, čestih (»notic, zaprtosti tn neredneg* Črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje r želodcu, zaprtje, zastrupljenje, Črevesna obolenja, splofino ln prehitro debel jen je, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejSe in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. 's3ka oeseda 50 imi , lavek * i-1 nt ali lianje naslova 5 Din r.1? i >'n Mehanik in šofer Pošteno d^kle pridno, za vsa hišna de la. ki Je že 5 let de-o-va'a v trgovini z mešanim b'ajom želi službo v me>-tu a'i na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna« 1384-2 Knjigoveški nomnčnik dobro lzvežbnn priden ln pošten Išče zaposlit, ve Ponudbe na og'. odd Jutra pod •Knlieovf*". 1400-2 Mado dekle z dežele, pridna, poštena. lzučena Mvan'a BluSbo soba.rlce a'1 tx>-. . . močnice h gospodinji, zmožen kavcije išče stal p Smouker Smart nn c u i h n 1/mav^.lna __ no službo. Vojaščine prost. Naslov v visch po- ' cilov. Jutra. 1157-2 aec" no št. 23. p. Sloves 1401-2 Brivski pomočnik , Sl^V^^tsna .. _ . j x*._ t simpatična ln poštena dober de.avec. vojaščine • ^ mestf> ^^ v bol15, s f'r »I; ia]*nj» nsl^va Din V^-m-ini^ fi>"«»» . '7 Din 1C00 dinarjev in več z,is|užit. mesečno t lelom loma. Pošiljam ma torija! prevzamem gotovo hI a 50 M al kapital |>otreben Zahtevajte pros|>eVte. prilo žite marko Mihajlo H en i g. Pančevo Br Jovanoviča 8S4-3 Tovarna »Brenabor« Brand.-nburg Nemčija, odda samo|«rodajo za Brenabor dvokolesa in lahka motorne kolesa in »icer za Ljubi ia no Interesente naj v javijo pod šifro v»«ten, z zadostno šoskjo izobrazuo dobi me«-to v trgovini z .i.ii: .j a^oai * lj ub Ijahi. Hrana ln stanova nje po dogovoru •' r.isi Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 282«. 1379-44 Močan učenec zmožen tudi nemščine, kl -e Ji- že ••! ;i 1 t to bi se rad izučil v trgo vini kjer bi lmei hra no in stanovanj^ So-ret.7 Jožef. Rlmfike To-p lce. 1221 44 15 leten fant 3 i v hniv še družine se Se'l izuči ti kakršnekoli obrti v me»tu a'i deželi 1 vso ^icrSo Ponudbe ne Mir ko Ko Mola Nedelja pri Ljutomeru. 1466 44 Mehanika ln valenca l*xem. Lojze Zp.Ic mehanik. Dev M v Polju. 1380-44 proet Išče službe. Gre tudi na deželo, Je dober bubl stucer. Ivan Krašovec. brivec. Vrhnika št. 19. 1353-2 Trgovski pomočnik iBiurjen v meS;.ni stroki, dober prodajalec, vojaščine prost, išče službe Vaelor v vseh posl. Jutra. M35-8 Mesto gospodinje želi vdova, stara ^ let. prt boljše-m samostojnem gospodu. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Zanesljiva«. 14&4-3 Slaščičarski pomočnik z mojstrskem izpitom, ičč« službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in pošten«. 1603-3 Dekle srednjih let vajena gospodlnjmfcva želi službe; gre tndi k »aimo-stoimeimu podil. Amalija Jurglič. Ljubljana Rečna 8. 16B5-9 Sobarica M.mi.mj aprič«va.ii. iRfte stalno sdnžbo. Ponudbe rwi o?l. odd. Jutra pod Šifro erfektna« ina^a Absolvent dirž. dvora/zr trgovske Sol«, s prakso. iSče kakrSnetrakoli zaposlen ja. Izvežban steno-sraf strojepisec, koreorvm-dent knjSgorvodi« ;td. OenJ. ponudbe n« ogl. odd. Jutra rwl »Skromen Din 400«. 1335-8 Natakarica starejša dobra moč išče slufcbe v boljšo gostilno. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Simpatični«« 1381-2 sr<»«tAi frot r>o«Jovod'a. »klodlfniv reform t V vpMP Pen'PTIP T>O x " Marlbor-u. 1412-5 Pekovski pomočnik srednjih let. zmožen tudi vodstva, teli službo pred-pečttika alj miSerja najraje v bližini Celja. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. 1035-2 Plačilna natakarica žebi službe v restavraciji ali hotelu. Naslov v vseh po-siovolnicai) Jutra. 1SM-2 Popoldanske zaposlitve (9—8 sme. išče perfekten knjigovodja (organizator, bi-lanoist itd.) proti primernemu honorarju. Ponudbe pod šifro »Vseetranako verziran kniigovodja« na ogl. odd. Jutna. 1615-2 Brivsko-frizerski pomočnik dober delavec, starejSa moč, vešč trajne železne ondulacije in vljasuljarstva, želi nastopiti mesto v mesta ali kie na deželi, nai-rtie kie na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejša moč«. 157V2 Gospodična trgovsko izobražena, »e-šča jezikov spreime mesto kot blagainičarka. asistentka. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Kamorkoli«. 1J80-2 Snažno lekie. Se *TT> tt vsa oskrba v blšl P'Din 150 na nit--ec. Na»'ov v vseh po slov Jutra 1413 4-1 Iščem vajenko za strolno r1et.1l«tvo. Po nudbe ^^ »t>,oti'ja« na o^l odd Jutra. 1600-4^ mmm fHn 1. <-«V * TVr u Vir- ti <«»•!•»»• Din V- ■»"H* tn««"»V Vt Din Izkušen profesor poučuje t uspehom po zmerni ceni matematiko, fiziko, kemijo 10 nemščino za vse razred« srednjih šol. Naslov v vseb posl. Jutra. fI-4 Francoščino poučuje praktično in kon-ve>riaite. Slomškova ulica 6. Telefon 3&06. lffiB-4 lop. Proda,Wlna Kmetijske lružbt Igriška ulica 3. Za Draimo) Telefon 37 -^55 1985-6 Vrhniški paviljon na Tyrševi cesti, nasproti (fo«[K»dair«ike zveae. ugodno prodam, poii/ne g« pr Kreč, Bleineisova 17. 1656-6 Frizerji! Najmo<1ernejS aparati ta trajno ondulacijo »Saturn«, odslej tudi s 30 zunanjimi gr.-loi, na "34 voltov — hrei poviška cene. 2 »Ideal« aparata |kj D,n 4.500. nova pri Ludvik llrriie. Rimska omta IS 11C8-6 Razprodaja razne stanovanjske ln kuhinjske opreme ter obleke, knjig Itd., zaradi <-eiltve po zeo ugodni ceni. Ogled -amo dopoldne. Nas ov v vv-eh poslov. Jutra. 1406-6 Bukovega oglja 4 vagone iz lastnega go zda franko postaja, pro dam. Cena po dogovoru Ponudbe pod »Dobra kupMJa« na ogl. odd. Jutra. 1323-6 Kodak model C. 16 mm z elektromotorjem za Din l»i>0 ln Pathč Baby projektor 9.5 mm, super naprava s 3 filmi ln e!«kl tromotorjem za Din 850 naprodaj; trudi za knjižice naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zar-tonj«. 1371-6 Zidan štedilnik na 2 V, plošče, dva peč-njaka. en kotel komplet no poceni naprodaj. Tn-formaci;« Kl J učavnlč mrka u3. 4-L 1465-6 Štedilnik rabljen, poceni prodam. Klrblš. Kongresni trg 8. ogled od 1—3 ure. 1407-6 met« (nasproti Krlžan-«ke cerkve). 1512 29 Šivalni stroj 1 krojaški, 1 čevljarski >e-vonočni, ,1 cilinder, pooeei naprodaj pri Ussarju, Maribor, IVsibarjeva ni. 9. 1028<® Pisalni stroj »Urama«, zelo malo rabljen, prodam. Selenburgo-vx 6/1. vrata 16. 1642-29 Mizarji! Vse kar potrebujete k strojem, dobite v najboljši kakovosti in najnižii ceni pri: DOVZAN IVAN, trgovina strojev in orodja, Ljubljana, Frančiškanska 4. 54-29 Šivalni stroj Singer z okroglim čolnič-kom za (1?00 Din) prodam. Gradaška ul P 1571-29 Pohištvo B^vrte Dim lave* i Din za Šifre aH lajanj* aaatora 5 Din NajmanjS! ueaek 1 17 Din Na obroke In hranilo« knjižice POHIŠTVO Največja libera vsakovrstnega pohištva, sobuik la kuhinjskih oprav. Sperane spalnic«, arelio-rt korenina 500® Spe rane spalnice pleak 1600 omare ..... stelj* .....160 , 650 , 360 , 130 , 50 1 826 . 60 , 1S0 , 280 . 90 t 98 , 80 SO Izvršujemo pobištveaa ta stavbena 1ela ps načrta. Sprejemajno V ta oopravila. Do konkurenčni ceaL S« priporoma: postelj kuti.ni oprav« . kuhinj kredenc« kuninj. mize . . kuhinj stoli . . otroške postelj« . I »aoški vložki • I otroški madracl : ma-iraol . • j tičn: vložki . • gostilnišk' stoli . zaboj ia premog zaboj ta smeti Lokomobilo Wolf ali Lana v dobrem stanju b stopničastim podktiriščem (Treppen-rost TTnterTurfeuerumg) do 50 HP kupim. Ponud be pod »Dobrem stanju« na ogl. odd. Jutra. 1439-29 ri^rniiMri Trgovske stalaže pu'tl ter trlclkelj vse T dobrem stanju naprodaj Svečama Dolenc. WoJfo-va ul. 10. 1517-6 Dve zimski suknji tri površnike. perziisVo preproeo, up^dno proda Torke Franc, Gradišče 3/1. n>d. 1561-6 Nemško govoriti in teorijo m hitro vai nauče po moj? na,jboJ>S metodS. Po«am'i-aiki ali v skupinah oeneje. Tnformaoij« od 3—4 pop. In zveSor. K. Ljutova. Beethovnova 16/1 pri ?e. Ba/za nolla. 1B&4-4 Prodam Bnaeda 1 Din. lavek 3 Din za šifro al! lajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din Lepo Izbiro ■ ▼ • I *a Svečnico ima Oroslav Dolenec, Ljub tjaca. Woifova al. 10. 86-6 Cepljenje trte in sadno drevje Po trtoem »lno«no sadnem izboru Cen« nizke Zahtevajte cenik Drevesnic« Kmetijske družb« v Ljub I jam Nov S. «M Belo pohištvo n dekliflco sobo. predsobno steno, raztegljivo maso — prodam. CNgaletara 11/T. sa •odaijo. UM&4 "»mrodnia filcastih klobukov 4 nin radi selitve, -r TvamV« Roprat. modistka. Dnnaii*a 9. 1^46-6 2 pisalni mizi nrig -merikanski. prodam. Nsslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1569-6 Beaeda 1 Din lavek 8 Din u> tifrn »I- iaianj« nasl:»v* « Dia NajmanjS eo«a«k 17 Dia Šivalni stroj pognezljtv, malo rabljen, dobre n-emžke znamke, šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-šera cesta 36. S618-3S šivalni stroj še akoro nov, pognesljiv, najnovejše vrst« in moško kolo, eelo pooeni takoj od. prodam. Krito pri Herman«, Jetioa. 1B19-® Šivalni stroj nemški, zelo ugodno naprodaj. Miljutin Nikola, Beet- > hovnov« al. 16/L, levo. I «eda Du. lav-s '» ?ifro lajanj« ' Dia. Najmanj* toaoek t7 DU Ford—auto 4 sedeži 4 oiliom, 4 vrata v najboljšem stanju. !<, koj poraben na prodaj. Ogled dnevno od 9—10 ure. Tovarna Jo«|- Kune. Poljanski nasip 40. 1S19-10 Motor 350 ccm &11 manj, najraje BSA. Ane, AJo. kupim- Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Motor« 1328 10 Dva avtobusa dobro ohranjena po selo nizki ceni prodam. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »Sposobna takoj za promet«. 1461-10 Avto špediter išče družabnika z ca 15.000 din z dobro eksistenco v Zagrebu. Naslov r vseb poslovalnicah Jutra. h7j-10 Motorno kolo 350 ccm BSA model 30 do 34, dobro ohranjen, kupim, plačam takoj. Seušek FVamc. ključ, pomoč., Jesenice. Industrij Tudi M knjižice Mest. hrajiiinioe. Andiovie, Komenskega al. St. 1417-ia Kompletna spalnica naprodaj za 1000.— Din. Informacije oglasni odd. Jutra. 1453-11 Novo spalnico 9 komadov, imitacija ptičji Javor, prodam z« 1.400 Din. Rlhar Jože, 2.1 ebe, Medvode. 1514-11 Kuhinjska kredenca modema, nova, naprodaj «a polovično oemo. Xaslov ▼ vaeh poalovaliiicah Jutra. lasoma 2 omari in psiho la orehovega lesa zaradi pomanjkanja prostora«« 10 ugodno prodam. Na »lov y vseh poslov. Jutra. 1583 12 Kolesa Ne zamudite! ugodne prilika, kupUsem sedaj poelml tako poceni najboljša nemška ko lesa, aa fie Ista od Din 489.— prodajam, šivalne stroje popolnoma nove Din 1800.— Sket, Vransko. 1497-11 šivalni stroj pogresljfrv I« skoraj nor, pooeni prodam. Trgovina pri »Makedonca« t Koio-d voraki alM. 3817-09 Pisalni stroj ln pisalno mizo. kupim. Ponudbe pod »Stroj« na ogi. odd. Jutra. 1317-2* Kolesa skoraj nova prvovrstnih imam.it poceni kupite edino le pri »Promet«, (nasproti Križanake cerkve). 1511-11 Oblačila "tnaeda 1 Dta i*v«-k » im ta IKfro ali lajanje naslovi s Dta NalmanjV meaek 17 Ma KoSubovinast plašč rujarv, fatsam akoro nor, za motmjto lamo, naprodaj. Naslov v vseh posio valnicah Jate. Sadje ii««eIL lavek 3 LHa u Šifro aij dajanje naslova 1 Dia. Najmanjfii tnaaek 17 Dia Fige — pomaranče fige, male vence, rtnfu-za za brano ln žganje-kuho, sočne ln sladka pomaranče, pajeetlnrtce Jaffa, španske ln italijanske kupite najceneje v »Veletrgovini južnega sadja« LJubljana. Tyrše va (Dunajska) 48. 1374-33 Glasbila Beseda 1 Dna. davek 8 Dia M6-as leseta Du. i Um ca šifro al] lajanj« naslova Dia. Najmanj« sa«aek 17 Dta Kanarčki harcerji po več krat odlikovani ln plemenske samice pooeni naprodaj. Puh. Bo žna dolina c. 11. St. 15. 1991-27 Kanarčki odlikovani na božični razstavi, poceni naprodaj. Orubič, OUnce c. 6. U. 1299 27 ■ L*.*., o ta i:lro ali lajanj« naslova 6 Najmanjši enesek 17 Du. Vinske sode po 2tl ao ju n., raoijene aooro onraajeiic Kupuii tjiiudoc aa jaiob ver bič, Logatec. 1333 7 Železno decimalno tehtnico Toliko, noc.Unofci o- in ceno Javiti pod »45.177« na Fubilclt.as Zagreb 456-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe nn ogl. odri. Jutra pod »Pisalna miza« 1635-7 Polnojermenik (Volgatter) v dobrem stanju s tranemisijo kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dob^m stanju«. 14337 "Re.ie.1a Dir, Ijret :•< IV n m Šifro ti' naslova B Din. Viimmjš' znesek 17 Din Vsakovrstno zlato knpTijp do aa*višjib senah CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 1 12-3« Beserta 1 Dm lavek ? frr za Šifro 1 .t in j e naslov* 5 Din Vnjmaniš1 jne.-ek •7 D'n r V R D K A .%. & E. Skaneme LJUBLJAVA - ;»vlj» 1» jemli» •!•> » top-i HRANILNE KVJUltt Mestne hrinilnir* in Ljun sk • ;»o«oiilnic« 31 16 Družabnika V svrhi- ustanovitve zelo dobi?';aiiosneg n popolnoma varnega veletrg pod jetja iščem tinega «1 ;av nega iružabnika eJ nčno podj-etj« 2 sodelovanjem ali n« ? v-i'to Din !.">'' .ic 300.001 - popolno i-arnost jo. Ponudb. je poslat na Ogl Jut.ra ond »Vele trgovina« (373-16 Hranilne knjižice Nakuj n prodajo v^eh le narri t zavodov izposljujem po najvišj. en N d zven -odnib rv>*svn«v Nasvet: v konku znih ia devati iti vseh Jruffil- trgov »ko obrtnih poslih Stro kovne knjigovodske revi-/,i j-sestava :ii iprobacija !»' a ne Preskrbe kreditov nasvet, glede iran'lu'b vlog in plasiranje istih. - Vsi posl; krnske MŠčite. Edina konce—onirana ko (nerealna piserna LOJZfc ZAJC Ljubljana Gledal.ška ul 7. Telefon 38-1.8 Hranilne knjižice Zadru;:ue gr-podarske banke ui člai.c iairužne zveze v L,jublj«>tr kupim pro ti takojšnji gotovini. Po nudbe ua ogl ,dd. -Jutra fK.'i »Gotovina 1937. 1376 IS Kateri dobrosrčni gospod bi posod:; dami 5.000,— Dm proti mPsfr.ntnii) cd plačevanju Nujna . po moč. Ponudbe na og.. odd. Jutra pod 'Proti uslugi 146-1 16 Kompanjonko Za otvoritev mesar-k e obrti išče mlad mesarski obrtnik Resen soliden trezen Zenitev nI Izk ju črna. Fotreb.-n kapital 20—25100 D'n ki se o i guralo na o°se=tvo Sa m o 'Mit ponudbe s po po'nlrn naslovom n o d »45183« na Pub'1c!t*~ Za greb. 1455 16 Hranilno kniiž?co Celjf.ke posojl'nlce d. d O' OOO Oip >v ' po^oHnlce v Ce'Ju za 35000 Din kupim Ponudb« na odd Ju tra pod »301«. 1321-16 Bančno kom. zavod tvriuj« oAjlKjjSe uktu< n> proda}« tfR A_N I LN 1H VUKj . »t lenamib ta vodov La .lgovo« Did S enamk — lltribm Alakitandrov* «>. 58-if Hranilne knjižice Ljubijaus&e Kreditu*- onake Posojilnic« na Bledo Po sojilnice » RibmoL Poso jilnc« » Logutcu, Vzajetn ne posojilnice T Ljubljani Mestne hranilnice t Kamni ku. u podeželskih hranil oic, fclau c* L* Irustie ive '.«• u Zveze slovenskih ta Img Vain vn >vfrmi takoj v »to vi ni po najviSj- »se ai. Al Planin»ek trg *g bančnih kreditnih poslov Ljubljena Beethovnova ul U./L relelo« 3^—10. 64-i6 Hranilne vloge kupite ali prodaste potom moje pis-irne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališki 12 Telei.w> i810 1136-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine oa aramlne knjižice, naložbe kapitala tudi hranilnih vlog;. laščitae ureditve, davčne napoved., kuj go vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja xldaja fconec Sljourati« Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani tiesta iS. okt5.(M>« • 1402-16 Družabnika za rentabilno lesno indu otrijo v Ljubljani, sprej mem. Potreben kapital 500.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Se-zija«. 1382-15 Hranilno knjižico Kmečke posojilnice v Ce lju prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »11.000 Din«. 1339 11 V najem tle««}Ua i LML l»vclt i Du. ia iifro ali dajanje naskrva 5 Dul Najmanj*! znesek 17 Din Gostilno v okolici Kranja. LJub'jane ali Je seiitc riu, vzamem v najem. Ponudbe na podruž. Ju ra Jesenice pod »Dober promet« Pekarno na prometnem kraju, vza mem v najem. Ponudbe na ,igl odd. Jutra pod šilro • protikavcija«. 1506-17 Krojaško delavnico *ta.ro. dobro vpeljano, ob glavni cest: sredi trga Trbovlje, oddam v nejem radi boiezai. Naslov v vseb, po-slov»lni'ea.b Jutra. 1403-17 Trgovino s ipecerijskim blagom, na prometni točk t inventarjem in blagom prodam. — Ponudbe pod značko »Cer« na ogl. odd. Jutra. 1508-17 Trgovske lokale svetle z velikimi izložbami, oddam 1. aprila v najem. Dopse pod »Center Ljub Usine« na ogl. odd. Jutra. 1531-17 Parno žago z dveml polnoj armeniki v Ljub Jani oddam v na jem ali predam. Ponudbe pod šifro »Žagi« na ogl. odd. Jutra. 1360-17 Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani, oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 8"<"H>«, 1630-17 Hranilne knjižice Vzajemne po»oji'.nice v Ljubljani, v višini 500C kunim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kupim proti gotovini«. 1366 16 Družabnika(co) ra rl-nbrovpelijino trgovino z Din 5tl.0O. '»čem Ponud bo pod »Zelo dober zaslužek« na podružnico Jutra v Mariboru. 1630-1« Knjižico hranilnice kmečkih občin, okrog Din -iO.OOO. kupim. Stavite ceno proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 1',76-16 Vlogo Din 120.000 Ljubljanske kr-ditne banke, ;>ro.'.:iiu nab^ljšeinn [»ontid-niku Ponudbe na podružnico Jutra M-H bor pod Samo gotovina«. 16-39-lif. Iščem posojilo za dr»bo 1 leta Dim, proti primernim obrestim na vkn:ižbo ali poroke. Ponudbe na f»odr'ižnico Jutra v Celju iwv' »Stev. 19S7«. li.7-10 Družabnika(co) i karpitnlom. iščf.m na posestvo z gostilno in mesarijo v industrijskem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pori .Sama«. Družabnika iščem za vinsko trgovino. zaradi povečave potrebno 60 — 150.000 Din. Sprejmem tudi dame zmožne pi.-arniškib del a'i dobrega potnika. Uspeh in ve ik promet za-jamčen. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod -Pristopim vlnr-ikl trgovini«. 1507 16 Posojila dobe kredita zmožne osebe za dobo 1 eta ta koj Ea-nk* in -trdionica d. d. Krap. Toplice, po verjenlštvo LJubl'ana Geda/iška ulica 12- Pri ložit? znamko Din 5.—1 -59" 16 Knjižico Lo^k! t>^tnk. D rasa. Trava vsota 21700 ni" orodam Iifortnaci v crr^d^rr1 0 Hišico oddam s 1. februarjem v najem. Najraje skupno e po'jem ln travniki. Pri pravno za rejo 1 glave živine. Vse v Radovljici, na Gradišču. Ponudbe na naslov: Vojteh Debelak. učitelj, Škof!a Lo ka. 1435-17 Gostilničarji pozor! Dobro ldočo restavracijo v kra-ni legi oddam ta koi na račun kavcije zmožnemu gcetilnlčarju ali natakarici. Ponudbe pod »Gostilničar« na ogl. odd. Jutra. 1508-17 Gostilno oddam na račun, na pro metni točki v Ljubljani Ponudbe pod »1—12« na ogl odd Jutra. 1598-17 Trgovino dam v najem. Tnforma cije v Zg. šiški 99. na sproti remize. 1586 17 B*io za šifro al; lajanje naslova 5 Din Najmanjš jnesek 17 Din Trgovski lokal oddani ua Vrhniki, v cen-trumu trga ob državni cesti. event. tudi stanovanje Verbič Anton. Svabičeva e 31. Vrhuika Trafike, trgovine, industrije, restavracije, gosti ne, bu fete, vlnarne, botsle. pp sestva. vi e. f.opci.o-.u p-o dajamo in posredujemo nakup naglo in u.-peš-no: »Pos ovnlca Pavle-kovič, Zagreb. Ilica 144, prit ičje, .evo. 1357-19 Lokal v Koiiitorjevi ulici, odda Slovenka banka. Kn-kov trg 3._ Trgovino i živili takoj pičeni prodam ra-di bolMni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11532-19 Gostilna dobroidoča. v sredtini Ljubljane, ugodno naprodaj. Ponudbe po150.000«. Poere-dova.cl izključeni. 1404-20 Nujno rabimo več donosnih objektov za svoje interesente. Uiini posestniki prijavite svoje nepremičnine v prodajo pisarni Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 8, tel. 32-86. »78-20 Posestvo z dobro ldočo gostilno, ob državni cesti v letoviškem kraju na Gorenj skem, prikladno tudi za zdravilišče, ugodno pro j dam. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Gotovi na«. 1354-20 V Celju prodam novo hišo, 25 minut od kolodvora za Din 36.000. Potrebno ta koj Din 28 000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1347 20 Novo hišo takoj proda Jožef Mahne, Bezovje št. 29. p. Sv. Jurij pri Celju. 1346-20 Dvonadstropna hiša v centru Crlkvenice zelo ugodno naprodaj Po jasnila daje: Ivan Car Crikveinica. Strosrmaye-rovo šet. 2. 1338 20 Hišo z lokalom lepimi gospodarskimi prostori, pripravno za vuako obrt. ugodno prodam. Gllnce. Tržaška c. 48. 1334-20 Interesentje pozor! Velik travnik, več lepih travniških parcel, prodam od 7.500 kv. m naprej v ra-zniih velikostih po nizki ceni. Vse to zemljišče se nahaja v Ljubljani v bližini glavne ceste. Naslov v vseh posl. Jutra. ■M0O-3O Novo hišo v Slov. Javorniku, prodam za Din »5.000 proti gotovini. Letni dohodki 1! .71X1 Din. Pomud#e na podružnico Jutra Jesenice pod šifro »Ugodno« t«. l>438-30 Večje posestvo iščom za d< ijšo dobe v na jom. Leban, Janševa ul. 16, Ljubljana V li ii4®i a; Hiša g tremi stanovanj*« obrtnim lokalom in velikim vrtom, primernim tudi za vrtnarijo, prodam. Studenci pri Mariboru, Krpanova ul. 2o. 16C36-30 Posestvo v celjski okolici, t enim užitkarjem, ugodno naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1632-30 Naprodaj: 2 stanovanjska vila na Gllncah, 3 stanovanjska vila v Slškl, 2 stanovanj ska vila v Moetah. 3 sta novanj. vila na Kode.je vem. 3 stan. vila Beži grad. 3 stan. vila Mlrje, 5 stanov, hiša na Tržaški cesti, več stavbnih parcel za Bežigradom ln v Slškl, več stanovanj skih hiš v centru. Rea-lltetna pisarna KUNA VER Ludvik, Rimska ce-sta št. 6. Strokovnjak, stavbenik tireapla-r razpolago 1 69 20 Stavbeno parcelo Tyrševa cesta — Beži grad cca 600 kvad. m ku plm. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Beil grad«. 1605-20 Parcela 500 evemt. 1000 kvad. m nasproti gostilne »Slepi Janez, krasna lega. ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »Rečen kupec« na ogl. odd. Jutra 1590 20 Tristanovanjska hiša enomadstrapna v Ljub ljanl z obsežnimi poslov nlml prostori, garaža, vrt itd. pripravna za vsako večjo obrt. ot-obl-to za mesno industrijo, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Hipoteka« na ogl. odd Jutra. 1592-20 Novo hišo enona»Jst-opno 3 stanovanjsko, prodam. Potrebno Din 100.0jO, drugo hipoteka. — Jenko Ferdo. Zg Šiška, pri novi šoli 15Ž6-30 Dvostanovanjska hišica z vrtom in pritiklinami — ugodno naprodaj. Rožna dolina. Oe-«ta XXI/56. 1Č41-30 V Celju v bližini Sv. Jožefa naprodaj stavbene parcele. Informacije pri Fanin-ger, Glavni trg 8. Celje. 1411-20 Beseda! Din iavek 3 Din t> lifro u lajanje na*iova 5 Din SajmanjS' in»-»ei' 17 Din Dvosob. stanovanje oddam - pritiklinami Naslov v vse' posl Jutra. TrisoV»r>o stanovsnie i Slomškova 7, eno oddam taKoj drugo » icoruar-jem. 59 21 Lepo stanovanje Tina?'''"*! trtooDno, kopalnica, m pritlkUoe X. n&dstr-, vrt, takoj oo-4 ii-inobeni orodam tudi aa 1lfi ce. Cenjene ponudb0 na odd. Jutra pod štfro -Obrt 33« 1444 30 FNSEfSmAJ V „ JUTRU"! Trgovino, vinotof in trafiko na deželi oddam v na jem. Naslov v vseh po slov Jutra. 1303-19 Gostilno ■ i<.r>'-»M '<->ka ' ,T1 tu1sk1 mi sobami v 'epem leto iškem in prometnem trgu takoj oddam v najem al na ra'-an Naslov v vseh pos' 1262 19 Lokal za vsako trgovino a l obrt po nl'kl cent takoj r.-t-larn v Sv Porllarin ul 26. 1515 19 Mlekarno dobro vpeljano, r inventarjem. vsled odpotovania u-eodno nrodim Za od^o "or 'e priložit) znamko. Ponudbe oa ogl. odd fu-fra pod »Prometna točka«. 1579-19 Trgovino meScvr^-ri blagom oddam / naietn takoj ali poznei« v Savinjski dolini, ob dri. •e«ti. za daljno dobn. Vpra-šania na podnižn'oo Jutra v Celju pod »Trgovina 14«. 1636-lfi Ugodna prilika Jako pripravna za vpo-kojenca. ako želi kupiti mao posestvo, oh>toJeče iz hiše. vrta. 1400 kom. hme ja, njive za fetev v b'ižinl Celja. Cena ugodna. Natančnejša pojas n Ms nri Mi rn. Zg HudlnJa 62, Celje. 1307 20 Hišo s pekarno v centrumu Maribora, na prometnem kraju na prodaj. Dopisi na anonč nI biro Sax. Maribor t>od »Pekarna«. 1322-20 S+^vbno narcelo z 5.000 kvad. m vrtne parcele po izredno nizki e°ni prodam v okraju Tvrševa cesta Bežigrad. Nba.'ov v vseh poslov. Jutra. 1370 20 Parcelo ■7.3, škofovimi zavodi po nlzikl ceni prodom. V"a dimir Blsžir. l lubliana. Ob Zeleni Jami. 1474-20 Enostanovanjsko hišo v centru m&^ta Kranja, prodam. Ponudbe pod šl fro »Proti gotovini« na ogl. odd. Jutra. 1399-20 Cenj. interesente opozarjam na ugoden nakup: Trg.-stanov, hišo. U »tan. 3 trg. lokali, strogi center Din 9fyf>.naX». hipoteka ca ,W.(*Ki ia prevzeti. Stanov hišo, novo. vsa stanovanja komfortna, dobro •iona&i. Din ff>0.000. Vilo, fvosta.ncvanj«ko. vrt. Din lflo.OO». Enodružinsko hišo (pod mesto). l vrtoim. za Din 75.000. Potrebno 50.000, ostak knjižice. Gostilno « posestvom za Din • 66.000. Nada»lje stavbene parcele, proda ia PRISTAVEC FRANJO Ljubljana Erjavčeva «. la. Telefon 38-31. 1S9P30 Hiša z gostilno ia mesarijo r lepem trgn, naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1631-39 Štirisob. stanovanje »olnčno v I. nadstropju oddam brez kopa In ce s 1. majem. Pojoisnila daje pisarna dr. Frlana Miklošičeva 4. li23o-21 Dvosob stanovanje oddani takoj n« Glincah. Tržaška e -H pozve se v miekarni. li7S-31 Štirisob. stanovanje z vsfom pritiklinami. oa.nska -2CVI. nad. 1-543-31 Stanovanje udobno, solnčno. trisobno, kojtalnica. soba r,a služkin'0 z vrtom 'n z vsemi pritiklinami. oddam za maj y uliici ob poti v Rožne dolf-no. Naslov v vseh po*Io-va-inirah Jutra. 13SV3-31 4-sobno stanovanje kra-sno. s kopalnico primer no tud4 za zdravnika, oddam. Porudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. feb-unr«. 3-sobno stanovanie le(>o. oddam takoj v bližini banske uprnve. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostorno«. 16 ©-31 5-sobno stanovanje oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. IfiftMn Hišo oddam v najem takoj na Kodeljevem. z vrtom odnosno stanova nje, kuhinjo. 2 sobi, ka binet. parketlrano. elektrika, vodovod. Informa cije Kodeljevo, Slomško va 10. 98121 Enosob. stanovanje Z vsemi pritiklinami ti-koj oddam. Streliška ul. 22! 1584-21 2 stanovanji dvosobno m enosobno. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1559-21 Dvosob. stanovanje lepo. solnčno. s kopani co in drugimi pritik lna mi oddam blizu Tivolija Na>-lov v vseh poslov, ju tra 1440 21 4-sobno stanovanje br-ez k<:|wllnn-fc. uporabno 4,udi za p]saruo, oddam — ,0'iz^e ie: Stari trg 12. 1551-31 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno, poceni oddiam mirni strank; iebru-a laisnj* nasi >» - Din Majmaojl 17 Din Stanovanje dvosobno z vsemi pritt-k:lnami za maj v mirni vili v Slškl Iščeta starej ša zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »BU zu tramvaja«. 1390-21a Enosob. stanovanje s kuhinjo tn pritiklinami za ma'c april ali maj v centru m-sta Išče sonetno državna uradnica Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod >Dobra stranka« 1457 -21a Državna upokojenka iJče manjša star.ovsni«- za mai aH avgust. PonudV na osi. odd Jutra pod šifro .Centrum 332«. lB08-31,a Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico ln pritiklinami Iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno 1937«. 1385 21a Stanovanje 8tiri sobno v sredini me sta aH b'lzti Sv. Jožefa, išče mirna ln stalna stranka za maj. Ponudbe pod »Točna stalna plačnica« na ogl. odd. jutra. 1281-21a M tovorni avtomobil Ki se hitro izplača PROSTORNA KABINA ZA ŠOFERJA, ŠTEDLJIV — NA 100 KM 8 LITROV BENCINA, HITER IN ZANESLJIV, 60 KM NA URO, VELIKA NAKLADALNA PLOSKEV, 750 KG NOSILNOST STANDARD je edina tovarna malih tovornih avtomobilov z nihalnimi osmi Jn spiralnimi vzmetmi. To se pravi, STANDARD dobavni avto dobesedno izravnava vsakršno valovitost tal. — Posebne izvedbe vozila za vsako stroko in v vsako svrho. Eventuelno tudi z večjo nakladalno ploskvijo. Cenen v nabavi in štedljiv v obratu. Cena v seriji izdelanega voza s 500 ccra Boxer motorjem Din 29.760 — VAŠ STARI OSEBNI ALI DOBAVNI VOZ VZAMEMO V RAČUN. — NEOBVEZNO POSKUSNE VOŽNJE POSREDUJE SAMOZASTOPSTVO JMEr-ILARTEflJ Stanovanje večje sobe in kuhinje, tisto in solnčno, iščem za marec, v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 odrasle 09»be«. 1411-žla Stanovanje 2 do 3 sobno iščem za marec ali april. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Državni uradnik«. 1447 21a Stanovanje 3 sob. solnčno in komfortno, iščem za mesec maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točno plačilo« 1572-21a Stanovanje dvosobno ali enoobno Išče miren zakoniki par-Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Brez o^rnk« 1599 21a Dijalk* fbe Beseda I Din ta vet 3 (»t. za Šifro aH daianie na*Iov» i Din Naiman;š: tnesek 17 Din Dva nižješolca (ki) sprejmem v oskrbo ln stanovanje Kopalnica, sonlčna soba strog cen ter gospa bivša učite IJlca Naslov v V6es po-elov. Jutra 1352 22 L> i, la'"* S Di Vfrn »I1 i»1»nj» •»■•»lovi. 1 Din NaimanjS' f.ne«ek ■7 i>ir Opremljeno sobo lepo, oddam boljšemu ^o »podu t uporabo kopalnice centralna kurjava, bližina pošte. Naslov v vsen posl. Jutra. 1331-33 Opremljeno sobo lepo. solnčno. s posebnim vhodom, odde.in z vso oskrbo boljši osebi. Ptari trg 38, III. nad., levo, Šturm. 3539-33 Opremljeno sobo le[K), veliko pri Tobačni tovarni, oddam z dobro domačo bruno dvema osebama _ tudi dijakoma. Jež, Glim- ška 5tl. levo. 1504-33 Mesečno sobo oddam v pritličju s se-partranim vhodom, s.tro go so ldnemu gospodu, z opravo ali brez oprave. Informacije v Nun siki ulici št. 10. I. nad. 1327 23 Lepo zračno sobo « posebnim vhodom, par ket, e.ektrika. tekoča to pla ln mrzla vrda s souporabo kopalnice, oddam. 5 min. od B!el-■ve sose ceste, škrabče-va 5. 1368 23 Prazno sobo takoj oddam. Naslov v weh poslov. Jutra. 1463-23 Sobo lepo ln sončno pred sod nljo s sopari ranim vhodom oddam boajšemu go spodu s 1. februarjem. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 1448-23 Prazno sobo lepo, zračno ln parketlrano po ugodni ceni oddam s 1. februarjem. Me dvederva 7-1. 1442 23 Opremljeno sobo lepo, « posebnim vhodom ln uporabo kopalni ce. oddam. Detelova ul 3 (za Linhartovo ulico). 1454-23 Opremljeno in prazno sobo obe geparlranl, takoj od dam. Friškovec 6. 1445-23 Opremljeno sobo s [»oeebnim vhodom, oddam gospodični. Smartineka c. '.0 1638-Ž3 Lepo prazno sobo pripravno za pisarno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1582-23 Opremljeno sobico solnčno, oddam. Poseben vhod. V Reber št. 3. I. 1563-23 Sobo 8x5 m. oddam. Drogerlja Hermes. Mik.ošlčeva 30. 1478-23 Prazno sobo . i-liko, lopo, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1u. u Srft« ali dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši ineeek 17 Dia. Javna dražba zarubljenilh predmetov, šivalni stroj, preproge itd. se bo vršilo 29. t. m ob 15 url v Pubarjevi ul 5, priti., demo. 1408 32 Informacije UIL V rK O D" u 5:1 rc dajanje un«» 6 Dia. NaimaajS 17 Dia Davčne prijave ■aa, pridobnino, promet-rJ davek, rent.nino ee stsavlja DavCna poelovai-jilca. Ljubljana, K.O1O-dvorska 18. 1596 31 Autokaroserije vtieh. vrst Izdeluje ln po pravlja po najnižji ceni Alojz Kac. strojno ko-arstvo, Hotlnjavae p. Slivnica pri Mariboru. 1416-30 jEgubljeno u. Srfro ali lajanj« n»«l.&em a.i Gorenjskem e tako na Dolenjskem ob železnici? Dopise na ogl. Jdd. Jutra pod »Za j zelo lep. menjava«. 1365-24 Uradnica 29T.etna z doto v gotovini 70.000 išče uradnika, trgovca ali silčno. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1395-25 Posestnik •iveh dobi okan osmih h® S11 obrti, ar>edi Ljubljan«, vrednost 2.oa\000 Din, eteir 28 let, slmpatičn« zunanjosti, išče ženo z devto 600.0! >0 dinarjev. Samo resne dopise na ogl. fvM. Jutra v Ljubljana pod »Ba.zSirj«nje obrti«. Iio03-i5 Lekarnar 31>ten, lepega, visokega ■■itasa, 2 lastno lekarno, Išče zakonsko družico. Pojasnl.a daje »NADA«, Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1392-25 Učiteljica 281etna z doto v gotovini Din 250.000 Išče urad nika. trgovca ali »lično. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 1393-25 Frizerka perfektna v vodni, želez nI ondulacljl, manlkurl Išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Frizerka«. 1414-2 Gospodična zelo lepa z doto v gotovini Din 250.000. Išče uradnika, trgovca ali rfi čno. Pojasni a daje »NA DA«, Zagreb. Je:ačičev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1391-25 Gospod 48 let osamljen neporočen v po koju, s evolo la-tno hišo ln kavarno v Sabcu. v vrednosti 200.000 Din. bi se poročil. Ponudbo, šftbac P. O. C. Dušana ul. 5. 1415-25 Inozemec poleten, »amcat, lšte res nega znanstva z damo, veščo nemščine ali fran coščlne. Ponudbe na ogl odd- Jutra pod »Tujec« 1329-24 Izobražen gospod fteli prijateljstva s fta-rejšo omamljeno gospodično. Neanonlmne dopi «?e na ogl. odd. Jutra pod »V LJubljani 8«. 1443 24 i Vab Trgovec bi t« oženil z zi-lo lepo devojko-elroto od 18—25 let. častno, po šteno. Fotografije poslati na > Politika«. Novi Sad pod »Simpatlčan«. Diskrecija zajamčena. 1402 25 Vdove, dekleta, ločenke, vpokojenke. velika odlična Izbira. Posredujemo *o'ldno ln uspešno Ponudbe—prospekte po-S'emo proti vpos anim Din 10 v poStnih znam ~ • Stanovanje štlrlsobno a 1 dvosobno, zelo lepo. so nčno. v sredini me^ta z vrem kom-fortom in vsemi pritikli nami. taJcoJ oddam. In. fonracije v trgovini Koli mann. Mestni trg. 1494-24 Zvesta FoJIjite naslov pod isto Šifro kakor zadnjič. Diskreten. 1646-14 Mlajša vdova Inteligentna, pristne zu r^njoeti Išče ea Bituiranega g • 1 a. Zagreb, Tka'člčeva n'. 4 1318 25 Gospod z lastno mesarijo. star 32 let. žel znanla zara di ta>oJ5n1e ženitve z gosrrdl^no ali vdovo, ki p^e-lule vsal SO.000 Din gotovine — ve*1e pofft vo. gostfno aH rflčno. Ta'nost zplam^eTia. Po-mid^e na otr] cvid Jutra pod -Bodočn <->=+-.. 136S 25 Intplieenfpn gospod v zakonu nesrečen z dobrimi d o n o d k 1. 30 let etar želi poznanstva z Event. gre za podi- ' poročeno ali vdovo v r.Jo. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Zaupnost« 1588 24 V-taka >w«d* i Din davek i Din u lajanje Jajanje naslova i Din naimaniS* "V D D Gozdarski višji svetnik 52Leten z mesečnimi do-bodkl Din 6000 ln pravico do pokojnine, lsče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za Informacije poš jite DUl 10. 1396 25 Kuharica mirna, vzorna gospodinja, želi znanja z resnim fantom, ki ne gleda na premoženje. Pred rast orožniki ali granl-6arjl. Plamene ponudbe ta ogl. odd. Jutra pod »Zvesta«. 1343-25 Ženitve in možitve bolJSlh krogov posredujemo najve^tneje. Imamo veliko lzbero odlič nih partij obeh spolov. Informativne prospekte razpošiljamo proti vpo-sanlm Din 10 diskretno. Naročit« taVoJ prospekte: »REZOR«. Zagreb pošta 3. 1356 25 Vdovec popolnoma sam. 52'eten. hišni po«»estnik v Zaerre. bu. z mesečno rento Din 15.000 zakonsko drrj žico PnVnl'8 dale »NA DA« Zs-ereb. Jela^l^ev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 1394 25 Ljub Jani al oko lci. Re-ne dop.se s polnim naslovom pod »Diskretnost zajam. . nas na og . .dd. Jutra. 1520-25 Gospodična 281etna. poštena, resna, kuharica z nekaj prihranka, želi spoznati pri memo pojteno boljšo osebo v sta mi s užbi Sa mo resne ponudbe pod »Udoben dani na og!. odd. Jutra. 1445-25 Strojnik z gotovino. 30 let star. simpatičen z dobro stalno službo, poroči gospo dično lepe postave, po možnosti šivilja, s primerno doto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upa nje ln ljubezen«. 1388-25 Posestnik in trgovec samostojen. Išče zaradi takojšnje ženitve znanja z gospodično ali vdovo srednjih let iz boisfe hi še. Le nsne ponudbe na og'. odd. Jutra pod šifro »Srečen lasten dem«. 14S0 25 IM, da bi bili plešasti? Kupuj domače blago! „J1GRAMAU. Diplomirana ▼ Londona k GRAND PR1X IN ZLATO KOLAJNO. — Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tudi Vi takoj kupite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prhljaj in kožne neprijetnosti. Jafii in hrani lasišče. Ustavi izpadanje las in lasie porasteto tndi na plešavfm mestu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,— Moderna Kozmetika Split Mlado dekle dobra gospodinja, že'l moža. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dete«. 14ol 25 Trgovec gostilničar star 28 let z lepo večjo hišo na Hrvatskem želi poročiti Slovenko, trgovsko naobiaženo, z gotovino do 80.000 Din. Le resne ponudbe poslati po možnosti s sliko, katera se takoj vrne, na ogl. odd Jutra pod »Dobra gospodinja 222«. 1583-25 Gospod vnrtja več>«ga in ln*tr?**ke-ga podjetja v Slovenijii, išče poznanstva v »vTho poznejše ženitve i inteligentno simijiatično damo 5*3 —3j let. Reflektira &e I« na re-sne neanonimn« ponudbe. Dopise po možnosti s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »llirrn doni«. 15C7-S5 INSERIRAJ V „ JUTRU44! Par minut smeha STRAŠNA PRIČA »Priča, povejte mi, ali ste res tisti dan obiskali obsojenega?« »Res, gospod sodnik. Ko sem stopil v njegovo sobo, je stal pri oknu. V obraz je bil bel kakor kreda, okrog ust ves penast in na roki je poskušal, ali je rezilo res ostro.« »To je zanimivo. In kaj je storil potem?« »Potem ... potem se je začel briti.« TOLIKO PORODOV Sluga Andrej je prišel to jutro nekoliko prepozno v pisarno. Videlo se mu je, da ni dosti spal in tudi delo mu ni šlo kaj prida od rok. Ravnatelj je to kmalu opazil in poklical Andreja k sebi. »Slišite, kaj pa je danes z vami? Tako čudni ste in za nobeno delo niste ...« »Veste, moja žena je imela nocoj hud porod... in saj si lahko mislite... pri taki priložnosti.« »A, to je bilo?« je vzkliknil ravnatelj. »No, Andrej, ali ste kaj veseli?« »I, kaj bi bil vesel... Saj veste...« »Vem,« mu je segel ravnatelj v besedo. »Križi so! No, da boste malo ta dan proslavili, bomo zbrali nekaj denarja za vašo ubogo ženo, da bo imela vsaj kakšno vese-l je!« Vzel je iz listnice dva stotaka in drugi uradniki niso hoteli za njim zaostati in so tudi prispevali vsak svoj delež. Tako ie Andrej nabral precej denarja in razen tega mu je ravnatelj dovolil, da je smel iti takoj domov. * štirinajst dni je minilo. Andrej je spet prišel nekega jutra utrujen in neprespan v pisarno Ravnatelj je to takoj opazil in ga spet vprašal: »No Andrej, kaj pa je spet danes?« »Veste, gospod ravnatelj, moja žena je imela hud porod ...« »Slišite, Andrej, ali me mislite vleči za nos. Saj je komaj štirinajst dni, kar je imela hud porod. Ali je mar zajka?« »Ne, ampak — babica,« je mirno odvrnil Andrej. Ob vsaki priliki — se spomnite da ao .Jutrort* .Mali oglasi* * Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredo-valnloa ea sluibe vseh mt, aa prodajo In n&kop vseb stvari, sa nepr«ml6nln«. io-podjetja. kapital, i«, nitve la u v te drago PIONIR radiotehnike PHILIPS RADIO ]e napravil revolucijo ▼ radlofonlji a svojimi poslednjimi Iznajdbami. Samo PHILIPS Ima: STEREOFONSKO REPRODUKCIJO ADAPTOVIZOR SKALO MAGIČNO OKO SVETLOBNO KONTROLO POSTAJ POPULARNE CENE. 5-CEVNI SUPER PREJEMA VSE VALOVE. Samo Din 193.- mesečno H. SUTTNER - Ljubljana« Aleksandrova 6« Poznani SALVAT-čaj zoper žolfine kamne ln bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogt reg. 8. br. S7870 Dražba lova dne 1. februarja 1.1. se vrSi ob 11. url pri sreskem načelstvu v Radovljici v sobi St. 8, dražba lastnega lovišča solastnikov Boh. Bistrica, planina »Vogelc, površina 801 ha. Izklicna cena 3000 Din. Zakupna doba od 1. 2. 1937 — 31. 3. 1949. 1228 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Nove vloge Din Oproščene vloge, prenesene na nov račun < Skupno stanje novih vlog 50,000.000.— 60,000.000.— Din 110,000.000. Nove vloge vsak čas izplač3jive. OBRESTNA MERA DO 5%. Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska« I B9 vse vrste poslovne knjige: Amerikanski journali, blagajniške knjige, saldakonti, odj. knjižice, mape. bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri: A. JANEŽ I e knjigoveznica, industrija trgovskih knjig ln šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska al. 14 Tel. 82-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih fanaH _ Razpošiljamo prima: bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bele orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIC — TUZLA. 10 kg Din 62.— 50 kg Din 220.— 5 kg Din 80.— 20 kg Din 320.— 30 kg Din 405.— naročnino pggT* Večno placuf varuj svojcem zavarovalnino t Zahvala ob težki Izgubi nepozabne ZORE KRIŽMAN soproge učitelja vsem, ki so jI bili ob strani v njenih zadnjih urah, posebno pa Sef-zdrav-niku gosp. dr. Neubauerju, čaatitlm sestram in prečastitemu g. župniku v Križah. Zahvaljujemo se ufiiteljstvu šole v Križah ter šolski mladini za ganljivo petje in vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti. Rodbine KRIŽMAN—GREGORIC II I«MIW—■■■■IW1I Zelo poceni in uspešno sredstvo zoper sadne škodljivce »SHELL BILJOBRAN ZIMSKI" Brezplačna, obširna, ilustrirana navodila zahtevajte od Jugoslavensko Shell d.