NO. 233 eri$ka Domovi im/i /*•11/1' EPI g/* m—HO MIŠ AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R mamm Tsm CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1950 LETO Lil — VOL. Lil. TITO JE DOCELA SPOLZEL V "TABOR REAKCIJE" Zdaj čisto odkrito priznavajo, da bi bila v Jugoslaviji ljudska revolta proti režimu, če bi ne bilo ameriške pomoči. — Tito je pripolzel do kraja v “tabor reakcije.” Koliko časa mu bo še uspevalo nositi svojo glavo na vratu, je odvisno od Zed. držav in Sovjetske zveze. George Weller, poročevalec “Press-Chicago Daily News”, pošilja iz Rima sledeče, nadvse značilno poročilo, ki je vredno, da ga s premislekom prebere sleherni Jugoslovan: RIM. — Velikodušni Amerikanci so pravkar pokvarili neko revolucijo. S pošiljkami živil Jugoslaviji — za zdaj v glavnem moke in graha — smo preprečili izbruh prvega resničnega socialnega upora v povojni Evropi. V Jugoslaviji je bila namreč popolnoma pri pravi j ena revolucija proti komunističnemu režimu, samo orožja zanjo ni bilo na razpolago. * Ugodna tla za revolucijo Naraščajoči glad v mestih in obupno stanje kmetov, ki so v1 precepu med vladnimi zadrugami in od vlade določ. žitnimi odmerki, ki jih morajo obvezno oddajati državi, vse to je pripravilo v deželah vzhodne Evrope tla za izbruh trpkih in nevarnih nemirov. — Ker je Jugoslavija bolj zapad' njaška država kakor njene komunistične sosede, bi to gibanje gotovo zavzelo protikomunistično smer. Na vsak način pa bi bi lo to gibanje naperjeno proti kolektivizaciji (zadrugarstvu), razen ako kominformski agenti v Jugoslaviji dobe trdno kontrolo nad armado Zgledi vlečejo Ta revolucija, ki še ni bila rojena in ki je bila preprečena zl ameriško pomočjo, bi utegnila služiti kot zgled za revolto v drugih deželah, ki so zamrznjene v komunistični ekonomiji. Z odložitvijo revolucije v Jugoslaviji, ki je bila odložena z AMERIŠKO POMOČJO, je Tito zelo ustregel svojim balkanskim sovražnikom — Albaniji, Romuniji in Madžarski, ker on-dotni komunistični oblastniki tudi nočejo v svojih deželah revolucije lastnikov proti komunističnim birokratom. Nazori Zedinjenih držav Da Zed. države pomagajo Titu pri zatiranju ljudske protikomunistične revolucije, je vzrok njihova bojazen, da bi s porazom Titovega režima zavladal nad Jugoslavijo kak kominformski oblastnik, ki bi bil samo lutka in golo orodje Stalina. Truman je pomilostil častnika - zamorca v Koreji -o v kakor petelin, poje kakor pete- Porocnik se je uprl povelju, ]in in ima n3 ^ KOMUNISTI ODPRLI VRZELI [gra narave: ali je kokoš, ali petelin? =H=iV FRONTI ZDR. NARODOV ali petelin. Rep ima namreč , , . . v . - - , lin in ima na eni nogi tudi pe- da b. s svojo cct« napadel:,e]inj0 ostrogo Pri vsem tem neko sovražnikovo pošto janko. ! -----O Ipa znese jajce na dan. WASHINGTON. - Predsed-| |#f^a||l |R|||#P nik Truman je pomilostil Leona: fim^jfnaftTJlMlllaE A. Gilberta, ameriškega poročni-!, ka afriškega porekla (črnca).j Gilbert je bil obsojen na smrt, ker se je uprl povelju svojih j ABB* |R|||# ■ predstojnikov, zdaj pa je pomi-j |#||M|a| liLilii H loščen na dvajsetletno ječo ob “ ® BsEiitJi I™BI 1 VRHOVNEGA Vsej fronti zaveznikov grozi velika nevarnost. — Bosonogi Kitajci prebredli ledenomrzlo reko. Turški vojaki se bor jo ko levi — Komunisti bijejo samo s številčno silo svojega moštva, ki je neizčrpna in — poceni. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Tako sporoča gori omenjeni Oblačno in rahlo naletavanje snega danes. Malo spremembe v temperaturi. i Tri na dan poročevalec. Značilno je, da sedaj vsa poročila svetovnega tiska čisto odkrito in brez ovnikoV priznavajo, da je ameriška pomoč v živilih namenjena v prvi vrsti jugoslovanski armadi, da bi se jo ohranilo pri dobri volji in da se prepreči njen punt, Armada mora biti namreč pripravljena, da odbije tako zunanjo agresijo, kakor da zaduši u-por domačega ljudstva. Pomilovanja vredni sopotniki Dne 2. novembra je predsednik Truman avtoriziral 16 milijonov dolarjev izrecno za hranoi jugoslovanski armadi. V Jugoslavijo se bo zdaj pričela zlivati pomoč Marshallovega načrta in vseh ostalih ameriških agencij, iz katerih se je Tito še nedavno: tako nesramno norčeval in jih, zasramoval, ko je bil še v dobrih odnosih z Moskvo. Zdaj je tega sramotenja konec, kakor je tudi konec zmerjanja Grkov z “monarhofašisti,” ker ima Tita tudi v Grčiji v ognju več želez. V vojaškem pogledu se zdaj povezuje z državami Atlantskega pakta in priznati se mu mora, da je žongler prve vrste. Moskva molči in čaka, da udari njena ura, naši slovenski sopotniki pa pridržujejo sapo, ker nikoli ne vedo, koga naj jutri zmerjajo in koga hvalijo. . . Komunistična linija je namreč zverižena in vijugasta od samega vraga. . . trdem delu. Poročnik Gilbert, ki je bil tudi nečastno odslovljen iz armade, se ni zmenil za povelje, da bi s svojo četo napadel neko sovražno postojanko. Izgovarjal se je, da bi izvršitev tega ukaza ‘■gotovo pomenila mojo in mojih dvanajsih vojakov smrt.” To je naj novejša hrvaška himna, ki smo jo prejeli iz Zagreba. Zmuštrana je po himni: Lepa naša domovina. Evo je: Lij epa naša domovina, nemaš kruha, nemaš vina, sve ti uzme TATovina. Sve što narod treba, manjka, premda novae dava banka Export-Import, da se narodu pomaga. Ali nema mu pomoči, niti pomoč neče doči . . . Sve to troši TAToizem, da se širi — komunizem. Poizvedovalni kotiček Albina Kavčič, rojena Vernik, Ljubljana II. Celovška cesta št. 95-III., Slovenija, Jugoslavija, bi rada izvedela za naslov Mrs. Vere Krajec, roj. Nagode; njen mož je tudi Slovenec in doma iz Ribnice. Svoj čas sta živela v Clevelandu, O. Zakonca imata dve hčeri: Vero in Leonoro, ki sta o-stali baje v Clevelandu v hiši svojih staršev. Po zadnjih podatkih, ki jih je dobila, sta se zakonca preselila nekam izven' Clevelanda. Mrs. Krajec je prošena, da se zglasi na zgoraj označeni naslov. Pisarna Komunist Thores bo okreval PARIZ. — Maurice Thorez, francoski komunistični voditelj, ki je zbolel in se šel zdravit v Moskvo, bo kmalu spet na svojem delu v Parizu, kakor poročajo iz Moskve. Bruhanje vulkana Etne na Skiliji; lava ogroža vasi Tok razbeljene lave, ki se vali po pobočjih ognjenika, je širok 650 čevljev. CATANIA, Sicilija.—Iz žrela ognjenika Etne se je pričela valiti 650 čevljev široka reka razbeljene lave, ki ogroža kakega pol ducata vaši, čepečih ob vznožju 10,741 čevljev visokega ognjenika. Iz vulkana je pričelo bruhati 25. novembra ponoči. Ognjenike vo bruhanje so spremljali potresni stresljaji, ki so povzročali paniko med prebivalstvom. Oblasti so preračunale, da bo žareči tok lave dosegel vas For-nazzo približno opolnoči. Prebivalci vasi, ki jih je poldrugi tisoč, so naglo spravili skupaj najpotrebnejše ter čakajo pripravljeni, da zbeže, če bi se lava res: privalila v vas. O kakih človeških žrtvah doslej še ni poročil. Vprašanja kitajske intervencije so prešla iz območja armadnega poveljstva v območje koncilov Zdr. narodov ter vlad sveta. TOKIO. — Ogromne mase kitajskih komunističnih., čet., so prebile obrambne črte južnih Korejcev do globine dvajsetih milj, in zdaj ogrožajo celotno črto Zdr. narodov. Poročila iz gl. stana osme ameriške armade naznanjajo, da grozi zavezniškemu vojaštvu resna nevarnost. Napadi se vrše noč in dan Najmanj 123,000 komunističnih borcev napada noč in dan ameriške in ostale zavezni- TOKIO. — Gen. MacArthur'ške čete- Včeraj zjutraj so vrg-je poslal Zdr. narodom poročilo h kitajski komunisti masivno o kitajskem sodelovanju v ko-'peh0*110 sil0 proti nezavarovane-munistični ofenzivi, v katerem 1011 boku osme armade in prisi-3e med drugim rečeno: Jih zaveznike k umiku. “Sovražnikova reakcija se jej Čete južnokorejskega 2. ar-razvila vmapadalne operacije v ma<^neSa zbora na desnem kri-zadnjih štirih dneh, iz česar je lu so bile obkoljene, v središču razvidno, da je v akciji velik del fronte pa je bil obkoljen en a-kitajskih kontinentalnih sil, poJmeriški bataljon. Obe strani hi vezanih v divizijskih organiza-J Ma s pošiljanjem ojačen j na cijah, ki štejejo okoli 200,000 fronto. mož. “Dalje je razvidno, da so izvr- Vrzel v črti južnih Korejcev V bližini levega boka so ko- šene priprave za močno ojačenje munisti naredili vrzel v južno- Novi grobovi Diane Severino Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 801 E. 154. St. Diane Severino, stara 12 let. Pogreb bo imel v oskrbi J. Žele in Sinovi pogrebni zavod na E. 152. St. Podrobnosti jutri. ------o----- Mirovni kongres slavi Stalina in rdečo Kitajsko Mirovni kongres je zaključil svoja zborovanja. — Velike slovesnosti na glavnem trgu v Varšavi. VARŠAVA. — Mirovni kongres, ki zboruje v tem mestu, je predlagal mirovno sejo Velike petorice, v kateri naj bi bila vključena komunistična Kitajska, dalje je kritiziral zunanjo politiko Zdr. držav in dal je lekcije Zdr. narodom. To je bila zadnja seja tega kongresa pred razhodom. Dele-gatje so slišali stotine govorov, po zaključku pa so prisostvovali paradam in povorkam v Varšavi in bengaličnemu ognju zvečer. Glavni trg je bil v rdečih zastavah s kladivom in srpom, in zborovalci so glasno vzklikali in pozdravljali, kadar koli je bilo imenovano Stalinovo ime. teh čet, katera ojF''enja se koncentrirajo v varnem in privilegiranem zavetju severno od internacionalne meje, od koder se neprestano pomikajo naprej. “Posledica tega je, da smo soočeni ali konfrontirani s popolnoma novo vojno.” “Vse to je razblinilo upanje, ki smo ga gojili, češ da je kitajska intervencija samo za zunanji videz, radi česar bo vojna v Koreji kmalu končana. “Položaj, ki je zdaj nastal, vsebuje vprašanja, ki so izven območja avtoritete vojaškega korejsko črto ter zavzeli kraj Yongsan. Vse izgloda, da so kitajski komunisti spravili na fronto sveže čete iz Mandžurije. Tri južnokorejske divizije, ki tvorijo važno desno krilo osme ameriške armade, so se pod silo udarcev sesule. Ameriške, angleške in turške rezerve so naglo odhitele na ogrožene fronte, da pomagajo zaustaviti komunistični naval, ki se je pričel v soboto ponoči, nato ko se je dan poprej pričela zavezniška ofenziva. Samo proti dvema ameriški- poveljstva Združ. narodov — ma divizijama je nastopilo 68 ti-vprašanja, ki morajo biti rešena &oč komunistov. .Amerikanci so je pred dnevi izrazil gen. Mac-Arthur. Poveljujoči zavezniški častniki so prepričani, da pridejo še nadaljni komunistični napadi in da bodo potrebni nadaljni umiki. Komunisti se zanašajo samo na svojo številčno moč, da si iz bijejo pot skozi zavezniške črte. Nimajo nikake podpore od strani letalstva in ne od težke artilerije. Zavezniške protinapade odbijajo samo s puškami in brzostrelkami in nekaterimi možnarji. Seveda imajo pa komunisti neizčrpno številčno moč kitajskih mas, katerih življenja so poceni. Izgube U. S. vojaštva znašajo 29,296; 5000 od teh je mrtvih Največ je izgube ima zaznamovati armada.. — Poročila krijejo izgube do preteklega petka. WASHINGTON. — Ofieielno poročilo o ameriških izgubah naznanja, da znašajo slednje — 29,296; v tem številu je vštetih 4993 mrtvih. Te številke krijejo izgube do preteklega petka. V bitkah ubitih je bilo 4461 vojakov; 528 jih je umrlo za ranami, štirje, o katerih je bilo; poročano, da so ubiti, so bili le pogrešani v akciji. Največ izgub ima armada, in sicer 25,677, med temi 4150 mrtvih, 17,325 ranjenih in 3608 pogrešanih. na koncilih Zdr. narodov in v kancelarijah sveta.” ‘DOUGLAS MAC ARTHUR, general armade.” (Podpis). NAJNOVEJŠEVESTI LAKE SUCCESS. — Zed. države so obtožile včeraj po Sovjetski zvezi podpirane in hujskane kitajske komuniste “javne in notorične agresije” v Koreji. WASHINGTON. — Predsednik Truman je poklical včeraj popoldne v Belo hišo k posvetovanju vse svoje najvišje vojaške in diplomatske svetovalce, ki so razpravljali o nevarnosti agresije kitajskih komunistov v Koreji. WASHINGTON. — Mnogo senatorjev priporoča in zahteva, da se da generalu MacArthur-ju polnomoč za rabo atomske bombe napram kitajskim komunistom v Koreji. Pričakuje se, da bo predsednik Truman zahteval od kongres nadaljni bilijon dolarjev za proizvodnjo atomskega orožja. TOKIO. — Kitajski komunisti v Severni Koreji so skozi strto vzhodno krilo prodrli 13 milj globoko za ameriške črte. Kitajski ujetniki pravijo, da je namen komunistov, uničiti 50,000 ameriških Vojakov, ki branijo ta del fronte. se umaknili pred njimi štiri milje ali več. Situacija je smatra-na za kritično. Bosonogi preko ledenomrzle reke Kitajski komunisti, ki so v strupenem mrazu bosi bredli preko čongčon reke, so bili v nedeljo ponoči ustavljeni, toda so naslednjega dne zopet obnovili svoje napade. Na obeh straneh so velike izgube. Med komunističnimi izgubami je vključenih najmanj 2,300 mrtvecev. Poročila ne o-menjajo števila zavezniških izgub, pripominjajo pa, da majhne. Junaštvo turškega vojaštva Zavezniški častniki strmijo Zatvori kominformovcev v Jugoslaviji V drugi polovici oktobra je bil v zvezi z odkritjem komin-formske zarote v Zagrebu, aretiran v Beogradu v Brakovi Ulici 16. generalni major Djordje Miraševič. Skupno ž njim so bili aretirani še trije, katerih imena niso znana, ki so bili tisto noč pri generalu. V Črni gori so bili v septem bru aretirani in zaprti polkovnik Salih Radonjičič, direktor1 “Tanjuga”, Vugdjelič, šef kontrolne komisije za Črno goro I. niso Vojvodič in kapetan tajne policije Radomir Džudovič. Istočasno je bilo pobranih in poslanih v zapor tudi nekaj stotin milič- nad brezprimernim junaštvom j nikov. Pobiti pa so bili v septembru v Črni gori sledeči ko-minformovci: Petar Martinovič, Djole Jaševič in Radonja Dju-kič. Ti so svoje dni veljali za turških čet, ki se bore s preziranjem smrti. Z vsakim dnem je manj upanja, da bi bila korejska vojna končana o božiču, katero upanje komunistične prvake. LOVSKI BLAGOR: STARA LOVCA VZOR SVOJIH MLAJŠIH LOVSKIH TOVARIŠEV APPLETON, Wis. — Andrew si. Ko se je zverina končno Striegel, 71 let stari lovec, je us-jzvmila na zemljo, je njena gla-trelil v nedeljo ogromnega, 550 va udarila na tla komaj nekaj' funtov težkega medveda, ki je poginil komaj nekaj čevljev pred njim. Striegel je povedal, da je prva krogla zadela medveda v nogo, kar je mrcino le razjarilo, da je planila naravnost proti njemu. Nadaljne tri krogle, izstreljene iz razdalje 50, 15 in 5 jardov, so zadele medveda v pr- mih vnukov. čevljev pred lovcem. CHICAGO. — Mrs. Julia Ha-genauer, 63 let stara mati in mati iz Chicaga, je ustrelila v gozdu v bližini Minisina, Mich., velikega medveda in krasnega srnjaka. Mrs. Hagenauer je mati štirih otrok in stara mati sed- Zanimivo predavanje— V četrtek zvečer ob 8:30 bo v Collinwood Branch Library, — 356 E. 152 St. zanimivo predavanja in ocena knjige “He, the Father,” ki jo je spisal Frank Mlakar, ki je nekoč živel v col-linwoodski naselbini. Oceno bo podala Miss Marjorie Ramisch, ki je čitalničarka v Broadway čitalnici. Vstopnina je prosta. Društvo Kras št. 8 SDZ— Članstvu se naznanja, da bo glavna letna seja 3. petek v mesecu (15. decembra) ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih in NE 3. nedeljo, kot je bilo prvotno poročano. članstvo je prošeno, da vpošteva to naznanilo. Od fare Marije Vnebovzete— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo v nedeljo ob osmih skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 2 bo ura molitve, nato pa seja in malo domače zabave. članice so prošene, da se vse udeležijo te seje, ki bo zadnja v tem letu. Pobiranje asesmenta— Ker zaradi slabega vremena mnogim ni bilo mogoče poravnati asesmenta, zato bo tajnica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 pobirala asesment v četrtek, 30. nov. v šoli sv. Vida, soba št. 2 in sicer od 6 do 7 zvečer. Iz bolnišnice— John Požar, 10510 Way Ave., se je vrnil iz bolnišnice in ga prijatelji lahko zdaj obiščejo na: gornjem naslovu. Tem potom se zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici. Prememba seje— Mr. John Sušnik, gl. predsednik SDZ sporoča, da nocoj ne bo seje gl. odbora, kot je bilo včeraj poročano. Seja celokupnega gl. odbora bo v sredo 6. dec. ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ, seveda, če vreme ne bo zopet nagajalo. V Florido— Snoči sta se odpeljala za nekaj dni v Florido Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič. Tam se bodo sestali s stricem Mr. Antonom Grdina, z Mr. Matt J. Grdina in sinom Frankom. Sončili se bodo nekaj časa v Miami Beach. Pozdravi z zapada— Dr. Joža Basaj pozdravlja iz San Francisca, Cah, kjer je za nekaj časa gost pri svaku Rev. Vital Vodušku. Nekaj sonca nam pošljite, Joža! Praznovanje na Jutrovem— Na 3. novembra sta praznovala 30-letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. John in Rozi Vatovec iz 10801 Prince A-ve. Na 8. nov. sta praznovala tudi 30-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Joseph in Antonia Rolih iz 10406 Reno Ave. Na 11. nov. sta praznovala srebrno poroko Mr. in Mrs. Rudy in Mary Rožance iz 10314 Sandusky Ave., in na 15. nov. sta praznovala 30-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Gašper in Rose Segulin iz 10709 Prince A-ve. Vsi so obhajali to slavje v krogu svojih družin. Naše čestitke in še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Na obisku— Mrs. Mary Telban iz Forest City, Pa., je na obisku pri svo-jir hčerah Mrs. Veri Saver, 679 E. 96 St. in Mrs. Mary Kovačič, soprogi councilmana Kovačiča, 7308 Hecker Ave. / Ameriška Domovina ji ’JtVi a ii»11 [ "rtiivi i s tfusvasan. «17 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland S. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50. MiVEMBER 1950 SUBSCRIPTION RATES suNMONTVE!ra>™ ™ sa United States $8.50 per year; $5.00 for 5 6 7 8 9 10 11 1 6 months; $3.00 for 3 months. 12 13 14 15 16 17 18 Canada and all other countries outside 19 20 2122 23 24 25 United States $10 per year. $6 for 6 . 272829_30---months, $3.50 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1878. No. 233 Wed., Nov. 29, 1950 Tito se klanja na desno in levo Leta 1945 je hotela Amerika pomagati Jugoslaviji z denarnimi posojili kakor tudi z vso ostalo pomočjo, da bi obvarovala deželo pred popolno komunizacijo. Ošabni Tito in njegovi trabanti, ki so bili tedaj sredi medenih tednov s svojo “slovansko materjo” in “osvoboditeljico” Sovjetsko zvezo, so ponudeno pomoč oholo odklonili ter jo z žalitvami vred vrgli Ameriki nazaj pred prag. Čudna ironija usode pa je hotela, da hočemo zdaj prav tako pomagati Jugoslaviji, po ne zato, da jo obvarujemo pred komunizmom, pač pa zato, da obvarujemo jugoslovanske komunistične tirane pred ljudsko jezo. ki grozi izbruhniti v krvavi revoluciji proti nasilnemu režimu! ... Nevarnosti revolucije zdaj nihče več ne prikriva, tudi sam jugoslovanski režim ne. Poročila državnega depart-menta odkrito priznavajo, da bo dana ameriška pomoč Jugoslaviji v prvi vrsti zato, da se obvaruje sedanji režim pred krvavo revolto tlačenega in brezpravnega ljudstva. Pomoči mora biti v prvi vrsti deležna jugoslovanska armada, da se — gladna in prezebajoča — ne spunta in da bo kos tako' zunanji agresiji kakor domači vstaji. Z vidika anglosaksonske Amerike ;e njeno stališče razumljivo; ona se boji nevarne krvave revolte v Jugoslaviji, ko preže od vseh strani ko stekle psice nanjo po Sovjetiji ščuvane in podpihovane ko-minformske države, ker Amerika ima ob Jadranskem morju vsekakor raje Tita kakor pa armado sovjetskih Mongolov. Prav tako naši ljudje, ki bi prišli z dežja pod kap. Gizdalin Tito pa se med tem klanja na desno in levo, joka nad “sušo,” ki je baje edina kriva tega tudi zanj-obupnega stanja, in sklepa pakte z grškimi “monarhofašisti” in zapadni-mi kapitalističnimi “imperialisti.” Sploh je pripravljen skleniti pakt s samim Belcebubom, če bi videl v takem paktu možnost podaljšanja svojega režima in svojega — življenja! V vsej tej tudi bebcem prozorni igri pa se ta komunistično-kapitalistični bastard neprestano dere, da je vse, kar bo dobil od Zapada, dano brez vsakih pogojev ! . . . Kakor da so zapadni diplomatje največji bebci na svetu in kakor da bi svet ne videl, da so vprav vsa zadnja Titova dejanja, njegovi govori, njegovi sporazumi z Grčijo in njegova podvrženost Zapadu vprav ti pogoji, da se ga potegne za lase iz močvare, ki jih hoče utajiti in q katerih pravi, da jih ni. V očigled tega obupnega stanja in v očigled grozeče krvave ljudske revolucije, o katere možnosti govori sama ameriška vlada in vse ameriško časopisje, v očigled dejstva, da morata ameriška vlada in jugoslovanski komunistični režim podkupiti jugoslovansko armado, da se ne spunta in jo dobro hraniti, magari če vse ostalo hudič vzame, torej v očigled vseh teh otipljivih dejstev, pa tukajšnji komunistični in sopotniški pisuni našemu ljudstvu že pet let pripovedujejo, kako uspešno se “gradi socializem” v Jugoslaviji, kako izvrstno uspeva njen petletni “plan,” kako koristno je izsekavanje gozdov, da jih gošča ne zaduši, kako hvalevredno je delo “udarniške” živine in kako se kosajo naši ljudje pri “prostovoljnem” delu! . . . Med vsemi temi pa je naj srečnejši kmet, ki postaja dninar na svoji zemlji, brezpraven garač v kolhozu, kjer mu komandira in ga šikanira poljuben partijski fakin! V Kitajski mrgoli “banditov” Včasih so tvorili banditje zelo majhne skupine, ampak časi se spreminjajo in danes ni več tako, posebno ne v Kitajski. V Kitajski je na tisoče in tisoče banditov. To se pravi, banditje so vsi tisti, ki se ne strinjajo s kitajskimi komunisti. Komunistični radio iz Čungkinga naznanja, da ti “ban-ditje” sabotirajo komunistične obrambne naprave in da pobijajo komunistične uradnike. Samo v poldrugem mesecu — pravi komunistični radio — je bilo likvidiranih 400,-000 teh “banditov.” To je tudi za Kitajsko zelo visoko število “banditov,” — tako visoko, da se zdi, da ima kitajsko ljudstvo in ostali svet popolnoma drugačno definicijo pojma “bandit,” kakor pa kitajski komunisti . . . Za kaj moramo biti še hvaležni Neki sovjetski časopis je obdolžil Henryja Wallace-a “izdaje ljudstva” ter da se je vnel za stvar “vojnih hujskačev, “ker podpira ameriško akcijo v Koreji. K temu komentira clevelandski “Press;” Henry in stric Jože naj se o tem kar sama pogovorita. Henryjeva sprememba srca je prišla tako pozno, da je danes popolnoma vseeno, kaj si misli. Ampak je pa ena stvar, za katero morajo biti vsi Ame-rikanci hvaležni. Če bi bil Henry Wallace v Beli hiši teh pet let, kolikor časa mu je vzelo, da je spoznal nevarnost sovjetskega komunizma, bi bilo danes mnogo izmed nas, vključno Henry Wallace, v sibirskih solinah ali solnih rudnikih, stric Jože pa bi po vsej priliki mešal svojo vodko z vodo iz reke Potomac ... Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambroiič V INFORMACIJE Novi Amerikanci imajo kmalu po prihodu v Ameriko dobiti iz Washingtona “legitimacije” s sliko. Uradno se imenujejo te legitimacije “Alien Registration Cards.” Ž njimi si lahko pomagajo povsod, dokler ne dobe državljanstva in papirjev, ki državljanstvo izkazujejo. Če bi šlo vse v redu, bi morali dobiti novi svoje legitimacije najkasneje dva meseca po prihodu sem. Zgodijo se pa vsakovrstna zavlačevanja, pomote, celo nerodnosti. Zato je naročeno: Kdor ne prejme legitimacije do časa, ko je tu že dva meseca, naj piše ponjo na naslov: US Immigration & Naturalization Service Washington 25, D. C. Ko pišete po legitimacije, navedite naslednje podatke: 1. Svoje ime, ki ga napišite natančno tako kot je stalo na vaših vselitvenih papirjih. 2. Dan prihoda in ime ladje. 3. Ime pristanišča. 4. Sedanji naslov, pa seveda do pičice točno. ZA SPONSORJE PROSIJO SAJOVIC Janez, 28 let, iz Motnika pri Kamniku, samski. Poklic: usnjar. Sprejme tudi drugačno zaposlitev. Živi v Lienzu, Tirolsko. POTOČNIK Valentin, 42, doma iz Bevk pri Vrhniki. Pripravljen sprejeti delo v tovarni. Žena Marija iz starega trga pri Logatcu. Imata dve hčerki 1 leto in 3 leta. Živijo na Nemškem. PREJEMKI LIGE OD JUNIJA DO KONCA SEPTEMBRA Za navedeno trimesečje prejemkov še nismo objavili. Ni prišlo na vrsto. Naj sledi tu podrobno poročilo za julij, avgust in september: Podružnica v Chicagi $400.00. —Podružnica New York $300.00. — Davek novih poslan Osrednji Pisarni $235.75. — Posojilo vrnjeno $45.00. — Anica Dolenc, Canada $17.40. — Ludvik Gornik, Waukegan, $2.00. — Peter Qualiza, Indianapolis $10.00. — Martin Golobič, So. Chicago, $5.00. — Mina Zabret, N. Y. $2. — Podružnica New York 250. — Davek novih poslan O. P. $202.50. — Posojilo vrnjeno $75.50.—Podružnica N. Y. $300. — Davek novih poslan O. P. $186. — Mrs. T. Archul, N. Y. $5.00. — Družina Šušteršič, N. Y. $5.00. — Johana Bruner$ $3. — Rev. John Schiffrer $5.00. — Družina Nagode $1.00. — Mr. Battenby, Canada, $5.00 — Mary Dolmovič, Chicago, $1.00. — Frank Bitenc, Cleveland, $2.00. — Posojilo vrnjeno $30.00. — Poročilo o dohodkih za oktober, november in december objavimo po novem letu. Priporočamo se vsem prijateljem Lige v blagohotno naklonjenost. IZ PISMA IZ NEMČIJE “Prosil sem za sponsorja, prosim za pomoč, pa niste nič napravili. Tukajšnji Srbi so dobili vsi do enega sponsorje, samo invalidi ne. Do lanskega Božiča so dobili 1 tisoč 200 sponsor] ev, a Slovenci nič. In koliko so dobili za lanski Božič denarja, toliko Vi ne morete priko-madirat za 60 let. Dobivajo iz Amerike in Avstralije, a mi smo dobili leta 1948 20 nemških mark. Litiši so dobili vsak po 200 dolarjev, Poljaki dobijo vsak mesec svojo pomoč, če je lepo ali grdo vreme, prav tako Judje. Pošiljajo jim medicine in vse potrebno. Njihovi župniki pridejo rndnje vsakih 14 dni in ostanejo po dva dni v bolnišnici pri svojih. Kaj pa mi? Ali naši rojaki nič ne vedo za nas, da bi se pobrigali potom svoje organizacije? Jože Madronič.” MALO KOMENTARJA Res ni nujno, da bi se ob bra- Miklavž prihaja Opereta v 3 dejanjih V nedeljo 3. dec. > ob 3 pop. SLOV. NAR. DOM NA ST. CLAIR AVE. it . Prireja Liga katoliških slovenskih Amerikancev ijt v Clevelandu. Pokrovitelj prireditve škof dr. Gregorij Rožman. Miklavž je že v Floridi Gospod Anton Grdina nam sporoča, da je ravnokar srečal Miklavža v topli Floridi. (Gospod Grdina je gotovo vedel, kak sneg bomo imeli v Clevelandu in jo je že pred dobrim tednom popihal v gorke kraje.) Takole piše: “Srečal sem ga (Miklavža) tu v Floridi. Kupuje pomaranče in jabolka in druge reči, da lih bo imel za pridne otroke po širnem svetu. Tu so ravno dozorele pomaranče. Rekel sem mu, naj na moj račun nabere košaro lepih pomaranč in jih vzame s seboj v Cleveland za tamkajšnjo pridno slovensko deco. On že ve, komu bo dal. Vseeno sem mu pa namignil, naj da samo tistim, ki znajo lepo moliti in so res. pridni. — če mene ne bo zraven pri veliki slovesnosti in lepi igri v nedeljo popoldne v SND na St. Clair ju, pa želim, da še imate kar najlepše in da bo ljudi toliko, da bo do zadnjega kotička vse zasedeno. — Vse lepo pozdravljam! — Anton Grdina.” Hudiči na St. Clair ju Drugo dejanje trodejanske Gr-žinčičeve operete MIKLAVŽ PRIHAJA je prizor iz pekla. Prične se s sejo peklenščkov, ki ji predseduje Lucifer. Glavna vsebina seje so poročila, ki jih prinašajo peklenščki iz raznih krajev. Te dni jih pošilja Lucifer v Titovino in tudi v Cleve- land. Eden ima posebno naročilo, da si dobro ogleda St. Clair-sko okolico in njene prebivalce: otroke in odrasle, fante in dekleta. Te dni stikajo po salonih in privatnih hišah, ogledujejo si to in ogledujejo ono, prisluškujejo pri tem in poslušajo pri onem. Pridno si beležijo vse, ker bo Lucifer zahteval točno in podrobno poročilo. Hudoba je hudoba. Povsem se mu skoraj ne moreš izmuzniti, saj ga navadno pravočasno niti ne prepoznaš. Pretvarja se, kakor se samo on zna. Je hinavski in se laže, da se kar kadi. Vse opozarjamo, da se teh odposlancev pekla kar moč varujejo, da ne padejo v njih mreže. Prihodnjo nedeljo, pri seji operete “Miklavž priha-ja” v začetku drugega dejanja bo vse odkrito kot na sodni dan . . . Miklavž obdaru je otroke in odrasle Sporočamo, da je navada, da. Miklavž obdaruje male in velike, mlade in odrasle. Pakete je' treba izročiti v jeetek in soboto) v Slovenski pisarni. Miklavž zahteva za svoj trud (za nekako poštnino) 50 centov za vsak paket. Zadnja glavna vaja Danes zvečer glavna in zadnja vaja na odru SND. Otroci naj bodo na odru ob 6:15. Peklenski zbor in štirje nebeščani ob 7. nju vsakega podobnega pisma, kot je gornje, človeku raztopilo srce od golega usmiljenja. Davno se je že dalo ugotoviti, da takile glasovi poedincev niso zmerom zanesljivi. Le preradi ljudje mislijo samo nase, ko taka pisma pišejo, pretiravajo pa na vse strani. Dejstvo pa ostane, da smo Slovenci daleč za drugimi narodnostmi, kar se tiče organizirane pomoči beguncem. Tudi novi, ki prihajajo čez morje, prehitro pozabijo na one, ki so ostali še tam. Le prehitro se naši ljudje omejijo samo nase in na svoj osebni blagor. Dasirav-no so med našimi sijajne izjeme, vendar to velja o večini med nami. Sam Bog ve, kako bi se kaj Jože Madronič zavzemal za druge begunce, če bi prišel sem in lepo zaslužil! Verjetno bi dejal: Meni drugi nič, jaz drugim nič! In tako gre naša nelepa lastnost iz leta v leto globlje navzdol. Ko že zapisano, na poedina pisma ni mnogo dati. Imeti bi morali tam na licu mesta nekak aparat, odbor ali pisarno, to se pravi, zanesljive ljudi, ki bi poročali objektivno in bi se po njih delila podpora, kolikor bi je bilo. Toda tak aparat tudi stane. Brez nič ni nič. Druge narodnosti to zmorejo. Mi? Kjer imamo tak aparat, je polno pritožb, da ne dela prav, pa da preveč stane, ko bi se lahko denar dal naravnost beguncem. Kjer ga nimamo, nam kažejo na zglede drugih narodnosti, kot gornje pismo. Zakaj med drugimi narodnostmi ni toliko pritožb in kritike? Zakaj je med njimi toliko več smisla za pomoč skupnosti in poedincem, da si lahko ustvarijo plačan aparat, pa jim še ostane dosti za razdeljevanje med potrebne? Kdo bi znal in hotel na to odgovoriti? Liga si ne upa. DIJAKOM, KI ŽELE DOBITI ŠTIPENDIJE Tisti dijaki in dijakinje, ki se zanašajo, da bodo potom NCWC dobili štipendije (scholarships), naj vzamejo na znanje: Pri NCWC so naročili, naj se vsak tak obrne naravnost na škofijskega “Resettlement Direktorja” v tisti škofiji, v kateri biva po prihodu v Ameriko. Ta pot je sedaj v veljavi, pravijo. Mi pri Ligi ali Slovenian Des-ku lahko samo toliko pomagamo, da prosilcu ali prosilki pošljemo naslov dotičnega direktorja, ako kdo sam ne ve zanj. Torej smo samo v tej točki “kompetentni,” kaj več pa ne moremo napraviti. Žal! -------o------- K vprašanju kulturne revije Vsako prizadevanje Slovencev otroke ameriških Slovencev, ki za gojitev kulture je treba pozdraviti. Posebno pa je treba pozdraviti še željo mladega rodu, ki se hoče kulturno udejstvovati tudi v tujini in tako gojiti slovensko kulturo tudi v novi domovini. To prizadevanje za slovensko kulturo je že ustvarilo celo vrsto časopisov, ki zagovarjajo svobodo duha in-odločno nastopajo proti totalitarnemu komunizmu in fašizmu, vendar pa se zdi, da še nimamo1 revije, ki bi ne bila politično informativna, ampak bi združevala slovenske kulturne delavce v prizadevanju za dvig beletristike in znanosti. Vprašanje se sedaj pojavlja, kakšno obliko naj dobi ta nova revija, ki je gotovo potrebna. Ker Slovenci v Argentini poleg svojega verskega glasila, ki je doseglo visok nivo, že imajo tudi revijo “Slovenska beseda” ih; izdajajo obširni “Kolecter”, se mi zdi, da bo zelo težko doseči, da bi Slovenci v Argentini, ki poleg tega snujejo tudi revijo “Kultura”, začeli sodelovati ih naročati revijo, ki bi izhajala v Clevelandu. Tudi bi ta revija za naročnike v Argentini zaradi njim neugodnega denarnega kurza predstavljala zelo velik izdatek. Ista vprašanja se pojavljajo pri Slovencih na Tržaškem, Goriškem in 'na Koroškem, tako da bi praktično novo kulturnd glasilo zajelo le Slovence v Zed. državah, Kanadi in Avstraliji, drugod pa le redke posameznike. Zaradi teh dejstev predlagam “Krogu”, da dejanski položaj Slovencev malo premisli. Nočem sicer sugerirati svojih nazorov nikomur, moje pismo naj bo sa- so rojeni in se bodo rodili v novi domovini. Tako bi ta revija, ki bi bila tiskana na boljšem papirju, kot dnevnik, objavljala izvirno beletristiko, pesništvo1 in prozo, kakor tudi prevode dobrih del iz svetovnih literatur, predvsem bi skušala nas povezati s spoznanjem literature nove domovine. Prepričan sem, da se bo našlo dovolj gradiva (na objavo že čaka n. pr. Mausarjev prevod Werflove “Pesmi o Bernardki”). Nadalje bi ta priloga objavljala razprave iz slovenskel zgodovine, kot tudi izvirne razprave vseh znanosti, s katerimi se ukvarjajo Slovenci v svetu. Redno si zamišljam v vsaki številki kratek poljudno znanstveni opis iz slovenske politične ali kulturne zgodovine, kot tudi iz slovenskega narodopisja. — Ti članki naj bi bili bolj informativnega značaja, pisani naj bi bili v slovenščini in angleščini, ali pa naj bi bil objavljen vsaj krajši angleški resume. Sledil bi tečaj slovenščine na podlagi angleščine v nadaljevanjih po lekcijah. Kak kotiček bi bil lahko posvečen tudi humorju ib To so moje misli. Zdi se mi, da predstavljajo potrebo po nečem, kar bi Slovenci v Ameriki že dolgo morali imeti, povsem naravno pa se mi zdi, da ne moremo računati, da bodo Slovenci na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in v Argentini v večjem številu sodelovali, ker že imajc# ali ustanavljajo revijo. Ostanimo zato pri potrebah, ki jih imajo Slovenci v Zedinjenih državah, Kanadi, Avstraliji in morda še Angliji. Ako bomo tem Slovencem, ki so našli novi dom v angleško govorečem svetu, in njihovim otrokom, ki doraščajo v tem svetu, dali potrebno revijo, bomo napravili veliko kulturno delo. — Kč. Slovenska Koroška Apel koroških Slovencev na predsednika republike Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so bili 28. okt. t. 1. sprejeti pri predsedniku avstrijske republike dr. Karlu Rennerju. Za razgovor s samim predsednikom so prosili Slovenci zato, ker v Avstriji ne mara biti nihče pristojen za slovensko manjšinsko vprašanje, dasi Slovenci vedno in vedno zahtevajo, da se ta zadeva pravno jasno odloči. Iz naslednjega opisa današnjegajstanja, ki je za avstrijsko republiko skrajno sramotno, je razvidno, kako brezpravni so naši ljudje v Avstriji. Narodni svet koroških Slovencev je že 18. dec. 1949 prosil zvezno vlado na Dunaju, da bi bil ustanovljen osrednji referat za' narodnostna vprašanja. Narodni svet je v svoji vlogi med drugim navajal tudi dejstvo, da noben urad v konkretnih (določeni. ) primerih, ki so v zvezi s slovenskim manjšinskim vprašanjem, noče biti pristojen in da veliko važnih vlog ali sploh ni rešenih ali pa so rešene v škodo Slovencev. V svojem pismu na dunajsko zvezno vlado navaja Narodni svet, da so v prvi vrsti' vprašanja državljanstva, vprašanja socialne oskrbe slovenskih žrtev nacizma, vprašanja gospodarskih podpor, dalje upravna in sploh pravna vprašanja povod, da Narodni svet prosi zvezno vlado za ustanovitev osrednjega referata pri zvezni vladi in odgovarjajočih podreferatov pri koroški deželni vladi. Naloga osrednjega referata odnosno: podreferatov naj bi bila, zastopati koristi Slovencev. Dne 15. februarja t. 1. je dobil Narodni svet na svojo prošnjo po koroškem deželnem glavarju odgovor zvezne vlade. — Zvezna vlada v svojem odgovo- ugankam. Obširen bi bil mladinski kotiček, zopet v dveh jezi-|ru jzjavjjaj da ni nobenih pomislekov za ustanovitev takšnega referata pri deželni vladi. Po' zvezni ustavi je namreč prepuščeno deželnemu glavarju, kako si naj uredi urade svoje vlade. Kar se pa tiče zvezne vlade na Dunaju, pa stoji v odgovoru, dai so v njej za narodnostna vprašanja pristojna posamezna ministrstva, — predvsem vladino: predsedstvo in ministrstvo za zunanje zadeve. Sedaj pa pride na vrsto, kar je k odgovoru zvezne vlade pripisal koroški kih; angleško pisani del bi moral vzbujati zanimanje za slovenščino in Slovence. Poleg teh stalnih rubrik, bi imeli tudi rubrike v vprašanjih in odgovorih, vsak bralec bi bil upravičen vprašaveti. Taka rubrika bi bila slovenščina za slovenske A-merikance, kjer bi vsak bralec lahko stavil vprašanja o slovenskem jeziku, o pravilnosti kake) besede ali tvorbe v slovenščini itd! Morda bi se razvil tudi zdravniški kotiček in rubrika za mo eden izmed predlogov, ki bodo prišli kot odmev na posla- ženska vprašanja. Poleg tega bi deželni glavar. V isti sapi, v sanico “Kroga.” Dovolite, da vam seveda ta revija objavljala tudi!mem odgovoru zvezne vlade Na-v naslednjih vrsticah ta svoj ocene v raznih jezikih, ki bi za-1 rocjnemu svetu je namreč go-predlog opišem. [ nimale slovenskega izobražen-j spod giaVar to vlado dezavui- Če hočemo ustanavljati novo ca, kot tudi ocene raznih prire-1-..^ j-0 je postavil na laž, ko je k revijo, se mi zdi, da bi bilo naj-^ditev po slovenskih naselbinah.' njenemu odgovoru pripisal na-bolje ustanoviti jo kot prilogo priporočljivo bi bilo tudi, da bi siecJnji značilni odstavek: “Pri-Ameriške Domovine, v slogu kot revija objavljala precej fotogra- ^ p0minjam, da so manjšinska imajo različni ameriški dnev- lij in izvirnih ilustracij, kolikor Vpraganja v polni meri zadeva niki svoje tedenske magazine, bi pač finančni položaj to dopu- 7Vezne vlade.” Seveda bi se ta magazin “Arne- ščal. Kaže pa, da bi večina so-j Po vsem tem je bilo jasn0; da riška Domovina” precej ločil od trudnikov morala sodelovati Narodnemu svetu ni preostalo ostalih po obsegu in po. kultur- brez kakršnega koli honorarja,-drugegaj kakor da se 0brne na ker bi sicer najbiž bilo nem0§°" najvjgjega funkcionarja v drža-ce vzdržati tako revijo. {vi na predsednika republike. Iz Moje mnenje je, da bi taka odgovora ZVezne vlade je jasno revija dosegla velik uspeh in bi razvjdn0j da ZVezna vlada dode- bila tudi potiebna. ^ Zdi se mb ]juje tozadevno pristojnost dežel- da bi jo bilo mogoče ustanoviti n- vjadb pa pristojnost odkla- najlaže kot mesečno prilogo “A- ^ meriške Domovine, osrednjega Zastopniki Narodnega sveta so ri in novi naseljenec našel nekaj 'slovenskega lista v svobodnem 28 okt t j razložili "predsedni- zase, poseben poudarek naj bij svetu, zato naj bi jo tudi redni k^ republike državnopravni pota priloga imela tudi v tem, da (naročniki tega lista dobivali po si0Venske manjšine v dr- bi skušala nekaj imeti tudi za;malo nižji ceni kot ostali. j (Dalje n* 3. atranl) nem nivoju, ker moramo mi namesto kvantitete postavljati kulturno kvaliteto, nam torej ne bo šlo za obseg, ampak za duha ins za nivo. Tudi bi ta priloga ne mogla izhajati tedensko, ampak! le mesečno. Vsebino si zamišljam tako, da bi v tej prilogi sta- IVAN MATIČIČ: Dom v samoti Da, res, Tilen je le dobil Tino. Strmškim fantom se je moral še precej pošteno odkupiti, a je le šlo. Zdaj jo že pelje na Pristavo kot svojo nevesto in ženo. Polno svatov ju spremlja, vsa Kržanova družina in še nekaj tet in stricev. Vse je Židane volje, moški vriskajo, ženske si s smehom dajejo duška. Pristava je oživela kot že zlepa ne. Stržajeva hišna mati je sprejela svate na pragu. Z nevesto sta se objeli — in hišni materi je zaigral na ustih rahel smehljaj, a oči so se ji ovlažile . . Le noter, le no tor, ljubi svatje! Prinašate na Pristavo novo srečo. O, Bog z vami, če res prinašate si'ečo! Naj bo nova gospodinja vsaj senca ran-jnke, Stržajeva mati bo tudi s senco zadovoljna. Da bo le sinu prav in v oporo otrokom. Taki občutili navdajajo hišno mater, ko sprejema vesele svate in jih vabi noter. Svatje jo prijazno trepljajo po rami, a mati je kar zmedena. Le noter, le noter, svatovska miza že čaka! Veseli svatje so kmalu sedli. Ženin in nevesta v sredi med svati. Tilen se dobrodušno smehlja. Njegovo odkrito čelo in blage oči prav govorijo, vse dobro mislijo, vse dobro pričakujejo. - Zraven njega sedi nevesta Tina, njegova nova žena. Mirtov venec ji krasi visoko napletene kite, poročno krilo ji tesno objema krepko telo, močna lica ji rdijo, a velike oči ji gorijo ko ogenj. Pogumno se ozira okoli sebe in trdno sedi zraven Tilna. Svatom je všeč, z vriskom in plesom si dajejo duška. Kržanka je pa, kot bi bila doma: hišni materi pomaga in na vse strani streže svatom. Tako je prav. Dve tašči se v najlepšem soglasju sučeta okoli ognjišča, polnita svatom svatovsko mizo, strežeta vse vprek, a Stržajeva Lenčika ter Tinina mlajša sestra jima pomaga nositi na mizo in pomivati posodo. Si more kdo želeti lepše soglasje? Kržanov oče in Strža-jev oče modro možujeta v kotu za mizo; oba kadita viržinke. Saj brez modrih očancev ne mo-' re biti pravega svatovanja. Ti šele razgibajo svatbo s svojo kleno besedo, ti šele ukrešejo med mlajšim svetom iskro s svojim mladostnim nasmehom. Ej, le zasukaj se, mladi svet! Še Stržajev oče se bodo zmajali iz kota, prijeli nevesto za roko, jo odpeljali na sredo hiše in z njo dvakrat, trikrat zaplesali ter čvrsto potrkali s peto. Tako je prav, Stržajev oče, le zasukajte se, saj ste dobili čvrsto gospodinjo! Potlej naj pridejo še Stržajeva mati pa naj zaplešejo s svati in sinom! Kdo bi vrtal le naprej in nazaj, kako je bilo in kaj utegne priti! Tu je nova nevesta, ki prinaša in obeta novo življenje. Bog daj sreče! Tudi otroci so zadovoljni. Kaj bi ne bili ob polni hiši veselja! Da, novo življenje se je naselilo na Pristavo, prinesla ga je nova mati. Da, nova mati je prišla, tu sedi sredi svatov, lepa DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your best vnless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Got a package of sixty, One-A-Qay (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to got One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that bn this trademark ONE ]a| DAY jllim VITAMIN CAPSULES IftHlS LABORATORIES, INC Elkhart. Indiana — ko roža. Otroci se je ne morejo nagledati. Vsa drugačna je, kot je bila rajna mati, zdrava, močna in venec ima na glavi. Zares, otroci jo z veseljem občudujejo; morda jo bodo s časom vzljubili kot pravo mater. Še nekaj jim je posebno ugajalo. Nevesta je šla in potegnila vpričo vseh svatov malo Uršiko kar čez svatovsko mizo k sebi. Nekaj časa jo je zibala na kolenih, potem jo pa dvakrat, trikrat visoko zaujckala. Vsi so bili ginjeni, ko so to videli; Tilnu se je tako milo storilo, da mu je solza zaigrala v očesu. Da, to je bilo zanj in za otroke naj lepše na vsej svatbi. * Pristava je oživela; objelo jo je novo življenje. Naj bi bilo srečno in zdravo! PRIŠLA JE NOVA POMLAD Vsi, ki so se bali nove gospodinje na Pristavo, so se malce zmotili. Vsi, ki so Kržanovo Tino s Strmca količkaj nezau-pno gledali, so se prav tako zmotili. Predvsem gre tu graja tistim Strmškim krivogledom, Ki so na vse pretege hvalisali Kržanovo Tino in jo vsiljevali Tilnu. Naj jo vzame, so rekli, boljše za Pristava ne bi našel. V resnici jim pa ni bilo toliko za blagor Pristave in njenega vdovca, temveč narobe. Hoteli so mu obesiti na vrat tako nevesto, da bi mu čimprej sezula škorenj in razkopala Pristavo. Sicer so bili mimo teh tudi taki, ki so hoteli Tilnu dobro. Ti so Tilna svarili pred Tino in mu priporočali druge neveste. Toda kako naj Tilen ve, kateri mislijo pošteno, saj jim ni videl v srce. Zato je poslušal rajši ti-te, ki so Tino hvalili, kajti so bili vsiljivejši, a tudi Tina sama je umela bolje nastaviti svoje mreže kakor druga dekleta. Naj bo tako ali tako, danes Tilnu ni žal, kar je storil. Tina sama je najbolje ovrgla vsa sumničenja in mežikanja Strmških zavidljivcev, ki so hoteli Pristavo razkopati, a so jo celo dvignili. Prav nasprotno so s svojim jezikavim opletanjem dosegli. Kako je torej z novo gospodinjo na Pristavi? V naj lepšem redu, tako da kaj boljšega nihče ne bi mogel pričakovati. Celo Stržajeva mati se je povsem sprijaznila z novo snaho, čeprav se je je tako neznansko bala. Le poglejte novo gospodinjo, kako se brižno žene in dela! Bi bila katera dekla pridnejša in urnejša! Ne, nobena. A kdo je zdaj pri hiši dekla in kdo gospodinja? Prav nasprotno je od tistega, kar je v svoji slutnji pri čakovala Stržajeva mati. Ona še zmeraj gospodinji, a nova snaha ji je dekla. Tina namreč jemlje Stržajevi materi vsa težja dela iz rok. Opravlja prašiče, jim nosi piče, snaži svinjake, molze krave, hodi prat k potoku in dela na njivah. Mar ni to prava dekla? Stržajevi materi je kar sitno, ko vidi, da se noče nova snaha vtikati v kuhinjska dela, ne v hišno gospodinjstvo, temveč molče prepušča vse hišni materi. Saj take snahe mati zares ni pričakovala. Nu, čast Bogu, če ostane Tina taka, potlej bodo Stržajeva mati še dolgo živeli. Saj n e pride med njima niti do najmanjše žal besede, temveč v najlepšem'soglasju jima gre ( delo od rok. Uh, kako so ljudje na svetu zlobni! Le čemu toliko opletajo jezik proti mačeham? Kajpak se najdejo na svetu slabe mačehe, a so med njimi tudi dobre. Tina utegne biti prav dobra mačeha, da, odlična žena, pravi blagoslov za Pristavo. Pa so Strmški črnogledi toliko brusili jezike in si pomežikovali, češ kako se bo vdovec s Pristave ujel. Nu, zdaj so se sami pošteno urezali! SLOVENSKA KOROŠKA .. mo majhen del ogromnih vsot, (Nadaljevanje z 2. strani.) žavi, kakor je nastal z odgovo- drugod so ostale v rokah dose- luto in plačevati svoje obvezno-'morda boste še na to pomislili ki so jih titovci razmetavali po danjih lastnikov, pa samo po i-;Sti zunaj.” celem svetu za svojo propagan do. Slišimo pa, da se je tok no- rom zvezne vlade z dne 15. febr.ivih vernikov obrnil s poslabša-t. 1. Razgovor se je nanašal na njem gospodarskega položaja, in vse pereče zadeve, ki se tičejo koroških Slovencev. Predsednik republike je z razumevanjem sledil razlagi in željam in je tudi radevolje sprejel prepise vseh tekočih in nerešenih vlog, da posreduje, pokazano razumevanje mu je narodni svet naknadno dostavil zapisnik o tem razgovoru. V zapisniku so točno zapisane da je na mejah brez kažipotov močan promet. Kljub dobrim plačam, ki so jih imeli Italijani pri nas, so ti kmalu sprevideli, prav kakor domači visoki plačanci, da ne morejo z vsem de- Giede na;inar;iem nič več kuPit;i> ker ni_ 1 česar ni več. Tako je De Gaspe- rijeva Italija zopet pridobila pri naših italijanskih komijih, pa so vse ukrak nazaj, ko so se pričele težave bistvene točke, o katerih je bilo Lezave s pošiljanjem denarja v govora. Italijo.” ' Dne 4. nov. t. 1. pa je Narodni ,“Pa kako ie.z velikimi posest-svet koroških Slovencev dobil jv^. n^k delitvijo? To vpraša-iz oisarne državnega nredsedni-!nie ie za nas Inl^aJ na jugu naj- pisarne državnega predsednika pismo z naslednjo vsebino: “V zvezi z Vašim obiskom pri g. zveznem predsedniku dne 28. oktobra t. 1. Vam pisarna zveznega predsednika po njegovem naročilu sporoča, da je g. zvezni predsednik v smislu Vam danih zagotovitev g. zveznega kance- bolj pereče. Velika posestva morajo biti razdeljena med sedanje kolone, ki jih obdelujejo in poravnajo z delom najemnino za zemljo in stanarino za hiše, ki so last veleposestev.” “Povedal sem že preje, pa tega nočete verjeti. Lastnine ne iarja in g. deželnega ° "glavarja'!boste Pridobili na razdeljenih Koroške odgovarjajoče informi-^ e^ePoses^v^k ak latifundijah, ral o Vaših željah.” Pismo jeikakor jih v Italiii imenujete. -podpisano po direktorju kabine-!nas ie bdo kakor ta zveznega predsednika. iv^ misliie> da se De zemlja delila menu in pa radi tega, ker je vj “Imenitno je to urejeno radi državi nemogoče upravljati vso* posestev, volk je sit in koza četo posest tako, kot jo lastniki sa-jla. Občudujemo to gospodarsko mi vzdržujejo. Vendar so ti sa- modrost, ki je celo Sovjeti niso mo še hišniki v svojih hišah. —(iznašli, kljub svojim številnim Nimajo nikakih pravic razpola- učenjakom. Radi tovaren pa sli-ganja s stanovanji, zato so sta- Šimo, da so lastnina delavcev, ki novanjski uradi, in če bi hoteli! v njih delajo. Ali je tudi to ka- prodati svoje hiše, jih ne morejo, niti ne dobijo zanje posojila, ker so vse banke državne. Posojila se dajejo samo za nadzidave, za druge namene ne. Prodajo pa prepovedujejo novi zakoni, po katerih se sme kupiti in prodati samo., enostanovanj- pa sme kupiti samo država. Če ima kdo od družine že kako hišico ali gradbeni prostor, na pr. brat ali sestra, stari oče ali mati, oz. otroci, tedaj nihče v družini ne dobi dovoljenja za nakup druge hiše. Če pa lastnik umrje, so dedne takse tako visoke, da jih nihče ne premore, ker nihče nima denarja, da bi jih plačal. Saj veste, da so komunisti ob prevzemu oblasti ves denar razvrednotili do desetine njegove vrednosti, istotako vred nostne papirje, pa so s tem vsa premoženja uničili, tako da soi ko drugače? Vse vendar ni laž, kar slišimo.” “Ste prav poučeni, compagni (komunistični tovariši), samo da! je to tudi po besedah. Delavec je ostal ravno tako delavec kakor je bil prej, samo da je sedaj njegov položaj čisto drugačen. ske hiše, druge z več stanovanji Če bi si bil kaj prilastil — saj je niso; Prem°žni ljudje postali čez noc Za danes poročamo vse to brez nemarddem’ ordm> ki je v_ imeli ali premalo, pa to je bilo!berači. Ker nihče ne more pla- Kmalu so u- šati dednih pristojbin, bodo vsa vsakega komentarja, da vidimo,! kakšen bo uspeh posredovanja! samega zveznega Bojimo se močno, da bo vse pri starem. samo kratek čas. predsednika !vlut:il svojo zmoto in so odslej ;Posestva prišla tekom ene gene- Carantanus. Ivo C. Jager: Preko jugoslovanske meje (Nadaljevanje) j videli ostalo;da^ak zemlj° samo skupinam v..racije v državne roke. Čemu to-skupno last, prav povedano sa-|rej vsa briga in delo s temi po-mo v skupno obdelovanje. Ta- sestvi? Druga je bila s tovarna-ko so te skupine tvorile prvo1 mi in gozdovi, prve so pobrali z podlago za kolhoze, ki se pri nas'nacionalizacijo, kakor se je ta: imenujejo obdelovalne zadruge,'rop državniško imenoval, oblju-dasi so resnično samo kolhozijbili so njihovim lastnikom pla-pa ne morejo titovci priznati te-j čilo, katerega pa ti niso nikdar ga imena, odkar so v sporu s So-!videli. Sedaj propadajo v ubo- vjeti.” štvu, nekateri pa še po zaporih Kot mrzel curek na njihove in prisilnem delu, za kar so bili vroče glave so padala pojasnila obsojeni po ljudskih sodiščih kot izkoriščevalci ljudstva. Temu so dajali delo, da so delavci lahko “Mnogo naših je šlo skrivaj v Celjana, pa niso odnesali in ta-Jugoslavijo na delo, pa se hvali- koj zastavili nova vprašanja, ka-jo, da jim je dobro, celo denar ko je s posestjo v mestih, ki je pošiljajo domov svojim druži- ostala v rokah lastnikov, dočim hranke r-am, kako je to?” j tega ni v Sovjetiji. “To so gojenci titovščine, tega; “Glej, glej, saj ste poučeni o preroka agitpropi, kakor je stro-(vsem, me samo skušate, če vam kovni ruski izraz poslovnih agi- bom prav in po resnici povedal,Ivati’ te izsekavajo, ker je les po-tatorjev in propagator jev. De- kakor ste sami slišali od svojih icg rudnin edini izvozni pred-nar, ki ga pošiljajo domov, je sa- ljudi. Res je, hiše v mestih in'met, da morejo dobiti tujo va- pošteno živeli, spravljali pri-in bili preskrbljeni za j starost. Kako je pa z gozdovi, ni treba po vsem tem pripovedo- Clen v razvoju. — Voditeljem letalstva zbranim na letnem zasedanju v San Francisco so pokazali novi Super Constellation. Novo prevozno letalo je izdelano tako, da se bodo vanj vgradili lahko tudi turbo-prop stroji bodočnosti. enkrat, ko bo že prepozno.” To so bila že bolj otipljiva dejstva, ta pojasnila so šla Italijanom precej do živega. Pustili so vprašanja dela in lastnine in prešli na režim, ker jih je zanimalo, kako bo s tem enkrat v I-taliji. “Vedno slišimo in po slikah vidimo, kako se nemoteno kre-ta Tito po državi, pa sklepamo nujno, da je močno priljubljen.” “O, to pa, to! Sedaj ste zadeli v črno, prav v sredo. Vam lahko povem, kako je bilo v velikem mestu, ko je bil kongres komunistične partije, pa so seveda pričakovali, da jih bo obiskal tudi Tito, ki se je pri kongresih republiških komunističnih partij udeležil za par ur, se je pustil ž njimi slikati in spregovoril par besedi. Kongres je trajal skoro teden dni, tekom katerega so imeli udeleženci vso oskrbo V največjem delu mesta. Deset dni pred pričetkom kongresa so zaprli hotel za domače in tuje, to pa zato, da so ga pregledali, rekel bi točno, popolnoma pretipali po vseh stenah, pohištvu, žimnicah, celo štedilnik v kuhinji so podrli in ga potem postavili na novo, če bi bila morda v njem kaka bomba, da jo najdejo, predno bi mogel tempirani peklenski stroj napraviti kako nesrečo. Od zunaj so bile ceste do hotela za promet zaprte, tako da so imeli obrati v teh ulicah počitnice, kdor je pa stanoval v hišah ob teh cestah oz. ulicah, se je moral izkazati z legitimacijo, da res stanuje tam, sicer ni mogel domov. (Dalje prihodnjič). Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. MALI OGLASI njegova tovarna, kaj ne? — ali kaj poškodoval, je to vse kaj hujšega, kot je bilo preje, sedaj je napravil dejanje proti skupnosti, ki se kaznuje po drugačnih stopnjah zakona, kakor je bilo nekdaj. Sedaj je to sabotaža in hude kazni so posledica, leta prisilnega dela, ali pa najhujše, — smrtna kazen, če bi hotel poiskati drugod delo, mu ne bo uspelo, njegova delavska knjižnica je krogla na njegovi nogi, ki mu brani selitev. On mora ostati v tovarni, kjer je, ali pa se ga premesti po potrebi drugam, če noče, ga nihče ne vpraša. Če pa ne dela, ne dobi živilskih kart. Kakšni so delovni pogoji, so vam povedali? Kdor je “udarnik” po sovjetsko “stahanovec,” mož, ki se je pri delu tako odlikoval, da je prekoračil vse stavljene pogoje t. j. normo, ono količino dela, ki jo mora vsak delavec napraviti, ima dober položaj. Precej dobro plačo, večje možnosti pri nabavljanju svojih potrebščin, v trgovinah ima prednost pred: drugimi, in če jih še toliko čaka za blago, ki ga je navadno bolj malo, on lahko zahteva, da je' prvi postrežen, čim pokaže svojo udarniško knjižico. Tudi za kino velja ista ugodnost, ali ni to' imenitno, samo vi ne veste tega ceniti, ker se dobi vse polno blaga pri vas. Za kino vstopnice se vam tudi ni treba prerivati. Če pa pride komunizem tudi pri A7as na oblast, boste to doživeli, pa še marsikaj drugega, kar vam je sedaj znano kot nemogoče in morebitna laž. Ker smo že pri udarniku in boste pri vas verjetno podobne podvige doživeli v delavskem gibanju, če pride Togliatti na oblast, je prav, da vas opozorim, kako je z glorijo u-darniškega življenja. Ne dolgo, kakor je to naravno, ker prenapet lok poči in tudi udarnikove telesne sile niso kos stalnemu prenapenjanju.” “Kako to, kakšno prenapenjanje, saj je vendar njegovo delo prostovoljno, ali ne?” “Gotovo je to, ampak norma se izpreminja, čim je dosežena oziroma prekošena enkrat od par udarnikov. Če je mogoče n. pr. postelj napraviti v 12 urah po normi, udarnik jo pa naredi v 10 urah in nato ponovi še drug delavec to delo, je to znamenje za vodstvo obrata, da je norma prenizka in da cela posadka tovarne premalo dela. Torej je treba normo delavnih ur znižati na 9 ali celo 8 ur, da se iz delavcev dobi čim večjo množino! dela za običajno plačo, od udar-j nikov pa zadnji možni napor za dobrote, ki jih nudi udarniška čast. Tako se delavstvo sili v čim večje izrabljanje in predčasno obrabo njegovih sil. Čast j _ udarništva je drago plačana, ne j (samo pri udarnikih, ampak tudi! pri delavcih, ki so začeli uvide-' (vati, kako je s tem početjem, ki ’ . J H ,v I LING” zimsko suknjo ali FUR COAT I mu ga ni para v kapitalističnem direktno iz tovarne po veliko nižjih j svetu, že nastopajo proti udai-^ (enaj1^ kakor kje drugje, pri (ništvu v svojih vrstah, da po-! Išče garažo Rad bi dobil v najem garažo za 1 avto v okolici E. 71. do 74. St. južno od St. Clair Ave. Pokličite HE 1-9873. —(235) Peči za gretje Dve peči za gretje na plin se proda. Vprašajte na 1011 East G4. St., ali pokličite HE 1-6648. (233) Stanovanje iščejo Oče in hči bi rada dobila malo stanovanje kje v bližini sv. Vida. Kdor ima kaj primerne-trpi ga, naj pokliče EN 1-2477. (233) SELO SOBNO THE MILLS COMPANY 965 WAYSIDE RD. potrebuje izučene moške za ‘sheet metal work,” “shipping i” in “gas welding.” Plača od ure; 2 šifta. (234) room SURFACE GRINDER HANDS TOOL MAKERS ALL AROUND MACHINISTS Morajo biti izurjeni za tovarniška dela. 1. in 2. šift; visoka plača od ure in nadurno delo. MACHINE TOOLING, Inc. 2630 St. Clair Ave. (233) DEKLETA in ŽENE Še je čas, da si izberete fino “STEU- Barvna televizija. — Pevka Janet Davis razkazuje črno-beli televizijski aparat, je bil predelan za sprejemanje barvastih slik. stavijo udarnike pod bojkot, keri 'ta način dela ogroža njihovo! zdravje in obstoj. Kajti kdor ne (izpolni norme, mora pričakovati, da se njegova plača zniža, da se ga proglasi za saboterja, ki ima pričakovati odpust od dela,, kar pa pomeni odvzem živilskih kart, stanovanja, padec iz sedanje socialne kategorije v najniž-r.o, kateri sledi prisilno delo. Tako je compagni,_zapomnite si to, Benno B. Leustig-u 1034 Addison Rd. EN 1-3426 Samo pokličite me, da Vas peljem v tovarno. Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio 1 FRAN DETELA: ZBRANI SPISI VELIKI GROF Zgodovinski roman v jJ Naj bi vi vedeli, kaj se pravi: ‘Justinianus dat dotes et honores.’ To je tako neznansko lepo rečeno, da se v našem jeziku še dopovedati ne da. O srečni oče, ki ima takšne-moč mi ne odidejo. In ne spravi li čast sinova tudi očeta v veja vo? In mislite, da bom mogel sam potrositi denar, ki si ga bom naredil? In da se bo so-sed Luka že z vami pravdal za njivo ,ko boste imeli sina doktorja? Toda, oče, brez nič ni nič, kakor vam je povedal bistriški sodnik, ko ste prišli prazni pravice iskat. Zdajle se vam ponuja prilika, majhen del vaših srebrnikov, katere vam bo tako enkrat izmeknil tat, naložiti na dom. Z Viljemom jih pošljite in ne bojte se, da jih ne bi prav obrnil Vaš hvaležni Cahe j, doctorandus iuris, praeses acad, collegii hirudinum pacificarum, notarius liberi baronis a Benko etc. etc.” XIX. Lepega jesenskega popoldne se je bližal Viljem celjskemu mestu. Prehodil je bil porušeni dom svojih prednikov, obiskal zapuščeno bomlio svojega očeta in si ogledal vse ljube kraje, ki so ga spominjali brezskrbnih otroških let. Hrepenenje ga je gnalo dalje in v misli vtopljen je hitel po prekrasnem gozdiču, ki se je držal grofovega gaja. Kraj steze je sedela sključena stara ženica s košarico grozdja pred sabo. Ker sta ga gorki dan in brza hoja užejala, je vprašal starko, če prodaja sadje. Pritrdila je; a ko si je izbral grozd, ga je hlastno prijela za roko in mu ga vzela, češ, tega mu ne da. Začuden je vprašal potnik, zakaj ne. “Ker je drugačni gospodi namenjen, kakor ste pa vi,” je dejala. “Glejte, priceza Elizabeta prihaja in spodobi se, da se njej bolje postreže kakor vam.” Viljemu so se ti razlogi zdeli pravični in odhajal je zadovoljen s tem, kar je dobil. A radovednost, videti hčerko onega nerazumljivega, sovražnega UNDERFIRED A. j. Budnkk & Co. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bus. Tel-j UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 in občudovanenga moža, ki je znal najnasprotnejše sile vpre-zati v jarem svoje jeklene volje, ga je ustavila v bližini. Približala se je krasna dvanajstletna deklica v živahnem pogovoru z menihom Jeronimom. Trgala je cvetice ob potu in jih nosila kazat bradatemu sprem-Ijevavcu in izpraševala po njih imenih. “O milostivna priceza, o dobra gospodična!” se je oglasila zdaj starka s sadjem; “usmilite se revne žene in kupite sladkega, dišečega grozdja!” Deklica jo pogleda in se obrne k menihu: “Ta žena mi ne do-pade; grda je.” “O dete moje!” jo posvari duhovni mož, “o človeku se kaj takega ne sme nikdar reči; kajti tudi najubožnejši berač je ustvarjen po božji podobi. Pojdi in kupi si sadja!” Deklica je obogala in dobila grozd, ki ga je bila starka odrekla Viljemu. Le-ta pa je, vi-devši, da je pokusila priceza nekaj jagod, brzo vstala in odšla. Mimogrede pa je zaklicala Viljemu: “Le naglejte se price-ze. Morebiti je ne boste več videli.” Z mrakom je dospel Viljem v mesto, čigar obzidje še ni bilo dodelano. Prva pot ga je peljala v šolo. Na nizkem stolčku med kupom knjig je sedel magister Petacij in ves zamaknjen v lepoto Ciceronovega govora ni spoznal svojega nekdanjega učenca. A takoj po prvih besedah mu je vzbudil znani glas spomine prejšnih časov. “O vrli sin vrlega očteta!” je vzkliknil in ga objel in solza se mu je utrnila v sivo brado. “Katera srečna misel te je napotila v mojo hišo?” Viljem pa je molčal in zrl v tla in njiju misli so se srečale. “Kornelije iščeš!” je dejal žalostno Petacij in si brisal oči. “Ni je, ni je! Bog me je udaril in izpraznila se je moja hiša. Oh, zakaj te nisem dobil v cesarskem mestu! Koliko sem prehodil cest in povprašal ljudi po tebi. Izginil si in nihče te ni videl. In kadar sem prišel truden na svoje stanovanje, me je objemala Kornelija in prosila, naj grem drugi dan še enkrat gledat po tebi; kajti pozabila se ti je zahvaliti za tvoje blago delo. Vse zastonj. Odšli smo in dejali so mi: grof želi, da se Kornelija izuči na Dunaju, da bo kneginji tovarišica in ločili so naju. Pusto in prazno je vse okrog mene, ona pa žaluje, Bog ve kje!” “Jaz ti bom povedala kje,” se oglasi neprijeten ženski glas in vstopila je starka, ki jo je Viljem takoj spoznal za ono, ki je v logu prodajala grozdje: bila je Mana. “Pripravi se, starec,” se obrne na učitelja, “do boš pel libero in miserere! — Ali se še spominjaš tistih časov, ko sva v enem trgu živela skup? Postopal si za mano in mi pravil, da sem lepa, kakor da ne bi bila sama vedela. A jaz nisem marala za takega krta, ko me je snubil moj Andrej. Kovač je bil samo; nič učen, a pameten in dober. O, to je bilo srečno leto, ki sem ga živela z njim. Samo eno, a spominjam za vse večne čase. —Veš li še, kako je prihrul grof Friderik pred trnovski grad s svojimi oklepniki in se rotil, da ne prizanese živi duši? Ih grad je padel in z mečem v roki naš gospod. In gospa njegova, mlada kakor rosa na trati, eno leto. poročena, kakor jaz, je pribežala v smrtnem strahu z detetom v naročju k nam; in pridrlo je za njo vojaštvo, in kako milo je prosila, naj prizanese hčerki. A od Friderika še nihče ni ničesar izprosil. Meni so solze tekle po licih, ker tudi jaz sem zibala sina, in pogledala sem svojega Andreja. Kladivo je imel v težki roki. Hu, kako so pokale železne kape, kako se je umikal Friderik! Moje roke so odnesle dete, ko je umirala gospa. Umrl je Andrej; s puščicami so ga umorili kakor svetega Boštjana. — No, učitelj, kje pa imaš sestro? Njej sem bila prinesla grajsko hčer; pri meni ne bi bila varna. Ha, kako se je branilo ženšče! A jaz te zadavim, če ne ubogaš! Mrmrala je in ubogala. — In grof Friderik — zagledal me je bil in vlekel s sabo. Živela sem na njegovem gradu in črez mesec dni me je spodil kakor beračico. In ti si se preselil v mesto in jaz sem prišla za tabo in v revščini rodila sina grofovega. Umoriti sem ga hotela zaradi njegovega očeta, a smilil se mi je črviček, ubog, nedolžen, ki se je zvijal na trhli slami. In ko je starejši sin dorasel in vprašal po očetu, sva romala na njegov grob in zarotila sem ga, naj maščuje smrt očetovo. S srdom sem navdajala starejšega; a mlajšega z ljubeznijo. Vsaj ta nhj bi bil srečen! Bala sem se zanj in si mašila ušesa, ko je klicala Andrejeva kri maščevanje. Zadela me je kazen. Umrl je moj Vrban, a ne za svojega očeta, marveč za mojega sina. A tudi tega mojega Benjamina, moje vse, mi je ubil Celjan.” Starka je zastokala na glas. “Kri za kri!” je vzkliknila. “Moj rod je zatrt, a šteti so tudi dnevi Celjanov. Frideriku se odpira grob. Urhovih otrok je umrl prvi lani, ko mu je moja roka postlala smrtno postelj, zadnje dete umira zdaj v graščini in Ureh — Urha bo pa umorila druga ženska, hujša od me-1 ne. Tako sem gojila in maščevala svojo deco jaz. Kje imaš pa ti Kornelijo, ki si jo oblju- ( bil varovati kakor svojo hčerko? Vzeli so ti jo? In ti jo- , kaš in vzdihuješ in se imenuješ moža! Sram te bodi! Ne bi bila naša gospoda tako prešerna, da ne bi znala, kako drago vam je vsem življenje. O možje, možje! Stoletno suž-nost vi prenašate, da bi le en jan prezgodaj ne umrli. Vendar zdaj si reši dete, ki biva v pregrešni hiši. Vsak otrok na Dunaju ti pokaže grozno hišo ubitega Filipa. Angel čuje nad nedolžnostjo in zdaj dobiš Kornelijo, kadar hočeš. Milost grofova se ne meni zanjo; kakor krokar ljubi mrhovino, tako je očarale njega ostudna ženska. Jaz se vležem skoro k sinoma in k možu, ti pa deklico omoži ali spravi v samostan, kjer bo živela varno. Te bisere in to rdeče zlato ji izroči, spomin na njeno mater, na njen rod. Lako- ta in reva mi ni mogla iztrgati tega zaklada. In ako je tebi milost božja draga, boš izpolnil, kar ti ukazujem.” Kakor je prišla, tako je izginila, starka. Po ušesih strmečih poslušavcev pa so donele njene besede. “Torej Kornelija ni vaša hči?” vpraša naposled Viljem. Petacij pa je potrdil, da je vse tako, kakor je pravila Mana, a do tega dne še sam m vedel, da je hči trnovskega gospoda. Viljema se je lotila silna nepotrpež-Ijivost in priganjal je magistra, naj se takoj podasta na pot, da rešita tem prej deklico. Komaj ga je učitelj pregovoril, naj se spočije pri njem to noč, da odpotujeta drugo jutro. (Dalje prihodnjič) ------o—----- Sedaj vidi! — Sedemletna Flora Jean Pittman se je rodila slepa, pa so ji v New Yorku s pomočjo operacije dali vid, tako da zdaj na desno oko čisto normalno vidi. Na sliki jo vidimo na newyorskem letališču pri povratku domov. BI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi I JUTRO ■ .BREZ . ■ SONCAWjl ' ..''-V..,.; f I- • 4 v. I v V I •: rSgte.*,.,;- B IVAN JONTf Z £3-%Jj ’ . 1 ........... ....... Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! \ Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. z/ Prstan na korenu. — Wayne Wicklander iz Manitowoca, Wis. je izkopal v svojem vrtu tale koren s prstanom. Zlasti prstan, skozi katerega je koren rastel, je precej poškodovan, tudi kamen je izpadel. Koren .je bil vpejan zadnje poletje. Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2730 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Charles Levec ki je mirno v Gospodu zaspal 29. novembra 1949 Saj nisi sam v grobu tam, s teboj je edini sin in brat, ki moral je za domovino življenje dat. Počivajta mirno v skupnem grobu, snivajta sladko, saj mi ysi upamo, da se že skoraj za večno združimo. Žalujoči: SOPROGA in HČERKA ZET, VNUKI in SORODNIKI. Cleveland, Ohio, 29. novembra 1950. X-V' uk be ..kUkkU;:: e ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 -ANDIHE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride