Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna številka Din 1'—.
		Mesečna naročnina	fiBH	iK	Uprava: Gajeva L 20 Din, za inozem- JreSgM	»jk	jfink	JjSIS&L »	Telefon 38i»5. - Cek. stvo 35 Din. Ured- mSem	*	račun:	Ljubljana ništvo: Ljubljana, HSs&g	bIhImI	«HtaŽjiSm	št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. «HH	jjagi	ceniku. Pri večkrat- Tel.; 2566, int. 3069	»ih objavah popust	Današnja številka vsebuje:
			Opozicija in volilni rezultat Laval v Moskvi
%	sV? wr..% 1*J| Stalin sprejema.		NARODA	Pilsudskijev lik žalovanje na Poljskem Italija in Abesinija četrt urice pri g. banu Svetovni in olimpijski prvaki Ljubljanska borza v letu 1931
Št. 24 Izhajt„d,'inevna po^razn"^«eljka V Ljubljani V Sredo, dne 15. maja 1935	Rokopisov ne vračamo Leto I
Lava! v Moskvi
S puško ob nogi, a z roko v pozdrav miru	j ^
m§ M£ *2 • ■	■	■_ _■	mm m	m
se prikUuaio njunim miroljubnim
Opozicija in volilni rezultat
Ne pomagajo nikake govorice in nikake podtalne vesti, na petomajskih volitvah je ostala opozicija v ogromni manjšini. In ostala je v manjšini, čeprav se je opozicija združila, Čeprav so prihiteli dr. Mačku na pomoč Davidovičevci in Pribičevičevi »demokratk, Spahovi muslimani, Jovanovičevi in Moskovljevičevi zemljoradnik!, zaradi zavrnitve slabo sestavljene liste razžaljeni Hodžerini pristaši in pomagalo ni niti to, da se je zbrala okoli dr. Mačkovega prapora vsa armada onih večnih malkonten-tov in nergačev, ki gredo z vsakomur, ki je v opoziciji z vlado. Vsa ta pomoč najbolj notranje heterogenih ljudi ni pomagala in opozicija je ostala v manjšini.
Le v dveh banovinah, ki sta nekakšna domača posest g. dr. Mačka, je dosegla opozicija večino. Ne bomo na tem mestu razpravljali, s kakšnimi sredstvi je dosegla, sicer za svobodo tako zelo vneta opozicija, ta uspeh, ker nismo pristaši zvonjenja po toči, temveč računamo vedno z dejstvi.
Prav tako pa je čas, da prične tudi opozicija računati z dejstvi in da neha s svojin meglenim sanjarjenjem. Opozicija, zlasti pa dr. Maček, mora pogledati resnici v oči ter si priznati, da je ostala v manjšini in da mora zato prevzeti tudi vse konsekvence tega dejstva. Zavedati se mora, da jo to dejstvo postavlja pred alternativo: ali prilagodi svoje delovanje temu dejstvu ali pa še naprej vztraja na svojem čisto negativističnem in vse odklanjajočem stališču.
Če hoče opozicija delati in opravičiti pričakovanja svojih volilcev, potem se mora odločiti na kompromis in spraviti svoje sodelovanje v sklad z osnovnim načelom, ki je zmagalo na nedeljskih volitvah, da so namreč vse polit, izpremembe, vse upravne reforme in vse druge novosti na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju mogoče le na podlagi veljavnih zakonov. Na sedaj veljavni zakonski podlagi se mora opozicija boriti za svoja načela. Priti mora v Beograd in v skupščino ter s svojim delom dokazati, da ne ograža narodnega edinstva, temveč da hoče tudi ona, čeprav na svoj način, utrditi in povečati moč naše Jugoslavije. Dokazati mora, da so od nje predlagane,reforme in zahteve v skladu z osnovnim načelom državne politike ter da so celo boljše in za državo koristnejše od sedaj veljavnih. Opozicija mora postati državotvorna, pa najsi bi bila pri tem njena kritika obstoječih razmer še tako ostra. Opozicija se mora preorientirati s tein,, da pokaže svojo dobro voljo, da na svoj način pomaga pri izgraditvi države. Le tako more opozicija upati, da si pribori tudi vlado.
S tisto politiko, ki pravi na vse in ob vsaki priliki le »ne« in »ne«!«, pa ni mogoče priti naprej. Kajti svet bi se zdrobil že davno v drobce, če bi trmoglavost bila vrlina v politiki. Ni mogoče iti z glavo skozi zid, politik pa, ki ve, da je v manjšini zgodi vse, kar on hoče, da se 100 procentno zgubi vse, kar on hoče, ta buta le z glavo v zid. Konec tega butanja pa ne more biti drug, kakor da si razbije glavo. In glavo si bo razbil, pa naj mu narod v začetku še tako navdušeno ploska, kajti še prej ko on sam, bo spoznal narod, da je zid vendarle pretrd.
Že celo pa ne more priti nikamor z le negativistično politiko dr. Maček. Dejansko je to dr. Maček tudi že sam priznal, ko se je zvezal s šefi bivših srbijanskih strank, ker ta zveza vendar ne pomeni nič drugega, kakor da so eni ko drugi novi zavezniki sami za sebe preslabotni, da bi ni ogli upati na vlado. S tem, ko so se zvezali, pa so morali že tudi biti pripravljeni na kompromis, ker pač njih nazori niso identični, temveč ve vsa javnost, da se Prav močno razlikujejo. Ni pa zadosti, če so sklenili kompromis, temveč morajo biti toliko možati, da se tega kompromisa ne sramujejo in da odkrito povedo, v čem da ta kompromis obstoji, Podrobno in čisto konkretno morajo povedati, kako naj bi po tem kompromisu izgledala državna ureditev in njena uprava, da bi vsak in tudi njihov nasprotnik vedel, pri čem da je.
Kakor hitro je opozicija med seboj sklenila kompromis, je dejansko že pretrgala z le negativistično politiko, ker pa ni tega
Prvi razgovori
Moskva. 14. maja. r. Zunanji minister Laval in sovjetski komisar za zunanje posle Litvinov sta imela včeraj popoldne svoj prvi sestanek. Poučeni krogi mislijo, da sta govorila o rezultatu Lavalovega obiska v Varšavi in s tem v zvezi o ratifikaeiji trancosko-sovjetskega sporazuma, kakor tudi o pogojili za sklenitev nenapadalnega pakta za vzhodno Evropo.
Zvečer je bil prirejen banket v Lavalovo čast. Pri tej priliki sta oba državnika, izmenjala zdravice. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov je poudaril med drugim:
Francosko-sovjetska pogodba potrjuje voljo za ohranitev miru, in sicer tako z materialne kakor z aktivne strani. Pogodba je dostopna vsem, ki hočejo sodelovati pri ustvaritvi tega cilja.
Laval je s svoje strani izjavil, da sta se, Francija, in sovjetska Rusija prostovoljno zedinili v naporih, ne le za obrambo svoje lastne varnosti, temveč tudi zaradi dela za splošni mir. Pristavil je, da tudi to pot pozira narode, naj sodelujejo pri skupnem delu mednarodne solidarnosti.
Banket
Moskva. 14. maja. AA. V' svojem snočujem. govoru na banketu, prirejenem v Lavalovo čast j je Litvinov med drugim izjavil, da so pogajanja: o francosko-sovjetskem paktu vodili drug za drugim trije francoski zunanji ministri, ki so sedeli v vladah najrazličnejše 'Strankarske pobarvaaosti. V tem dejstvu vidi Litvinov dokaz, da je ideja fraucoskd-sovielskega pakta zasidrana v vseh slojih francoskega naroda brez razlike političnega prepričanja. Lahko odločno izjavimo, je nadaljeval Litvinov, da pomeni francoskp-sovjetski pakt delo miru. Bistveno obeležje tega pakta je v tem, da pre.šinja njegove tvorce iskrena želja, naj bi nikoli ne nastopili dogodki, ki bi zahtevali njegovo izvedbo. Drugo bistveno obeležje tega pakta je v tein, da ne izključuje nobene države. Sporazum podčrtava naposled in podpira še neko drugo mirovno delo. in sicer pakt o Društvu narodov-Veselimo se, ker lahko-trdimo, da so ta naša prizadevanja sprejele skoro vse države na svetu s simpatijami in z odobravanjem in da je le malo izjem med pravimi prijatelji miru. Nadejam se, da bo ta pakt omogočil še tesnejše in blagodejnejše sodelovanje med sovjetsko Rusijo in francosko republiko. To sodelovanje bo omogočilo vsem narodom miren iu trajen razvoj v okviru zanesljivega miru.
V svojem odgovoru Litvinovu je francoski zunanji minister Laval rekel med drugim, da je francoska vlada, pošiljajoč ga v Moskvo, želela podčrtati ogromno politično veljavo fran-rosko-sovjetskega pakta. Smernice sovjetske zunanje politike, ki jih je začrtal Litvinov, je dejal dalje Laval, so nov dokaz miroljubne želje in volje za okrepitev miru iu zavarovanje varnosti. Laval je nato dejal, da vsi cilji obeh držav niso popolnoma enaki, vendar pa jih pre-šinja skupna in enaka ljubezen do miru. Pogajanja za pakt so se vršila v popolni ravnopravnosti. V tem duhu sta ga obe državi tudi sklenili. Mislim, je nadaljevat Laval. da govorim v duhu naših skupnih, s tem paktom sprejetih obvez, če naglašam, da bi se veselili, če l»i tudi druge države sodelovale pri našem ustvarjajočem dein za mir, ki je toli potreben sedanjemu svetu. Dolga in težka je [tot do pravega zbližanja med narodi. Pot, na katero se je napotila Francija, je vodila čez Ženevo, Rim, London in Streso v Moskvo. Francija misli, da bo po tej poti prišla do cilja, ki si ga je postavila v soglasju z vsemi pravimi prijatelji miru. Dolžnost vsake države je, da prispeva svoj delež k mednarodni solidarnosti. Pozabiti ne smemo, da je svetovni mir sedaj enoten in nedeljiv pojem in da moramo zaradi tega neprestano pozivati vse države in vlade brez razlike, naj se našemu pozivu odzovejo.
kompromisa objavila, je ostala na pol pota. Zato se mora sedaj opozicija odločiti, in življenje je bo k temu tudi prisililo, da ostane polovičarska ali pa napravi zadnjo konsenkvenco ter objavi svoj kompromis iu političnim načelom, ki je zmagalo pri ne-alen le, če je v skladu z onim osnovnim političnim načelom, ki je zmagal pri nedeljskih volitvah.
Komentarji moskovskih listov
Moskva, 14. maja. 5. Moskovski listi so v zvezi z obiskom francoskega zunanjega ministra polni komentarjev o pomenu Lavalovcga bivanja v Moskvi. Posebno pozornost je vzbudil komentar ofieieluega lista »Journal de Moscon«, ki na zelo prsrčen način pozdravlja prihod -francoskega državnika in podčrtava pomen La-valovega obiska. List piše: »13. maj 1935 ne bo samo pomemben datum v zgodovini franco-sko-sovjetskih odnosa jev, marveč tudi važna etapa v splošnem razvoju evropskega položaja. Stalni kontakt političnih voditeljev obeh držav predstavlja izredno vrednost za uspešno sodelovanje, ki je v interesu narodov Sovjetske unije iu Franc-je. kakor tudi narodov vsega sveta.
O. Laval, ki je bit dosedaj v osebnih stikih samo z g. Litvinovim, bo zdaj lahko izrabil svoj obisk za to, da naveže svoje stike še z drugimi političnimi voditelji naše države. Tako bo lahko izmenjal mnenja glede vseh vprašanj, ki so v kakršnikoli zvezi z mednarodnim .življenjem In končno mu bo bivanje v Moskvi pripomoglo k spoznanju nekaterih izgledov sovjetskega življenja. Nadejamo se, da mu bo njegovo kratko bivanje v Moskvi dovolilo ugotoviti, kako prav so imeli oni njegovi • so rojaki, ki so se že prepričali o sili sovjetske države. Ta ugotovitev bo nedvomno služila za najboljši podžig k uspešnemu nadaljncmu sodelovanju, ki bi bilo tako koristno za obe državi. Del mednarodnega časopisja še vedno ne more prikriti svojega nezadovoljstva spričo froncosko-sovjetskega prispevanja k svetovnemu miru. Hotelo bi ustvariti okoli tega obisk« zunanjega ministra najmočnejše zapadne velesile v Evropi nezdravo atmosfero senzacij. Ti pajdaši vojnih podpihovalcev ne morejo ali pa nočejo razumeti, da so odno-šaji, ki so se razvili med veliko, na ohranitvi miru zainteresirano zapadno državo in veliko sovjetsko državo, utemeljeni na odkrito izraženih načelih dokumentov, podpisanih v Parizu 2. maja. ih ki so bili takoj objavljeni. Pomen Lavalovega obiska v Moskvi je v manifestaciji trdne volje obeli držav, da niti za hip ne zmanjšata svojih naporov za ohranitev miru. Besede prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki hudo izražene v Moskvi, ne bodo izzvenele v grožnjo napram nobenemu; naslovljene bodo na vse iskrene prijatelje miru in prepričani smo, da jih bodo ti tudi odobravali.
List »Izvestija« piše: »Skupna borba Francije in Sovjetske unije za ohranitev miru je postala mogoča vsled tega, ker je Sovjetska unija postala ena izmed največjih velesil sveta in ker predstavlja silo, s katero mora vsakdo računati. Ta moč se naslanja na ogromen gospodarski razvoj države, ki je iz Sovjetske' unije napravil mogočno industrijsko in poljedelsko državo obenem. Na temelju te svoje gospodarske
Z drugimi besedami se pravi vse to, da se mora opozicija ravnati po prijateljskem nasvetu, ki ga je dobila iz Prage, ter se preorientirati, da postane opozicija, kateri se more zaupati in ki je ustvarjajoča. Samo te kohsekvence nastajajo za opozicijo iz volilnega rezultata in po teh konsekvencah naj se ravna ali pa bo pri prihodnjih volitvah rezultat volitev še bolj proti njej.
moči je Sovjetska unija zgradila svojo rdečo armado, izvrstno opremljeno v tehničnem in kar najbolj zlito v moralnem pogledu, armado, nevarno za sovražnika, a koristno za prijatelja.
Politično zbližanje s Francijo je postavljeno na trdne in samostojne temelje, ki so vedno vodili Sovjetsko unijo. Sovjetska unija ni nikoli sanjala o imperialističnih osvojitvah, kakor tudi ne o vojnah proti drugim silam; njena politika je politika borbe za mir. V tej borbi za mir, v tej borbi proti vsakemu morebitnemu napadalcu je bila Sovjetska unija že od samega početka svoje obstoja vedno pripravljena, da se sporazume z vsako državo, ki je pripravljena nastopati proti vojni nevarnosti in proti onim, ki to nevarnost prinašajo. Sodelovanje med obema velesilama je bilo mogoče prav v težnji po borbi proti vojni nevarnosti in proti onim, ki bi se upali vreči ogenj v evropsko smodnišnico.
Franrosko-sorjetski pakt stremi predvsem za konsolidacijo miru. V primeru vojne pa postane avtomatično pogodba skupne obrambe napadenih držav. Je torej v svojem bistvu obrambna pogodba. Iz tega pa izhaja, da sta Francija in URSS enako zainteresirani na ohranitvi obstoječih mednarodnih dogovorov, ki ustvarjajo najboljše pogoje za vključitev v njuno obrambno delo Čim večjega števila držav, ki odklanjajo vojno.
Naš pakt o medsebojni pomoči je obrnjen proti vsaki državi, ki bo kršila mir. S puško ob nogi in z roko v pozdrav miru vabita Francija in URSS vse zainteresirane države, da se priključijo njunim miroljubnim naporom, tla bo tako mogoče spet povzeti delo za razorožitev.«
V Parizu zadovoljni
Fari*, 14. maja. Ha vas poroča: Današnji listi podčrtujejo s posebnim zadovoljstvom izredno topli sprejem, ki ga je bil deležen Laval v Moskvi. Sicer pa so komentarji o prvem sestanku dokaj kratki; vendar poudarjajo listi tudi v teh, da se vrše pogajanja v ozračju popolnega medsebojnega zaupanja.
»Petit 1'arisien« piše. tla še noben tuj državnik, ki je uradno obiskal sovjetsko Rusijo, ni bil tako prisrčno sprejet, kakor Laval. Lavala so nenavadno prisrčno sprejeli ne le uradni krogi, temveč tudi prebivalstvo. Spontane manifestacije moskovskega prebivalstva, pravi dalje ta veliki pariški jutranjik, so pokazale, da se francosko-sovjetski sporazum opira na dejansko razpoloženje moskovskega prebivalstva. To razpoloženje bo še bolj podkrepilo vrednost pravkar sklenjenega sporazuma.
Odmevi Lavalovega obiska v Varšavi
Varšava, 13. maja. Pat poroča: V komentarju o uradni izjavi, ki je izšla v zvezi z Lavalovim obiskom, ugotavlja »(Ližeta Polska« predvsem, da so pri tej priliki ugotovili, da je sporazum, ki obstoja med Francijo in Poljsko, nedotakljiv. Druga važna ugotovitev sedanjega sestanka pa je po mnenju lista Lavala izjava, da ni v francosko-sovjetskem sporazumu ne v splošnih načrtih francoskega zunanjega ministra kaj takega, kar bi nasprotovalo sporazumu med Francijo in Poljsko in sporazumom o nenapadanju, ki jilt je Poljska sklenila z Nemčijo in s sovjetsko Rusijo. Lavalova izjava, pravi list dalje, da je fran-coskit-sovjetski pakt v popolnem soglasju s .-.po-raztimi, ki obstojajo meti Francijo iu Poljsko, je baš tisto, kar smo od sedanjih razgovorov pričakovali. Sporazumi o nenapadanju, sklenjeni med Poljsko na eni strani in Nemčijo ter sovjetsko Rusijo na drugi strani, pravi list, so popolnoma v skladu z višjimi interesi mednarodnega življenja, Ti sporazumi so obenem; temeljni kamni poljske zunanje politike. Kolikor je mogoče presoditi po službenih izjavah, so varšavski razgovori najbrž prepričali Lavala, da skušajo te smernice poljske zunanje politike okrepiti z mirnimi sredstvi mir v Evropi. To pa je po La valovili izjavah tudi glavni cilj francoske zunanje politike. Ta ugotovitev je dragocena zaradi tega, ker so Še nadavno tega razna znamenja kazala, da francoska zunanja politika ne doumeva dovolj jasno dveh zelo važnih vprašanj, in sicer: 1. Vprašanja splošne usmerjenosti poljske zunanje politike, ki se mora ravnati po zemljepisnem položaju države, iu 2. vprašanje trajnih in temeljnih političnih načel poljske vlade, ki jih je ta že opetovan« pojasnila prijateljski iu zavezniški francoski vladi med dolgimi in mučnimi pogajanji o nesrečni spomenici za vzhodni pakt, glede katerega je treba reči, tla o njeni ui več duha ne slaba.
Pibudtkllev lik
Na tri mogočna cesarstva je bila razdeljena Poljska, ko je začel Pilsudski svoj boj za osvoboditev Poljske. Bil je to skoraj brezupen boj, kajti kako naj zvlada neoboroženi in neorganizirani poljski narod milijonske armade svojih tlačiteljev. Toda vera premika gore, pravi pregovor in Pilsudskega vera v svoj narod je ustvarila tudi čudež poljske osvoboditve, ker mu je bila njegova brezmejna ljubezen do naroda vedno prava zvezda-vodnica.
Glavni sovražnik poljske svobode je carska Rusija je bil osnovni nauk Pilsudskega, ker pod njo je bil največji del Poljske v? in tu,je bil pritisk tujca najmočnejši. Zato: je temu nasprotniku napovedal Pilsudski glavni boj. Samo z notranjo oslabitvijo pa je bilo mogoče premagati tega glavnega
nasprotnika in zato je bil Pilsudski v Rusiji večni revolucionar, ki se je, čeprav odločen nacionalist, družil s socialisti in bil član socialno-demokratične stranke.
Kdor je slabil moč carske Rusije, ta je bil Pilsudskega zaveznik in zato je bil v zvezi z ruskimi revolucionarji, zato je odšel na Japonsko, zalo je na tleh Avstrije še pred svetovno vojno začel organizirati svojo legijo.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je prišel veliki dan za Pilsudskega. Na čelu svoje legije je vpadel v rusko ozemlje, da ga osvobodi za svobodno Poljsko. Toda ia namera se zaenkrat še ni mogla posrečiti, ker tudi Avstrija in Nemčija sta bile nasprotni poljski svobodi. Pilsudski je zato prepovedal svoji legiji, da priseže zvestobo Avstriji in Nemčiji, pa najsi sta se ludi topile od sladkih besedi za poljsko stvar. Pilsudski je moral zato v ječo, poljski narod pa je moral izpiti kupo gorja do dna in štiri leta trj^eli, da je bila njegova zemlja bojišče milijonskih armad, da ie umirala zemlja od nasilja prodirajočih in umikajočih se vojsk. Tako obupno je bilo takrat, da je izgledala vsaka rešitev nemogoča. Na vseh frontah so se borili Poljaki drug proti drugemu in nekateri med njimi celo kot dobrovoljci, ker so mogli izbirati le med manjšim in večjim zlom.
A končno je le prišla odrešitev; padla je carska Rusija, kapitulirala je habsburška Avstro-Ogrska in udati se je morala hohenzollernska Nemčija, da je mogel v Varšavi sprejeti poljski narod Pilsudskega kol triumfatorja. ?.e pa so se novi oblaki zgrinjali nad komaj porojeno Poljsko, ki še ni imela niti svoje uprave, šele slabe začetke vojske, ki je po vseti koncih in kraih krvavela od udarcev vojne, a je morala stopiti v boj z armadami sovjetske Rusie. Že so bili konjeniki Tuhačevskega pred Varšavo, že so sovražniki Poljske napovedovali finis Poloniae, ko se je zgodil oni čudež na Visli, ko je poljski kmet z vilami in kosami ubranil svojo svobodo. Pilsudskega duh je prevzel ves narod in /ato je bila Poljska rešena.
Nato je bilo treba izgraditi novo Poljsko. Sizifovo delo je bilo to. Mlada poljska demokracija še ni obvladala upravnega problema, dediščina starih dni je nevarno stopnjevala strankarske prepire do nevarne ostrine, korupcija je lezla povsod na dan, gospodarstvo je hiralo, da je bila »polnische Wirtschaft« zopet na dnevnem redu.
V tem času ie Pilsudski posvečal vse svoje delo predvsem poljski vojski, ker ta jo bila prvi in najzanesljivejši steber poljske svobode. — In ko iz granita izklesan, je napravil red tudi v jroliliki. Z geslom: proč s korupcijo je udaril proti Wiiosevi vladi in v krvavem pouličnem boju, nalik kartečnemu generalu v prvi francoski revoluciji nagnal vso prepirajočo se »demokracijo« iz javnega življenja. S trdo roko neizprosnega revolucionarja je napravil red in nič se ni obotavljal vreči cpozicionalne voditelje v strahotne ječe Brest-Litovska.
Zavedajoč se svoje sile, prepričan o
Poljska žaluje
Maršala Pilsudskega
bodo prepeljali v Krakov
Poljska žaluje
Varšava, 14. maja. r. Maršala Pilsudskega bodo pokopali na državne troske. Do pogreba bodo zaprta vsa gledališča. Predavanja na vseučiliščih so ukinjena. Odpovedane so nadalje vse športne tekme in podobne prireditve. Učenci in učenke morajo nositi žalne trakove. Za vojsko in državne uradnike bo trajala žalovanje 6 Tednov.
Vlada je prejela ogromno število sožalnic iz vseh krajev sveta. Med domačimi so vzbudile pozornost sožalnice nemških strank na Poljskem. Tako je nemška ljudska zveza (Deutscher Volksbund) poslala predsedniku poljske republike Moscickemu tole sožalno brzojavko: »Globoko presunjeno nemško prebivalstvo v Šleziji objokuje z vlado in s poljskim narodom smrt maršala Poljske Jožefa Pilsudskega. Zveza pripravlja za prihodnje dni javno žalovanje za pokojnim maršalom.«
Mlado-nemška stranka (Jungdeutsche Partei), ki je kakor smo Vašemu listu že poročali, zelo hitlerjevsko razpoložena, je kot osrednja organizacija za obnovo nemškega prebivalstva na Poljskem tudi poslala poglavarju poljske države sožalno brzojavko. Glasilo te stranke («Deutsche Nachrichten») objavlja spominski članek o velikem pokojniku in pravi med drugim:
»Žalost in sožalje, ki ga mi, poljski Nemci, v tem trenutku izražamo poljskemu narodu, sta izraz bolesti zaradi izgube moža, ki je hotel ustvariti zbližanje naših dveh sosednjih narodov in ki je prvi izbral smer, ki lahko izboljša življenjske pogoje naše etnične skupine. Izjavljamo zaradi tega sedaj vnovič, da smo z vso dušo za to delo nemško-poljskega sporazuma in da smo pripravljeni sodelovati z vsemi razpoložljivimi silami pri okrepitvi tega sporazuma.
Pogrebne svečanosti v četrtek zvečer
Varšava, 14. maja. Pat poroča: Posmrtne ostanke maršala Pilsudskega bodo po vsej
priliki prenesli v četrtek zvečer iz Belveder-skega dvorca v varšavsko katedralo, kjer bodo razstavljeni 36 ur varšavskemu prebivalstvu. Svečano službo božjo bo opravil varšavski kardinal in nadškof. Dan in ura službe božje bosta objavljena prihodnje dni, ko bodo obenem določene pogrebne svečanosti in prenos posmrtnih ostankov v Krakov. Ves program pogrebnih svečanosti bo objavljen najbrž šele v četrtek zvečer. Vlak s posmrtnimi ostanki maršala Pilsudskega se bo na progi iz Varšave v Krakov ustavil na mnogih vmesnih postajah.
Sožalje kneza Pavla
Beograd, 14. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je poslal predsedniku poljske republike Moscickemu brzojavko, v kateri mu izraža sožalje zaradi smrti maršala Pilsudskega.
Sožalje iz Beograda
Beograd, 13. maja. AA. Ob smrti poljskega maršala Pilsudskega je poslal centralni odbor poljsko-jugoslovenskih lig predsedniku zveze lig na Poljskem, poslancu dr. Diboskemu tole sožalno brzojavko: »Ob nepričakovani izgubi, ki jo je doživel bratski poljski narod s smrtjo maršala Pilsudskega, prejmite najgloblje sožalje. — Predsednik Nešić.«
Beograd, 13. maja. AA. G. Momčilo Jurišič, pomočnik zunanjega ministra je danes dopoldne obiskal poljskega poslanika na našem dvoru g. Schwarzburg Güntherja in mu izrekel sožalje ob smrti maršala Pilsudskega,_ tako v imenu predsednika vlade in zunanjega ministra g. Jevtiča, kakor tudi v imenu cele kraljevske vlade.
Laval in Petain na pogrebu
Pariz, 14. maja. AA. Francijo bosta pri pogrebu maršala Pilsudskega zastopala zunanji minister Laval in maršal Petain.
Spor med Italijo
ia Mbesmiio
Nova nota abesinske vlade na Društvo narodov
Ženeva, 14. maja r. Kakor se doznava iz krogov, ki stoje blizu tajništva Društva narodov, je abesinska vlada včeraj predložila pri Društvu narodov novo protestno noto, katere vsebina dozdaj še ni znana. Doznava se le toliko, da v njej abesinska vlada opozarja Društvo narodov na nove obsežne vojaške priprave Italije v Vzhodni Afriki. Obenem pa opozarja DN na dejstvo, da se še vedno ni sestal arbitražni odbor. Zato zahteva abesinska vlada, da se svet Društva narodov na svojem zasedanju dne 20. t. m. peča tudi z abesinsko pritožbo.
Rim demantira
Rim, 14. maja. AA. Z merodajne strani kategorično demantirajo vest o neki fran-cosko-angleški demarši v Rimu v zvezi z italijansko-abesinskim sporom.
Italija se je udala?
London, 14. maja AA. Po vesteh iz Rima je italijanska vlada že določila svoja dva predstavnika za spravno komisijo in poslala abesinski vladi noto z vprašanjem, ali je tudi ona že določila te svoje predstavnike.
Spor pride pred DN
London, 14. maja. AA. V spodnji zbornici je čuvar državnega pečata Eden izjavil o italijansko-abesinskem sporu:
Spor pride na prihodnje zasedanje sveta Društva narodov, ki se sestane 20. maja. Angleška vlada bo v vsakem primeru motrila razvoj teh dogodkov z veliko pozor-neostjo. ___________________
pravilnosti svojih naporov je nato nadaljeval svoje delo do konca. Narod je veroval Pilsudskemu in zaupal njegovi odloč-nosii ter bi sprejel od njega tudi diktaturo. A Pilsudski le ni hotel, čeprav jo je dejansko izvajal in v težkem bon z vsemi slrankami ie izvedel reformo ustave, ki naj za vedno obvaruje Poljsko pred no-tranjo oslabitvijo. Smrl ni pustila, da bi to delo čisto dovršil, nerešen je ostal bistveni del ie nove ustave — volilni zakon, loda temeij je položen in Pilsudskega Poljska je v glavnem dokončana
V teh dejanjih Pilsudskega se pa tudi razkriva vsa njegova osebnost. Navidezno polna neenotnosti in neskladnosti, v resnici pa vedno zvesta eni osnovni liniji — ljubezni do domovine. Vse življenje revolucionar, ki doživi kol lOleini mladenič prvo kazen za svoje revolucionarstvo in ko mora še kot 491etni mož v zapor, ne dopušča nobenega odjjora, ko gre za notranji red Poljske. Kajti revolucionarnost je veljala le carski Rusiji in vsem, ki so ovirali poljsko svobodo. Sam organiziran socialni demokrat vseeno ne dopušča
Veliko delo sveta Balkanskega sporazuma
Bukarešta, 14. maja. r. Kakor smo že poročali, je konferenca stalnega sveta Balkanske zveze končala svoje delo včeraj popoldne. Izdan je bil
Obširen komunike
iz katerega posnemamo:
Stalni svet Balkanske zveze je imel v teku svojega zasedanja od 10. do 13. maja v Bukarešti sedem sej.
Svet je začel svoje delo s temeljito proučitvijo splošnega položaja v Evropi in je z zadovoljstvom ugotovil, da položaj na Balkanu ni takšen, da bi vlival kakršnokoli skrb bodisi glede ohranitve miru, bodisi glede ohranitve odnošajev dobrega sosedstva na tem predelu Evrope. Nasprotno, stalni svet se je prepričal, da se je približal čas, ko se bo akcija Balkanske zveze na Balkanu še poglobila in razširila. Svet je nadalje soglašal v ugotovitvi, da je mogoče splošnim in posebnim interesom Balkanske zveze ustreči trajno samo s sodelovanjem vseh držav brez izjeme pri zavarovanju stalnega miru v Evropi, zlasti še s sodelovanjem z Malo antanto.
Stalni svet pozdravlja z veseljem fran-cosko-sovjetski sporazum o medsebojni pomoči. Glede rimskega sporazuma je Balkanska zveza, pod pogojem, da se njeni zakoniti interesi vpoštevajo, pripravljena tudi s svoje strani pospešiti ostvaritev tega dela ob sodelovanju vseh držav, s katerimi računa protokol Lavala in Mussolinija od 7. januarja 1935.
Ti interesi so bili predmet podrobne in vsestranske proučitve, ki so omogočili ugotoviti ne le popolno soglasje o vseh teh vprašanjih, temveč poleg tega tudi enotnost in skupno voljo vseh štirih držav, ki tvorijo Balkansko zvezo. Zaradi tega smatra stalni svet za svojo dolžnost, da razglasi to dejstvo kot vodilno misel svoje politične smeri.
Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je sprejel svet protokole in sporazume, skle-
IM... IIIHIIIII—IW1 III—IH—IM« IHM    ■IIIHIIIII   MII I IWII1III—l«WH
I poljskim delavcem, da bi se udeležili so-
I cialne revolucije, ker je v nasprotju s poljskim interesom. Ponosen na poljsko ustavo leta 1791., prvo napisano ustavo v Evropi, vendar ne dopušča, da bi ustava slabila poljsko moč in /ato ustvara takšno, ki je v skladu z razvojno stopnjo poljskega kmeta m delavca.
Vedno je osnovna linija Pilsudskega dela ista in samo lo, kar vzdrži preizkušnjo na kamnu njegove domovinske ljubezni, to velja. Z neizprosno doslednostjo siarega revolucionarja izvaja Pilsudski svoj program in ne pozna nikdar nobenega polovičarsiva. Ves se je izročil službi naroda in iu ne pozna kompromisov.
Narod je vse to inslinktivno zaslutil in zato je njegov, kakor Pilsudski ves pripada narodu. Legendarni junak, ki je ustvaril poljsko svobodo in jo očuval kljub vsem težkočam, io je danes Pilsudski poljskemu narodu in v tem spominu bo živel v svojem narodu za vedno. Voditelj, ki je privedel svoj narod v obljubljeno deželo in mu lo deželo tudi ohranil.
njene od stalnega gospodarskega sveta Balkanske zveze v Atenah 9. januarja 1935 in v Ankari 25. aprila 1935, s pridržkom, da jih potrde pristojne vlade. Stalni svet je nadalje sklenil: 1. da je treba trgovinsko izmenjavo poglobiti v okviru držav Balkanske izveze in s tretjimi državami, 2. da je treba pospešiti in izpopolniti promet, 3. da je treba poglobiti tujsko-prometne odno-šaje, in 4, da je treba proučiti bančna vprašanja.
V to svrho je stalni svet sklenil niz gospodarskih ukrepov.
Stalni svet je prav tako sprejel predloge, ki se nanašajo na prometna vprašanja in na tozadevne skupne akcije.
Posebna pozornost je veljala načrtu poštne konvencije, ki bi lahko stopila takoj v veljavo. Stalni svet je nadalje odobril letalsko konvencijo, ki naj olajša vzpostavitev in razvoj letalskih zvez. Glede tujskega prometa so bili tudi sprejeti konkretni predlogi. Glede vprašanja Balkanske banke je turška delegacija predložila prednacrt, ki ga bodo zdaj proučile emisijske banke.
Delo, ki ga je stalni svet Balkanske zveze opravil, je bilo torej zelo obsežno. A šlo je hitro izpod rok, ker je med vsemi zainteresiranimi državami vladala popolna solidarnost pogledov v vseh vprašanjih.
Bukarešta. 14. maja. b. Po uradnem komunikeju, ki ga je prečital Titulescu zbranim novinarjem, niso hoteli dati ostali minist» ni-kakih izjav. Titulescu je novinarje samo opozoril, naj nikar ne zastavljajo nadaljnih vprašanj, ker je bilo. sklenjeno, da z ozirom na današnjo situacijo ne bodo dajali nikakih odgovorov. Ministri Balkanskega sporazuma so zapustili Bukarešto že snoči; naš jromočnik zunanjega ministra g. Purič je odšel iz Bukarešte ob 20. V Beogradu je bil sprejet od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča.
Razgovor Ružđi Arasa s sovjetskim poslanikom
Bukarešta, 14. maja. AA.Vse kaže, da se :j turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras za svojega bivanja v Bukarešti sestal s tukajšnjim sovjetskim poslanikom. Razgovarjala sta se o vprašanju dardanelske ožine v zvezi z znano turško zahtevo, naj se zadevne določbe lausan-ske mirovno pogodbe razveljavijo.
Ruždi Aras na Dunaju?
Dunaj, 14. maja. w. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da je turški zunanji minister Teftik Ruždi Ara® že sinoči zapustil Bukarešto. Turški zunanji minister pa se ni vrnil v Ankaro, marveč je odpotoval v smeri proti Dunaju, kjer se ho, kakor se zatrjuje v tukajšnjih krogih, ustavil nehaj dni pred svojim odhodom v Ženevo, kjer bo, kaki r znano, predsedoval sestanku sveta Društva narodov, ki se sestane 20. t. m.
Avdijenca francoskega poslanika pri knezu Pavlu
Beograd, 14. maja. b. Danes ob 12. uri dopoldne je bil sprejet v nastopni avdijenci pri knezu namestniku Pavlu novi francoski poslanik na našem dvoru g. Robert da Dampierre.
Odhod češkoslovaškega poslanika
Beograd, 14. maja, b. Kakor smo doznali, bo v kratkem odšel iz Beograda dosedanji r -škoslovaški poslanik Pavel W e 11 n e r, ki ■ ’ odpoklican v ministrstvo zunanjih del v P • go. Na njegovo mesto pride dr. Giro
Klavirski koncert Raoula Koczalskegra
V ponedeljek je priredil znani poljski glasbeni umetnije Raout Koczalski klavirski koncert v filharmonični dvorani.
Dasi si je gosp. Koczalski izbral nesrečen čas, ker se vrsti v Ljubljani koncert za koncertom, vendar je ime Koczajskega tako privlačno, da je bila dvorana nabito polna občinstva. .
Umetnik je imel na programu izključno Cho-|)inova dela; V prvem delu Sonato v b molu, Agitato, Scherzo, Marcia funebre in Final»», v drugem delu pa: Fantasie-Impromptu, Valček-as dur, op. 42 in tri etude. V tretjem delu: Scherzo- h mol, Noctumo-des dur in Poionaise-as dur.
Ra oni Koczalski je umetnik svetovnega slovesa in ima naravnost čarodejne vituozne sposobnosti. Te njegove dovršene .-'posebnosti se igraje stopnjujejo, da z njimi poslušalca popolnoma osvoji. S čudovito tehniko, izrazitim vživetjem in popolno fineso je spravil umetnik neverjetne stvari in ne baš dobrega klavirja.
Hvaležna publika mu je priredila navdušene ovacije, tako da je moral ob koncu programa več komadov dodati. Poklonjen mu je bi! tudi lep šopek svežih nageljnov.
Gospod Uaoul Koczalski nam je nudil s svojim naelopom velik umetniški užitek iu si ga iskreno želimo čim prej zof>:d slišati.
- ini.
Vremenska napoved
Prognoza za jutri:
Novi Sad: Razvedrilo se ho v zapadnih in severnih krajih, oblačno z dežjem v vzhodnih in južnih krajih države. Temperatura se bo nekoliko dvignila na severo-zapadu, dočim bo v Moravski in Vardarski banovini še padla.
Dunaj: Pretežno jasno, toplina se bo zvišala, v odprtih predelih hladneje, še nevarnost slane.
Četrt urice pri g. banu
Nepolitičen razgovor o politiki
Ljubljana, 14. maja.
>Gospod ban vas bo sprejel, ampak žal, treba bo še čakati,« tako mi pove vedno vljudni tajnik in me zabeleži na listi. Pred menoj je še dolga vrsta imen.
No, pa čakajmo. Saj časnikarji smo vajeni antišambriranja. Ždim v veliki predsobani, prisluškujem tu in tam za kratek čas kakemu razgovoru čakajočih strank, vmes pa preudarjam vprašanja, ki bi jih stavil gospodu banu. Takole malo o politiki, o položaju, o razpoloženju v narodu, pa o naših domačih, slovenskih razmerah, o tem in onem pač. kar je ravno aktualno, in kakor se spodobi za čeden interview.
A ko potem sedim gospodu banu nasproti, se namesto formalnega interview a razvije neprisiljen prijateljski razgovor. Zakaj gospod ban je mož odkrite, ravne besede, ki gleda resnici v obraz in stvarem na dno. In zato rad sliši odkrito, ravno besedo tudi iz drugih ust.
»V težkem času ste stopili na čelo banske uprave, gospod ban. Nihče naj vas ne zavida za to mesto, tako polno dela, skrbi in odgovornosti. Ampak poznamo vas, gospod ban, vi ste mož optimizma. Optimizem pa je v vsakem položaju dragocen zaklad. Optimizem daje eneržije, podviga, zaupanja vase in v uspeh stvari, za katero delaš. Naši ljudje veliko pričakujejo cd vas, gospod ban. Če dovolite, da izrazim, kaj jaz pričakujem. Pričakujem in želim, da bi vam uspelo Slovence malo iz-drezati iz sedanje mrkosti, iz te čudne moralne depresije, ki jih je zajela.«
>Dobro, da to omenjate,« pravi gospod ban. Res je: v moralno depresijo smo zapadli. Opažam to, in verujte mi. da me to bolj skrbi kot pa naše materialne stiske in težave, s katerimi se nam je boriti. Duh je višji od materije, toda če je duh potrt .. Nemara poreče marsikdo: ta moralna depresija je zgolj posledica materielne depresije, to je sedanje gospodarske krize. Čim se bo tu obrnilo na bolje, se bodo tudi duhovi razvedrili in podvignili. Jaz pa mislim, da zlo tiči globlje. Slovencev se je polastila malodušnost, ker so izgubili vero v svojo moč in s tem zaupanje vase. Temu pa je kriva naša razcepljenost, naša nešložnost.
A samo v slogi je moč! In samo tu je za nas ozdravljenje in rešitev. Živo občutim, kako siino potrebno je Slovencem ravno v današnjih razmerah, da spoznajo sveto resnico tega pregovora, ki je star kakor človeštvo. Zato pa hočem biti v vsem in povsod, kamor sega moj delokrog, hočem biti in bom glasnik sloge. Storil sem trdni sklep, s tega mesta tej nalogi posvetiti vse svoje sile in upam, da moja prizadevanja ue bodo zaman — da ne bom glas vpijočega v puščavi.«
Ne boste, gospod ban!« pritrdim s prepričanjem. »In v dokaz vam bom zdajle nekaj povedal, kar govori cele knjige. In to je meni endan v vlaku povedala neka ženska, preprosta, a inteligentna kmečka
žena. Slišala vas je govoriti pri nekem sprejemu, menda je bilo to v Ptuju, in mi je o vas tole povedala: On ne govori samo lepo za ušesa, ampak ljudje tudi občutijo, da mu prihajajo besede res tudi od srca. zato pa tudi najdejo pot do src. In ker je bila to prava, verna slovenska žena, je pristavila z besedami apostola Pavla: Saj če bi govoril z angelskimi jeziki, a ljubezni ne imel, bi bil kot doneč bron...« Vidite, gospod ban, tako vas je presodila preprosta ženska iz ljudstva. In ljudski glas je božji glas. In tudi jaz pravim g. ban. kdor prihaja danes med naše ljudstvo z evangelijem sloge, prihaja v pravi čas. Danes so slovenski duhovi do-vzetnejši za ta evangelij kot kdajkoli poprej. Vsepovsod po naši deželi opažam željo po složnosti, po miru... Stiska nas je pač dobro izučila.«
»Ampak če hočemo Slovenci priti do resnične, dejanske sloge,« — nadaljuje gospod ban, — »ki bi nam vrnila izgubljeno zaupanje vase, nas zopet navdala z zavestjo naše moči in razmahnila slovensko tvornost, zato nam je treba popolne duhovne obnove. To pa je mogoče le, ako docela likvidiramo preteklost, pokopljemo stare spore in vse tisto, kar nas je delilo, pokopljemo razprtije, —- odpustimo drug drugemu, pozabimo in se po bratovsko spravimo. Preteklost nas žal še oklepa s premnogimi tesnimi okovi. Te okove moramo razbiti. Veliko govorimo o osvoboje-nju. Dosegli srno pač zunanje osvobojen je, do notranjega osvobojenja pa se žal še nismo povzpeli.«
»Tako je, gospod ban! To je prava beseda. Mi še vedno nismo resnično svobodni in še ne vemo, kaj se pravi: biti resnično svoboden, še nas tlači sovražnik, notranji sovražnik — ta sovražnik je naša razcepljenost.«
»Saj pravim, mi sami smo si sovražnik. Sami sebe moramo osvoboditi.«
»Ramo se, gospod ban. Spoznanje že vzhaja na vseh koncih in krajih. Naše ljudstvo je do grla sito, sito, pravim, najbolj strankarstva in njegovih tlak. Svobodno bi že enkrat ljudstvo rado zadihalo, ko ne bo več gospodovala nad njim ta ali ona partizanska klika, ampak bO vladal samo zakon, za vse in vsakogar enako pravičen.«
»To je ideal vsakega državnega življenja. In vsakega patriota dolžnost je služiti temu : idealu,« je zaključil razgovor gospod ban.
Ko sem odhajal, sem potem premišljeval: Kako je zdaj pravzaprav ta reč? Sem hotel imeti od gospoda bana političen interview, ali o politiki nisva govorila nič-Ne — saj sva govorila samo o politiki. Mar ni problem vse in vsake politike — složnost? In kaj nam je Slovečem, kaj nam Jugoslovanom vsem skupaj in kaj tej razdrapani Evropi in kaj vsemu človeštvu dandanes v teli težkih, hudih časih, kaj treba drugega kot samo složnosti? Slogo, ljudje božji, pa bo mir in zadovoljnost na tej lepi zemljici!	N-
tinte »Poslušajoča«, »Umetnik«, ki tvorijo na tej razstavi nekak zaključek Maleševe praške dobe.
Doba Rdečih, lutk se močno odraža v koloriranih liričnih risbah, v katerih se jasno vidi nova linija v slovenski likovni umetnosti in zlasti nov način ilustracije. — Maleševo delo na polj- cerkvene umestnosti nam kažeta dva primera, osnutka za fresko slike v cerkvi v Cir-kveiii na Hrvaškem »Eva« in »Abigaik. O Ma-iešu — cerkvenem slikarju — ne bomo izgubljali besed, ker so tako naše, kakor tudi hrvaške in češke revije podale od strokovnjakov najbolj pozitivne ocene.
Zadnja Maleševa dela, akvarel Otrok z Ciol-
nika« in monotipije, ki so označene z letnicami M in 35 kažejo poleg čiste linije tudi čisto barvno formo, slikarsko modeliranje z barvo, medtem ko očitujejo starejše monotipije še grafična, odnosno kiparsko modeliranje.
Splošen vtis razstave je, da dozoreva Males tako notranje, kakor tudi v tehničnem obdelovanju predmeta v [»polnega umetnika. Pa še eno zaslugo ima ta razstava: da bo zainteresirala nase občinstvo za grafično umetnost, ki je tudi pri nas — kljub nerazumevanju oMinstva — žc • ' visoki stopnji, in v tujini bolj priznana, kakor pa doma. To pričajo najboljše uspehi Pilona, Jakca, Toneta Kralja in Mihe Maleša n: razstavah v inozemstvu	-K.
Rdeča hiša in nien dan
Ljubljana, 13. maja.
»Iz Ljubljane čez Poljane« je prepevala Vida Jerajeva otrokom, zadnja lota pa se mlado in staro ustavlja že kar na Poljanah, kjer se razgleduje na vednega živžava [volno poslopje 1L drž. realne gimnazije moderno ponosna in bahava soseda, mestna stanovanjska stavba, ki so ji naši meščani vzdeli kratko ime: Rdeča hiša.
Medtem ko domujejo drugod zasebne stranke, ima na levi strani v pritličju svoje prostore Mestna zastavljalnica. Naj je kriza taka ali taka, v teh prostorih je vedno dovolj prometa. S tem seveda nočemo reči, da ta ustanova ne bi imela posebnih sezon. Takole po pustu, ko začno ljudje v krščanski spokornosti obžalovati svojo grehe, zanese marsikoga v Rdečo hišo in počivajo potem ure in verižice, uhani in zapestnice, srebrno jedilno orodje in take posvetne pohujšljivosti v tišini zastavljalniških skladišč.
Maj otvori sezijo za suknje kakor pozni jesenski oziroma zgodnji zimski meseci sezijo za kolesa. Sioor pa prinest) ljudje semkaj »v shrambo« najrazličnejše predmete:	preproge,
odeje, oblačila, blago in perilo, čevlje in dežnike, fotografske aparate in daljnoglede, samokrese, pisalno in šivalne stroje, sploh vse, kar doma lahko »pogrešajo«, kadar stiska dovolj koščeno potrka na vrata.
Med gosti, ki mimogrede iščejo v Rdeči hiši pomoči, je največ delavskih in uradniških slojev, v splošnem pa lahko rečemo, da so zastopani domala vsi stanovi prelepe belo Ljubljane. Nekdaj so »boljši« krogi smatrali za sramotno, prestopiti prag Mestne zastavljalnice. Takrat so delovale posebne posredovalke in so služili tudi postreščki, ki so za razne »milostljive« proti majhni odškodnini opravljati to delo. Danes jo sramežljivost v Ljubljani precej padla v kurzu in tudi »višji krogi, tako-rekoč »smetana«, kakor ste radi izražajo rutinirani novinarji, najrajši opravljajo to delo lastnoročno. Tako človek lahko sreča v tem bridkem svetišču v borne cunjice komaj za silo oblečenega otroka poleg mrkega delavca’ in elegantne dame, ki skozi puder in pomado zardi, ako sreča tu znanca ati, kar je še hujše, celo znanko. Reporter, ki bi sedel takole na klop ob zadnji steni in si zapisoval imena in bliskovito kratke pogovore, bi lahko pričel izdajati in urejevati in tudi sam pintli novega »Brenclja:, ki bi ga bil rajni Alešovcc celo v grobu vesel. Toda pustimo to. Saj je pomlad
in ta čas je treba peti, govoriti o ljubezni in jadikovati o samomorih.
In sploh: danes ima Rdeča hiša svoj dan Ker je 12. bila nedelja, je dražba premaknjena na nesrečen dan v mesecu. Publika čaka že pred 15. pred vrati. Dopoldne med 10.—11. si je vsakdo lahko ogledal, kaj pride popoldne »na boben«. Nekaj plahih rok še boječe prešteva bore dinarje, če bo dovolj, da še v zadnjem trenutku pred prodajo rešijo svoje mah» imetje: Morda je to nekaj rjuh, mogoče le kake hlače, malo prepranih srajc, brisač, vsekakor pa kaj neznatnega, kar pa vendar ljudem v tem trenutku pomeni — premoženje.
Včasih vse štetje ne pomaga nič: dinarjev je premalo in splašene otroške oči skozi solze gledajo, kako moška roka dvigne tisto ubogo premoženje in oznanja izklicateljev sonorni glas:
»6 kosov perila — 30 dinarjev! 30 dinarjev
—	prvič — drugič in —-«
»35.— !«
»40.—!«
»40.—« — »50.—«
Tako gre dalje, včasih prav v smešne višine, ki skoraj dosegajo ceno novih izdelkov po trgovinah. To pa samo včasih in posebno pri perilu. V splošnem so pa cene skromne in dražitelji zmerni. Kolesa, šivalni in pisaln: stroji ter sploh predmeti, ki so bili zastav Ijeni za večje zneske, gredo skoraj redno zn izklicni znesek ali pa s prav malenkostnim poviškom v roke kupcev.
Kakor se je krog »oddajajočih« zadnja leia močno razširil in posplošil, tako je tudi krog »prevzemajočih« vedno bolj pester in zanimiv. Akademska čast ni več ovira, da ne bi šet človek dražit v zastavljalnico, in gospa svetnikova s prav tako iskrim pogledom spremlja potek dražbe kakor skromna branjevka ali sta-vinarica.
V dobri poldrugi uri je vse opravljeno. Kupci sproti odnašajo zavitke in šele v veži presojajo, kako jim'je kupčija uspela. Kot pozni odmev slovesnega dne v Rdeči hiši pa beremo vedno kmalu po 12. v mesecu oglase v tistih: Novo moško obleko prodam. Dobro ohranjeno žensko kolo prodani. Zaradi selitve prodam itd. itd. — In marsikdo se čudi, koko in od!.od imajo ljudje v drugi polovici vsakega mese(:i toliko na prodaj. I, kako n» bi imeli, ko so pa lahko za mat denar kupili v — Rdeči hiši na Poljanah, kjer prvič, drugič in tretjič vse to obilje rada odda vsakega 12.
—	Mestna zastavljalnica.
Miha Maleš razstavila
Ljubljana, 14. maja.
V pritličnih lokalih Batove hiše v Šelenbur-govi ulici 7 je včeraj zvečer otvoril retrospektivno razstavo grafičnih del eden najbolj simpatičnih slovenskih slikarjev iz mlajše generacije — akademski slikar Miha Males.
Otvoritvi, katere se je .udeležilo lepo število občinstva, so prisostvovati tudi dr. Izidor Cankar, upravnik Narodne galerije Zorman, dr. Kart Dobida, univ. prot. dr. Kos, predstavnik Slovenskega umetniškega društva Gojmir Anton Kos, slikar Jakopič in mnogobrojni slikarjevi kolegi. Razstavo je otvoril dr. Rajko Ložar, ki je — 7. ozirom na to, da je otvoritev razstave oddajata ljubljanska radijska postaja — očital Maleševo razvojno [»ot in jo razčlenit na tri dobe, na praško dobo, na dobo Rdečih lučk in na -dobo cerkvenega slikarstva. Sledil je pred mikrofonom še kratek interviev s slikarjem. Iz tega razgovora posnemamo le par splošnih misli, tako predvsem Maleševo odločitev za grafično deto in njegovo mišljenje o grafiki.
Grafiko je Maleš vzljubil v mladosti, a kmalu jo je zopet opustil, ker prt nas za to panogo mn. tnosti ni našel razumevanja. A kmalu se je je zopet oklenit, ker vidi v grafiki resnično likovno tehniko, ki beleži življenje, tudi tisto, !»i gre včasih tako hitro mimo nas, . In če so mi kdaj posreči: — je Maleš nadaljeval, »da vjameui z linijo in barvno ploskvijo vsaj nekaj tistega življenja, ki je vidno samo našim notranjim očem, bom srečen.«
Kakšno je vaše gledanje na moderno likovno umetnost? — Forma moderne likovne umetnosti mi je blizu, govori in poje mi. Pa tudi tista forma — pa če je Se tako divja — in ki jo občinstvo odklanjal
Umetnost in kritika? — Umetnik se kritika ne boji — in kritik ne umetnika. Pač pa se kritik umetniku najbolj zameri, če je nedosleden. Naloga kritika je, da pazi nad umetnikom, in da ga, če v svoji obrtni zaposlenosti zaide na
kaka stranpota, zopet usmeri. Kritika — pa tudi če je stroga — je vzgojna.
Umetnik in občinstvo? — Včasih sta i sprta med seboj, včasih se spet dobro razumeta. Sicer pa pride občinstvo z vsemi panogami umetnosti v gotovi dobi v konflikt. Pa tako že mora biti, in tako je toči prav.
■ - v -c	's .	'«K!»
Miha Males: Autoportret
Razstava, Id je prav velikomestna, nudi pregled nad 150 deli; največ med njimi je monoti-pij, ki so Maleševa specialiteta, saj je Males danes tudi edini njen predstavnik pri nas. Največ pozornosti vzbujajo njegova tihožitja in cvetje, kjer se najlažje eksperimentira slikarsko in linearno formo, zanimive so radiranke iz praške dobe, zlasti »Maska«, in »Poljub« in akva-
Obmi zbor
Geografskega društva
Ljubljana, 13. maja.
Nocoj so v Geografskem in citutu na univerzi zborovali naši geografi. Predsednik društva, vseučiliški profesor A. Melik ss je uvodoma v toplih besedah spominjal mučeni-šk»; smrti blagopokojnoga kralja Zedinitelja, nato pa med letom umrlih, članov društva. Smrt je v tem društvenem leuG'imela v vrstah Geografskega društva, žal, le^p.reobilo žeicv: div. gen. R. Maister, župnik I. Vrhovnik, hon. vseuč. nast. div P»öhm. dr. Tuma in sen. dr. Rožič so odšl iv večnost in zapustili v vrstah društva vrzeli, ki jih bo društvo še dolgo občutilo. Zborovalci so ]fotctno počastili njih spomingnakar so se pričela poročila posameznih poijÖcj?wuri'\ •
Iz poročil odbora	Aa.p»Geoyraf-
ski Vestnik«, znanstveno glasilo društva, preživlja težke čase in,se mora neprestano boriti z materialnimi heprilikami in težSsočami. Vzdržuje se v glavnem s podporami tfpžave, banovine in občine. Znanstveno pa vživlo revija vse priznanje in uvaževanje, saj jojobiva Geografsko društvo v zameno za Vestnik ca. 150 domačih in tujih znanstvenih revjj.
Živahno so nato razpravljali o programu za III. zbor jugoslovanskih geografov*- ki bo meseca oktobra letos» v Splitu. Ztižr bo nadaljeval delo II. zbora, ki je bil 1. 1933. v Ljubljani.
članov šteje društvo ca. 250, članarina pa znaša letno Din 50'—. Za ta znesek dobivajo člani tudi Vestnik, ki izhaja v nakladi C00 izvodov.
Pri volitvah novega;/>clbora so bili izvoljeni gg.: univ. prof. dr. A. Melik, predsednik; dr. Svetozar Ilešič, tajnik; dr. Roman Savnik, blagajnik; Franjo Pengov, knjižničar. Odborniki so: prof. Silvo Kranjec, doc. dr. I. Rakovec in Zvone Hočevar. Revizorji so: Prosv. šef prof. dr. I. Breznik, notar Mate Hafner in bibliotekar dr. Jože Rus.
Trikrat Bog pomaga!
Ljubljana, 14. maja.
»Trikrat Bog pomaga«, si je menda mislil neznani, a podjetni vlomilec, ki si je izbral za središče svojega delovanja vinotoče v Šiški, Možak je res imel srečo in ga do danes še niso prijeli.
V noči od 11. na 12. t. m. je vlomil v vinotoč Okorn Marije na Aleševčevi c. 22. S ponarejenim ključem je odklenil rolo. Odnesel pa ni mnogo, vsega skupaj v vrednosti kakih 30 Din.
Zato je na isti način poskusil srečo isto noč malo dalje, kjer ima Meserko Marijo na Ale-ševčeva 30 vinotoč in delikatesno trgovino. Tudi tu je s ponarejenim ključem odklenil rolo. Znotraj pa so v vratih bili ključi. Treba mu je bito samo razbiti kos šipe, pa je lahko odklenil. S silo je odprl tudi miznico in pobral iz nje 00 Din drobiža. Sploh je imel pri drugem vlomu več sreče in se je založil s salamami, z mesom in piškoti, tako da znaša vse skupaj (z gotovino vred) 260 Din.
Očitno pa mu to ni zadostovalo. Zalo je zavil v Janševo ul. 15, kjer je mesar Ivan Müller pozabil zapreti rolo. Nočni gost se je torej potrudil v mesnico, najprej s silo odprl miznico in pobrat iz nje drobiž v znesku 120 Din, nakar se je lotil mesa. Izbiral je lahko po mili volji in si je nabral salam, mesa, šunke, prekajene slanine, klobas in raznih drugih mesnih izdelkov v skupni vrednosti 526 Din.
N j. Vel. kralj Peter II. kumuje sokolskemu praporu
Ljubljana, 14. maja. Uprava Sokola I. Tabor je sprejela od maršalata dvora obvestilo, da je Nj. Veličanstvo kralj Peter II. blagovolil spi'ejeti kumstvo prvega dečjega prapora Sokola I. Tabor, ki ga podari deca Sokola Kraljevi Vinogradi v Pragi. Nj. Vel. kralja bo zastopal na slavnostih v nedeljo 19. t. m. njegov zastopnik, ki bo v Njegovem imenu privezal na prapor krasen svilen moder trak.
«
Dnevni dogroclki
X Poštua hranilnica, podružnica v Ljubljani ima od inel. 17. maja 1935 dalje nove telefonske številke, in sicer 3681, 3682 in 3683.
X Vl.intimni koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v petek 17. t. m. v Hubadovi pevski dvorani. To je poslednji intimni koncert letošnje sezone. Spored bosta izvajala naša priznana in odlična umetnika, čelist Bogo Lctiko-vie in pianist Marijan Lipovšek. Na sporedu »o tri Beethovnove sonate, 2 za čelo in klavir, 1 za klavir. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
X Poceni ribe v Splitu. V ponedeljek so bile sardele na splitskem trgu po 1 Din kg, skuše pa po 4—6 Din za 1 kg.
Malinovec
iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija	A_ ROJEC, Stična
X .Potres v Banjaluki. V noči od nedelje na ponedeljek so začutili v Banjaluki zopet nekaj lahkih potresnih sunkov; dva sunka so pa čutili v noči od sobote na nedeljo, ki sta prebivalstvo precej vznemirila.
X Proti ukinjenju rodbinskih doklad za žene. V Beogradu je zborovalo v nedeljo društvo akademsko izobraženih žen. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ukinjenje naredbe o znižanju rodbinskih doklad za žene, najsi bodo v državnih ali v samoupravnih službah.
Peči — peči — peči — peči — peči — peci Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jugo Lutz d. z o. z., Ljubljana-Šiška.
V •
*	Gospa Franja dr. Tavčarjeva nas je naprosila, naj dodatno k našemu poročilu o občnem zboru TKD Atene omenimo, da se je radi .prezaposlenosti zahvalila za predsedniško mesto »Atene«, in da iz istih vzrokov tudi mesta častne predsednice ni mogla sprejeti.
*	Pogreb Svetozarja Likarja, ki se je v nedeljo ponesrečil na Turncu in včeraj zaradi možganske izkrvavitve umrl v bolnici, bo v sredo ob 16. iz mrtvašnice državne bolnice k Sv. Križu. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Vesna-akumulator Maribor
avto-, radio- (motorne) baterije
Domači proizvodi
Enoletna garancija
*	Koroški borci! V četrtek 16. t. m. ob 20. pridite nekdanji borci za slovensko Koroško k Slamiču .(Gosposvetska cesta). G. polkovnik v pokoju Dragoljub Milivojev« bo kot bojni tovariš razložil cilje Legije koroških borcev. — Pogovorili sc'bomo o pomenu ustanovitve njenega pododbora v Ljubljani.
*	Trgovska nadaljevalna šola proslavi 251et-nico obstoja s posebno akademijo. — Lotos 18. t. m. mine 25 let, odkar je vzgoja našega trgovskega naraščaja v slovenskih rokah. Pri akademiji, ki obsega poleg kratkega, zgodo-vinsko-informativnega predavanja živo sliko, glasbene in pevske točke itd., sodeluje tudi domači PJS. — Vstopnino ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo in bodo uporabljeni za poučno ekskurzijo.
skem zavodu v Ljubljani 7-milijonsko posojilo. Tozadevno so se takoj pričela pogajanja med mestno občino in Pokojninskim zavodom ki pa spočetka niso potekala ugodno in je gradnja nove stavbe bila stavljena na vprašanje. •	'
Sedaj pa je prispela iz Ljubljane razveseljiva vest, da so pogajanja ugodno zaključena in da dobi mariborska občina 7 milijonov di-narj*ev posojila. Tako se bo še letos pričelo z zidanjem reprezentativne šolske stavbe ob Magdalenski ulici, kjer bosta našli streho deška meščanska šola in dekliška narodna šola. Z gradnjo nove stavbe pa bo možno zaposliti tudi večje število mariborskih brezposelnih. s!i
A Odbor Slov. trgovskega društva. Na nedavnem 30. občnem zboru Slov. trgovskega društva v Mariboru, je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Branko Mejovšek, podpredsednik Franjo Majer, odborniki Drago Rosina, Zlata Brišnik, Anton Paš, Zdravko Anderle, Albin Ambrožič, Franjo Goleč, Janko Preac, Joža Sterger, Janko Horvat, Viktor Mavrič. Nadzorni odbor tvorijo: Rado Lenard, Ivan Šoštarič in Miloš Oset.
A Stenografi! Naslednji sestanek bo v sredo 15. t. m. ob 20. uri na državni trgovski akademiji na Zrinjskega trgu.
A Drage črešnjc. Prve letošnje črešnje prodajajo branjevke na trgu po 20 Din kg. Blagor onim, ki si jih lahko privoščijo!
A Cerkvica vrli gore, cerkvica bela ... Prijazna cerkvica na Slovenski Kalvariji zre že sto let na naš,e grešno mesto. V nedeljo je bilo na Kalvariji jubilejno žegnanje, ki so se ga udeležile množice romarjev.
A Pozor pred falzifikati. V zadnjem času so se zopet pojavili falsificirani kovanci po 10, 20 in 50 Din. Policija je včeraj za-
H igi mT"f r'" “ 1 c * ra wäp
Drogerija Gregorič o.z. Litasstjana, s»re§am©va utica s
X »Delavski dom« v Zagrebu bodo vendarle začeli zidati menda že letos. Težave, ki jih je imela Delavska zbornica z mestno občino glede stavbenih načrtov, so poravnane, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pa je dovolilo, da najame pri zagrebški mestni hranilnici še 1 milijon dinarjev posojila. Stavba bo monumentalna in bo veljala okrog 7 milijonov dinarjev.
X Konkurenca med berači je v Zagrebu tako huda, da so se preteklo nedeljo v zagrebški okolici, kjer so reveži čakali na milodare izletnikov, med seboj na več krajih tako stepli, da je morala policija miriti razburjene duhove, več pa so jih odgnali v policijske zapore. Pri preiskavi so dognali, da je med berači v Zagrebu prav dosti takih okoličanov, ki prav lahko žive brez prosjačenja doma.
X Po stari navadi. Zagrebška policija je v noči od ponedeljka na torek prijela Ljubico Korenovo, ki je bila zapletena tudi v zločin, ki ga je izvršil na Dunaju prijeti morilec Oblonšek nad svojo prijateljico. Prijeli so jo zaradi vlačugarstva. Korenovo, ki ima šele 28 let, a ne mara delati, bodo' izgnali iz Zagreba.
Auiomc&iHstL, >***!
Najboljši bencin in avtoolje dobite pri
MARIBOR, Kralja Petra trg 4
X Ker ženin ni dobil službe. V Sarajevu se je poskušala zastrupiti 23 letna Zora D. zaradi tega, ker njen ženin, absolvirani geometer Vilibald S., že sedem let čaka na službo, pa še nima upanja, da bi jo dobil. To je Zoro tako potrlo, da je sklenila iti v smrt.
Ljubljana
*	Nočno službo v sredo imajo lekarne: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in Bohinec, Cesta 29. oktobra 31.
*	Redni občni zbor »Ljubljanskega Zvona« bo v četrtek 16. maja ob 20. uri v društvenih prostorih v Mestnem domu.
*	G. Josip Olup, trgovec in občinski svetnik v Ljubljani, ki je kumo val Izročitvi zastave Pomladku Jadranske straže na dvo-razredni trgovski šoli, je ob tej priliki poklonil Podmladku velikodušen dar 2000 dinarjev z naročilom, da se ta znesek uporabi kot podpora siromašnim učencem(kam), ki bodo napravili izlet na morje. Podmladek se g. botru najlepše zahvaljuje za njegovo ljubeznivo naklonjenost.
*	Sreski cestni odbor Ljubljana se je preselil v Tavčarjevo ulico št. 11, II. nadatropje." Uradne ure za stranke: sreda in sobota od 8. ure do 12. ure.
*	Bolgarski pevci pridejo. Meseca marca smo imeli v Ljubljani najboljši bolgarski moški zbor Rodino iz Sofije. V aredo 21. t. m. pa koncertira v veliki Unionski dvorani najboljši bolgarski mešani zbor in sicer Naroden bor pri katedrali sv. Trojice v Ruse (Ruščuk ob Donavi). Zbor slovi v svoji domovini v resnici kot najboljši mešani zbor, ki goje z največjo vnemo bolgarsko narodno, umetno in cerkveno pesem, pa tudi v precejšnji meri rusko pesem. Kaj več o zboru prihodnjič, danea pa opozarjamo vse prijatelje petja na ta koncert. Sedeži od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
*	Novo Goršetovo delo. V izložbi tvrdke Bonač v šelenburgovi ulici je razstavljeno najnovejše Goršetovo delo, doprsni kip slikarja Mihe Maleša, ki te dni razstavlja svoja grafična dela v Batovi hiši. Kip predstavlja umetnika s paleto v roki. Gorše, ki je eden najplodovitejših kiparjev iz mlade generacije in je pred kratkim dovršil ravno celo vrsto portretov, tako Franceta Vodnika, Bogomirja Magajno, Franceta Bevka in dr., je z Maleševim kipom ustvaril novo umetnino v galeriji naših umetnikov.
*	Kak’ bom pel, k’ sem se ujel! Veseli sejmar, ki je leto za letom na velesejmu prodajal »pucmitelne« (v resnici je bil to čisto navaden »Persil«) za čiščenje madežev v oblekah, je neki P., ki je rojen na Dunaju in pristojen v Ljubljano. Na račun ljubljanske zaverovanosti v vse tuje — mož je govoril na sejmu dosledno samo nemško — je izmolzel iz ljubljanskih žepov marsi-kak stotaček. Mladi mož je močno podjeten, policiji pa tudi dobro znan. Ko so ga zdaj spet prijeli, so našli pri njem vlomilsko orodje in so vprav zato jeli sumiti tudi o poštenosti izvora fotografskega aparata, ki ga je P. imel pri sebi. On sicer pravi, da ga je kupil na Dunaju, lahko pa je tudi, da ga je »sunil« kje pri nas. Aparat je »Agfa«, v sivem, zeleno podloženem usnjatem etuiju, vreden ca 350—400 Din.
*	Kje je vendar Fanika? Ljubček Š., ki je pri Lasanu na Jernejevi cesti v šiški vzel dekletu ročno torbico, pravi, da je dekle neka Fanika iz šiške. V torbici je bil samo molek, žepni robec in dva medeninasta prstana, če je Faniki kaj do torbice in predmetov v njej, naj se zglasi na policiji, kjer so vsi v skrbeh za njeno lastnino, če že fanta ni, bo vsaj torbico dobila nazaj.
*	čigava je papiga? Na Čevljarskem mostu so v nedeljo popoldne ujeli izgubljeno zeleno papigico. Lastnik jo dobi nazaj v ulici na Grad št. 2.
*	Tako. Kakor nam sporoča teta male Ernestine Torničeve, ki se je danes z deklico v naročju oglasila v našem uredništvu, je malo res vzela iz bolnice, vendar je otrok še v zdravniški oskrbi in jo teta vsak dan nosi v bolnico na pregled. Doslej ji zdravniki še niso odstranili šivov na nobeni izmed sedmih ran.
*	Narodna galerija je po daljšem presledku v nedeljo zopet odprla vrata širši javnosti in posvetila otvoritev s spominom na prvaka naših slikarjev Valentina Mencingerja, ki je zastopan z zbirko sakralnih slik in z dvemi zanimivimi portreti grofa Lambergarja. Vodstvo po razstavi je bilo v rokah umetnostnega zgodovinarja g. dr. Marolta, ki je prikazal poslušalcem življenje in delo slikarja Mencingerja in opisal vpliv, ki ga je imel Mencinger na naše slikarje svoje dobe.
Maribor
Gradnja nove šole v V. okraju
Mariborska občina je že pred leti kupila primerno zemljišče ob Magdalenski cesti za gradnjo nove šolske stavbe, ki je prepotrebna v V. okraju. Mestna hranilnica pa je že takrat odobrila v to svrho 4 milijone dinarjev. Denarna kriza je preprečila realizacijo načrta. Leto« je zgraditev nove šolske stavbe postala še aktualnejša, ker se šolska mladina dobesedno duši v premajhnih in često še nehigieničnih prostorih. Ob žalostni tragediji v Marseillu je občinski svet sklenil, da se še to leto zgradi mogočna, moderna šolska stavba v V. okraju, ki bo noyila ime velikega pokojnika viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. V to svrho je bilo sklenjeno, da se najame pri Pokojnih-
plenila neki takšen falzifikat in opozarja vso javnost, posebno pa trgovce, da naj bodo pri kasiranju previdnejši in vsak primer javijo policiji.
A Kolo sreče. Na tomboli Ženskega društva v korist počitniškega doma Kraljice Marije na Pohorju so zadeli tombolo naslednji: Prvo tombolo 3000 Din v gotovini je dobila Hilda Gregorič, drugo tombolo, kuhinjsko opremo, je dobil Senica Bogomir, tretjo tombolo, tudi v gotovini, pa je zadel Tanko Friderik.
A Lep jubilej vzornega narodnjaka. Te dni slavi g. Juro Valjak 20-letnico obstoja izvrševanja gostilniške obrti. K jubileju g. Valjaka čestitamo tudi mi.
A Tatvine brez konca. Ne mine dan, da bi policijska kronika ne zabeležila tatvine kolesa. V nedeljo jo pri tomboli na Trgu Svobode bilo ukradeno kolo zasebniku Tonetu Slosar-šku in trpi 1500 Din škode. Namesto, da oi pri tomboli kaj dobil, pa je še izgubil.
A Težnja za rekordom. Diplomirani inženjer Oskar pl. Hugo, član upravnega odbora zagrebške sekcije avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije hoče postaviti časovni rekord na progi Berlin—Dresden— —Praga—Stockerau —Wien •— Semmering^— —Graz—Maribor—Zagreb (1057 km) z direktno nonstop vožnjo, brez menjave vožnje, in s tem poboljšati čas, ki ga je dosegel predsednik sportno-turističnega odbora zagrebške sekcije avtomobilskega kluba g. Edo Funk 19. maja 1930, ko je vozil iz Zagreba do Berlina 22'30 ur. Inž. Hugo bo vozil z avtomobilom znamke »Adler«, tipa »Triumph junior Sport«. Startal bo 11. maja v Berlinu glavna pošta. Na našo mejo v št. liju bo prispel predvidoma okoli poldneva 12. maja. Točni čas njegovega odhoda iz Berlina in prihoda v Maribor bo javil g. inž. Hugo mariborski sekciji avto-kluba.
A Vandalizem v parku. Ob zgodnjih jutranjih urah najde zgodnji sprehajalec v parku po tleh mnogo iz objestnosti natrganih rož in cvetja. Dobro bi bilo, da bi se uredila tudi nočna pazniška služba.
A Razglas mestnega poglavarstva. Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da bo razglasitev obvezni-škega razporeda tudi letos na travniku vojaškega vežbališča na Teznem pri Mariboru ob vsakem vremenu dne 19. t. m. Začne se ob 7. uri zjutraj in traja nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojni obvezanci, rojeni leta 1885. do vključno 1913., ki so vojaško pristojni v mesto Maribor, pa bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v Kamnici, Teznu, Radvanju in Studencih. Vsak ob-vezanec naj prinese s seboj vojaško knjižico ali ispravo. Od te dolžnosti so izvzeti vsi obvezanci, ki stanujejo sicer v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor, vsi obvezanci pristojni v Maribor mesto, ki bivajo izven mesta razen v bližnji okolici, nadalje rezervni častniki naše armade in vsi duhovniki, ki so začasno ali trajno nesposobni ter težko bolni, kar pa morajo dokazati z zdravniškim spričevalom ter nujno zadržani, kar pa morajo dokazati z uradno listino. Razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj. S seboj naj prinesejo komornsko ispravo, kolikor iste še niso vrnili vojaškim uradom, živine jim ni treba prignati. Pripominja se, da bo ta dan vozil avtobus na tezensko vežbališče in nazaj, vsled česar bo obve-zancem udeležba znatno olajšana, da bodo mogli v najkrajšem času opraviti svojo dolžnost.
A Sport. Kombinirano moštvo ISSK Maribora je v nedeljo gostovalo v Varaždinu in porazilo tamkajšnji Varaždinski športni klub 2:1 (2:0). — Rezerva ISSK Maribora pa je v Ptuju igrala si SK Dravo 5:1 (3:1).
A Glas iz občinstva. Stanovalci okoli tovarne Doctor in drug nam pišejo: Tekstilna tovarna Doctor in drug odpušča ob raznih prilikah delavstvo, češ, da ni dela. Na drugi strani se pa obratuje v tovarni noč in dan in še celo ob nedeljah do 5. ure zjutraj. Okoliški stanovalci seveda nimajo nočnega miru, vse tozadevne pritožbe pa so ostale brez uspeha. Želeli bi, da se nam, ki smo polnovredni občani, na ta ali oni način zagotovi nemoten nočni počitek.
A Kino Union: Repriza razkošne Straussove operete »Zadnji valček« s Čamilo Horn, Svetoslavom Petrovičem in Tiborjem v. Halmayem.
A Občni zbor Ciril Metodove družbe, V četrtek ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor moške podružnice Ciril Metodove družbe v Mariboru.
A Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo bo tokrat v petek 19. t. m. v dopoldanskih urah na običajnem mestu.
Celje
■	Nov športni prostor si urejuje SK Jugoslavija.
■	Nov mostič so postavili čez Sušnico, na mestu, ki veže Glazijo z Lavo.
■	Onesnaženje Voglajne je bilo že večkrat kritika časopisov, vendar se temu zlu še ni odpomoglo. Neka tovarna za gnojila spušča v reko odpadne vode in to razširja neznosen smrad. Ob taki priliki je podobna Voglajna črno temni brozgi. Ta brozga je gotovo škodljiva tudi ribjemu zarodu, saj vidimo dostikrat plavati po vodi omamljene ribe, ki jih potem love otroci. To se je zgodilo zopet minule dni. Temu zlu bi bilo vendarle potreba napraviti enkrat konec.
83 Društvo žandarmerijskih upokojencev, skupina Celje ima v nedeljo 19. t. m. ob 14. rodni letni občni zbor v gostilni g. Franca Leskovška v Gaberju.
S Prepovedano točenje alkoholnih pijač. —
Prodstojništvo mestne policije opozarja vse gostilničarje in točiice alkoholnih pijač v svojem območju, da v sredo 15. t, m. ob prihodu vojaških novincev v Celje ne smejo točiti vojaškim novincem in njih spremljevalcem alkoholnih pijač.
83 Tatvina in vlom. Trgovskemu vajencu V. Weisbacherju iz Celja je nekdo ukradel v soboto ob 20. iz neke veže v Prešernovi ull 800 Din vredno. črnopieskano kolo znam Steyr-Waffen rad, tov. štev. 3,902.038, evid. š vitka 2—11583—3. — V nedeljo med 18.
19. uro je nekdo s ponarejenim ključem odp stanovanje trgovke in hišne posestnice na Bregu Marije Krajnčeve, ter ukradel iz predala nočne omarice 550 dinarjev in srebrno denarnico. Tat je gotovo oprezoval, ter je takrat izvršil vlom, ko je Krajnčeva odšla, čim je ponehal dež, iz stanovanja na vrt.
H Tujski promet v Celju meseca aprila. V teku zadnjega meseca se je v Celju mudilo 1106 tujcev. Od teh je bilo 845 tu- in 261 fino-zemcev. Od inozemcev je bilo 151 Avstrijcev, 57 Čehoslovakov, 21 Nemcev iz Nemčije, 17 Italijanov, 3 Angleži, 3 Ogri, 2 Poljaka, 2 Ru-muna, 2 Švicarja, 1 Amerikanec in 1 Rus.
S Poselski dom v Celju. Poselska zveza v Colju je kupila hišo strokovnega učitelja Likarja v Vodnikovi ulici. Hišo bodo preuredili v posek'ki dom, ki bo imel dvorano za manjše prireditve, javno kuhinjo in nekaj sob, ki bodo namenjene za azil brezposelnim poslom.
Sl Regulacija Sušnice je napredovala od izliva do Dečkove ceste pri Ostrožnem. Izliv v Savinjo so razširili in zavarovali z dvema kamnitima zidoma.
H Plačajte davke! Davčna uprava v Celju razglaša, da poteče skrajni rok za plaćanje davkov za 2. četrtletje 15. t. m. Za davke, ki do 15. t. m. ne bodo plačani, bo davčna uprava računila 6% obresti, razen tega pa predpisala opominske stroške v iznosu 1%. Po preteku 8 dni, t. j. po 23. maju. bo izvršen za vse. tudi do takrat še neplačane davke rubež, ki bo združen s stroški. V interesi vseh je. da davke takoj poravnajo.
B Pri celjski ekspozituri borze dela je v evidenci 397 brezposelnih (346 moških in 51 žensk).
Ptuš
Smrt vzornega mladeniča. V Ptuju je umrl 23 letni Emil Smodic, študent filozofije. Mlademu in simpatičnemu mladeniču ohranimo časten spomin, njegovim sorodnikom pa naše sožalje.
Otvoritev razstave vajencev. V nedeljo je bila v Ptuju ob številni udeležbi občinstva otvorjena vajeniška razstava. Otvoritvi je prisostvoval tudi ptujski župan Jerše, na-dalie šolski nadzornik Gorup in še drugi odličniki. Razstavo je otvoril župan Jerše. Županu se je zahvalil predsednik obrtnega udruženja Franjo Berlic, ki je v svojih izvajanjih poudarjal pomen prirejanja takšnih razstav.
Nesrečno ravnanje s puško. Vinko Majcen iz Polenška pri Ptuju je pri čiščenju puške ravnal tako neoprezno, da se mu je nabita puška sprožila in se mu zapičila kro-glja v levo stran prsi. Poškodba je težja ter je bil Majcen prepeljan v ptujsko bolnico.
Velik požar. V Trnovski vasi pri Ptuju je te dni izbruhnil pri posestniku Trančarju požar. Razbesneli element je uničil stanovanje in gospodarsko poslopje. Posestnik trpi škodo okrog' 80.000 Din, krita je pa z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se še ne ve.
Bfoiršea
V četrtek popoldne se je pri kamnolomu nad Zg. Poljskavo zgodila nesreča delavcu Pipenbacherju iz Zg. Poljskave. staremu blizu 60 . let. Sekal je kamenje pa je nenadoma padel v prepad ter obležal z razbitimi udi ter' dobil težke poškodbe. S tovornim avtomobilom so ga prepeljali v Slov. Bistrico, odtam pa z vlakom v Maribor.
Svetovni in olimpiiski prvaki pred olimpijado 1936
^ ik(‘ z a sl ture dr. ViKtorja Murnika za iu5e tfil.-iovalnc vrste — Naloge, ki fa-kajo nase Sokolstva na olimpijadi v Berlinu — S pripravami je treba začeti takoj.
Ljubljana, 14. maja.
Znani sokolski in športni delavec br. Hr-voje Macanovie je priobčil v zagrebških »Novostih« izredno zanimiv' članek o svetovnih in olimpijskih prvakih. V članku uvodoma navaja dosedanje tekme in uspehe naših Sokolov, nato pa v drugem delu svojega članka navaja sledeče:
Razen mednarodnih tekem za svetovno prvenstvo in velikih olimpijskih telovadnih tekem-, se naši tekmovalci radi udeležujejo tudi sokolskih tekem za slovansko prvenstvo, ki se od vsega začetka pravi dvoboj naših in najboljših češkoslovaških tekmovalcev. Na teh tekmah, ki so najbolj težke so se naši tekmovalci temeljito izpopolnili. Vsi ti številni uspehi slovenskih in jugoslo-venskih tekmovalcev so Zasluga sijajnega voditelja in učitelja brata dr. Viktorja Murnika, moža svetovnega slovesa na polju telesne vzgoje in telovadbe. Brat dr. Viktor Murnik, teoretik, vodnik, učitelj, telovadec, prvak, vsestranski talent ogromne izobrazbe je ustvaril s svojim uspešnim delom to briljantno vrednost naših telovadcev. Dokler so bili tekmovalci pod njegovim vodstvom, so se povzpeli od uspeha do uspeha. Toda — z raznimi izpremembami v tehničnem vodstvu našega Saveza, se je zgodilo, da od leta 19i»0 dalje ne vodi več naših tekmovalcev br. dr. Viktor Murnik, Ivi v lem 'Svojslvn dosega še dalje najlepše uspehe, toda ne več kot savezni načelnik, marveč kot duhovni in resnični voditelj matičnega društva Ljubljanskega Sokola. Od leta 1930. po uspehih na tekmah za slovansko prvenstvo, kjer je bil br. Primožič drugi, ostali pa so povsem dorasli bratom Čeho,Slovakom, a v Luksemburgu boljši od Čehoslovakcv in drugih, uspehi naših tekmovalcev na mednarodnih tekmah naglo in ■ostro padajo. Od leta 1931 do danes naši mednarodniki niso nikjer nastopili. Na tekmi za svetovno prvenstvo posameznikov v Parizu 1931, prvič brez vodnika br. dr. Viktorja Murnika, so naši tekmovalci odrezali relativno slabo. Br. Primožič je zasedel šele deveto in br. Štukelj šele 10. mesto. Pred njima sta bila 2 Čehoslovaka, 2 Švicarja, po 1 Finec, Francoz, Italijan in Madjar, Kaj takega se našim tekmovalcem še ni nikoli pripetilo. Oslabljeni srno nastopili tudi na tekmi za slovansko prvenstvo v Pragi 1932, saj sta tekmovala samo dva Jugoslovana in je bil uaš najboljši tekmovalec šele 10., pred njim je bilo 9 Čeho-slovakov. Zaradi nesloge med tekmovalci 'in vodstvom tudi nismo šli v Los Ageles rra olimpijado, za katero smo imeli vse najboljše pogoje in najboljše izglede za mnoge uspehe.
Izjalovil se nam je nastop rra mednarodni tekmi v Budimpešti. Tam je tekmovalo 100 najboljših tekmovalcev 13 narodov. Naših tekmovalcev iz znanih razlogov ni bilo, tudi ne tehničnih organov. Kdor je videl to tekmo je moral ugotoviti ogromen in
vseobči napredek, naši so zopet zamudili sijajno priliko, da bi se mnogo naučili. Tudi tekma za slovansko prvenstvo v Varšavi za leto 1935 je odpadla irr bo prihodnje leto. Tako so ostali naši tekmovalci brez ugodne prilike, na kateri bi se poskusili pred mednarodno publiko. Naši kandidati za olimpijado so skoro vsi mladi borci in neizkušeni v mednarodnih tekmah. Preti nam zaradi tega morda — bridko razočaranje. Brezpogojno je potrebno, ako hočemo obdržati ti to o-ledno mesto, ki nam pripada, da to tako’ oopravimo rra naših »mladih« irr jim damo priliko, da to kar so zamudili z intenzivnim delom popravijo.
Z nastopom novega načelnika b.. dr. Picltlerja se nam obeta, da bo to, kar je bilo zamujeno, popravljeno. Našim »mladim« bratom Pristovu, Zupančiču, Forteju, Grilcu, Boltižarju, Vadnavu, Vidiičeviču, Budji, Vilicu, Ivančeviču, Žnidariču in mno. grm drugim, a nadejamo se tudi ; starejšim« br. Štuklju, Primožiču, Antosiewiecu, Gregorki in drugim bo dana sedaj prilika za mnoge nastope iir tekme.
Nujno je potreba takoj izvesti tekme za jugoslovansko prve;; tvo, gostovanja naših najboljših tekmovalcev v inozemstvu in n .jbolj::h tekmovalcev Čehoslovakov, Švicarjev in ev. Nemcev pri nas. Treba je uvesti medmestne tekme, tekme župnih in drugih renrezentanc, treba je modernizirati to delo, s katerim je naša Jugosla-ija in naše Sokolstvo doseglo toliko uspehov in u leda. Tako delajo vsi. na tudi tisti, katerim s, -o bili nekoč vzor in učitelji. Lahko se prineti, da bomo sedaj od njih doživeli neugodno lekcijo. Predznak je bil že v Parizu leta 1931.
*
Telovadna tekma Nemčija — MadjarBka.
V Vratislavi je bila zadnjo nedeljo v aprilu riieddrža' a telovadna tekma med Nemčijo in Madiarsko. Tekme so obsegale proste vaje, drog, bradi; kroge, konja in preskoke čez konja, torej vaje za olimpijado v Berlinu. Tekma je trajala pet ur. Turnerski ti.-k ugotavlja velik napredek Madjarov ter r lili Madjari na nekat .ih orodjih boPši od nemških turnarjev. Končni rezultat tekmi je bil:	Nemci 843.85 točk, Madjari
383.10. Na posameznih orodjih so bili doseženi tile uspehi: drog Nemci 59 55 točk, Madjari 54.10, bradlja N. 56.8, M. 54.15, • krogi N. 54.75, M. 57.5. konj N. 57.75. M. 53.85, proste vaje N. 58.05, M. 56.3, preskok čez konja N. 57.40, M. 57.40. Kot posamezniki so bili I. Pelle (Madjar) 58.15 točk, II. Schwarzmann (Nemec) 58, III. Winter (Nemec) 57.30, IV. Becker! (Nemec) 56.65, V. Müller (Nemec) 56.60. VI. Peter (Madjar) 56.50 itd. Turnerski listi podčrtavajo velik uspeh Madjarov na krogih, kjer je Pclle dosegel polnih 10 točk, dočim so se turnarji odlikovali na drogu ter je Nemec Winter dosegel 10 točk. LN.
Žiri
Petomajske volitve so za nami. Potekle so v redu in popolnoma mimo. Udeležba je bila, če vpoštevamo razmere, ki so vladale v predvolilni dobi in na dan samih volitev, prav zadovoljiva. Vsi oddani glasovi so bili izključno za kandidatno listo g. predsednika Bogoljuba Jevtiča, kajti vse ostale opozicijske liste so ostale brez glasu, kar je naj lepši dokaz enotnosti naše obmejne občine. Mogočen načrt in program kraljevske vlade g. Jevtiča se v resnici že izvaja in ne bo ostalo samo pri obljubah, kakor je to bilo običajno pri prejšnjih volitvah. Med drugim se je takoj po volitvah začelo z gradnjo večjega betonskega mosta na Selu pri žireh. Poleg tega se je že v torek, dne 7. t. m. vršil ogled od strani banske uprave, da se končno prične tudi z regulacijo Sore ter napravi potrebne načrte, kar je za občino velikanskega gospodarskega pomena, že ob najmanjšem nalivu preplavi Sora vse ob njej ležeče travnike ter redno vsako leto uniči ali včasih celo odnese vso krmo s teh travnikov. Tudi cesta Žiri—Smrečje, ki se nam že celo stoletje obeta, upamo, da bo prišla do veljave, ter se bo polagoma začelo z delom, vsaj v odsekih, toliko da dobimo zvezo z Vrhniko, kar bi brezdvomno poživilo in znatno omililo strašno nezaposlenost, ki že leta tare celo dolino. aNšemu poslancu, g. ministru dr. Drago Marušiču, so vse naše težnje do vseh potankosti poznane in nam je že kot ban dravske banovine zelo pomagal ter rešil lepo število najboljših posestnikov gospodarskega poloma, zato smo prepričani, da nas bo tudi v bodoče vsestransko podpiral. Na ta način bodo stopili v naše vrste tudi oni omahljivci, ki so pri nedeljskih volitvah nekako pomilovalno gledali na nas, češ da so sicer z nami, toda niso imeli zaupanja ter ostali raje doma.
Trhovise
Karambol. V petek popoldne se je zaletel Kačnikov avtobus v bok Arzenškovega in mu je popolnoma zvil železno lestev, ki vodi na streho avtobusa. Nesreča se je primerila pri vodenski pošti in je bilo v obeh avtobusih več potnikov, katerim pa se ■— razen prestanega strahu — ni nič žalega pripetilo.
Koncert sokolske godbe, ki je bil v nedeljo, je kljub znižanim cenam vstopnic privabil v sokolsko dvorano prav malo občinstva. Veliko praznine je zevalo med sedeži; vendar je stotina poslušalcev sprejemala točko za točko programa s tako živahnim odobravanjem, da bi človek sodil, da je dvorana polna. Odobravanje je bilo v polni meri zasluženo, ker je godba odigrala obširen program, na katerem je bilo polovico točk domačih skladateljev, prav odlično. Mladi godbi in njenemu kapelniku br. Dolničarju časti tamo.
Kram
Himen. Preteklo nedeljo popoldne sta se v farni cerkvi v Kranju poročila gdč. Vika Andrašičeva, hčerka uglednega kranjskega veletrgovca g. I. Andrašiča, ter g. Stanko Heinrichar, veleindustrialec iz škofje Loke. Na predvečer so nevesti priredila kranjska društva zelo svečano podoknico. Sodelovala je godba »Kranjskega glasbenega društva«, pevci in gasilci. Ves trg pred hišo je bil razsvetljen. Podoknici je seveda prisostvovala velika množica občinstva. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
Dve nesreči. Posestnika Prosena iz čirčič Pri Kranju je prejšnji teden v hlevu konj brcnil v trebuh. Radi hudih poškodb so ga (norali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Četrtošolec Hönigman se je po opravljeni šolski nalogi igral z revolverjem, ki se mu je sprožil in ga zadel v nogo. Krogla mu je obtičala v stegnu, zato so ga odpremili v bolnico.
Nehote je potegnil gasilce. S šmarjetne gore so prejšnji teden v času, ko je nastopil mrak, javili gasilcem, da mora okrog Šenčurja nekje divjati silovit požar. Kranjski in stražiški gasilci so s svojimi motornimi brizgalnami odhiteli v tej smeri, povsod povpraševali, kje gori in iskali požar, po velikem trudu pa so ugotovili, da je neki posestnik na polju nagromadil več kupov raznih odpadkov ter jih zažgal. Zato je bil ogenj videti tako velik in tako grozovit. Tako je bila pot gasilcev in njih trud zaman.
30 lef županovanja
Ivan Zakotnik je bil rojen 13. maja 1875. Te dni mu je torej minilo šestdeset let občemu blagru in napredku posvečenega življenja. Hkratu pa jubilant obhaja 301etnico županovanja v občini Zgornji šiški.
Njegova skrb za občino je bila vedno in je še danes neizčrpna. Sadovi njegovega dela so vidni povsod. Občina je po njegovi zaslugi narasla na preko 600 hišnih številk, v prvi vrsti pa gre tudi županu Zakotniku zasluga, da je bil leta 1910. sprejet regulačni načrt in se je po tem načrtu občina šiška smotreno večala. Vodovod, električna zadruga, novo, res
Župan Ivan Zakotnik.
moderno šolsko poslopje z ljudsko in meščansko šolo so pridobitve, ki bodo trajno pričale o velikih zaslugah župana Zakotnika.
Jubilant se je vedno tudi vneto udeleževal dela v narodnih društvih. L. 1932. je n. pr. obhajal SOletnico starostovanja pri Sokolu »Ljubljana-šiška«, ki. je v tem »Tyrsevem« letu otvoril novi, ponosni dom.
Daleč naokrog je znano županovo usmiljenje do revežev. Njegov dom, kjer je hkratu nameščena tudi občinska pisarna, je mnogim siromakom često edini cilj, kjer upajo najti utehe in pomoči in v svojih upih tudi niso nikoli varani.
Po županovi zaslugi je že v projektu novi občinski dom, ki bo stal med novo šolo in gasilskim domom. Prav tako je v obilni meri županova zasluga, da je skozi občino stekla električna cestna železnica Ljubljana—Vič. Saj se je dolga leta trudil in nesebično zastavljal ves svoj vpliv za realizacijo tega načrta.
Omenili smo že novi Sokolski dom, prezreti pa ne smemo okolnosti, da po jubilantovi zaslugi dobi Sokol tudi krasno parcelo za letno telovadišče.
V poklicnem delu — g. Zakotnik je mestni tesarski mojster — je priznan strokovnjak. Na svojem tesališču v Ljubljani si je zgradil pravo tovarno za rezanje furnirja, ki ga s pridom uporabljajo ljubljanski in okoliški mizarji.
Tako se je vrli jubilant na vseh poljih svojega mnogostranske delovanja izkazal kot cel mož in je ne le kot organizator in kulturno-nacionalni delavec, ampak tudi kot umen kmetovalec vseskozi strokovnjak.
Zanimivo vlogo igra v jubilantovem življenju število 13, ki velja sicer za nesrečno. Rojen je bil 13 maja v hiši št. 13 in izvoljen zadnjič za župana s 13 glasovi večine. Jubilantu samemu št. 13 sicer res ni prinesla sreče, toliko bolj pa je je deležna pod njegovim vodstvom občina. Ko se torej pridružujemo iskrenim čestitkam, kličemo zaslužnemu šišenskemu županu in vrlemu narodnemu delavcu, naj bi ga usoda ohranila vsaj še 13 krat 13 It v delovanju za blagor občine in naroda, ki jima je bil vedno tako srčno vdan!
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte!
Pa brez zamere
V katekizmu se otroci uče, da bodo prišli dobri ljudje po smrii v nebesa, kjer bodo gledali boga od obličja do obličja, hudobni grešniki pa bodo pahnjeni v pekel, kjer bo večen jok in stok in škripanje z zobmi.
Nebesa si človek težko predstavlja; kako približno pa bo v peklu, si lahko predstavlja vsak, kdor ima priložnost opazovati in gledati ljudi v Ljubljani: sam jok in stok in»jamranje« in en obraz bolj kisel kakor drugi...
Ljudje pravijo, da ne morejo drugače, češ, da je življenje pri nas prehudo in pretežko; dela ni, zaslužka ni, služb ni in kar nič ni. Tako pravijo in v to svoje namišljeno trpljenje tako verujejo, da ne poznajo prav nobenega veselja več.
Ali je pa res pri nas tako hudo? Ne rečemo, da ni nikogar med nami, ki ne bi bil nikdar lačen. Da bi pa ljudje od lakote umrli, tega pa tudi ni. Tudi na trgu je vedno dovolj ljudi. Res da ne kupujejo samih puranov in zgodnjih črešenj in jagod po 60 Din kg, ampak za krompir, salato in kruh pa že imajo, pa tudi za kakšen košček mesa še ostane. Tudi brez obleke ni nihče in ludi kakšno prenočišče se še vedno dobi. Pa tudi gostilne in kavarne niso vedno popolnoma prazne in tudi na zabave in na izlete ljudje še vedno zahajajo.
Čemu torej tisti večni jok in stok? Zanimivo pa je, da se najbolj jokajo in stokajo tisti, ki imajo najmanj povoda za to, in podoba jc, da se »jokajo« zato, da bi vzbujali pri drugih ljudeh lažno mnenje, da se jim strašno slabo godi — po načelu primite tatu.
Najbolj stokajo seveda nekdanji verižniki, katerim danes res trda prede. Pošteno delati pač nc zna vsak. Ves jok in slok pa bivšim verižnikom in njim podobnim ljudem ne more pomagali, ker tisti časi se ne bodo vrnili nikdar več! In če bi bili ljudje pamelni, bi tisto nesrečno raso kar pustili v miru, naj stoka kakor hoče, sami pn bi se veselili svojega življenja, kakoršno pač je, in bi si z dobro \o-
Ijo ustvarjali novo dobro voljo, kar bi se znatno poznalo tudi pri njihovem delu. Pusteži in čmerneži in sitneži in jok- in stokarji so pa za delo zanič. Ti naj se kar jokajo, najbolj pa nai se jokajo nad svojim jokom in stokom — Kdor ic pa zdrav, ne tarna, ampak je vesel in dela!
Upamo, da nam iok- in stokarji teh naših besed nc bodo zamerili, tudi ljubljanski ne, ki so najhujši.
Materinski dan na Viču
Vič, 14. maja.
Tudi viška mladina je na zelo svečan in dostojen način proslavila materinski praznik z dvema izredno uspelima akademijama. Podmladek Jadranske Straže na narodni šo!i nam je v soboto in v nedeljo nudil resnične lep užitek. V soboto popoldne je šolska mladina zasedla sokolsko dvorano do zadnjega kotička, dočim bi bil včeraj obisk lahko boljši. Akademijo so poselili zastopnik občine g. vet. svetnik Rebek, za Sokola starosta br. Borštnik in prosve-tar br. Willenpart, za gasilsko četo g. Janez Gašperin, za Rdeči križ podpredsednik br. Viktor Jeločnik in za Vincencijevo konferenco gosp. Drnikovič.
Akademijo je otvorila z lepim nagovorom, posvečenim našim dobrim mamicam učenka VIII. razreda Antonija Kavčičeva, ki je napravila pri poslušalcih zelo globok vtis. Po nagovoru so sledile dnevu primerne deklamacije, ki so izredno ugajale. Tudi prizora Jalnove »Tri mamice« in Sekovaničev »Mamičin najlepši dan« sta bila dobro izvedena ter so bile deklice deležne toplega priznanja. Mladinski pevski zbor pod taktirko g. Berceta je najprej junaško zapel Tom-čevo »Pesem podmladkarjev JS«, nato pa še tri narodne med navdušenim odobravanjem. Pri akademiji je v nedeljo sodeloval tudi orkester Sokola Ljubljana III, pod vodstvom br. Josipa Šerbeca, ki je s svojim lepim izvajanjem žel navdušeno pohvalo in odobravanje. Vrlim viškim podmladkarjem k lepo uspeli akademiji iskreno čestitamo!
Jurievanie na Gradu
Ljubljana, 12. maja.
Šentjakobsko-trnovska in šentpeterska podružnica CMD sta priredili skupaj običajno Jurjevanje« in sta imeli letos vsaj z vremenom več sreče nego ga muhasto vreme navadno privošči tema našima agilnima celicama narodnoobrambnega dele. Izredno lep dan je privabil na grad roje domačinov, v velikem številu pa so tudi Prišli akademiki z juga. V gradu samem 3e imela sedež jurjevanja šentpeterska, zunaj pa šentjakobsko-trnovska podr. Obema j® .pridno pomagal agilni Sokol IV. Žen-stvo je cb vseh dohodili na Grad pobi-ralo prostovoljne prispevke za narodno-aBrambni davek. Akademiki, od katerih ■j0 mnogi prvič videli Ljubljano, so se pridno vpisovali v spominsko knjigo. Zve-!'er io poselil vrle delavce tudi g. pom. ‘aila dr. Pirkmajer z gospo, ves dan pa vztrajali člani in članice podružnice, ‘eveda je bil, kakor vedno, vztrajno na nlu poleg mnogih drugih tudi agilni na-
rodni delavec, trgovec g. A. Verbič. Prišle so na pomoč tudi Kolašice, a dekleta so marljivo razpečavala srečke za šaljivi .srečelov, ki je vzbujal dokaj smeha in dobre volje. Med najsrečnejšimi na Gradu je bil brez dvoma deček, ki je hrepenel po taki srečki, a je premogel samo 75 par. Rahločuten tovariš mu je nato posodil 25 par, da si je mogel za s težavo pridobljeni dinar kupiti srečko. Da ste potem videli otrokov žareči obraz, ko je dobil jagnje!
»Joj, backa imam, backa, pravega živega backa!« je poskakoval in z jagnjetom v naročju odšel na trato, kjer se je žival ob varstvu novega mladega gospodarja takoj začela pridno pasti.
Mistično veličasten je bil pogled z Grada na procesijo, kjer je migetalo nebroj gorečih sveč kakor morje luči. Vodili so jo oo. jezuitje. Ker je njih cerkev posvečena sv. Jožefu, obhajajo 12. maja slovesno praznik Varstva sv. Jožefa
večjo pogreško predstavlja dejstvo, da st to barbarsko državo(!) v Društvu narodov še nadalje trpi kot enakopravno članico. Italija ima vse predpogoje, da zahteva pri DN mandat nad Abesinijo. V utemeljitev te zahteve zadostuje, če Italija predloži samo nekatere dokumente: dve tretjini Abesinije sta bili osvojeni z brutalno silo, a nad poldrugi milijon prebivalcev abesinskega cesarstva se še vedno nahaja v položaju sužnjev.*
Tedenska revija »Program*, Iti izhaja v Pragi, piše o prestoječi podana v s ki k o n-f er ene i v Rimu : »Mir v srednji Evropi mora biti še bolj utrjen in ne pokopan. Izhodišče za revizijo vojaških statutov mirovnih pogodb more biti edino le neomejen pristop Avstrije, Madjarske in Bolgarije k novemu sistemu evropske varnosti, zgrajenem na osnovi medsebojne pomoči, spoštovanja teritorialnega stanja in brezpogojna mirovna politika.
Sport
Odmevi
Za primer, v kakšnem tonu servirajo fašistični listi svojim bralcem poročila o razmerah v Abesiniji, navajamo nekaj odstavkov iz uvodnika, ki ga je v svoji številki z dne 10. maja objavil beneški list »II Gazzettino«.:
»Razmere, ki vladajo danes v abesinskem cesarstvu nikakor ne nudijo dovolj jamstva za mirno sožitje s sosednimi deželami. Suženjstvo je tu še v polnem obsegu doma, in to v najgrših in na j odvratnejš-ih oblikah. Celo Društvo narodov se je že pečalo s tem madežem in je med drugim tudi ustanovilo poseben komitet za pobijanje suženjstva... O tem. bomo še spregovorili in se bomo potrudili, da zberemo ves tozadevni material v obsežnih spisih tujih piscev, ki so živeli v Abesiniji in poročali o njenih razmerah. (Zakaj tega materiala italijanski listi že sedaj ne objavijo, Se je res tako kompromitirujoč za Abesince?) Na tem mestu hočemo za sedaj opozoriti samo na eno, morda najodvratnejše pokvačenje suženjstva: fabriciranje evnuhov, ki so potrebni za domačo uporabo, a ki predstavljajo obenem eksportni artikel... Tudi verskemu problemu in njegovim pojavom moramo posvetiti našo pozornost, Priznani pisci, kakor Manfried in Jansen, so dokumentarično opisali, kakšen rtevare poganski izrodek so koptijski duhovniki in redovniki, ki po vzoru starih Arvspj-kov ugibajo tujo nevarnost, po smeri dima m prodajajo strup za privatne osvete ... Ne gre torej le za spopad dveh narodov, marveč za spopad dveh civilizacij: za spopad tisočletne civilizacije, ki se — utrjena v Vzhodni Af riki — s svojo najvišjo tradicijo junaško postavlja v bran (!) proti sterilnemu, anarhičnemu in bojevitemu režimu, ki z obmejnimi spopadi ogroža mim.e (!) osvojitve svojih sosedov na polju dela in napredka ... Tipično za presojo položaja je dejstvo, da Abesinci -— in to v nasprotju s pogodbami — sistematično bojkotirajo vsako našo iniciativo (!) na gospodarskem, polju. (List seveda ne pove, da ta nedolžna »iniciativa* pomenja gospodarsko zasužnjenje Abesinije Italiji) - »Mi moramo,« zaključuje list, »braniti v Italiji ne samo našo sveto pravico, našo nacionalno čast in naše 'rstojanstvo, temveč tudi tradicijo civilizacije, ki je s svojo lučjo ožarila svet« ... — V ■imenu te civilizacije sme torej Italija Abesinijo — okupirati! Ta civilizacija, (civilizacija sile) je zares stara, morda najstarejša, izmed vseh civilizacij ...
—-o—
V praškem listu »Program« je pred dnevi obširno pisal o nemški nevarnosti v Srednji Evropi dr. Pokorny. Pod nemškim pritiskom združena. Srednja Evropa bi pomenjala, tako pravi avtor, prevlado Nemčije v celi Evropi. Z mečem združena bi z mečem tudi gospodovala. Kakšne naj bodo, se vprašuje dr. Pokorny, spričo te nemške nevarnosti smernice češkoslovaške zunanje politike? Avtor jih tako-le precizira: 1. Dobri in prijateljski od-rtošaji do Francije, Anglije in sovjetske Rusije; 2. okrepitev notranjih vezi v zvezi Male antante; 'S. povezanost bloka Male antante z blokom Balkanskega sporazuma; sprejem Madjarske v Malo antanto in Bolgarije v Bal l;anski sporazum; 5. najtesnejše sodelovanje obeh zvez z Italijo (!); G. pridobitev Poljske za sodelovanje v tem okviru; 7. Nemčija naj bi se politično v Srednjo Evropo ne vtikala; zato naj bi pa poživila svoje gospodarske in kultvrne stike z njo.
—o—
Rimski list »La Nota quotidiana« piše o itulijansko-abesinskem sporu med drugim tudi io-le: »že sam sprejem Abesinije v Društvo narodov je pomenjal veliko pogreško. A še
Prvenstvo Jugoslavije v table-tenisu
V soboto in nedeljo 11. in 12. t. m. je bilo v Zagrebu v dvorani Makabija nacionalno prvenstvo Jugoslavije v table-tenisu.
Tekmovanje je bilo z ozirom na prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo 1. 1936. v Zagrebu, zelo važno. Preiskusiti je bilo treba vse naše moči, tako igralce kot organizatorje. Naloga enih in drugih bo na prihodnjem svetovnem prvenstvu zelo težka in odgovorna, kajti pokazati bodo morali svetu kaj znamo in zmoremo. Dočim so igralci pokazali, da so sposobni prevzeti in častno izvršiti svojo nalogo, se tega o organizatorjih ne more reči. Zlasti zgolj tehnični del organizacije je bil naravnost škandalozen.
Žrebanje, ki se vselej vrši pred tekmovanjem in katero se v nobenem slučaju ne sme popravljati ali pa vnašati nove prijave (izj. intemac.), se je popravljalo na vse mogoče načine. Vnašale so se nove prijave, izžrebani pari menjavali itd. Da celo pravočasno prijavljeni igralci in pari, pa sploh niso bili uvrščeni med tekmujoče. Zaradi tega je tudi prišlo do nešteto protestov. Pod takimi pogoji pa je seveda padlo tudi razpoloženje igralcev. Tekmovanje samo pa se je dosti lepo razvijalo in je doseglo svoj višek v finalnem tekmovanju gospodov, čigar krona je bila zadnja igra tega tekmovanja, ki je bila tudi najlepša na celem turnirju in v kateri sta nam pokazala drž. prvak Heksner in Maksimovič boj, kakršnih se le malo vidi celo na svetovnem prvenstvu. Zmagal je sigurno in zasluženo Heksner Ladislav, ki si je s tem v tretje osvojil državno prvenstvo in obenem javno zaključil svojo uspešno karijero v table-tenisu s tem, da je neposredno po odigranem boju v dvorani stopil na svoj vsem dobro znani lopar, s katerim si je trikrat priboril državno in nešteto drugih prvenstev, ter ga strl in izjavil, da zapušča table-tenis areno. Vsi prisotni so nad tem dejanjem in izjavo kar ostrmeli in skoraj niso verjeli svojim očem in ušesom, šele ko so se pričeli trgati za kose loparja, so videli, da gre za res.
S tem smo izgubili igralca, ki je neštetokrat rešil čast Jugoslavije na mednarodnih tekmovanjih, kateremu še dolgo ne bomo našli naslednika. Vsi prisotni so ga skušali pregovoriti, da bi opustil to namero in preklical izjavo, vendar pa jim ni uspelo. Na vprašanje, zakaj je sklenil zapustiti aktivne vrste, je izjavil, da zaenkrat ne bo dajal nobenih pojasnil.
Tekmovanja sta se med drugimi udeležila tudi Ilirija in ŽSK iz Ljubljane. Dočim je Ilirija nastopila v svoji najboljši postavi, je moral ŽSK nastopiti vsled bolezni dveh najboljših igračev s svojim drugim moštvom.
Razultati;
Moštva. Nastopilo je 6 moštev: ZKDKM, YMCA, Makabi (Zagreb), PančevačkiAPPK (Pančevo) ter Ilirija in ŽSK II. Ljubljana.
I. ZKDKM (Heksner, Maksimovič, Mayer) z zmagami nad Ilirijo 5 : 1, ŽSK 5 : 1,
YMCA 5 : 0, Pančevački 5 : 0, Makabi 5 : 0.
II.	Ilirija (Weissbacher, žiža, Löwy) z zmagami nad ŽSK 5:1, YMCA 5 : 3, Pančevački 5 : 1, Makabi 5.
III.	ŽSK II. YMCA 5 : 3, Pančevački
S • fl Makahi ‘i • 9
IV.	'YMCA V. Pančevački VI. Makabi.
Single dam. 1. Alaker (Subotica), 2. Ger-
zinič (Ilirija), 3. Konovenko (ŽSK).
Double gospodov. V četrt finale so se plasirali sledeči pari: Heksner—Weiller, Marinko—Lazar, žiža—Nagy in Maksimovič—Mayer. Zmagala sta nepričakovano oba zagrebška para, tako da sta se spoprijela za prvo mesto para Maksimovič— Mayer in Heksner—Weiller. Po krasni res dovršeni igri obeh parov sta zmagala Maksimovič—Mayer s 3 : 0.
Single gospodov. Po napetih borbah v prvih kolih so se spoprijeli v semifinalu Heksner—Weidinger 3 : 1, žiža—Mayer 3 : 2, Weissbacher—Stein II 3 : 1, Maksimovič S.—Zarnada II 3 : 0. V finalu je Heksner premagal vse tri nasprotnike s 3 : 0 in s tem postal prvak Jugoslavije. 2. Maksimovič proti žiži 3 : 0, proti Weiss-bacherju 3 : 1, 3. žiža proti Weissbacherju 3 : 1, 4. Weissbacher.
Po tem lepem koncu je sledila že prej omenjena scena, ki jo je uprizoril Heksner. Ker bi bila brez njega državna reprezentanca močno oslabljena in izgledi na uspeh neprimerno manjši upamo, da bo JTTS storil vse, da ga odvrne od te namere. Želimo mu, da bi v tem uspel.	Z. B.
♦
ASK Primorje (lahko atletska sekcija). V soboto, 18. t. m. ob 15.30 in nedeljo, 19. t. m. ob 9.30 dopoldne bo klubov juniorski in seniorski propagandni miting po dolžnosti, ki velja istočasno kot izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi proti oni Beograda v Ljubljani, dne 26. t. m. Nastop na našem mitingu je obvezen za vse klubove lahko-atlete, ki prebivajo v Ljubljani, opozarjajo se na start tudi izvenljubljanski atleti, zlasti: Urbančič, Cerar Drago, Skok, Srakar Fr., Pogačnik Jože, Meršek, Korče, Goršek, sporočamo, da se bodo redni treningi vršili odslej redno vsaki dan od 16. ure naprej in je zaradi tega točno in redno obiskovanje treningov brezpogojna dolžnost vsega članstva. V tem tednu bo sekcijski inka-sant obiskal vse članstvo. Apeliramo, da vsak poravna vsaj nekaj članarine.
Načelnik.
*
Izbirne lahkoatletske tekme ljubljanskih srednješolcev.
Zagrebškim srednjim šolam se je slednjič uresničila davna želja in potreba po lastnem letnem telovadišču, Z znatno pomočjo banovine, mestne občine in države je uspelo zgraditi v območju higienskega zavoda krasen srednješolski stadion, ki bo služil za telesno vzgojo vsem zagrebškim srednješolcem.
Na čelu akcijskega odbora je stal tedanji ban, sedanji kr. namestnik g. dr. Perovič.
Svečana otvoritev srednješolskega stadiona se vrši v dneh 25. in 26. maja t. 1. pod visokim pokroviteljstvom kr. namestnika g. dr. J. Peroviča. K tej slovesnosti so prireditelji povabili ljubljanske in beograjske srednješolce, da nastopijo v propagandi tekmi v lahki atletiki, da tako v igrah pokažejo uspeh telesne vzgoje na srednjih šolah.
Spored prireditev v Zagrebu obsega poleg lahke atletike in iger tudi osem telovadnih točk, ki jih izvajajo dijaki in dijakinje vseh zagrebških srednjih šol.
Ljubljanski srednješolci so že delj časa vestno pripravljeni na te tekme. V nedeljo, dne 19. maja ob Vili. uri dopoldne pa se vrši zadnja izbirna tekma na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Za vsako panogo lahke atletike je treba izbrati po 3 tekmovalce, in sicer: teki 100, 200 in 1500 m, skoki v dalj. in višino, meti kroglje, kopja in diska in štafeta 4X100 m in 4X 200 m. Poleg tega bodo Ljubljančani nastopili v odbojki in v rokometu. Istega dne popoldne ob 3. uri se pa vrši na Stadionu ob Tyrševi cesti prvikrat v Ljubljani zanimiva propagandna tekma ▼ rokometu (Handball). V ta namen pride v nedeljo v Ljubljano skupina zagrebških dijakov, ki že dalj časa igra to igro. Vstopnina je minimalna. Nad prireditvijo je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo g. ban dr. Dinko Puc.
—k Tumizem in sodobne filozofske smeri. »Filozofsko društvo«: v Ljubljani je v soboto 11. t. m. priredilo na univerzi pod gorenjim naslovom dobro obijano predavanje doma in v tujini spoštovanega in cenjenega filozofa prof. teoi. dr. A. Ušenižnika. Učeni predavatelj je prikazal vezi med predkrščansko filozofijo, zlasti njenima stebroma, Platonom in Aristotelom, in med krščansko sholastično filozofijo. V tej se je Avguštin in za njim ves avguštinizem, ki je ohranil glavne pristaše v vrstah frančiškanskega reda, naslanjal bolj na Platonov idealizem, medtem ko je Tomaž Ak-vinski gradil na Aristotelovih temeljih, a oprijeli so se tomizma zlasti jezuitje.
Tomaževa filozofija-tomizem ima več struj, ki so bile med seboj ostre, še danes nekončane boje.
V jeziku in na način, da mu je lahko s pridom sledil tudi lajik, je učeni predavatelj prikazal razvoj Tomaževe filozofske zamisli in poudaril, da je tomizem matematično jasen, ako priznamo njegov naj višji vrhunec: Boga. Bog je po tej filozofiji čisti dej (actus purus), je bit sama, ima zato nujno vse popolnosti; kajti sicer ne bi bil več čisti dej. Iz tega temelja sholastične, filozofije slede nato vsi nadaljni zaključki tega filozofskega sestava z nujno jasnostjo. Bog je prima causa omnium rerum.
Tako nas je govornik vodil po svetlih in zamotanih potih filozofskih naukov in spoznanj, blodenj in tavanj prav v najnovejšo dobo. Tu je poudaril, da prihajamo zopet v dobo metafizike in da je moderna filozofija sholastični bliže nego se sama tega zaveda. Označil je vrsto največjih filozofov novejše dobe in podčrtal, da vsi največji duhovi vseh časov in narodov končno pridejo, čeprav po raznih potih in često po težkih in hudih bojih, do istega skupnega vrhunca: do Boga. Ako bi danes filozofi raznih smeri sedli za skupno mizo, bi se sicer nemara še ne razumeli, ker še ne govore istega jezika, značilno pa je vsem skupno spoznanje o Bogu.
N, akoncu se je univ. prof. Veber v svojem imenu in v imenu poslušalcev zahvalil govornika in označil našo dobo kot dobo rušenja starih vrednot. Rušenje pa bo le tedaj pozitivno delo, ako bomo rušili neveljavne stare vrednote, veljavne pa sprejeli in obdržali; na drugi strani pa postavljali veljavne «ovc vrednote, vse neveljavne pa — in naj so še tako nove, zavrgli in odvrgli.
Med poslušalci nemara ni bilo dosti ; smetane ljubljanske družbe«, pač pa dokaj pametnih in uglednih ljudi.	A—t.
ljubljanska
nedelja
Ljubljana vsa bela in solnčna v maju, vsa razgibana in velikomestna v veselem vrvežu akademske mladine, ki je prišla od vseh strani našo ljubljene domače zemlje, da si tu med nami ustvari svoj vrhovni forum, nekak regulativ vsega nacionalnega stremljenja in dela svojega za danes in za jutri ter vse tja do poslednjih rodov našega živega in trdega jugoslovanskega drevesa.
Vzporedno s to rodoljubno gesto naše a'. domske mladine pa še krepka afir-T čija slovenske ljubezni do morja, do n * ’ga Jadranskega morja, v kolikor se e vžgala in se še danes nenehno vžiga v tisočerih srcih naše šolske mladine, veličastno povezane v eno duhovno skupnost v Podmladkih Jadranske Straže. »Mare atuarissimo: še danes ta dan za božanskega pevca italskih želja onkraj morja, a m nas pa morje adrijansko« naše in samo naše, ker mi tako hočemo, ne, ker to edino moramo, moramo, moramo! —
In v to razigrano poulično razgibanost je tam okrog poldneva vrglo še mene, starega mladca, potem ko sem si bil, sedeč od devete jutranje ure naprej za zvrhano obloženo mizo v kavarni, s kritičnimi očmi in s tipajočim razumom že ogledal vso domačo in evropsko politično godljo, kakor se nam dan za dnem kaže skozi ostri periskop političnega žurnala! Nad menoj j» od zvonikov frančiškanske cerkve zazvonilo poldansko uro. Množice manifestantov, ki so se udeležili krepkega zbora jugoslovan-
ske akademske mladine pred mealnim rotovžem, so se razlile strugama v nemirni poulični vrvež, vzklikanja „i nazdravljajo v obilici na vseli koncili in krajih, tu pa tam plane v vis osamljsn protestni krik (mladina je pač mladina in se krčevito oklepa ljudske modrosti, ki pravi: vsaka glava svojo pamet!), čez vse pa splošno ogorčenje v dušo užaljenih in razžaljenih manifestantov in pasantov, ki si nič ne žele skvariti opoldanskega teka z neokusno brozgo politične srboritosti, pa čeprav ta deluje v imenu nekih načel in v znamenju svobode. Pred Tremi mostovi me zajame ljudski val, ki prihaja od obrežja preko razbeljenega asfalta na Marijin trg. Postojim pred spomenikom velikega Slovenca, ga pogledam in čakam. On pa le molče zre pred se, pa nič ne protestira. Menda ni edin še z literarnim Olimpom bližnje kavarne, kjer se v besedi in čuvstvu (samo v besedi in čuvstvu!) že dolgih petnajst let rešuje naša narodna bit. Mar je še On, naš veliki On, zašel med — Jugoslovane? Zemlja odpri se in požri nas, ker nismo vredni božjega sonca!
Ost ran mestu, po bregu, se izza zagat starega mesta peha gruča ljudi. Nekakšno nemirno, pridušeno vretje prihaja od njih. Že dobro vidim! Par policajskih kap, razo-glava bulica razgretega študenta, zamazana suknja ir. zmršeni lasje. Prava umetniška razkuštranost, simbol nekega višjega hotenja, upora v nacionalno metafiziko. Okrog te nedeljske velikomestne idile, ki ni bila prav nič majska, prej tolovajska, pa prava pravcata zbirka nadebudnega slovenskega mladega rodu, pomešanega s starejšimi zijali z domačih logov, politikov in politikastrov pravega pocestnega ljubljanskega kalibra. Afera je tu, nasilje
je tu, protest je tu! Ave Caesar! Čuvajte mi Jugoslavijo! —
Pa se ti oglasi odnekod ljudska modrost, ki povsod vse vidi in vse ve ter vsikdar pravo ugane:	Ha, komunist je! Saj ga
vohaš razbojnika! Letake je delil in delal revolucijo, pa so ga. hahaha!
Potem se vtakne vmes modra Indica mojega gospodarja, ki je povsod zraven, kadar gre za čistost načela in za svetost neokrnjene svobodne misli, a je vendar na skrivaj veder pristaš političnega nauka: Ce ne bom jaz tebe, boš pa ti mene!
Tedaj mojega gospodarja politična modrost in načelnost je ostro zaprotestirala: Karkoli s© punta in kjerkoli se punta, je vse komunist! Vraga, ne komunist! Prav je imel. čemu so pa postave, če ne, da jih krčimo! Fikslavdonk
Mlado srboritost so pa nepovabljeno guali po Prešernovi ulici in navzlic Prešernu na uradni ričet. Temelji Jugoslavije se niso kar nič zamajali in bodo, o tem sem uverjen, globoko overjen, še čez sto let trdni. Zamajalo pa se je nekaj v meni in okrog mene.
Star gospod, izkušena siva glava se obrne do mladega fantalina z ogromno rdečo kravato (ta je namreč v licu, v gesti, v hoji in besedi en sam samcat protest!): »Predragi moj, umirite se, saj se z razgrajanjem ne širijo ideje in niti ne pridobivajo pristaši. Tu ne opravite nič. Kvečjemu da še vas zaprök
»Kaj mi, ki se borimo...«
»Že vem, že vem, kako je s to stvarjo. A vseeno, bodite pametni. Z glavo skozi zid ne gre!«
Hvala za prelepi nauk! Mi smo za...«
Že prav, že prav! To pravite danes, jutri pa bo morda za vas drugače.. .«
»Kaj drugače, kako drugače... Hahaha, filister! Da res: staromodno in fiiislr-sko!« —
Golobrada bulica je vsa rdeča od navdušenja, ogorčenja in jeze.
»Mi smo za revolucijo, socialno revolucijo... Mi ne priznavamo in n© priznamo... In sploh ste vi reakcionar, črnuh ter...«
Stari gospod je zamajal žalostno z glavo in utonil nekje v gruči, mladenič pa se je ko zmagoslavni petelin razkošatil sredi ulice, češ: »Ali sem ga! Mi smo pa mik —
Ogledal sem si ga vnovič, tokrat pozorneje. In je bil ta mladi borec za socialne ideale tlačenega človeštva tako lep in ves gosposki kakor dobro oprtano tele, kakršnega ženo v semenj na prodaj! Pravi mamin sinko!
Modne hlače, comme il fant, Židana kravata rdeča ko mak, čevlji, lepi in rumeni, od 200 naprej, glace rokavice zadnje fakture, tedaj nekakšen salonski lev meščanske debelušne matrone, ki ga je rodila najbrž bolj iz objesti kakor pa potrebe, in čigar oče, po vsej priliki finančni strokovnjak tega ali onega trgovskega koncerna, ki se bavi na debelo in drobno z narodnimi posli in se ponosno Irka na svoja nacionalna prsa trikrat na dan ob prepolni skledi in sitem želodcu, kadar se mi vsi betežni in lačni, do konca izmozgani od vseh življenskih tegob davimo uro za uro ob goli skorji skopo odmerjenega vsakdanjega kruha. Čuvajmo Jugoslavijo!
Uublianska borza
¥ Setu 1934
Iz poročila borznega sveta na občnem zboru borze dne 14. maja
Za torek, dne 14. maja je bil ob štirih popoldne sklican občni zbor ljubljanske borze, za katerega je pripravil borzni svet obširno poročilo o našem gospodarstvu v 1. 1934. ter o poslovanju borze. Iz njegovega poročila posnemamo:
Splošno gospodarsko stanje
Gospodarske razmere so ostale v letu 1934 skoraj neizpreniciijene. Izkazalo se je, da započeti gospodarski eksperimenti, čeprav morda teoretično zelo dobro podprti, niso prinesli uspehov.
Državni dohodki Jugoslavije so se v letu 1934 v primeri z onimi v 1. 1933 zvišali za 524 milijonov ali 5,7".'». V plačilni bilanci ni bilo posebnih izprememb. Narodna banka kljub ponovnim intervencijam gospodarskih krogov ni opustila svoje ostre deflacijske politike. Uresničile vse tudi niso nade v znižanje njene obrestne mere. Kurz dinarja je ostal v Curihu stabilen. Obtok bankovcev se je povišal le za 126 milijonov Din. Skratka vsa gospodarska politika Narodne banke je ostala neizprenienjena. naši denarni zavodi so zaman čakali na pri-luerno ureditev svojega položaja in ukrepi, Iti s-o bili izdani za sanacijo denarnih zavodov, •dso pomenili prave pomoči. Zboljšala pa se je naša zunanja trgovina, ki se je po vrednosti dvignila za 1191 milijonov. Din.
Lesni trg
Tudi 1. 1934. nas je našlo popolnoma nepripravljene in zato smo doživeli nova neprijetna presenečenja. Z njimi je bil zlasti prizadet naš mali producent. Italija, ki je naš glavni lesni odjemalec, ni prenehala s favoriziranjem avstrijskega lesa. Zelo je škodovala naši lesni trgovini uredba o zavarovanju valute, mali producenti pa so bili še posebej pogođeni s predpisanimi dokazi o plačanih davkih.
Glede posameznih vrst lesa navaja poročilo borznega sveta te podatke:
Mehak rezan les. Kvantitativno je bil izvoz večji, izostal pa je popolnoma finančni plus. Prodajal se je namreč samo HI. in IV, vrslni les. Večji del mehkega lesa se je prodal v srednjo in južno Italijo, dočim je severna Italija kupovala predvsem iz Avstrije. Najbolj se je prodajala jelka, tipa »Styria«, dočim se je gorenjsko blago zaradi prenizke cene težje plasiralo.
Tesan les je specialiteta Slovenije in se je zato primeroma precej izvažal. Zaključevalo pa s»» je le v gotovih dimenzijah, ker nihče tra-nov ne pripravlja na skladišče. Poslabšala se je kupčija v filerjih. ker je izostal izvoz v Grčijo. Najbolj dobro so se prodajali trami od 4/4 do 5'«. Močnejše dimenzije so bile zaradi italijanskih carin malo iskane. Ker je gornja Italija kupovala največ iz Avstrije, so ostale znatne zaloge debelili tramov, še slabša je bila kupčija v bordonatih. Poslabšala se je tudi obdelava pri tesanem lesu.
Drva, oglje in odpadki. Zaradi mile zime ie bil izvoz drv zelo majhen, mnogo protestov pa je bilo tudi zaradi preperelosti drv. Cena je poleg tega padla v tej meri, da se produkcija že ne izplača več. Ugodnejši je bil izvoz oglja, ker je bila tudi cena ugodnejša, čeprav ne zadovoljiva. Italijanska zaščitna carina pa je tudi letos okrepila konkurenco v Julijski Benečiji.
Trd les. Produkcija hrastovine se je omejila na podnice, neobrobljeue plohe in na frize. Boljše blago se ni produciralo. Zahteva se vedno boljša kvaliteta blaga, cene pa se kljub temu niso popravile. Posebno so padle cene frizom. Slavonski hrast dela s svojo boljšo kvaliteto močno konkurenco.
Bukovina. V začetku dobri izgledi za kupčijo z bukovino so bili z uvedbo italijanske carine popolnoma uničeni in vsa trgovina je na niab padla.
Od plemenitega lesa smo izvozili precej bukovih foni irskih hlodov, nadalje javor, jesen, češnjo in hruško. Prenehal pa je zaradi izvoznih prepovedi izvoz orehovine.
Na ljubljanski borzi je padel v primeri z le*, lom 1930. izvoz naših najvažnejših lesnih predmetov, desk in plohov, za 65*/», renieljnov za j„ tramov za 88®/».
Žitni trg
Jugoslavija je imela za izvoz 2,5 do 3 milijone '«Ulov pšenice. Nevarnost je, da nam bodo zo-lM't ostale večje količine pšenice, ker Prizad ni ('“ji nalogi lies in ker more samo svobodna 'kovina izkoristiti vse možnosti za izvoz. Muo-^ je škodovala našemu izvozu pšenice profilik N^nica, ki je pa ni mogoče odpraviti s kazen-sankcijami, kakor to poskuša Prizad.
ift^Wc koruze je mogoče upati na zboljšanje če so posreči zadovoljiva ureditev klirin-prometa z Nemčijo.
trgovina in mlevska industrija sla v ty”‘ežkem položaju ter mora vedno več žilnih likvidirali, vedno več mlinov pa ustaviti
Pr ’
iw "juct na ljubljanski borzi je znašal v kotlin	v pšenici 290.000 in v rži 17.000
*nslnieV' v koruzi je bil boljši, v pšenici pa 0 s'«bta ko v 1. 1933.
Devizni in valutni trg
Devizni režim je ostal lani neizpreinenjem Ves devizni promet v Jugoslaviji se je v zadnjih štirih letih gibal takole (v milijonih Din): 1.1931 12.841, 1932 4.410, 1393 3.903 in 1934 4.563. Od tega je odpadlo na klirinške posle 3.162.
Na ljubljanski borzi pa je znašal devizni promet: leta' 1930 957, 1931 852, 1932 152, 1933 126 in 1934 170 (milijonov Din).’
Dočim smo še pred' 2 letoma imeli privatni klirinški promet le z Avstrijo, ga imamo danes še z Anglijo, Grčijo, Madjarsko in Španijo. Privatni kliringi so še vsi zelo dobro obnesli. V efektih je bil lani dosežen skoraj linearni porast tečajev. Tako se je dvignil tečaj 7% investicijskega- posojila od 58 na 70, 8'Vo Blaira od 40 na 63%, 7% Seligmana od 55 na 65, vojna škoda od 286 na 335 Din itd.
Na ljubljanski borzi je znašal efektni promet: L 1932. 31.000 Din, 1933. 258.000 in 1. 1934. 293.380 Din. Najveeji je bil promet v vojni škodi. in sicer za 124.000 Din.
Z bančnimi in industrijskimi papirji pa se -lani:sploh ni trgovalo.
Razsodišče
Tudi lani je nazadovalo število tožb, vendar ne v tej meri ko predlani. L. 1932. je znašal skupni znesek vloženih terjatev 9.738.776 Dih,
I.	1933. skoraj štiri milijone, lani pa 3,655.037 Din. Radi nepristojnosti so bile zavrnjene 3 tožbe, s poravnavo je bilo rešenih 11 tožb, z zamudno sodim 890, s sodbo po izvršeni razpravi 52, na drug način 22, postopanje počiva, ker je bila terjatev že plačana pred razpravo v 125 primerih in nerešenih je ostalo 79 tožb. 893 pravd je bilo rešenih v manj ko enem mesecu, nad en mesec pa 60. Od strank je bilo 1648 naših državljanov in samo 14 tujcev.
Poročilo finančnega odbora
Bačan bilance, ki jo je odobril finančni odbor na svoji seji z dne 15. aprila, izkazuje ta aktiva: gotovina 1.988 Din, naložbe 1,275.451 Din, dolžniki 21.385 Din, vrednostni papirji
II.	150 Din in inventar 1 Din. Pasiva: upniki 1.496 (za tiskovine, ki pa so danes že vse plačane), stavbni sklad 1,000000 Din in 87.182 čisti dobiček.
Račun izgube iu dobička izkazuje te postavke:
Plače so se znižale za 76.177 Din in znašajo 237.709 Din, upravni stroški 137.411 Din. odpisi 13.850 in prebitek 308.646.	— Poslovni
uspeh znaša 665.726 Din, ki pa ima razne pod-račune. od katerih omenjamo: prenos iz leta 1933. 221.464 Din, devizna kurtaža 190.300 Din, članarina 47.350 Din, razsodišču« pristojbine 175.428 Din, Id so za 25.134 Din manjše ko v 1. 1933. in obresti 31.891 Din.
Gospodarske vesti
J — Ruski antracit za naše tovarne cement».
Beočinska tovarna cementa je za poskušnjo naročila pri ruskem premogovnem trustu večje količine antracita. Pošiljka 6000 ton jej že prispela v Beograd. Nekatere dalmatinske cementarne že več časa uspešno uporabljajo ruski antracit.
= Bombaž za vojne ladje. Iz Rima poročajo, da bo Italija že v prihodnjih dneh sklenila z Brazilijo kompenzacijsko pogodbo, na podlagi katere bo Brazilija dobavila Italiji bombaž, Italija pa Braziliji vojne ladje.
= Borba za švicarski frank. Šef finančnega departeuienta Meyer je v Oltenu izjavil, da bo švicarska zvezna vlada z vsemi sredstvi branila stabilnost švicarskega franka.
Borzna potožila
Curib, 14. maja. Beograd 7-02, Pariz 20-38, London 15-08, Newyork 309375, Bruselj 52-325, Milan 25-40, Madrid 42-225, Amsterdam 209-45, Berlin 124-40, Dunaj 58-—. Stockholm 77-75, Orio 75-75, Kopenhagen 67’30, Praga 12-89, Varšava 58-325, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 3-05, Helsingfors C-66. Buenos-Aires 0-795.
OTROŠKE VOZIČKE
in vse druge otroške stvari dobite najceneje pri
S. REBOLJ & DRUG,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
NAPISI — TABLE TRANSPARENTI — ČRKE
PRISTOP, LJUBLJANA
TELEFON 29-08	— RESLJEVA CESTA 4
‘Dcbvnoi jpvi Celju
je odlično zdravilišče za srene, živčne in ženske bolezni ter za vse počitka potrebne. Od dne 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno Din 1006-—, Din 1250-— in Din 1.450-— (trije razredi) za državno nameščence itd., oziroma Din 1.300-—, Din 1.500-— in Din 1.650— (trije razredi) za vso druge goste. — Prospekti na zahtevo I
Radio
Sreda, 15. maja.
Ljubljana: 12.00 Od"»Vdove« do »Havajske« (operete na ploščah) — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.20 Plesi Slovanov na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Sviraj balalajka — 18.20 Pogovor s poslušalci
—	18.40 čas, poročila, spored — 19.00 Aktualnosti: 18. zvezek Cankarjevih zbranih spisov (prof. France Vodnik) — 19.15 Plošče —
19.30	Nac, ura: Srbija napram Madžarski in Avstriji I. 1848. Predava dr. Dragoslav Fra-njakovič. Prenos iz Beograda — 20.00 Koncert gojencev drž. učiteljske šole v Ljubljani —
21.30	Čas, poročila, spored — 22.00 Radijski orkester — Beograd: 20.00 Prenos iz Ljubljane
—	22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Berlin: 20.45 Koncert zbora in orkerira — 22.30 Plesna glasba komornega orkestra — Beromünster: 21.15 Nacionalni koncert — Bratislava: 20/10 Klavirski koncert —
21.35	Vokalni solo — Breslava: 21.00 Operetni koncert — Brno; 20.10 Zborovski koncert — Budimpešta: 22.20 Koncert ciganskega orkestra — Frankfurt: 21.00 Operetni koncert
—	23.10 Komorni koncert — Hamburg: 19.00 Mozartova Es-du.r simfonija — Lipsko: 20.45 Vokalni in instrumentalni koncert — 22.80 Komorni orkester — Luxemburg: 21.20 Večer luksemburške glasbe in pesmi — Milan-Trst: 20.50 Nalivi v gorah (zvočna igra) — Monako vo: 20.45 Zvočna igra — 23.00 Plesna glasba — Paris Poste 'Parteien: 21.00 Vojaška godba — Praga: 20.10 Italijanske pesmi —
20.30	Dvkova zvočna igra — Rim: 21.00 Piz-zetijeva opera »Orseolo' — Strasbourg: 20.45 Koncert konservatoristov — Stuttgart: 20.15 Operetni koncert 22.30 Komorni orkester — 23.10 Plesna glasba — Varšava: 21.00 Chopinove skladbe — 21.40 Violina in orkester —
22.35	Orkestralni koncert — Dunaj; 19.30 Iz Dubrovnika v Mostar — 20.00 Vojaški koncert 22.10 Brucknerjeve skladbe.
Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Srbija napram Madžarski in Avstriji 1. 1848. Predava dr. Dragoslav Franjakovič. Prenos iz Beograda.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 20.
14.	maja, torek: V času obiskan ja. Premiera. Izven.
15.	maja, sreda:	V času obiskanja:	Red.
Sreda.
16.	maja, četrtek:	Bnuburv. Gostovanje v
Kranju.
OPERA.
Začetek ob 20.
14.	maja, torek: Zaprto.
15.	maja, sreda: Zaprto.
Drama.
Drevi bo premiera Gregorinove pasijonske drame »V času obiskanja«. Delo obsega 8 slik o Jezusovem poslanstvu, z berilom oznanila, s prorokovanjem besede Gospodove o Izraelu, ki jo čita bralec (C. Debevec) pred začetkom vsake slike. Dejanje riše takratne razmere in življenje ljudstva pod pritiskom tempeljskih duhovnikov in rimskega jarma ter razširjanje Jezusovega nauka, ki je prinesel tlačenim tolažilo. Jezusa predstavlja g. Gregorin, mater Marijo — ga. Marija Vera, nadalje sodelujeta dami: Nablocka in Slavčeva v vlogah Magdalene in Mirjam, ter gg.: Levar — Pilat, Kaifa — Cesar, Joda — Skrbinšek, Sadock — Lipah, Gamaliel — Pia-necki, Aminadab — Potokar, stotnik Pe-tronij — Drenovec, Jožef iz Arimateje — Danes, Nikodem — Plut, Juda — Jerman, Peter — Bratina, prodajalec — Sancin. Posamezne slike so zvezane z godbo, katero je zložil prof. Matija Tomc, scenerija in kostumi so jako slikoviti in številni ansambli pripomorejo delu do živahne raz-
gibanosti. Aranžma cvetic in zelenja je oskrbela cvetličarna Bajt. Dramo je zrežiral g. Edvard Gregorin. Premiera je izven abonmaja. Sodeč po zanimanju, ki vlada za to delo pri najširših krogih občinstva, tudi podeželskega, je pričakovati izredno številnega obiska. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi od 10. do 12. ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne.
Opera.
Predvidoma bo 17. t. m. premiera de Fallove opere »Kratko življenje« (Vida breve) z go. Brolihovo iz Zagreba v glavni partiji Salude. Njen partner v partiji Paka je g. Marčec. Nadalje sodelujejo v delu dame: Golobova in Španova, ter gg.: Marjan Rus, Janko in Petrovčič. Snov opere obravnava ljubezen španske ciganke do Paka, sina iz imenitne rodbine. Pako jo zapusti ter se omoži z nevesto, ki mu je primerna po stanu. Konflikt, ki nastane radi tega med njima, tvori glavno vsebino dela. Zapuščeni Saludi poči od žalosti srce. Opero dirigira ravnatelj Polič. Režiser: prof. Šest. Drugi del večera zavzema Stravinskega balet »Petruška« v koreografiji baletnega mojstra Golovina, kjer sodeluje naš celokupni balet, moški in ženski zbor. pomnožen ž gojenci konservatorija.
Mariborsko gledališč**
15.	maja, sreda: zaprto.
16.	maja, četrtek: Hoffmanove pripovedke. Red B. Gostuje g. Gostic iz Ljubljane.
Drobiž
V	Hokaidu na Japonskem bodo 19. junija opazovali popolni sončni mrk. Povabljeni so učenjaki 30 narodov na opazovanje tega zanimivega pojava.
V	domki kotlini so odkrili ležišča zlate rude.
Iz Liegen, v Franciji poročajo: V premogovniku Sv. Barbara se je pripetila huda nesreča. Kakih 40 rudarjev se je spuščalo z dvigalom v 700 m globok rov. Vse kaže, da zavora ni delovala in da je zaradi tega dvi-g-alo strmoglavilo v prepad. Vsi rudarji so hudo poškodovani in bo večina najbrž podlegla poškodbam.
Is Krakova poročajo: Pri spuščanju na tla se je neko letalo s krilom dotaknilo lope na letališču in se prevrnilo. Letalec se je takoj ubil.
Češkoslovaški ministrski svet je sklenil
predlagati predsedniku republike razne diplomatske izpremembe. Za poslanika v Atenah bo imenovan g. Palier, v Ankari g. Halau, v Mexiku Kibal. v Rigi pa poslaniški svetnik Lira.
200 km vzhodno od Harbina je mednarodni expres treščil v tovorni vlak. Osem oseb je ubitih, 103 so ranjene, od teh 40 hudo.
»Daily Telegraph* poroča, da je španski delegat pri Društvu narodov Salvador de Ma-dariaga izjavil njegovemu poročevalcu, da je nedavni ženevski sklep o gospodarskih in finančnih sankcijah proti napadalcu praktično neizvedljiv.
Obsmlili so vojvodo manchestrskega, ki je bil obtožen, da je počel nekorektne denarne transakcije, na 9 mesecev zapora. Vojvoda je v svoji sklepni besedi odločno tajil krivdo, vendar je razsodbo sprejel hladnokrvno in prisebno.
Španska vlada je sklenila podaljšati še za mesec dni tako imenovano stanje pripravljenosti v tistih pokrajinah, kjer še ni preklicano. Kakor znano, se pod tem stanjem pripravljenosti razume po španski zakonodaji nekoliko ublaženo obsedno stanje.
Is New Jerseyja poročajo, da bo apelacijske sodišče razpravljalo 20. junija o pritožbi ugrabitelja Lindberghovega otroka Hauptmanna proti smrtni obsodbi v Flemingtonu.
V
"M
»tH
>o
a
♦t-h
«T
>o
o
Vi
CÖ
Z
cd
TJ
O
v
cd
G
i/i
cd
O
IZDELU1E
HLI&Utna ST. DED
L3UBL30UQ-D QL M A T I M O V O U l.. 1 3
Kdor zaupa denar domačemu denarnemu zavodu, mu omogoča nova posojila in po-življenje gospodarstva.
Zaupajte Vaš denar
MESTNI
HRANILNICI
LJUBLJANSKI,
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933, vedno neomejeno ter jih obrestuje po 4—3%*
Vloge Din 400,000.000-—
Rezerve Din 14,600.000-—
Iz Aten v Smirno
Atensko pristanišče Pirej stoji na goratem polotoku Akte in ima nekako tako lego kakor Split s polotokom Marjanom. Skoraj ravno tako visoka gora Munihija (8(i) ga nadkrilju-je in ščiti od zahodne strani. Na tej gori je ob času Makedoncev stal mogočen grad.
Vzpel sem se nanjo in občudoval krasen razgled, ki se mi je nudil od svetilnika na vse strani na morje, otoke, na Pirej, na velik del Aten z Akropolom, na gromadne oljčne vrtove v dolini poleti skoraj suhe reke Kefiza, na goro Himetos, slovečo radi medu in tja daleč na pogorje Parnasa in Pentelikona.
Pirejsko pristanišče ima tri globoke, okrogle zatoke, ki jih je že Temistoklej leta 493 pr. Kr. določil za Atensko luko in jih zavaroval z zidovjem. Trojni zid je vezal tudi Pirej z Atenami. Ob času Perikleja je iz Pireja nastalo lepo mesto z širokimi, ravnimi ulicami, ki so se pravokotno stekale druga v drugo. 1
Ko je bila Peloponeška vojna končana, so podrli mestne utrdbe in Pirej se je po prizadevanju državnikov-filozofov Konona, Likurga in Demostena razvil v cvetoče pristaniško mesto in v središče demokracije. Rimski vojskovodja je leta šestinosemdesetega po Kristo-su mesto požgal, ki se ni več opomoglo, dokler ni prišel čas osvoboditve Grčije izpod turškega jarma. Zdaj šteje kakih petdeset tisoč prebivalcev in je zvezano s stolnim mestom poleg širokih cest še z dvema železnicama in tramvajem.
Atene! Prestol stare grške kulture, ki je ni nadkrilila tekom tisočletij nobena druga na svetu in kamor so hiteli dolga in dolga stoletja tisočeri, da bi si ohladili žejo in utolažili lakoto po resnici, lepoti, po vsem, kar je večnega.
Grem na grad, Akropolis. Partenon, Propi-leje, gledišče Dionizija in nebroj drugih stavb.
Vse je mrtvo, vse v razvalinah, a vse, tudi najmanjši košček, najneznatnejši kamenček diha in ti šepeta najzanimivejše dogodke iz davno preteklih časov. In če si še tak nezadovoljnež, tu te objame med razvalinami časa Kronosa dih vseobjemajoče Večnosti.
Poln tihega zavzetja, poln občudovanja nad veličino, nad umetnostjo starih Grkov hodim od stavbe do stavbe, iz kraja v kraj. V duhu vidim Solona, Pejzistrata, .Temistokleja, Perikleja, Diogena, Sokrata, Demostena in druge slavne atenske, može, kako nesebično skrbe za blagor in čast svoje domovine.
Spustim se v spodnje mesto. Moderna poslopja, široke tlakovane ulice, tramvaj, elektrika z vsemi pritiklinami novega časa. Tolpe se vale iz kraja v kraj, vsak izmed njih za svojim koščkom kruha. Kaj jim je mar vsa umetnost, da je le poln trebuh in mošnjiček. Kaj ideali in vsa druga nepotrebna navlaka; dobiček — to je glavno.
Torej; nove Atene so take, kakor vsako drugo evropsko velemesto z dvesto do tristo tisoč prebivalci. In zato se v njih ne mudim dolgo, temveč krenem kmalu nazaj v Pirej, od tam pa s čolnom na veliki oceanski parnik . »Bengalijo«, ki stoji zasidrana sredi luke in daje ravnokar s sireno že drugi znak k odhodu.
Prtljago položim blizu dimnika na klop, da si na ta način zagotovim vsaj sedež, sam se pa vzpnem na ladijski nos, odkoder imam krasen pogled na vso okolico. Sirena zatuli zadnjikrat, verige z jakorji zarožljajo in velikan zadrhti z vsem telesom.
Pomikamo se po Eginskem zalivu ob Atiški obali navzdol. Nekaj časa nas pozdravlja v megleni dalji slavni Akropol, potem pa izgine za gričevjem. Solnce je pobledelo in se nazadnje skrilo za oblaki, ki jih goni severozapadni
veter z veliko silo preko Atike, v katere zatišju se še nahajamo. Ko pa zavijemo okrog polotoka in mimo otokov Helene in bujnozele-nega Keosa, pa plane na nas pravi vihar, da zaprhutajo debele ponjave in zaškripljejo jambori.
Potniki zapuste drug za drugim palubo in si poiščejo zavetja po kabinah in v notranjosti parnika. Na krovu kljubujem navalom vetra poleg kitajskih mornarjev in angleškega kapitana edino še jaz. čisto spredaj na nosu stojim oprt na ograjo in opazujem kakih petnajst mestrov pod seboj boj »Bengalije« z besnečim morjem.. Ko gora za goro naskakujejo valovi ladjo, da poskakuje na njih ko jajčja lupina, vendar je ves njihov trud zaman.
Mrači se. V polmraku se pred menoj na temnem oblačnem nebu skozi sivo meglo že obrisujejo silhuete drugega največjega grškega otoka, plodonosne, bogate Evbeje. Med njo in otokom Adrosom pridemo čez dobre pol ure v na vse strani odpi'to Egejsko morje.
A vihar postaja tudi zame vedno neznos-nejši. Morje buči in tuli in se zaganja v ladjo, ki ječi v svojih sklepih in skače po valovih kakor razdivjan konj. A to je tukaj v zatišju, kaj bo šele tam na odprtem morju. Stečem do stopnic in po njih navzdol, poberem svoje reči pri dimniku in se plazim v notranjost parni-ka. Tam si poiščem pripraven, malo vzvišen prostor za ležišče in se namestim na način, da me valovanje ladje ne moti preveč, temveč se zibljem v nji, kakor otrok v zibelki.
S torbo pod glavo ležim vznak na široki polici, roke imam sklenjene na prsih in dolgo poslušam grom in bobnenje valov, butanje in škripanje ladje in občudujem njen vedno bolj in bolj divji ples. Trudnost me pa nazadnje le prevzame da zaspim trdno kot doma za pečjo.
Ne vem, koliko časa sem spal. Zbudi me čudna tišina.
Kaj neki je to? Saj stroji vendar delajo z vso močjo, da ladja kar drhti. Skočim kvišku in se povzpnem na palubo. Zunaj je krasno, jasno poletno jutro. Mornarji polivajo in pero tla in njih bela obleka se blišči v jutranjem solncu, da ti kar vid jemlje. In spet sem sam na krovu, ker drugi potniki zaradi nočnega viharja niso spali niti pol ure, pa si hočejo to zdaj nadomestiti.
Kje neki smo? Kamor pogledaš, povsod suha zemlja. Pa vendar nismo pred viharjem zbežali v kakšno, luko? Kaj še! Ponoči smo preplavali Egejsko morje, obpluli otok Kios in zdaj smo že v, Mali Aziji in plovemo po zalivu,: proti velikem turškemu pristanišču Smirni.
Paluba in ograja in vse na ladji je posna-ženo in se praznično beli in blešči. Krov se polni s potniki, sicer še malo zaspanimi, no veselimi, da je polnočni strah prestan. Kapitan gleda nanje s povelniškega mostička in se jim smehlja. Tudi on je zadovoljen. Strežnik hodi po palubi, tolče z malim, s kožo obšitim tolkačem narahlo in vabi goste k zajtrku.
Bregova se vedno bolj in bolj bližata in tam spredaj v kotu že objemata lepo trgovsko mesto,. raztreseno po njima, daleč tja gori pod vrh.. A tik pred nami je pristanišče, polno jadrnic in parnikov. In šum dela kipi daleč naokrog in visoko pod nebo. In zdaj-le poglej tja na pomol. Vse polno ljudi v najbolj pisanih oblekah azijskih narodov in tam-le koraka karavana veblodov mirno, enakomerno, dosto-stojanstveno, drug za drugim. V Smirni smo.
R. Peterlin-Petruška.
Francoska žena napreduje Gdč. Labonne, ki je bila pred kratkim imenovana za pomočnico francoskemu mi-i nistru pošte.
Proti popoldanskemu spaniu
V Parizu so ustanovili posebno društvo, ki si je postavilo nalogo, da se bori proti navadi kratkega spanja po kosilu. Člani društva so prepričani, da je res, kar trdijo nekateri zdravniki, da je spanje po kosilu škodljivo in da človeka ne krepi, ampak slabi. Društvo štejo že nad 1000 članov, ki prav živahno širijo svoje ideje med ljudmi.
Pošta, ki pomlajuje ženske
Turška poštna uprava je ustanovila y Carigradu poseben urad, kjer si dajo ženske lahko izpremeniti svoje rojstne liste na drug datum; samo precej visoko odškodnino morajo plačati, čudno pa je, da se na tem uradu oglasi prav malo starejših žensk, pač pa hočejo mlada dekleta postati starejša, da bi se lahko poročila. Poroke namreč 12—14 letnim deklicam v Turčiji niso več dovoljene, zato pa si pomagajo dekleta z izpremenjenimi rojstnimi listi. ■
Hiše, ki se vrte
Ameriški milijonar A. S. Duke namerava dati zgraditi pri letovišču in kopališču Miami na Floridi celo vrsto hiš, ki se bodo vrtele na posebnih podstavkih, tako da bo vsak lahko hišo obrnil na sever ali na jug, kakor mu bo prijalo. Ustanovil je že akcijsko družbo, ki bo zgradita za začetek 120 takih hiš.
Prof. Piccard se pripravlja na nov stratosferni polet Prof. Piccard boravi trenotno na Poljskem in se pripravlja na nov stratosferni polet. Na letališču v Moko tovu je pred kratkim napravil prvi poizkusni vzlet.
Emil Vathek:	24
Kri ne kliče po maščevanju...
Dosedanja vsebina: Po neznatnih zaplet-Ijajih se dva bivša avstrijska častnika v Pragi snideta po prevratu. Nekdanji major Letz, ki ga teži vest zaradi mnogih vojnih grdobij, pobegne na Dunaj in tam malone pogine, Bernard Astenburg, nekdanji kadet, pa odide v pravnih zadevah na Slovaško, kjer je med vojno na lastno pest dal postreliti docela nedolžno družino.
»Povejte torej, kaj si mislite!«
»Na ukaz,« je odgovoril desetnik. »Vojaki si šepečejo, da se je ta fant ustrelil zato, ker je moral zadati poslednji udarec tisti starki. Prav mogoče je, da piše v pismu o tem domov. Potem pa bi bilo morda bolje, če bi to pismo ne dospelo na svoj naslov.«
Astenburg je z grozo poslušal. Celo Wurmbrandu se menda nekako zdi, da dejanje, ki ga je storil, ni bilo tako dobro in zaslužno, kakor si je on domišljal. Wurmbrand je vendar dober vojak in dober Nemec. Rad bi mu rekel: Ljubi Wurmbrand, meni je vendar vseeno, kaj bodo kje rekli mojemu činu, ker sem sam prepričan, da je bil pravičen. — Toda zagledal je Zaričiča, ki je prihajal in se hotel izogniti srečanju. Zasmejal se je prisiljeno: »čvekate, Wurmbrand! Seveda, to pismo bomo odposlali. Poročnik Zaričič že poskrbi za to.« Potem je naglo odšel.
Tudi Wurmbrand bi bil rad izginil, toda Zaričič mu je pomignil in tako mu je moral iti naproti. »Ali ste že pregledali samomorilca?« je vprašal Zaričič. Wurmbrand je pokimal. »Kaj ste našli pri njem?« Wurmbrand je vse naštel, pismo pa je zamolčal. »Dobro,« je rekel Zaiičič. »In kaj ste našli med njegovimi stvarmi?« Wurmbrand je namestu odgovora
prinesel zapuščino. »Kje je šah?« je strogo vprašal Zaričič. »Kakšen šah?« je ponavljal desetnik kakor nedolžen otrok. »šah. Rajnki je imel vendar krasne šahovne figure. Vem dobro, igral sem z njimi večkrat, zadnjič pred tednom. Imel jih je zmerom pri sebi. Kam so izginile?«
»O tem nič ne vem,« je predrzno odgovoril desetnik. »Jih je pač izgubil v ognju. Mogoče mu jih je kdo ukradel. Tod se klatijo vsakovrstni malopridneži.«
Zaričič ga je ostro pogledal, toda razumevši, da je brez moči proti armadnemu tatinstvu, ki se je s posebnim hijenstvom zmerom najrajši paslo na mrtvih, ni več govoril o tem. Prešel pa je na prav tako žgoče polje.
»Ni zapustil nič pismenega?« je vprašal, zroč Wurmbrandu v oči.
Seveda, ravno tebi bom pravil, si je mislil Wurmbrand in predrzno zatajil tudi pismo. Zaričič je nato odšel.
8.
Astenburg' se je med tem že spet izprehajal po gozdiču. Zdaj je neprestano čutil nujno potrebo naglega gibanja. Najrajši bi bil šel kar naprej, tako dolgo, dokler bi mu vojska in vse, kar je bilo s tem v zvezi, popolnoma ne izginilo izpred oči. Od vseh strani so se plazile postave proti napol zasutemu kritju, kjer so se vgnezdile ciganke.. Komaj so ga vojaki zagledali, so se potuhnili ali pa se krili za drevo. Morda bi se tisti mali vojak, če bi bil ostal živ, zdaj tudi plazil, da bi našel nekoliko naslade, zakaj vojak sestoji zmerom iz štirih elementov: iz lakote, spanja, strahu in ljubezni. Astenburg je imel vojake rad prav zaradi tega, ker so bili tako sirovi, tako živalski. Ko si je pridobil nekoliko poveljniške rutine, je varoval njihovo življenje, kar je mogel. Zdaj ga je težilo, da je eden izmed njih izgubil življenje po njegovi krivdi. Toda ta krivda ni bila nameravana. Morda ni bilo dovolj človeško, ko je prav od njega
zahteval, da pobije tisto ženo. Ah, gotovo je ta češki poddesetnik streljal pri salvi čez njihove glave, da se ne bi oskrunil z bratsko krvjo. Ni bilo to človeško, toda zgodilo se je nehote. Ko mu je dajal tisti ukaz, ni premišljal o tem, kakšne narodnosti je. Ko bi bil imel pri sebi Wurmbranda, bi bil njemu ukazal. Prekleto naključje! Toda naključje ali nenaključje -— vprašanje nastaja, ali je kriv njegove smrti. Hodil je sem ter tja in grizel počasi, da bi prišel do jedra vprašanja. Slednjič se je odločil, da on ni kriv. Navzlic temu je čutil, da je nekaj obviselo na njem. Nekaj, česar se ni mogel iznebiti z nobenim razumskim preudarkom.
Opoldne se je moral sniti z Zaričičem. Bosanec je molče pojedel menažo na enem koncu mize, Astenburg' na drugem. Kako mu je odleglo, ko sta se čez pol ure razšla. Toda ponoči so obnovili stari red in častniki so spali skupaj, zmerom po dva in dva na eni postelji. Ali je bil slučaj, da je Zaričiču in Asten-burgu pripala ena postelj ? Premetavala sta se z ene strani na drugo, sovražeča drug drugega, in nista mogla zaspati. Proti jutru je Astenburg odšel, sedel pod prtljažni voz in zaspal za nekaj ur. Potem je prišel nov ukaz. Odšli so v etapo, kjer se je zbral ves razbiti polk. In tu se je začelo ruvanje.
TRETJE POGLAVJE.
1.
Astenburg' ni niti najmanj dvomil, da je dal pobudo Zaričič. V takih primerih človek nikoli ne izve resnice, ker je vse zagrnjeno v uradno tajnost. Vedel je samo to, da je bil poklican k polkovnemu štabu, kjer ga je v njegovo presenečenje polkovni adjutant Kneift vprašal z najresnejšim obrazom ravno o tisti prigodi v gozdiču pod Volosjanko. Seveda, naslikal mu je vse prav tako, kakor se je zgodilo. Ničesar ni zamolčal in ne izpremenil. Pobočnik, Nemec iz Ka-danje, je začel sprva njegovo javljanje notirati, potem pa je naglo prenehal.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.