174. številka.
Ljubljana, v torek 3. avgusta 1897
XXX. leto.
|ibaja nak dan ure*««*, izimAi nedelji in prataJVe tnr valja po pofit i prejeman ca iTitro-ogernke -letela *a v«? leto t5 p i d, na pol leta 8 gld., ra četrt leta 4 gld., za jr-d<n
1 gld. tO kr. — li L j obijano brc s poiiljanja ua dom aa vse leto 13 gld., aa Otrt leta i gld. 30 kr., aa jeden naee«h 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr.
ua mouer, po 30 kr. r.a četi l leta. — Za t u j   d e * e 1 p toliko več, kolikor poštnina anasa. Za oanani la plač njo s« od atirialopne pttit-vrste po 6 kr., če se označio jedenkrat tiska, po 5 kr., Se a« dvakrat, <n po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, l.-op!"  naj ae irvole frankirati. — Rokopisi se De vračajo. — Drednistvo in upravniftvo je na Kor.gr e*:>o'i> trgu &t. IS, Op ravaiatvn naj se blagovolilo poidjati naročnine, reklanuvcije, ocnanila, t, j. v*« admiuiatratirae utvari.
Celjski gimnazijsko vprašanje.
Sinoči, že prepozno za včerajšnji list, dobi'i amo z Dunaja brzojavno poročilo, katero naznanja, kako misli vlada reš.ti celjsko gimnazijsko vi risanje.
Včeraj v?prejel je i an:e* ministarski predsednik gref Badezi v navzočnosti naučnega ministra barona Gantscba deputacijo, katero so bili i,v ! ! s'ovenaki ■. u; n; možje s Spodnjega Štajerskega na svojem nhodu v Celja dne 20. julija. Deputteijo sta vodila drevna poslanca vitea Borka in Zičkar, v dt-putadji pa so bil: odvetnik dr. H r a š o v e c, župnik Zdolšek, odvetnik dr. Rudolf, župan Roš in kajigotržec Schwentner.
V imenu deputacije je govoril dr. H r a a o v e c. Pojesnjeval je zthteve štej«rskih Slovencev glede celjske gimnazijo, povdarjsje, da je treba prav v Cilji posktbeti za slovenski gi&>kj*zije,ki pouk ter mimsterskemn predsedniku vroči posebno spomenico v ti j zadevi.
Ministarski predsednik gn f B a d e n i je potem obširneje pojasnjeval ustavnopravno in politično stran celjskega gimnazijskega vprašanja, dečim je naučni minister baron Ga u tacu pojasnjeval naučno teh-ničro ..t ran cekga vprašanja.
Iz izvajanj ministeiskega predsednika in na-učnega ministra je deputacija razvidela, da na-m e r a v a vlada urediti celjsko gimnazijsko vprašanje tako, da poskrbi za poučevanje slovenske mladine v slo« venskem jeziku, kakor doslei, nižje-gimnazijske razrede, kateri bodo imeli sv ojega posebnega ravnatelja.
Tako nade poročilo. Vladna iajava nrs deloma zadovoljuje. Iz nje je razvidno, če trtdi ni v poročila izrecno povedano, da vlada ne misli zapustiti načelnega Btališča, katero je zavzela za časa koalicijskega ministerstv a, da je namreč jedino in sinu v Celji primerno mesto za slovensko s r u d n j o šolo in nikjer drugod, ker je Cslje naravno središče veeb okrajev, kateri pridejo tu v poStev.
Dalje sklepamo iz izjave, da vlada ne misli na zopetno ustanovitev popolnoma
samostojne, od obstoječe veliko gimnazija ločene nižje gimnazije a b'ov■ n-ako-nereškim učnim jezikom, ampak da heče n& ve* I'ki gmnaziji provizorno nstan.vljene nižjt gimna zijale slovenske ra/rede premenili v definitivne razrade. Ti razredi bodri, kakor so razni poučeni loli že f.'" 1 več tedni poročali, v vseh uri. h zadevah neodvisni ter bodo i m-/i svojega posebnega ravnatelja, dočim bed j v ekonomičnih zadevah podrejeni ravnatelja velike gironazije.
Naravno je, da nam ngajo ta uredba l ončoo bolje, kaker povsem ločen zavod, kajti slo** neka mladina se je po vsi pravici bala prestopa iz nižje gimna sije na višjo. Prestopa z je i n-< o zaveda na drrgi zavod te sploh bojš tako dijaki k«-kor starimi, v Celji pa toliko bolj, ker je Cf'iska vi-ja fimuaiija na silno slabem glasa kot pravi ncmškonacijonalni zavoii. Tesnejša zveza mej e'ovenako r.ižjo iu mej „tenisko" veliko gimi.&zijo terej ne bo na Škodo slovenski m;adiu», ali koribtca bo camo, te r,e pouki bi, da z&vlada na veliki gimnaziji biaivtno drugačen duh, kakor vb du s.daj iu če postane L veza še tesnejša, čo se ustanovo p ni ale>» ko.
Ako naj izgubi slovenska mladina strah pred vifijo gimnazijo, strab, da bode u orala pretrpeti preganjanja v=eh vrst za kazen, ker ji obi kovala nižje slovenske ra?»edr», ako n> j doli munaeje, da se hode ž njo v viš;;h razrrd h pcšleno in ptavično ravna'o( potem je treba korenitih prememb v vodstva invosobju na višji gimnazij i. Nastaviti se rac rajo pravični, pošteni, vsem dijakom r.o glede na nrrodnost, je.'».-K«, nakionjeni možje, in šola bode lepo uspevala in redila bogatega sada.
V ljubi Jienl, 3. avgusta. Sestanek slovenskih državnih poslancev omenjajo vsi avstrijski liftv Slovenski časopisi pripisujejo sestanku velik pomen ter izjavljajo, da so zahteve Slovencev upravičena in celo jako skromne. „Poli tik" piše, da so bili izmej vaeh strank desnice Slovenci prvi, ki so se pcsvetovi-Ji o Bito-vaciji. Glede zahtev*, da pride na mesto novega kc roškeg a deželnega piedtednika pravičen, avstrijsko misleč in verea naslednik, pravi »Politik*, da
na m-*re ta zahteva ioMnivati niti najz:»griz<*nijsi nasprotnik Slovence f prebrane, ia dt bi bi) lo v interesu ozdravljanja bolnih avstrijvkib razmer želeli, da izvrši vlada to samo ob sebi umevno željo čim prejp. Gbde celjnko ghnnatije j« zeSla po svoji nerodnosti vlada sama v itflko. Mogla bi bila gin:« nazijo v Cdlju puBtiti obstojati, pa oi naknadni kredit brez težav izbaviti v parlamenta. Glad« urav-nanja neznosnih ra&aier v Primorju piše „Politik", da prido pri <om v uva^«nj« nsi^/rej državni i terc.s, zakaj Italia irtedenta rap'dno narava in zadnji f.HB je, da ozđrt vi vlada od svoj** bolezui tet neba molčal- k rotiranja ^vnsfth Jagoalovano/. — SliČBO pi«LJo drugi če^ki, vs-. brvntski io poljski listi. Močno zocdrl pa ;e eestcnc.k nomsi.c liberalce in Baeijonalna liste. A tndi i-ocijalno dcrr.okratičua „Arbaiter Zditung", tu list a /stri-sitib pravičnih in za jednukopr^.vnodi sy borečih flooijalistov, obrisgava nage posUaocs »n nj.hovu sKI. po z z i9moho"a»'i«:?\ Najhuj5s pa eo z<-dir» graška BT a g e « p o s t". Izmrj vbeh lahtev Slovencev j' nv«jmj.nja prija or.a g!ede koreškega namestnika. Boji to$ da b; bit ne vi namvstaik kak VVinklec redivivnp, ki b: „za'ifsl" Ntmc-i in BduSl* njibora prava. Zato pa pridaša vlado, nuj na potlaša SI voboiv, ker to bi bilj lo na akodo koroške dež«!« iu cele državu. Kdo so no smejo v! Jezica »Tcge-iposte" pa dokazuje le dvoje: prvič ds se boji wpravidnega" uaa'eJnika korcSkei^a namoBfn.ka, ki b. Slovencev no zatiral ter ki u o bi rlavl njihovih natodoih in gospodarskih pravic; drugič, da se boji, de bi se v t^ia ilaSaju pokazalo, da živi na rtoro^^em flj krepka v i«\ r.lovenskega naroda, katsie vea nemiki faror ni uugol posušiti. Sestanek hlovo^skih poulancev ima vsekakor to posledico, d:i se bavijo b eluve^akiun icžnjami vsi avstrijski časopisi, in lo nam zjuIoSČ!!.
Državni jezik — nemščina »Toster L!cyd" ji pr'moel iz Prage dopis, v kater.-m svttuj»j dc-pisoik, naj ti poonaga grof Hadeni iz st danjih zmešnjav s tem, da imenuje nemfičiuo lir^avnim jezikom. Proti toli predrzni insinnvaciji nastopa mej drugimi časopisi j&ko odločno tu Ji „AgramerTagblatt", pišoč: Neizoterno predrznost takega predloga nad« knljoje le njena perfi.lnosc. V vh -h nenemdkih krogih se mora prt:ti take»u rahtevanju proteetovati,
JLi IS T JE! M&L%
Socijalni roman.
(Spisal Pavel Mathiex.) (Dalje.)
Conpean je pil, da bi pozabil svojo bedo, da bi nbil dolgčas, potem je pil že iz navade in končno iz potrebe; alkohol mu je postal prav tako neobhodno potreben, kakor vsakdanji kruh, ali pa ča bolj. Pijača nu je aadomeščala celo jed. Gervaise, njegova žena je pila, da bi se tolažila, da bi zame rila fk'bi, da bi grozo svojega straSnega položaja utopila. Bezultat je bil povsed isti: kmrfn tudi ona ni mogla biti brez emrtonoenega strnpa.
To je socijalni roman, kinpliva l)r «2 primerno hnjše, nego vse dnevne kronike v časopisih, vse rekrimina-oije neslanih moralistov, bolj kakor v s e zdravniške statistike.
fcA b 8 o m m o i r" ne slika le zla, nego raz> jasni tudi njega povod, in sicer ne v hladnem naštevanju degedkov, ampak v pretresljivi, po življenju pometi sliki, katero je napravila roka moža, ki je vbe ono videl, in kar je videl, tndi natanko naslikal.
„ A h h o iu m o i r * je ustanovil Zoiino slavo Ko je l.šia ta knjiga, cbsuli bo pisatelja z vasmi, le možnimi napadi, s psovkami in z ši lit fami. Dolžiii so Zolo, da išče skandale, da mu uguja blato. Veliki pisatelj je pa v resnici ustvaril mojstereko delo, ki je rodilo druga; pukazal je ž njim pisateljem za bodočnost pot. Zjlo so napadali kakor VBikega, ki hodi nova pota — kakor je bil napadan Viktcr Hugo, ko je napoved?! boj klasikom in ker mu domišljavi starckop;tneži nieo megli odpustiti, da je uvedel v fernceski literaturi novo strujo.
Zola jo imel in in:- profi sebi vee one, ki razumejo samo romane, kakoršne sta pisala n. pr. Dnmas ali Ftuillet: stare, večne zaljubljenosti mladih, idejalnih mež in mladih deklic, ali povestice o pustolovcih, groznih jnnakib, pretepačih in vitežkih junakih.
Rauimeti niio bote-i nekateri, da se ve.'«kanski apliv socialističnih idej ni mogel omejiti le na ozko polje politike, nego da je mera! tudi v sloidtvu provzrediti nove stroje. Na polju politike 6o imele nuve tecrije zgovorne branitelje in razlagalce, in zato je bilo povsem isaravno, da so raziskovali tudi romanopisci socijalne razmere, katere ao nove nke za-
krivile, raziskovali sj vzroke, ki bo vodili v boj mej obetojtčim rogimem in moj lji..h: v.-.-a. . .
V 6odanjem, nemiroem, mrz!;čnišui čaan se pojavlja v vaeh slojih človeško dražbe nekak čut p'a-hote, tf8ni.bB pred viharuo bodočnostjo; nporno kipi in vil; v gnječi proletarijata, včabih in včasih 8-s začujejo iz vre t n*rod* grožnjo ; zdi se, da Be hoče lavn Ijnd8tva 'zliti v uničujočih rekhh preko luksu-rijo-cih mest, v katerih se ereilni posestniki zabavajo t*r si prirejajo hrupne slavnoati. Potem papo« stane zopet vuo tiho, iu red so povrue; a ta mir ni površju jo strašcejši nego hrop, kajti pod tem navideznim mirom sa čuti zatajevani srd in prikrivana togota . . .
V romanu, ki je mordu njegovo najlepše delo, je naslikal Zola velika delavska sredičća, V „Aasom-moir-ju" je popisal delavca, katerega je pokvarila propalott velikih mest, v terminalu" pa je aasl:k».l svet rudokopov, on h ljudij, ki prebijejo vre življenje pod zemljo, daloč cd prijaznega oolnca in od »vobodrega zraka, ki bo mučijo in trapijo po ozkih bodtiik-h, kateri).': premogauta ttene gro?o, da se vsak hip poderć, tam, kj?r vlada dtišr.čz soparica in kjer je irzduh pokvarjen radi plinov, islajajočth iz nedoglednih brozd\ov. ^Konco prib.)
GG
v dobi, ki je označeni a mo*nim gibanjem na korist reforcnovanja ustava v smisla popolne narodni jednake prav r osti; protestovati treba proti pojku-Sanju, da hi postal § 19. drž. zakonika, ki govori o ravnopravnosti, ilnzoren, pa da bi poaižali Slovane za d žavljane droge vrste. S tem se ne bode redilo preporno jezikovno vprašanje, ako se cfici-jalco deklaruje državo m jezikom nemščina, proti kateri se vsi s'ovanski jeziki boro za jednakoprav-noit Grcf Badeni, dasi iš*e izhodov iz stisk, nebo mesda uvaži! tako bedastega nasveta, ako noče, da bukne upor Slovanov na vsej črti ter g] neizogibno vrže.
V Krakovu ne je vrš'la v saboto velika ljudski ikapMhaij ki je protestovala, da se Tešinski gimnaziji ne podeli pravic* javnosti. Prisotai socijalni demekratje so vlado in polj tki klub ostro napadali. Skupščina je zahtevala jednakopravnost poljskega jezika pri sodiščih, dež. uradih in šolah ter je izrekla sedanji brezbarveni ia neođ'očni, v meglo za v ti vladi svojo nezaupanji, pa pozvala posla ii.? Krak« va. naj izstopijo iz poljskega kluba.
Izpremembe pri hrvatski deželni vladi so cndotnim lintom povod, da označijo iz nova svoje stahčče do red .inje vlade. „Obzor* piše, da so vcbtvo prinesle v deželni zbor toliko narodnih opo zicijonalnib peelaneov, d» je vladna stranka skero brez moči Viada hoče zategadelj, da bi novi vice-ban opczic<jo uničil in onemogočil. Ako pa je hrvatska opozetja gospoli v Pešti trn v očeh, je to dokaz, da je prava in potiebna. Opjzicija predstavlja idejo hrvatskega prava in narodnega principa, zato jo boče vlada ngonebiti, prav zato pa mora biti opozicija tem složnejša in cdločnejša. „Hrvatsko Pravo" pa piše: Znano jo naše stal š je napram vladajočemu tistemu. Mi ee borimo proti temu si-6,emu najbirezobzirnejše, zakaj mi stojimo na temelju hrvatskega narodnega in državnega prava, kateremu p* casprotuje cel sist-m. Za nobeno ceno ne sprejemarro tega sistema in zato smo b..lj ali manj hladni proti osebam, ki morajo eljž ti toma sistemu.
Orijentsko in balkansko vprašanje Srbski „Svet", gl:silo mr\.J«e radikalne stranke, prinaša iz B.lgrada  znamenit članek.   Dotika so najprej znanega predloga, ki je izšel nejavno v uglednem angleškem listu glede razdelitve Turčije. Piaatelj predloga, ki ji oči vidno dobro informovan, zatrjuje, da je sklonjen mej A d rijo in Ilisjo tih sporazum, glede balkanskega polotojka; po tem sporazumu bi bila Avstro Ogeraki  stavljena svoboda širjenja do Soluna. Angleška bi se pridobila s tem,  da dobi nekaj pokrajin v mali A siji. Predlagatelj pravi, d\ bi te ne bilo treba pri delitvi prav nič ozirati na slovanske države na Balkanu. „Svet" pravi, da je le nesloga balkanskih narodov kriva, da je splch možno toli drzno prečkanja S ovaaov na Blkanu, in da bi h sloga zabranila prodiranja nemške Avstrije proti Solana, „Sret" pa tudi sporoma,  da se je sklenila mej Turčijo in Pi imuni jo zaveza, ki ima namen, da z »preči event ovalno širjenje Srbije ia Bulgarije. ,S/et* misli, d v je upliv rusko francoske zveze v Carigradu zopet uničen  na korist upliva trozvezs,  kjtero  pidpira še zveza mej Tarčijo in Rumunjsko.   Biš to je menda povodi da je prišel na poslansko mesto cdločaejši Sinovjev, ki nastopa proti Tarč ji ostreje.   „V;e to je za nas balkansko Slovane, piše „S*etu, opomin, da more samo naša nesloga lajšati vspeh načrtov trojne zveze, a samo naš 1 sloga more dokazati tudi prijateljem balkanske samostalnosti in vsemu svetu,  da smo balkanski naredi jeidini elementi stalnega pomena na evrop 8kem jugovatoku".
Dopisi-
Iz ribniške doline, 1. avgusta. Poslana g. Drobnica v „Slovencu" so obudila mnogo smeha po vsi ribniški dolini.   Gospod Drobnič so jezi, da propade najbrž kot načelnik cestnega odbora, zato skuša na sa obrniti občno pozornost. No, pa saj je tudi res potrebno, da ga svet rekoliko spozna. D; bi iirši krogi mogli Drobničeva izvajanja v .Slo vencu"  boljo razumeti, naj bodo Drobniču posve čene naslednje vrste.   Naš g. D:obniČ .gojpodari' kot župan že več let.   Kot večletni navadni kovač čutil je ka).- nakrat v sebi sposobnost za — poli tika; pričel si je 1 u d-»m dobrikati in postal je — župan.   I) mačinci zaupali bo mu iz početka ra obilo, no sedaj razvidijo, da niso prav ravnali. So dražica je imela v začetka Drobni levega župnno v&uja do 4000 gld. v blaga ni,  v čaeu njegovega načelovanja pa to b li porabljeni ti tisočaki, in zdaj ima občina še novega dolga do 3800 gld. Napravil
>a ni Drobnič v tem Čas" dosti koristnega, toda pač, nakupil je nekaj — brizgalnic. — Pred dvema letoma so bile nove volitve pred durmi, a vsled Drobničevih mabinacij dovršile so ae dela pred 6 moseci. Prve smo namreč ovrgli. Volitev udeležilo se je veMkansko število (do 600) volilcev. meli smo Čast, da je končno vodil volitev c. kr. okrajni komisar, ia da je žendarmerija krožila dva dni po trgu. Po prvem naskokn vzeli amo Drobni-čevim pristašem vse podob finske zastopa ter vm cdbor trga Sodražice, nadalje 10 odbornikov. Propadel bi bil gotovo, ko bi ne bil uplival na ljudi kot cestni načelnik in ko bi ma ne bila priskočila na pomoč do tedaj mirna naša domača duhovščina, ter duhovščina od Sv. Gregorja in drugod, katera mu je v odločujoči bitki v pozni noči poslala na pomoč 46 volilcev iz tujih občin: S/. Gregor, Snšje, Ribnica, Jarjovica, Nova vas, Loški potok. Ko bi Drobnič imel več moštva, odložil bi to županstvo, kajti na tako čuden način je bil na Kranjskem redkokdaj izvoljen kje Župan. Ko so 89 volili svetovalci, volila je njegova stranka v večini samo svoje prist.š«*, češ: niti jeden glas se ne sme zgubiti pri volitvi cestnega odborništva. Toliko o tem! — Kar zadene DrobniČevo priljubljenost, ni skoro človeka v naši občini, ki bi bil tako sovražen kot on. Drobnič in njegov tovariš Pakiž sta od svoje strani strašno občutljiva in častilakomna, nasprotno pa kot dobra občinska očeta odobrujeta, da se v „Slovencu" (Podlistek: Rsvoluciju v Pasji vasi) pošteni občani plujejo in zasramajejo, da B9 grde laži o njih tros.jo, ter da ee jih obrekuje. Oblastna sta tako, da bi po njih sodbi mogel viseti v 24 nrah sleherni njihov nasprotnik na — vislicah. Kako brezobziren do svojih nasprotnikov je sosebio Drobnič, razvidi se iz tega, da je kar na svojo roko, — a.- t žapan — črnil v dolgi ovadbi našega obuespoštovanegu g. nađučitelja pri okrajnem šolskem svetu, češ: da — pijančuje po gostilnah ; a za nekega drugega učitelja pa je baja predlagal,
da naj se kar iz službe odpusti, ker je--soeijalen
demokrat; da, celo njegovo desno roko, Primoža Pakiža, odpravil je nekoć ia svoje gostilne, ker mu ni hotel nekaj pritrditi.  In tak človek kvasi nekaj o časti i a trdi,  da ni — oblastnežl — Nakoč po ročal je g. Eodlicher o ustanovitvi Posojilnice v So dražici ter samo djstavil:   „Gospoda župana ni b<lo zraven!" To je bilo dovolj, da je poslal Drobni j dolgo Poslano v .Sovsnca", kjer je mej d rali OB zapihal i to nezmisel:   „Ako me je pa g. do , '   ili nameraval s tem cbrekovati, mu naznanim, da so mu občinski računi vedno na razpolago." Tudi iz tega se razvidi, kako se Drobnič boji vsike besede o računih. — S^daj je izpeljati pri "aa dovozno cesto v trg.   Tu on zapoveduje ia kupuje svet; v imenu tržkega odbora, (kateri je razun cestnega odbora jedini najv*č interesuran pri tej zgradb), na svojo roko, ko on niti v odboru ne sadi. Ali ni co — predrzno?   Ko so zadnjič volile občine nov« cestne odbornike,  je dal Lrškopotočano* častno besedo, da bode deželni odbor velil vse taiste, ki jih bodeta on in P. Pakiž predlagala, tore) tudi jednega njih pristašev v Loškem potoku. Ze iz tega se razvidi, kaka domišljavost ja v njem, ko mis'i celo g t;, dnželnim odbornikom zapovedovati. Kratko rečeno, Drobnič in Pakiž sta možaka, katerima ni kmala para!  Lahko Vam prerokujemo, da Drobnič ne bode s svojimi ,Poslanimi1 nehal, in naj bi jih sleherno aro krpal, kajti on namerava vse, kar s* o njem pita, v svoj  prid uporabiti ter se ljub:m pristašem „Slovenca" pokazati kot pravcatega mučenika za dobro stvar. Delal bode s tem v „Slovencu" za se reklamo, kajti še mu nočejo iu vsi duhovniki na liman>ce, kakor on hoče; nekateri ga namreč že od prej — predobro poznajo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. avgusta.
— (Imenovanje.) Poroča se, da je finančni tajnik pri tukajšnjem finančnem ravnateljstva, gosp. dr. Ivan Mrak imenovan finančnim svetnikom.
— (Družba bv. Cirila in Metoda) P. n. udelažniki letošnje XII. velike skupščine družbo sv. C rila in Metoda v Skofjiloki, ki nameravajo dne 4. avgusta v L;ubljani prenočiti, in p. n. Lub Ijančanje, naj so ob 8. nri zvečer tega dna prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca pri „Zvezdi", Vodnikov trg.
— (Poroti!) se je danes g. Josip K ur al t, pristav mestne hranilnice ljubljanske, z goapi. Jo-sipino J ur man. Čestitamo!
— („Sokol".) Naprošeni smo opozoriti vse člane na redovne vaje za Celjski izlet, ki bodo danes in v četrtek zvečer od l,'a9.—1 e10, ure, da se jih gotovo ndeležč
— (Akad fer društvo „Sava") priredi svoj X (redni) ob'ni zbor v soboto, dne 14 avgusta t. 1. Dnevni red: a) Poročilo odborovo; b) poročilo preglednikov; c) volitev odbora, dveh preglednikov in treh predsednikov častnega soda; d) določitev društvenega delovanj* za bedoče leto ; e) slučajnosti. Začetek ob 5. uri popoludnu. Lokal: Kavarna »Narodni dom". Gustje, posebno abiturijnntje, dobro došli! — Odbor naznanja vsem Savanom, da žaluje društvo do 14. avgusta t. I. po svojem pokojnem
ustanovnika in stera'šiai g Janka Kersnika, notarja na Brda. Savani pokrijejo v anak žalovanja »rak in jugoslovanski anak na čepici a cfl»rom*.
— (Št. Jakobsko Trnovske možke podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) občni zbor dne 2. avgusta t. 1. je volil naslednji odbor: Gosp. dr. Fran P*oe£, odvetnik in dež. poslanec, prvomestnik; g. Mivrilij Saraboa, mestni katehet, namestnik; g. Josip P.chler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikar; g. Iran Vrhovaik župnik, bUgajuik; g. Jsrnoj Bahovec, komptoarist in g. Kar. Lahajoar namestnika; zastopnika k veliki skupščini dr. Fran Papež ia g. Jornej Kilar, c. kr. raft. uradnik, pre-gledovalca računov: g. D-agotin Žagar, dež. blagajnik ia gosp. Ltvoslav Bo ar, umirovljeni šolski voditelj.
— (Vožnja z omnibusi) se nadaljnjo in so nredi tako, d i bode občinstvo zadovoljno Onaibase je kapil od iij*k«rske zadrugo g. Mirovt p. d. Možina, posostnik ia gostilničar, m sicer za 1595 gld. _
— (Z Viča) s* nam piše: Za slavnost 25let-nico prostovoljnega gasilnega društva Vič Glmoa dne 8. avgusta t. 1. se delajo velike priprave. Razpored je določan naslednji: Na predvečer dne 7. avgusta, ob 0. nri zvečer serenaia in bakljada gospodu županu. V nedeljo, 8. avgusta, ob 9. ari zbero se vsa gasilna društva na vrtu gospoda I. Travna na Glincab, od koder odkorakajo po do-ločenom redi točno ob 'UlO uri k sv. maši, katera se bo darovala pod milim nebom na Vi.'u. Po maši sprevod po vasi Vič in Glincs, ob 12. ari skupni obf. d v novom salona g. I Trati n i na Glin-cnh. Popoldan: Oo 3. nri vzprejem delegatov, iz občmga zborovanja prihajajočih, in potem skopni sprevod po vasi, kjer jih pri drugea slavoloka sprejmejo dekleta v narodnih nošab, in ogovori joina deklet gospoda našega častnega člana ia predsednika zaveze kranjskih gasilnih društev, gospoda Frana Diberleta, in na to okrasijo dekleta v::i društva s šopki. Potem se ustavijo voz društva pred županovo hišo, kjer jih pozdravi gospod župan Andej Mesesnov. Ob 4 ari velika ljudska veselici na vrtu g. J. Trauna na Glinen h, kjer bode sreč-kanje, petje, gedba, ples itd. Oo 9. uri se zažgo u •'•.!.v. egon,'. Vstopnina k Ijadiki ve-ielioi 15 kr. za osebo, društva in otroci so vstopnine prosti. Pri sprevoda in med posameznimi točkami svira slavna domžalska godba. Pet)e preskrbuje moški zbor viško giinoke čitalnice. D.uitva se uljudno prosijo, da najdalja do 3. avgusta nazoanijo šievilo udeležsncev, da se privočasno preskrbi in nredi za kosilo in banket. Za slučaj neugodnega vremena je sktbljeuo.
— (Loterija) Kmetijska podružnica v Prs-o--rji napravi 15 t. m. javno loterijo in veselico. Kmitijski go or bode imel gosp. ravnatelj c. kr. kmet. družba G. Pire. Pri veselici sodeluje iz pri-jaiuosti pevsko društvo .Slavec". Veselice se udeleži več sosednjih društev. Posebno Ljabljančanje imajo prilko sa vesslice udiložiti, ker sa lahko s čolnom pripeljejo do Podpači, od koder js komaj 20 minut do Preserja. Veselica obeta biti zelo ob skana in zanimiva.
— (Občni zbor Ciril - Metodove družbe v Škofjiloki.) Pri koceartu sodeluje: BKat. društvo rok. pomočnikov", — „Bralno društvo", — „Pevaki klub", — „Č'Ulnični tamburaški zbor", — vsi v Škcfjiloki, in — .domžalska godba". Razpored: 1. Godba: „Sokolska", koračnica. 2. H \jdrih : .Jadransko morje", moški zbor. 3. V. G. Brož: .V Blatkoj sanji", valček, tambaranje. 4. H Sattoer: „Opomin k petju", Labarnar: „ V noči". Mešan zbor. 5. A. Nedved: .Pozdrav", moški zbor z bariton solo. 6. M. pl. Farkaš: „Kratak potpori krv. narod. pjeBem", tamburanje. 7. Dr. G. lvavec: .Pozdrav", Av«. L9ban:   .Slovo oti domovine", mešan zbor.
8. M. pl. FarkaŠ:  .Moje milje", maz., tamburanje.
9. F. S. Vilhar: .Slovenec in Hrvat", moški zbor.
10. Godba: „Koračnica". Mej posamnimi točkami in pri koncertu sledeči prosti zabavi svirala bo domžalska godba.
— (Iz Ribnice) se nam piše: Dne 30. julija obiskal je našo, vsled elementarne nezgode zelo opustošeno dolino gosp. deželni predjedaik, beron Hein. — Na kolodvora sprejeli so ga gospodje: okr. glavar dr. pl. Toman, župan Ribniški z deputacijo občinskega odbora, c. kr. davkarski, duhovščina in orožniki. Po pozdravu peljal ss je gosp. dež. predsednik v trg, ogledal si lepo župnijsko cerkev, potem se pa v spremstva gg. okr. glavarja mi Ribniškega župana odpeljal proti Zlebiči in Sla-miku. Pregledal je natanko opustošeno polje ter se lahko sam prepričal, da je škoda vel'kanska. OJ tod je šel v Zapotok, kjer je Bedaj največja beda. Ne le, da je pred dobrim mesecem upepelil požar skoro celo vas, jim je sedaj loča uničila vsa pridelke, tako da so reveži v pravem pomenu besede: brez hrane in strehe I Tukaj pričakoval je občinski zastop Sodražki gospoda dež. predsednika in šli so potem vsi v Sodražico, odkoder se je gosp. dež. predsednik odpeljal proti Blokam in Rikeko. Nadejamo se, da bode državna podpora naši lepi dolini izdatna.
— (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1897 je 20G strank vložilo 24 061 gld. 4 kr., 98 strank vzdignilo 13.G23 gld. 10 kr., torej Voč vložilo 10 437 gld. 94 kr., 8 posojil sa je iz-
plačalo 5300 gld., stanje nlog 388 177 gld. 33\, kr., denarni promet 60 433 gld. 70 kr.
— (Iz Mokronoga) se nam piše: V načel-s o podružnice sv. Cirila in Metoda za Mjkronog m okolico so bili na letošnjem občnem zboru za dvanajsto društveno leto izvoljeni siedeci gospodje:
I. Stanko Piroat, c. kr. notar, načelnikom; 2 Josip Po ga čar, c. kr. kancelist, načelnika namestnikom; 3- Jože R hrmaan, not. kand , tajnikom; 4. Joruej Ravnikar, nadočitelj, tajnika namestnikom; 5. Edina nd Bobinec, učitelj, blagajnikom ; 6 Jernej Sb;i, trgovec, blage jcika namestnikom.
— (Zakup mitnic) OJ 1. januvarja 1898 1. naprej se booe pobiranje pristojbin pri dve.\ na pcdirfgi zakona b dne 26. avgusta 1891. 1. drž. zak. št. 140 urejenih cestnih inifntcab na Kranjskem po tem javne dražba v zakep oddalo. Dotični razglas je bil objavljen v tuk*j*n;em uradnem listu. K».-r se bode pri dražbi vsaka posamezna mitnica zace kot poseben z»knp n prtdajet izklicevala, t r družba v neposredni bližini mitnic vršila, in je vnakemu tudi manj imovitemu pnlkatknn, se dražbe z uspehom udeležit', opozarjamo na to občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalce, posestnike in veik* obrtnike minskega kraja, katerim bo zagotoVijsna, v drežb.-mh pogojih važaa olajšila, kakor tudi v drugem obzim marsikatera prednost pred drugimi udeležoiki
— (Zaveza slovenskih učiteljskih društev.) Za „Zaveztn" koncert v Celin dne 4. a gusla je določen naslednji vspored: 1. Dr. G. Ipavrc: „/., vezna". Umsono zbor s npremljevaujem. 2. F. Vegi: .Cigani". Moški zbor s tenor solo, poje g. A Ste-fančič. 3. G<>dbs. 4. A Feerster: „Ljubica". Mešan zbor. 5. A. Aškerc: „ Vojakova revesta". Deklam u;o gdč. A. Osana. 6. „Nm Nehaju gradu". Moftki zbor z bariton solo. Pije g. F. Grsjland 7. a) M* n del sob n: Andcn'e, b) Paganini : Motto perpttuo. Svira na gosli g. F. S rejnik, na glasovitn nprtnoba g. J. Pavčič. 8. A Fuerster: .Kitica elovenskih narednih pesnij". §3 >ter< glasen mešan zbor. 9. D. Jenko: „Nn moru". MoSki zbor. 10. Godba. 11. A. Feerster : „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih peenij". Mešan zbor s soli, čveterospevi in ppicm-fjevaojem. Vstopnina : S*dež na balkonu: I. vrsta 1 gld., II. v ruta 80 kr. V pritličju: I vrsta 1 gld.,
II. vr*ta 80 kr., III. *rs(a 50 kr. Stojišča 30 kr. Cisti dobiček je namenjen „LJ iteljekenau konviktu" v Ljubljani.
— (Slavnost otvoritve „Norodnega doma" v Celju in blagoelovljenja zastave „Celjskoga Sokola*1.)  Vf-pcred za večer One 7. avgusta 1897:
1. Smetana: Koračnica iz opere „Prodana neveeta".
2. A. Fnatek: Prolog. Govori gosp. režiser R. lne-mann. 3. 1. pl. Zaje: „Istočna zora". Velika glas bena kantata. 4. Gledalska predstava: „V D.oge novem sodu". Veseloigra v jednem dejanji, Češki spisel Jaroslav Vrklieky, poslovenil Fran Geetrin. Režiser g. R Inrmann. Osobe: Aleksander Veliki g. Verovšek; Parnaenij, njrgov vojvoda in prijatelj g. Lovšin; Dicgen g. r<-žiser Iaemann; Evtihid g. Perdan. Melisa gdčna. Slavčava. Vojaki iz Aleksandrovega spremstva. Gcdi sa koncem leta 329 rred Kr. Začetek ob 8 uri ztečer. 5. Cerin: .Domu". M '.ki zbor. Poje slavno pevsko društvo „Sbivec" ii Ljubljane. 6 a) Dr. G. Ipavic: .Savska*. Čve-terospev; b) Bendi: .Rožica". Čveterospev. Poje si. kvartet .Idrija" iz Ljubljano. 7. a) St. P.rnat: .Žalost". OemerrglKsen mešan zbor, in b) A. Feerster : .Kitica". M«ean zbor. Pcje slavni mešan zbor iz Št. Jurja na južni ie'ez. 8 1 pl. Zuje: .Graničari". Ouvertura. 9. G.lenberg: „Car m carica". Valček. 10. Dr. G. Ipavic: »Domovina", Duet za krilorog in e utoniti m. 11. tira :•><'■: .Slavjaneke pesmi". IV f ponri. 12. H Volarič: „Domovini". Moški zbor s tenor- in bariton aamoeptvon ter s spremljevanjem orkestra. Poje slavno pevsko društvo .Slavec" iz Ljubljane. Vstopuina v dvora«i 1 krono, na balkonu 30 kr.
— (Iz celjske okolice) Ni j« skoro številke kakega slovenskega lista, v katerih bi se ne poročale razne krivice, razne naeilncsti naših celj«kih .Nemeov" proti nam Slovencem. Vedno bolj in bolj čutimo potrebo, da se premene celjske razmere. Ne da ee tajiti, da smo dosegli tu v Celju že marsikak lep pspeb, da vidno napredujemo, a vzlic temu ni dosti upanja, da pridemo po tej poti do zaželjenega cilja, da nemškega zmaja v Celju ukrotimo. Začeti nam je drugače. Naša moč ni v mestu, nego zunaj mesta, v bližnji in daljni okolici. To tako vrlo narodno okolice moramo še bolj ko zdaj disciplinirati, iz te morame napraviti trdno postojanko. Sa le potem, kadar bodo bližnji in daljni okoličani dobro vedeli in tudi hoteli vedeti ločiti prijatelja od nasprotnika ter to spoznanje tudi praktično izvajali, še le tedaj ntihne „divja gonja" Koper Slovence, še le tedaj utihne cinični zasmeh aaših naporov, še le tedaj prestane .slučajno" metanje lešnikov po narodnjakih šele tedaj bo zmaga naša. A kako to početi? Naše mnenje je, da se ustanovi za celjsko okolico, (*i je sedaj tako zapu Scena I) politično bralno društvo. To društvo, naj bi imelo v .Narodnem domu" svojo Posebno bralno sebo, kjer bi društveniki brali časnike ter si izposojevali knjige. Vsak mesec pa naj bt društvo napravilo kak sbod zunaj mest«, zdaj v ^udinji, zdaj v Babnem, Trnovljib, Teharjih, Lo-krovcu, v Le ven itd. itd , kjer bi se ljudstvo poučevalo ter se mu razmere celjskega mesta razjaš-
njavale. Tako govorjene navduševalnt in podučljive besede imele bi stokrat več uspeha, kakor najlepši članki po naši časnikih, kakor nsjduhovitejši go veri naših poslancev. Pri takih shodih (in če bi ne bilo več krt 20 poslušalce?) kazali bi se zbrauemu ljudstvu naših ljubeznivi celjski nemčurski trgovci in obrtniki v njih delu in nehanju, kako sovražijo VSf, kar po slovenstva diši, le slovenskega denarja ne. Ia pravi čudež bi bil, ko bi se hadstvo ne vzdramilo ter začelo tem našim nasprotnikom obračati hrbet. Vzemite potem celjskim nemčurjem zaslužek iz slovenskih rok, pa boste videli, kako po blevni, kuko ponižni bodo postali do malega vsi, če zdaj še tako ponosno glavo po konci nosijo. — Seveda je na dragi strani treba, da tudi naši slo-veoski trgovci in obrtniki storijo svojo dolžnost da n&m dado dobro bl«go po kolikor mogoče nizki ceni, da bodo vender utihnile pritožba „ ri Slovencu je vse dražje (ali pa slabše) kakor prs N me«', K it ori naših obrtnikov ali trgovcev ne bodo v tem oziru storil svoje dolžnosti, na tistega ee ni treba ozirati, če bi se drugače še tako narodnega štulil; taki ljudje nam več škodujejo, kakor koriotiju. K*ko lep ugled nam d*jejo goriški Slo venci, ki živo v mnogo neugodnejših razmerah ka kor mi! V kratkem času ugnali so Lnhe v kozji rog, in b: mi teli celjskih kriea.čav ne raog'i ? Toraj hitro na delo, vi Celjani, razdelite si delo in ugoden uspeh Vam ne izostane, Vam in narodu v čast in korist!
— (Žrtve narodnega mišljenja) Dae 2. t.
m, vršila se je v Trstn zopet jedna tistih pretužnih obravnav, katerih je bilo zadnji čas že vse polno: obravnava proti slovenskim rodoljubom, kateri so povodom državnozborskih volitev grešili proti ve Ijavnim zakonom. Na zatož?ni klopi so bili Gro pajci. Obaojeni bo bili: Anton Berco p. d. B«le na 4 mesece. Mth« Kale p. d. Slave na 8 mesece, Iv. Kulc p. d. Lovretov na 6 tednov, J>;s. Mdkovič na 2 rnebecb, B<nž Kale p. d Godec na 1 mesec. Obtožence je zagovarjal dr. Rybaf.
— (Razpisane službe.) Na petrazredni Iju i-ski Šoli v Poetojini četrto učno mesto s plačo 500 gld. S to rilnžbo bi sa tudi labko združil posel crganieta in kantorja v postojinski dekanski župn<jsk: cerkvi, 8 knferim jo združen dohodek nad 200 gld. na »eto. Prošnje do 16 avgusta okr. Šol. svetu v Postojini. — Na triraerednici v V i š n j i g o r i dnu;o u :no roeato z dohodki III plač. razredi. Prošnje do 20 avgusta okr. šolskemu svetu v Litiji. — Na trorazrednici v Koprivniku tretje ačno mesto s plačo IV. plač razreda ia prostim stano v&njem, za meško ali žensko učno moč. Prošnje do dne 20. avgusta okr. šol. sveta v Kočevji.
* (Grozna povodenj ) Katastrofa, ki je zadela Dunaj in skoro vse dežele na severu avstrijske države, je velikanska, in škoda neprecenljiva in nepovračljiva Dunaj je proti sirani Danava v veliki nevarnosti. Vuda v Dunavu je že 5 metrnv 30 cm nad norroulorn, a še vedno narašča. Ža v Pratru, v Benetkah je voda. Pri Tnlnerf»ldu je predrl Du nav v daljavi sto metrov ufa&ip, in voda je udrla z grozno eilo preko Tulnsko doline, pokrivajoč polje in travnike visoko 8 kalnimi valovi. Vse žito in vsi pridelki i.r, uničeni. Nasip, ki ščiti kraje Kai&er Ebersdorf Albern in Maonsvvorth so v veliki nevarnosti. Liudetvo beži iz hiš, katere stoje ž* globoko v vodi. S čolni se rešuiejo ljudje na vse arrani. V Išlu ne morejo ljudje nikamor. Ce-iar ne more na Danaj. Več hiš se je ondu že podrlo, tako tudi v Trantecauu in v Aust-e. Cesar je ukazal pripeljati s čolni živeža v fetotišče, kjer vlada nečuvena draginja ; cesaric« pa nabira osebno milodare za nesrečne kraie. Zopet se poroča iz raznih krajev na Solnograškem, Zg Avstrijskem in Štajerskem o nesrečah. Veliko ljudij se je ntopilo. Grof Badeni je sporočil prizadetim krajem, naj se obrnejo do njega za denarno pomoč. Cesar pa ie nakazal iz privatne blagajne razne podpore. Mlado češki poslanci so se sešli, da se posvetujejo, kako korake store za državno pomoč. Kot knrijozum bedi Še omenjeno, da je trdtl neki klerikalni, češko pisani list, da je povodenj .prst božji" in .kazen božja". Tudi naši klerikalci so govoričili in pisarili take gorontasuosti ob Času potresa v Ljubljani. O človokoljnbje, kako tuje ei klerikalnim dervišeml!
* (Balon Andrtojev.) Kapitan Lehman pripoveduje, da je videl v Belem morju plavati balonu podobno sivo stvar, ki je bila videti mehka, a ni bilo truplo kake živali. Kapitan misli, da so AndreSe in tovariša padli z balonom v morje. So se li rešili ali potonili, ni znano. Strokovnjaki trdijo, da se kapitan moti; zlasti Nansen pravi, da ni vrjetno, da bi priplnl balon v toli kratkem časa že do Belega morja.
Darila i
Uredništvu našega lista sta poslala:
Za družbo sv. Cirila in Metoda : Gosp. Fr. Višnikar, dež. poslanec v Ribnici, 20 kron namestil ver ca na krsto nopozahnega prijatelja in sošolca Janka Kersnika. — G. J. Majzolj v Št. Jerneja na Dolenjskem 5 kron 26 vin., katere je darovala vesela dražba v zeleni lopici na Majzeljevem vrtu pod geslom: .Na svidenje!" Skupaj 25 kron 26 kron. Živeli rodoljubni darovalci in daiovalke in njih nasledniki!
Za nesrečnega dijaka Iv. K. na Dunaju sta nadalje dopoalala: G. Fran K o 1 b e , poštar na Vačah 12 gol d, aabrane na Vačah. — R idbina Harambašina v Rtjheaburg3 6 gld. z dostav-kom: .Pa naj moli zi duša v vicah in v spomsno •j- Janku Kersniku". — S/oto amo takoj odposlali na dotično mesto. Žvcli človekoljubni darovalci!
Bi zsoj slttIs:©-
Dunaj 3. avgusta. „N. Fr. Presae" in .N. Wr. Tagblatt" prijavljata nadrobno poročilo o včerajšnji konferenci slovenske deputacije z grofom Badenijern in baronom Gautschem. Ker so se vsi Slovenci strogo držali obljubljene diskrecije, ni nobenega dvoma, da je obelodanjeno poročilo veleoficijozno in namenoma apretirano za nemške ob-strukcijoniste. Po tem oficijoznem poročilu je Badeni rekel deputaciji, da je bila vlada po sklepu drž. zbora dolžna razpustiti celjsko slov. gimnazijo, ker ni kazalo, s posredovanjem gospodske zbornice poskusiti reme-duro, a v proračunu dotične postavke ni bilo možno postaviti, ker vlada parlamentovih želj ne more prezreti. Vlada bi bila niorula šolo koj odpraviti, a da bi učencev ne pahnila na ulico, odpravila je šolo šele konec šolskega leta. Gautsch je rekel: da je po parlamentoveui sklepu bila možna le taka uredba celjske gimnazije, kakršna je v Tridentu. D ef i ni ti v n o uredbo more skleniti samo parlament. Mogoča bo šele, kadar se premene desolatne lokalne razmere. Glede ravnatelja velike gimnazije, katerega bi Slovenci radi odpravili, ni deputacija dosegla nobene koncesije. Daljo pravi oficijozno poročilo : Ministerski predsednik je Slovencem rahlo očital, da so zoper vladno odredbo uprizorili močno gibanje. Odgovorilo se mu je, da je to provzročila nejasnost vladnega komunikeja; vlada ni hotela jasno govoriti. Tudi zahteva, naj se doseže poraznmljenje z Nemci, se zdi Slovencem neopravičena. Ooi smatrajo vprašanje o celjski slovenski gimnaziji za zgolj slovensko zadevo. Da je Celje, kjer se nahaja slovenski zavod, nemško mesto, to ignorirajo. Slej ko prej upajo, da se kopira Maribor, kjer so slovenski paralelni razredi skoro samostalni. L'redbo po tiidentskem vzgledu smatrajo samo za provizorij. Slovenci so odšli z zagotovilom, da jim je vlada naklonjena. Zadovoljni niso, ali pomirjeni, in ne bodo delali vladi sitnostij. — Vsled tega vladnega, skrajno nelojalnega postopanja, so člani slovenske deputacije odvezani vseh obljub, katere so dali pri rečeni konferenci, zlasti pa sa odvezani obljube, da bodo varovali diskre-cijo, in primorani, dati vladi primeren odgovor.
Dunaj 3. avgusta. Cesar je dovolil, da sme praški župan v znak svojega dostojanstva nositi zlato verižico okrog vratu.
Dunaj 3. avgusta. Nevarnost radi nove vode je tu in sploh na Dolenjem Avstrijskem še vedno velika ; ob zgornjem teku Dunava je ni več.
Staritrg pri Ložu 3. avgusta. Danes popoludne, deset minut pred tretjo uro, je bil tukaj hud potres.
Trst 3. avgusta. Pred nekaj dnevi za-(v,eti štrajk pekov je postal nevaren. Namestnik Kinaldini je dobil poziv, naj takoj pretrga svoj dopust in naj se vrne sem. Tudi je vlada rekvirirala jeden bataljon na Notranjskem naha-jajočega se pešpolka 97. Policija je aretovala 59 oseb. Strajkujoči delavci so odposlali v Gorico, v Rovinj in v Pulj deputucije, da bi ondotni delavci ne pekli  za Trst namenjenega kruha.
Praga 3. avgusta. V današnjem popoldanskem hstu prijemajo .Narodni L;sty" vlado kar najestreje zaradi komunikeja, kateri je o včerajšnji avdijenciji slovenske deputacije v zadevi celjske gimnazije obelodanila v dunajskih glasilih obstrukcijskih strank. .Narodni Listytt pravijo, da posledice tega ne izostanejo !
London 3. avgusta. Iz Aten se poroča, da se misli grški kralj odpovedati kroni, ako se upelje kontrola grških liaauc. Rusija posreduje.
I/, uradnega lista.
luvrAHne mil ekNeftcnilvne tirnih*: Jnrija florfieta zemljififr v Hrastu, cenjeno 1789 gld. (vdrug'd), dne U. avgusta v Črnomlju.
Antona P rim ca zemljišča v Dobrepoljn in Antona M . 1 <■ ' k . . : i zemljišča v Premu, obe t drugič dne 6. avgusta v Ilirski Bistrici.
Janr/a IH u t h (zdaj v Ameriki) posestvo v Loki, cenj« no 8180 gld., dne <>. avgusta in 3. septembra v Črnomlju.
?tof;wia Klan carja posestvo v Dedniku, cenjeno 600 gld., dna i>   avgusta in 10. septembra v Velikih Lasičah.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*8 m.
•—»	JČas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Viokrina v mm. v ■4 nrah
2.	9, zvečer	733'6	ih-a	bri-zvetr.	dež	
3.	7. zjutraj	784*4	14 7	bI. vzhod	megla	104
■	2. popol.	788*9	■H	si. jvzh.	pol obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 18*0B,  za  1'7* pod normalom.___
IDuinsLJsl^a. borza,
dne 3  avgusta 1897. Skopni državni dolg v notah.....102
Skupni državni dolg v srebrn    .... 102
Avstrijska alata renta....... 123
».atrijska kronska re-jta ..... 101
Oferska zlata reata 4°/r........ 122
Ogerckn kronala ronta 4",                     , 100
Avutrc-ogcreke bančne dolnio«    •   ,   .   . i*4.r>
Creditr.e delnice......,   •   . '■'>'*
London /ista........... lll>
Nemaki drl. backtrrci aa 100 mark    .   , M
•0 mark............
tO frankov...........
Italijanski bankovci ■ . 45 fj. kr, o^kinj ...
Dne* 2. avgusta 1897. *°/0 državne srečke i« 1. 1854 po 850 gld. Državno srečke iz 1. 18<>4 po 100 gld.. . Dnuava rog. Brečke 5°/0 po 100 gla.   : . Zemlj. obč. avfdr. 4,/1°'0 z'at' saat- liati
Kreditno srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........22
Bndolfove srečko po !0 gld......2ti
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . 161 rraniwa7-aruat. volj. 1<0 gtd. a. v. , . 470 Papirnati rahel)
fild
kv.
157 gld.
iHS ,
188 ,
99 ,
200 .
10
80 30 35 60 20
75 45
68»/, 73
61 Vi
35
63
50
50
70 50 85
75
26Vi "
kr.
V z«hvali žalujoče rodbino Kersnikove izostala je po nepriliki n;ijlakrtnsjla zahvala slavnemu ognjegasnemu društvu v Dobu. Ta zadeva nam je tira bolj neljuba, ker je uprav to društvo in ta občina uživala posebne simpatije prerano umrlega rajnkega. Proseči oproSčenja na tem nedostatku, izrekamo tem potom svojo naj-iakrenejso, najgloh ifij > : a h v a i o u ; <>mi-nanemu slavnemu društvu. •    (114 1;
Lepo stanovanje
s 3 sobami iu pritiklinami se odda za november-ski termin (1140) v Konjuški ulici št. 1 (Trnovski pristan).
Izpilila, se je zlata zapestnica
■ KI j učit* ii l f« w-«>r«| pnpolnilne. I*o4trul najditelj iim) |o odtlM proti «lol>rl na^nidl v ii<iNtlinl „I*ri roftt"' v Žitlovatklh h i (1180—8)
Ua piodaj so (m,,-3)
I vezna in 4 sobna vrata
I vs^rni pritiklinami jako alegantea in popolno nova. — Natančneje se poizve v upravntitvn „S'ov. Nar.".
Št. 27.504.
Razglas.
(1189
Z ozirom na tuuradni razglas z dno 2 1. t Bi., čtev 20.167, podpirani magistrat naznanja, tla j»> nameatu gosp. arhitekta Rud. Goebla, ravnatelja kranjske stavbine družbo v Ljubljani, v seji rnagi stratnega gremija dr>e" 30. julija za člana porote (juty) za presojevanjo konkurenčnih načrtov za zgradbo ,, Gasilnega doma", mestne osemrazredno dekliško sole t*r žiipnisčn pri sv. Jakobu v Ljub Ijani, izvoljen bil deželni inženir gospod Anton Kllnajr«
Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane
31. dan julija 1897.
Izvod
vi voznega
reda
■vailJaTT-iicg-a od 1. J-u.n.i.33. l©©^. Odhod Ik L.jul»I|»ft^ (juž. kol.).
Proga 6ex Trbli. (868-174
Ob 18. nri R min. |>o aoti oaobnl vlak v Trl.H, Haljaa, n«i,„.. r— •" .••■•',> * te, Iijnlino; čoi Holalhal v A'mnno, Ischl, Ocumloii, iSoIuui/rnii Iinrul Oantein, /■■!! ob joieru, Inomott, Ilrotfuuo, Curiti, Oonevo, Haria j»a Klo'n-RetfliiiM ▼ Htevr, Liluo, ua Dunaj vik Amatottoii. — Ob 7. ur 6 min. ajatraj oaohnl vlak v Trbli, Pontahal, Iioljak, Orloveo, Vruntni-'nato, Ljubno, Drmaj; oei Hel»tli»l t Soluo«n».l, 60» Kloiu-Ualtliiiu » Bt*»»or, Lino, BudejOTico, Plaonj, Marijino ti»H, Hob, Kr.<ncoye Tari, Karlovo vari, 1'rutfo, l.ipaku. — Ob 11. url CO min. (lopolndua otobni vlak v Trbii, Pontabel, l5olla.k, Co^otOO, Lijubno, SeMth»l, OnnaJ. —Ob 4. ur 3 rn n. popoladno oaobul vlak ▼ Trbiž, SoMAbt, Coloreo, Kran/.oinjfojto Ljubno čaa Helatlinl v SnlnoftraO, Leifl-Onatohi, /»11 ob >**<>m, lunino«', '..-■^ono, Ourlh, Ooiiovo, Pnri«; čea Kluin-Koi.lln^ v rt»oyr, Lino, iliiiloju v. ■<!, PUunJ, Marijino v»ra, Ileb, Kriuioovu var«, Karlove var«, Pf^j-, Ijiptko, Dunaj Tia Amatitten. — Ob r>. url 39 min. pojioMun OAoliui vl»t v Iiimco-Hlotl, (le ob nodeljuh in praznikili.) — Ob 7. uri 40 min. »veće uaubui vlak v Leaco-Illed.
Proga v Novo mesto ln v Kodovjo.
Ob 6. nri 15 min. ajutrnj moaaul vl.-.h. — Ob 12. uri ar, run po poludrd rpoiool vli'.k. — Oo B. uri 30 ini:,. ivorcr mo-iul vlak.
Prihod v r,f 110(jul. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob B. ari C3 mili. atftttrikj bi ji vlnk n Dunaja vl» A i'iatottnr. '■olnnt.ttila., L<*ica, Slojrra, timrud «na, lachln, Auaiooa, Pariza, Oonovc, Curilia, Krnuonca , Iuoinuata , /olla ob Jozoru , Ljnbna , Oulovua, Moljaka, !• > i,i/.)in/jato. —Oh 7. uri 5f> miu. zjutr.ij udobni vlak ia Lomu ltlcila. — Ob 11. nri 30 min. dopoludii o c tubul vb\k a Dunaja vla A<mt«)tteu, Karlovih varov, Uuba, Marijinih varuv, i'lauj >, Hud^Jovlu, So'norfta>la, Llnca, St.)yra, P"nlaa, (Jen^ve, ('utiha, llrenenoa, Ii^tnnata, '/.sila ob Jožem, T on>i O^Htainn, Ljubita, Oolovoa, Litica, Pontabla — Ob 4. uri 57 mm pt.polnduu uiohnl vlak a Duuaja, Ljubka, flul/tliala, ibnjaka, Ooloviia. i^ranzotisfoata, Ptntabla. — Ob W. url ti m.j . avenai oaoboi vlak ■ Dunaja na A::- ■' in Lijubuo, Ia l.lpakeifa, Pra.re,   »'"rancnvjb varov Karlovih
vnrov, iluba, Marjluih varov, ?' roja, Badajavio, Linoa, 8tayra, Hoiuu^raila, Daljaka, l?«lovca, Pontabla. —Ob LO. u rt Bfl minut zvuuor odobnl vlak 1> L»c»cc-IIli"la (lo ob uo<leljali in praznikih )
Profia Iz Novega mesta in Iz Ko5ovJcv.
Ob ti. url lk» min. ajutraj ciosaul vlak. — Ob 3. ari 62 miu. po-poludna meaanl vlak, — Ob 8. nri Uri sij. avooer mostni Ma'<.
Fdlsod trn *L.jnt>ljniie (drž. kol.) v ^»u.iii^.
Ob 7. Bil aa min. £jc'.raj, ob 'j. uri b uiln. f .• >1. 'n >, ob 0. nri f>> min. avocer, ob 10. uri min. avnuar. (.VoaJoi'uJi vlak la ub lioleljib In prasuiklh.)
I''rlh'»<a v Liul»I|nao (drž. kol.) le Kmautba.
Ob «. url r>6 rala. aj:uraj, ob 11. Bil •! min. dup.j>udu<i, ob C. nri 30 aveiar, ub 9. uri 16 min. av»uer. (Voeie.lnjt vlak iaob ne'ioljvb
iu f razuikih )
Izgubila se je
dne 2. avgusta kravatna Iglu > l»rl!|antona
na putu od hotela ,Pri slonu" do Toenniesa.
PoSteni najditelj naj blagovoli obdati igla proti dobri nagr&di pri magistrata ali v hotelu „Pri »l""""-__(1138)
Učenec
vvpraJOM se v trgovino z rja«'5nnim hlarrom gosp. Josipa Černolč-a v Št. Potrn, vla Poličane, Stajerako
Pred nosi imajo oni, ki so izvršili dva razreda gimnazije ali iv;ilk*\ — Natančneje se izve v upravniStvu „Slovenskega Niirmla'. (1142—1>
2 stanovanji
v tretjem nadutrr-pju hišo št. 41 na Tržaški cesti
(poleg Rudolfinurna)   in sicer jedno proti Šubic^vim ulicam takoj in drugo  proti Tržaški cesti 8 I. novembrom, i bi s tremi Bobami, se odda«*ta. (1145-i) Vpraša se pri F. Supančič-u, Rimska cesta 16.
nSTo^rc I UST o   o I
Farma Viktor:
Intermezzo iz opere ?,Ksenijiiu
•«^5 3t« gla rs o vir. §.^>
a 2, rns. Cena 7f> kr., poštnina 3 kr. — Dobiva se pri :
-3.        119 fitfBHQ-.il (1133-2)
knjigarna in glasbena trgovina v Ljubljani.
ianov
ma
v najem.
se odda za 1. november
6 stanovanj
vsako }»o jfiVo velike sobo z veliko kuhinjo, kopalno in slnžniško sobo in prostorno predsobo, naj-eiegantnejSe opremljeno« po primerni ceni. (1141—1)
V hiši štev- 66 na Sv. Petra cesti
odda se ceno v najem:
1. ) takoj za vsako trgovino pripravna, lepa ii prostorna
l?B*odajalnica
s sobo in klutjo, eventuveluo tudi rjostilnlčarska koncesija;
2. ) od I. novembra t. I.
staPiOTa^j©
v I. nadstropji, obstoječe iz 3 sob in postranskih
prostorov.
Več se poizve pri hišniku Knafflove ulice št. 4
ali pa v hiši sami. (1137—1)
Sosip cJfuralf
c/osipina SCitralt S)a rmana
«2,* Sjuffjani, 9ni 2. »vfuoA* 1891\
(1 M.3
75
priporoma
Narodna Tiskarna.
20 m dolga. 8 m široka, s probkovino
obložena,
se takoj proda po ceni.
Povpraša naj se pri Antonu Schu*3tor-jU, V Ljubljani, Zvezdni drevored. (U86-i)
Občno kot najboljši priznani izdelki
I e v o v o
in se prodajajo
prodajalnicah za moško
v tu- in
tVS. Joss& Low8nst8in,
imajo uašo zokonito zavarovano
a r
■J - -i■ ■ ' J
v najboljših
modno in platneno blago
inozemstvu.
Na drobno se pri nas ne prodaja. ce-u-s)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".