YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIV., ŠT. 6 Ptuj, 12. februarja 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O Ali bomo spet kasnili? (stran 2) Bo vpliv potrošnikov večji? (stran 4) Z gorivom varčno in varno (stran 6) Predstavljamo Dušana Moškona (stran 7) Danes mladim ne vidiš v glavo (stran 11) Sporazum o dolgoročnem sodelovanju AGROŽMLSTVD PODRAVJA v četrtek, 5. februarja, sta gla- vni direktor Kmetijskega kombi- nata Ptuj Branko Gorjup in predsednik kolegijskega poslo- vodnega organa SOZD Tirna Stane Gavez v Mariboru podpi- sala samoupravni sporazum o dolgorpčnem sodelovanju' med tema organizacijama združenega dela. Svečanemu podpisu so pri- sostvovali predstavniki obeh or- ganizacij, medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij in medobčinske gospodarske zbor- nice. Podpis sporazuma je praktično le nadaljevanje že sprejetega in dosedanjega sodelovanja, ki ga želijo ne glede na povezanost or- ganizacij združenega dela še iz- boljšati za boljšo in trajnejšo pre- skrbo potrošnikov na tem ob- močju in tudi širše. Sporazum o dolgoročnem sodelovanju je na- čelen, neposredne naloge in izva- jalci pa bodo opredeljeni v po- sebnih sporazumih, ki jih bodo sprejeli v začetku prihodnjega meseca. Več o tem pa na drugi strani. S priložnostne svečanosti ob podpisu (foto 1. kotar) Prešernov dan — slovenski kulturni praznik smo Ptujčani proslavili na osrednji slovesnosti, ki je bila v dvorani Narodnega doma v petek, 6. februarja. Za to priložnost se je poleg nastopajočega moškega komornega zbora in recitatorjev kluba mladih iz Ptuja, zbralo kar precejšnje število občanov, da bi skupno počastili obletnico smrti velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna. Prešernove poezije so s svojo lepoto, vsebino in pesniško oblikovnostjo segle v sam evropski vrh, ustvaril je pesmi s katerimi je ime malega slovenskega naroda ponesel v svet in skupaj z drugimi velikani besedne umetnosti utrl pot nekoč ponižanemu in izkoriščanemu narodu v svet večne lepote in resnice. Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku pa smo združili še s podelitvijo državnega odlikovanja Delavsko prosvetnemu društvu Svoboda v Ptuju, ki ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Ptujska kulturna skupnost pa je izročila tudi letošnja priznanja OLJENKE — veliko Stojanu Kerblerju za izredne dosežke na področju umetniške fotografije, za katere ga je predsednik Tito odlikoval že leta 1975, poleg tega pa je prejel še vrsto drugih priznanj in odličij ter častnih naslovov med katerimi sta gotovo — mojster fotografije in mednarodni naslov ODLIČNIK FIAP. OLJENKO so letos dobili: Folklorno društvo Ptuj, Jože Strafela in Feliks Bagar. Folklorno društvo Ptuj je s svojo trinajstletno organizirano folklorno dejavnostjo doseglo, da smo ponovno oživeli prastare ljudske običaje, šege in navade ter jih ohranili do današnjih dni. Osrednja prireditev društva — Kurentovanje je vsakoletno srečanje na katerem se ti običaji resnično negujejo in ohranjajo za mlade rodove, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih republik in zamejstva. Jože STRAFELA je eden tistih entuziastov, ki je kar 42 let svojega življenja vložil v razvoj folklorne dejavnosti in za ohranitev kulturne dediščine. Ze osmo leto je tudi predsednik folklornega društva Ptuj in od leta 1973 tudi predsednik organizacijskega odbora ptujskega Kurentovanja. Izvirnost in pomen folklore Ptujskega polja pa je večkrat populariziral v raznih slovenskih časopisih in revijah. K številnim priznanjem za njegovo dolgoletno in požrtvovalne delo, smo letos dodali še Oljenko kulturne skupnosti kot zahvalo in vspodbudo za vse kar je na tem področju ustvaril in ohranil. Med nagrajenci je še Feliks BAGAR, ki ravno tako sodi med tiste dolgoletne organizatorje kulturnega življenja delavcev in občanov ptujske občine, ki se jim lahko le stežka zahvalimo in oddolžimo. Leta 1962 smo na njegovo pobudo ustanovili medrepubliška delavska in kulturna srečanja, ki jih uspešno razvijamo in utrjujemo še danes. To je njegov veliki prispevek k negovanju bratstva in prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, ki ga danes nadaljuje še kot predsednik komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje pri občinskem sindikalnem svetu, poleg tega pa je še podpredsednik izvršnega odbora zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Dobitnikom odlikovanj in priznanj tudi naše iskrene čestitke. mš RAZPRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH Dograjevati in popolnejše uveljavljati v javno razpravo o osnutkih dopolnil ustave SFRJ in ustave SR Slovenije se je vključila tudi skupščina občine Ptuj. Tako je predsednik skupščine dr. Cvetko Doplihar sklical za v to- rek, 4. februarja razpravo o ustavnih dopolni- lih. Na razpravo, ki je bila v Narodnem domu, so bili povabljeni vsi vodje delegacij in konfe- renc delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, delegati družbenopoliti- čnega zbora, člani izvršnega sveta in skupščinskih teles. Večina vabljenih se je javne razprave tudi udeležila. S to razpravo je delegatska skupščina želela predvsem prispevati k oceni usmeritev ustavnih dopolnil za razvijanje in popolnejše uveljavlja- nje temeljnih smotrov delegatskih odnosov in delegatskega odločanja. Gre za povezovanje delovnega človeka v procesu proizvodnje z upravljanjem tega procesa, z odločanjem o družbeni reprodukciji in s funkcijo politične oblasti. Ta namen je bil tudi dosežen. Uvod v razpravo je imela Marica Fajt, pred- sednica občinske konference SZDL Ptuj, ki je poudarila, da gre predvsem za kolektivno odlo- čanje v vseh organih in službah, za funkcionira- nje našega političnega sistema, gre torej za vse tiste ustavne spremembe, ki bodo vse to omogočile. Za tem je podrobneje obrazložila vsebino posameznih ustavnih amandmajev ali dopolnil, povezano s tem pa tudi naloge, ki jih bo treba opraviti pri spremembah, dopolnitvah in uskladitvah statuta občine Ptuj, poslovnika, statutov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Javna razprava poteka tudi v krajevnih skupnostih, o tem so se dogovorili na posvetu predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL in v temeljnih organizacijah združenega dela v okviru sindikata. Iz dosedanje razprave lahko povzemamo, da ustavna dopolnila povsod sprejemajo z od- govornostjo in razumevanjem, poudarjajo, da ni pri tem bistvena dolžina mandatne dobe, temveč predvsem zagotavljanje resnično kolektivnega dela in odgovornosti tako kolek- tivne kot posamične. Vse to bo treba podrobne- je opredeliti tudi v lastnih statutih in poslovni- kih, če hočemo, da se bo stvarno okrepil samo- upravni položaj delavcev in vseh delovnih ljudi. Postavljena so bila tudi vprašanja, zakaj tako velike razlike v trajanju mandata nosilcev funk- cij — zakonodajnih od I do 2 let, izvršilnih od 2 do 4 leta in sodnih do 8 let. Pri slednjih bi tu- di naj bila določena omejitev ponovne izvolitve. Posebej bi morali opredeliti tudi odpoklic tistega, ki naloge ne opravlja v redu, ki ni dora- sel nalogi za katero je bil izvoljen. Omenjenih je le nekaj pripomb, ki kažajo, da se občani poglabljajo v vsebino ustavnih dopol- nil in enotno sprejemajo pobudo tovariša Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti. Komisiji za dopolnitve statuta občine pa pred- lagajo, da naj pripravi celovit osnutek statuta, ki mora zajemati vsa določila novejših sistem- skih zakonov in ne le tisto, kar prinašajo ustav- na dopolnila. V krajevnih skupnostih tudi želijo, da se v okviru občine pripravi enotna izhodišča za dopolnitve statutov krajevjie skupnosti. FF Ustavna clopolnila, NNNP - 81, vamostnoiioftična ocena PREDSEDSTVO OS ZSS PTUJ Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj se je sestalo v ponedeliek na redni seji ter razpravljalo o nekaterih zadevah, ki se nanašajo na delo občinskega sveta v preteklem letu in sprejelo predlog operativnega plana dela za prvo polletje. Na osnovi podatkov so člani pred- sedstva ugodno ocenili material- no poslovanje občinskega sveta v letu 1980, kar potrjujejo tudi nizki indeksi posameznih stroškov, prav tako so sredstva za osebne dohodke izkoristili v manjši meri. kot jim je to dovoljeval družbeni dogovor. Ocenil! so tudi javno razpravo o ustavnih dopolnilih. Desetega fe- bruarja je namreč potekel rok za razpravo in posredovanje more- bitnih pripomb. Pripomb doslej ni bilo, gotovo jih tudi ne bo, saj se dopolnilni predlogi zvezne in re- puoliške ustave skrbno pripra- vljeni in so rezultat pobude to- variša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti. Predsedstvo je sklenilo, da se mora sindikat ak- tivno vključiti y izdelavo statuta občine Ptuj. čaka pa jih tudi od- govorna naloga pri sestavi dele- gacij in pripravi volilnega mate- riala za volitve v letu 1982. V teku so tudi priprave na le- tošnjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Za razliko od tiste leta 1979 gre tokrat za enotno akcijo v vseh krajevnih skupno- stih. Nosilec akcije so krajevne skupnosti oziroma krajevne kon- ference. SZDL. sindikati na se vključujejo v akcijo tiste krajevne skupnosti, kjer je sedež njihove delovne organizacije. Mnogo pozornosti so na seji predsedstva namenili varnostno- politični oceni. Razmere se na- mreč v zadnjem času hitjo spre- minjajo. žal na slabše. Ce je še pred kratkim veljalo, daje stanje pozitivno, zdaj tega ni mogoče trditi, bolj bi držafa ocena, da je zahvaljujoč strpnosti delovnih ljudi zadovoljivo. V nekaterih delovnih kolektivih je stanje zelo nezadovoljivo, v teh gre za no- tranja trenja, družbenopolitične organizacije pa so v teh okoljih premalo prisotne ali pa ne nasto- pajo enotno in so tako nemočne. Sicer na predsedstvo občinske- ga sindikalnega sveta ocenjuje,da je stanje za delavce nevzcfržno, posebno za tiste delavce, ki pre- jemajo nizke osebne dohodke. Za tiste, ki prdemajo osebni doho- dek izpod 5.000 dinarjev je moč trditi, da so socialno ogroženi Taki delavci postajajo vse boli nezadovoljni m nezainteresirani za delo, kar stanje še zaostruje. Več kot nujno je zastaviti vse .sile za zavarovanje standarda delav- cev, odločno pa bi se morali upreti vsem vse b<-)lj številnim negati- vnim in s poslovno moralo sTcre- ganim obnašanjem določenih gospcxlarskih krogov. Ze lansko jesen je odbor jugoslovanske zveze za varstvo in razvoj človekovega okolja predlagal akcijo „88 dreves za tovariša Tita", ker bi s tem simbolično obeležili 88 let življenja Josipa Broza Tita. V Ptuju smo to idejo takoj sprejeli, bil je celo predlog, da bi na dan referenduma za krajevni samoprispevek, 7. decembca 1980 predsedniki skupščin ptujskih KS v tej akciji zasadili prvo drevesce od načrtovanih 88. Vendar smo takrat ocenili, da bi bila akcija preuranje- na, zato smo jo preložili na pozneje. Odločitev je bila brez dvoma pravilna. To je potrdila tudi seja koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita, ki je bila 6. februarja v Beogradu. Na seji so akcijo v celoti podprli, vendar so poudarili, da pri izbiri krajev za ureditev gajev, gozdov in drevoredov naj sodelujejo urbanisti, pri izbiri sadik pa gozdarski strokovnjaki in organizacije, ker le tako bi se v vsakem kraju lahko odločili za najprimernejša drevesca. S tem bi tudi doseg'li namen akcije — na plemenit način, resno in odgovorno ohranili in negovali spomin na tovariša Tita. Prav takšno mnenje smo imeli lam decembra tudi v Ptuju, ko smo se odločili za preložitev te plemenite akcije. Nujno pa je, da sedaj pritegnemo potrebne strokovnjake, da za vsako krajevno skupnost napravi- mo načrt in čimprej tudi začnemo z uresničevanjem akcije ,,88 dreves za tovariša Tita". FF OCENILI OPRAVLJENO DELO Rezervni starešine ptujske občine so se v minulem obdobju ob izvajanju nalog v okviru svoje organizacije aktivno vključevali v delo na vseh področjih in z doseženimi rezultati prispevali pomemben delež h krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. V nedeljo, 8. fe- bruarja, so na volilni konferenci OK ZRVS delo ocenili kot uspešno, izvolili novo vodstvo, sprejeli program prihodnjih aktivnosti ter zaslu- žnim krajevnim organizacijam oziroma konferencam ter posameznikom podelili priznanja in plakete. Podrobneje o tem lahko preberete na tretji strani , . 1. kotar Poročilo o delu je podal dosedanji predsednik OK ZRVS Ptuj Karel Zmavc (foto I, kotar) Pobuda za vi^e odškodnine za ionetijska zemljišča Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji, 2. februarja obravnaval tudi pobudo zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije o enotnih merilih za odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda na območju SR Slovenije. Za ptujsko občino, odlok so sprejeli zbori SO Ptuj, znaša najnižja odškodnina za kvadratni meter kmetijske površine 10 din, najvišja pa 30 dinarjev. V pobudi zveze kmetijskih zemljiških skupnosti pa predlagajo razpon odškodnine od najnižje 20 din do najvišje 100 dinarjev. Izvršni svet SO Ptuj je sprejel stališče, da naj komite za družbeno ekonomski razvoj in planiranje pripravi osnutek odloka, pri čemer naj upošteva ob novih zakonskih predpisih tudi rešitve, ki jih predlagajo v drugih občinah, kjer imajo sorazmerno velike kmetijske površine, podo- bno kot so v ptujski občini. Ob tem je treba upoštevati pravilo, da mora- mo obdržati dobro kmetijsko zemljo, s pametnim urbanističnim načrtova- njem pa zagotoviti nadaljnji gospodarski razvoj. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. februar 1981 - TEDNIK TOZD »UUIBEMSTVD DRAVA PTUJ Stai^ v gradbeništvu nekoliko ugodnejše Zadnje mesece minulega leta je kazalo, da se bo gradbeništvo v letošnjem letu znašlo pred velikimi težavami, saj so imeli delo zagotovljeno le za deset odstotkov svojih zmogljivosti. To je posledi- ca omejevanja investicij za gradnjo objektov, tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Stanje se je po prvem mesecu letošnjega leta nekoliko izboljšalo, vendar pa gradbeništvo, tako organizirano, ne more uspešno nastopati na tu- jem trgu, kar bo slej ko prej nuj- no. Zmogljivosti gradbene operati- ve so namreč zdaleč večje od po-, treb tržišča. Posebno težaven položaj je pe- stil delavce v TOZD Gradbeništvo Drava v Ptuju, kar je ugotovila tu- di posebna komisija, ki je imela nalogo proučiti stanje v gradbeni- štvu ptujske občine. Ker nas je zanimalo, kako kaže gradbincem omenjene TOZD v sestavi delovne organizacije Stavbar Maribor smo zaprosili za pogovor Viktorja Krajnca, pomočnika tehničnega direktorja, ki je stanje v njihovi tozd opisal takole: ,,Dejavnost naše tozd so v glav- nem visokogradnje, proizvodnja gramoznih agregatov v obratu Hajdina in priprava betona. Števi- lo zaposlenih v naši tozd je okoli 350 delavcev. Res je analiza konec lanskega leta kaz.ala precej slabo angažiranost naše gradbene operative, tako smo imeli v tem obdobju sklenjene pogodbe le za 10 odstotkov naših zmogljivosti. Konec januarja je situacija bistve- no boljša, saj imamo pogodbeno zagotovljenih del že za polovico zmogljivosti. Stanje torej vsaj v prvem polletju ne bo tako Kritično. Zimsko obdobje je za gradbeni- ke neugodno, dela opravljamo na mani objektih. Med temi je polnilnica kmetijskega kombinata Ptuj dela potekajo tudi na razširitvi stikališča v Mariboru, poteka tudi finalizacija stanovanj- ske izgradnje v Ormožu, tam opravljamo še določena dela na objektu Tima. Jasno je, da sp naši načrti odvi- sni od investitorjev. Plani gradnje so sicer znani, ni pa še mogoče reči, kdaj bomo lahko začeli z gradnjo določenih objektov." Jasno je, da so naši načrti odvis- ni od investitorjev. Plani gradnje so sicer znani, ni pa še mogoče reči, kdaj bomo lahko začeli z gra^jo določenih objektov." Jasno je, da so naši načrti odvis- ni od investitorjev. Plani gradnje so sicer znani, ni pa še mogoče re- či, kdaj bomo lahko začeli z grad- njo določenih objektov." Glede na večkrat poudarjeno nujnost povezovanja gradbene operative, smo o tem povprašali sogovornika. Dejal je, da se njihova tozd že vsa leta povezuje s sorodnimi tozdi, predv.sem gre za kooperantske odnose s Komunal- nim podjetjem , Pleskarjem in IMP. Vsem je jasno, predvsem tistim, ki poznajo naše gradbeništvo, da rešitev ni zgolj v povezovanju take vrste, torej le z delovnimi or- ganizacijami, ki delo gradbenikov dopolnjujejo. Gre za nujnost povezovanja celotne gradbene operative, tudi tistih tozd, ki si na tržišču konkurirajo za vsako ceno. Prevzemanje dela ,,pod ceno" gre seveda na račun delavcev, ki že tako niso v ugodnem položaju. Delo, ki ga opravljajo naša grad- bena podjetja tudi ni tako, da bi dopuščalo večjo specializacijo. Prevzemanje različnih gradbišč zahteva vse vrste gradbene opre- me, to pa še dodatno obremenjuje gospodarski položaj gradbenih delovnih organizacij. Ze zdavnaj smo spoznali, da se v zaostrenih gospodarskih razmerah bolje znajdejo večje in močne organiza- cije. Ptujsko gradbeništvo je poskusilo z združevanjem v veliko delovno organizacijo, žal pa te združitve niso dale skoraj nobenih rezultatov. JB Vil^tor Krajnc Eden pomembnejših delovnih uspehov delavcev TOZD Drava — poslovna stavba mesokombinata Perutnina Ptuj. foto: M. Ozmec Pred kratkim so pričeli z gradnjo druge faze predelovalnega centra za Kmetijski kombinat Ptuj. foto: L. Kotar Sporazum sta podpi.sala Branko Gorjup in Stane Gavez Predsednika delavskih svetov Stanko Petek (na kvDin Jaromir Jerabek Skupno planiranje in usklajena politika razvoja proizvodnje in prodaje KK PTUJ IN TIMA MARIBOR Do podpisa samoupravnega sporazuma med Kmetijskim kombinatom Ptuj in SOZD Tima iz Maribora je prišlo na osnovi ugotovitve, da obstaja že dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje med temeljnimi organizacijami, ki so združene v KK Ptuj s temeljnimi in delovnimi organizacijami v sestavi SOZD Tima. Zato obstajajo realni pogoji, da poslovni odnosi glede na dolgoročno stalno in kontinuirano sode- lovanje s poudarkom na združevanju dela in skupna vlaganja prerastejo v dohodkovna razmerja. Močni medsebojni blagovni tokovi obstajajo zlasti v proizvodnji, vzreji in pridelavi prašičev, goveje živine, mlečnih izdelkov (maslo, smeta- na), žitaric (pšenica, rž, koruza, otrobi), vin, žganih pijač, sirupov — konzervirane povrtnine, sadja (jabolka, hruške, breskve), svežega zelja, krmil in trgovskega blaga, kar vse so proizvodi oziroma pridelki temeljnih organizacij v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj — ter blagovni tokovi mleka in mlečnih izdelkov ter različne povrtnine, kar so proizvodi oziroma pridelki organizacij združenega dela in TOZD v okviru SOZD Tima. S sporazumom je zato dogovorjeno, da bodo usklajevali svoje proizvodne, predelovalne in prodajne programe ter težile k doseganju optimalnega medsebojnega prometa za zagotovi- tev dolgoročne, stabilne in kontinuirane oskrbe potrošnikov ter zmanjševanje stroškov poslova- nja. Nadaljevanje dela po podpisu in krepitev medsebojnega sodelovanja bo temeljilo na osnovi zaključkov in stališč, za katere so se predstavniki obeh organizacij združenega dela dogovorili na skupnem pogovoru 1. februarja letos. V sporazumu so nadalje opredeljeni nosilci sodelovanja na posameznih področjih. Ti so dolžni še v tem mesecu pripraviti potrebna izhodišča in podatke za sklenitev samoupravnih sporazumov oziroma srednjeročnih planov za posamezna področja. Dogovorjeno je, da se oboji glede na poslov- no povezanost obvezujejo izmenjavati tudi izkušnje na področju tehnologije, inovacij, organiziranja delovnega procesa, nastopanja na zunanjem tržišču in načrtovanja nadaljnega razvoja. Nadaljna obveza je, da bodo oboji na osnovi sporazuma o temeljih skupnega plana in srednjeročnega plana sprejemali skupne letne plane proizvodnje, predelave in prodaje ter za ostala dogovorjena področja in ustrezno skupno politiko. Skupni letni plani bodo element uresničevanja srednjeročnih planov in osnova za skupno proizvodnjo, blagovni promet, planira- nje in razporejanje skupnega prihodka in dohodka. V sporazumu so nadalje dogovorjeni skupni prihodek, skupna vlaganja, odgovornost, vzajemna odgovornost in skupni rizik. Delegati obeh delavskih svetov so pozitivno ocenili prizadevanja za tesnejšo dolgoročno so- delovanje, zavedajo se odgovornosti in nalog, zavzeli pa se bodo, da dogovorjeno tudi izvede- jo. Za to sta se na svečanosti ob podpisu zavzela tudi predsednika delavskih svetov Stanko Petek (KK Ptuj) in Jaromir Jerabek. Milan Kneževič, sekretar MS ZKS Maribor, je v priložnostnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je do podpisa prišlo ter poudaril, da je potrebno združiti vse sile, znanje in sredstva za dosego družbenega cilja po večji proizvodnji hrane ter vse dogovorjeno tudi izvesti. Tudi iz priložnostnih nagovorov Branka Gorjupa in Staneta Gaveza je bilo razbrati željo in pripravljenost obeh organizacij združenega dela, da sprejete obveznosti in naloge uresničijo. Različna povezanost pri tem ne sme biti ovira. Seveda s podpisom dolgoročnega sporazuma vseh težav v agroživilstvu Podravja še nismo rešili. Pripravili pa smo podlago za nadaljne uspešnejše delo na izkoriščanju vseh naravnih danosti z organizirano in usklajeno proizvodnjo tako v družbenem kot zasebnem kmetijstvu. Tekst in fotografiji: 1. kotar OB SPRyBMAiyU SRB)iyER(£NIH NAČRTOV ALI BOMO SPET KASNILI? Poznamo temeljna načela novega sistema samoupravnega družbenega planiranja, vemo kako smo se v začetku leta 1979 dogovorili za naloge pri pripravah planskih dokumentov, sprejeli smo časovno konkretno določen rok izvršitve posameznih faz v procesu načrtovanja in sprejti ustrezne samoupravne akte. Vemo pa tudi, kako smo se dogovorjenih rokov držali, saj so morale priti nove, odločne družbenopolitične spodbude, predvsem od ZK, da smo z nalogami na področju srednjeročnega načrtovanja nadaljevali, vendar zamujenega nismo mogli nadoknaditi. Skupna ugotovitev je tudi bila, da pri načrtovanju novega srednjeročnega razvoja — z vsemi elementi gospodarske ustalitve — moramo upoštevati predvsem kakovost in stvarnost. Vsi pristojni organi — od zvezne do občinskih skupščin — so sprejeli potrebne zakonske dopolnitve in z njimi premaknili čas sprejemanja srednjeročnih družbenih planov. Za temeljne nosilce planiranja velja rok do konca februarja letos, za občinske skupščine pa do konca marca, po en mesec kasneje pa še republike in federacija. V občini Ptuj smo sprejeli in podpisali družbeni dogovor o temeljih plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985, sklenjeni in večinoma podpisani so tudi samoupravni sporazumi o temeljih planov za isto obdobje, ki so jih sprejeli vsi temeljni nosilci planiranja, to je organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, pogodbene organizacije združenega dela, banke in razna združenja. Vendar vsi vseh sporazumov niso podpisali, treba se bo še usklajevati in že načrtovane naloge še skrčiti, ali se sploh odpovedati. Na posvetu vodilnih samoupravnih in družbenopolitičnih struktur krajevnih skupnosti z območja Ptuja, ki je bil v ponedeljek, 9. februarja, je bilo ugotovljeno, da samoupravne interesne skupnosti, zlasti komunalna skupnost in vodna skupnost, ter več delovnih organizacij ni podpisalo samoupravnih sporazumov o temeljih plana po edinih krajevnih skupnosti, čeprav so bile prej ob usklajevanju skupne naloge dogovorjene, zato so jih krajevne skupnosti vpisale tudi v referendumski program za samoprispevek, ki je bil z visokim odstotkom tudi povsod izglasovan. Sedaj bo treba, če ne bo prišlo do zadovoljive uskladitve, občanom pojasnjevati zakaj posamezne naloge (gre predvsem za urejevanje javne razsvetljave, asfaltiranje cest, čiščenje Studenčnice, ureditev ribnika v Ljudskem vrtu gradnja trgovskih pros- torov in podobno) ne bodo zajete v tem srednjeročnem planu. To kaže tudi na površen in nepoglobljen pristop strokovnih delavcev pri prvotnem usklajevanju načrtov in skupnih nalog. To nas tudi opozarja na še odgovornejše delo strokovnih služb pri vseh nosilcih planiranja, da bodo srednjeročni načrti resnično napravljeni do postavljenega roka, predvsem pa, da bodo medsebojno (vseh udeležencev v sporazumu) tudi usklajeni in razčlenjeni v skladu z merili v dogovoru in z elementi v samoupravnih sporazumih. Praksa kaže, da pri nekaterih temeljnih nosilciih planiranja odgovorni delavci ali nosilci funkcij tej nalogi ne posvečajo dobolj skrbi, zato se lahko zgodi, da nas bo ,,kralj Čas' 2;opet priganjal in da bomo zopet kasnili oziroma v časovni stiski delo opravili površno. V srednjeročnih družbenih planih vseh temeljnih nosilcev planiranja mora biti trdno začrtana pot razvoja vsake organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samou- pravne interesne skupnosti, združenja in drugih nosilcev — tako v interesu lastnega razvoja kot v interesu vseh delovnih ljudi in občanov, to je v družbenem interesu. Celota vseh teh planov bo pomenila v okviru občine vidno preobrazbo gospodarstva, ki se bo odražala v povečanju deleža proizvodnje in storitev, v ustvarjanju višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, gospodar- nejšo rabo in boljšo oskrbljenost z energijo, surovinami in z glavnimi kmetijskimi proizvodi. Pri tem bo v našem gospodarstvu morala prevladovati neposredna in tudi posredna izvozna usmerjenost, produktivnost in racionalizacija zaposlovanja, varovanja okolja in prostora, razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in delegatskih odnosov, usmerjenost h krepitvi SLO in družbene samozaščite, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter odločni podpori politiki neuvrščenosti. Za dosego teh nalog pa so potrebni ljudje — kadri, saj njihovo šolanje in usposabljanje ob delu in z dela moramo prav tako načrtovati. Vgraditev teh nalog v naše srednjeročne načrte in potem njihovo dosledno uresničevanje — pomeni zagotovitev naše gospodarske in družbene trdnosti, pomeni tudi ustvarjanje pogojev, da bomo lahko v okviru dejanskih materialnih možnosti razvijali našo komunalno infrastrukturo, gradili in modernizirali ceste, razvijali šolstvo, otroško varstvo, kulturo, zdravstvo in druge družbene dejavnosti. Resno se moramo zavedati naloge, da je do konca tega meseca treba srednjeročne družbene plane sprejeti, ne samo z dvigom roke, temveč z zavestjo in prepričanjem, da bomo zastavili vse svoje telesne in umske sposobnosti, da bodo ti plani tudi dosledno uresničeni, da bodo cilji našega razvoja doseženi. To je naša skupna naloga od neposrednih proizvajalcev do izvajalcev in porabnikov, saj se vsi zavestno odločamo, da bomo delali tako kot smo si v planih začrtali. FF OB JUBILEJU FOLKLORNEGA DRUŠTVA PTUJ Skromna priznanja za bogato delo Malo jc besed s katerimi bi bilo moč opisati vso razsežnost in bogastvo kulturnega izročila, ki ga že,leta gojijo s tako veliko ljubeznijo naše folklorne skupine. Ljudsko petje, igranje in plesanje prav po njihovi zaslugi danes doživlja ponovno obuditev. To ohranjanje narodnega blaga je ena od temeljnih nalog folklornega društva Ptuj. kije pred dvema letoma slavilo ]0 letnico plodnega in neprecenljivega poslan- stva. Že takrat je slavnostni občni zbor sprejel sklep o podelitvi priznanja še živečim ustano- vnim članom društva. To nal')g(! je sedanji upravni odbor dru.štva i/polnil na petkovi svečani .seji folklornega društva Ptuj. Seji so prisostvovali predsednik Sf) Ptiij dr. i\xto Doplihar, Marija Magda lene. predsednica skupščine kulturne skupno- sti občine Ptuj in Nataša Belšak. sekretarka kulturne skupnosti občine Ptuj, prav tako tudi še ustanovni člani FD Ptuj, predstavniki po- sameznih sekcij FD Ptuj in drugi gostje. Na stfji, ki je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku in prejemu občinskega kulturnega priznanja folklornemu društvu Ptuj ZiT njegovo vzorno dolgoletno kulturno delovanje, so priznanja folklornega društva Ptuj prejeli: Marijan Berlič. Franc Kolarič. Anton Purg. Albina Pišek. Adalbert Slekovec, Karel Šepec, Stane Stanič. Marija Verden in Karel Vi-bner. Ob tej priložnosti pa so pri- znanja prejeli še vodji zunanjih fnlkornih skupin in sicer: Janko Gajs-:k. Anton Brgl. / Ivan Sodeč. Stanko Sitar, Ivan Mihalcc in Jože Štrafela. Vsem tem gre zahvala, da folklorne skupine žive še danes in da njih izročilo pre- našajo na mlajše rodove. Prav je tudi, da se ustavimo pri Ivanu Mi- halecu. ki ga zvesti obiskovalci tradicionalnega ptujskega kurentovanja prav dobro poznajo. S svojo skupino »Maškure« iz Turčišča pri Ca- kovcu bo letos že dvanajstič sodeloval na ku- rentovanju. Zavzetost, ki mu je prirojena. Iju- bezn do vsega kar je domače in skrb za tesno bratski) sodelovanje, so mu prinesli med osta- lim tudi priznanje folklornega društva Ptuj. Prejcmnikiim priznanj tudi naše iskrene če- sti:kc' MG TEDNIK - 12. februar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ludvik Gajski iz TGA - delegat na XIII. srečanju samoupravljalcev \ logcndiirncm Kragujevcu bo 15. m 16. te- bruarja lcU)s /c .XIII tradicionalno srečanje samoupravIjalccv Jug«)slavije pod geslom »Rdeči prapor-. 1/ ptujske občine bo delegat na tem srečanju I udvik (iajski. vodja i/mene v elektrolizi B — Tovarna gliriice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Ludvik (iajski. jc sicer i/redno aktiven družbe- nopolitični delavec, tako v svoji sredini, kot v okviru občine. Naj omenimo le. daje med drugim predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v proi/vt)dnji in predelavi kovin, je tudi član predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. pa delegat v republiškem odboru sindikata delavcev v proiz- vodnji in predelavi kovin, in še kje je zasledili njegovo aktivnost. Prav zaradi tega so ga v dogovo- ru / njegovo delovno organizacijo i/brali za dele- gata na letošnjem srečanju v Kragujevcu. O tem je Ludvik (iajski dejal; ■)Prejšnji teden smo bili na posvetu pri tovarišu Ivanu (iodcu na republiškem svetu ZSS v Ljublja- ni. ki bo vodja delegacije iz slovenskega prostora — vseh nas K. 42. Na tem posvetu smo se dogovo- rili o vsebinskih in organizacijskih pripravah na srečanju. Tam sem zvedel, da gredo iz Maribora trije delegati.jaz pa sem edini iz ptujske občine. Osnovna tema razgovora na letošnjem trinaj- stem srečanju samoupravljalcev Jugoslavije bo samoupravno sporazumevanje. Naslovu primerno bodo tekle tudi razprave v treh komisijah. Prva kt>misija. v kateri sodelujem tudi jaz. bo razpra- vljala o samoupravnem organiziranju v združenem delu. druga komisija bo razpravljala o samouprav- nem sporazumevanju na področju družbenoeko- nomskih in dohodkovnih odnosov v združenem delu. tretja komisija pa bo obravnavala področje družbnega planiranja. Kot udeleženec, oziroma delegat letošnjega srečnja se obvezujem, da bom vložil ves svoj napor, da bom pridobljene izkušnje in napotke iz zaklju- čkov srečanja v čim večji meri prenesel v svojo delovno sredino, med delavce — samoupravljalce v ptujski občini . . . « M. Ozmec Luiivik Cajski, vodja izmene elektrolize B v TGA Kidričevo VOLILNA KONFEREI^CA REZERVNIH STAREŠIN Dosedanji uspehi - spodbuda za prihodnje delo Rezervni vojaški starešine ptujske občine so v nedeljo, 8. februarja dopoldan v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju izvedli vo- lilno konferenco OK ^VS. Delo v minulem mandatnem obdobju so ocenili kot uspešno, izvolili nove organe in vodstvo, sprejeli pro- gram dela za leto 1981 in smernice za sred- njeročno obdobje ter najzaslužnejšim kraje- vnim organizacijam (konferencam) ter posa- meznikom podelili priznanja. Poročilo o delu rezervnih starešin v minulem triletnem obdobju je pocUil dosedanji predse- dnik OK ZRVS Karel Zmavc. Izpostavil je prav vsa področja dela od usposabljanja na vojaško-strokovnem področju do družbeno- politične in družbene aktivnosti. Ob tem je poudaril, da se rezervni starešine v okviru svoie organizacije m v sestavi široke fronte SZDX aktivno vključujejo na vsa področja dela in življenja, ob tem pa uspešno delajo tudi na družbenopolitičnem področju, v krajevnih skupnostih, svojih delovnih sredinah, intere- snih dejavnosti, skratka na vseh področjih, ki so neposredno vezana za krepitev ljudske ob- rambe in družbene samoza.šcite. Ob tem pa jih vedno usmerjajo in vodijo Titove misli in po tej poti bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Vojaško-strokovno in marksistično izobra- ževarije sta njihovi osnovni in odgovorni na- logi. Izvajajo jih praktično in teoretično, sku- pinsko in individualno. Poteka tako v kraje- vnih organizacijah kot na nivoju občine ob sodelovanju vojakov in stare.šin vojašnice Du- šan Kveder, občinskega štaba za teritorialno obrambo, oddelka za ljudsko objambo skup- ščine občine. Pomoč pri izvedbi programa je pomembna in zasluži pohvalo. Rezervni starešine šo aktivni dejavnik ljud- ske obrambe in družbene samozasčite v vseh sredinah, kjer živijo in delajo. To potrjuje nji- hovo vključevanje v priprave obrambnih na- črtov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, priprava in izvedba obrambnih dnevov. pom(K pri delu obrambnih krožkov, izvedbi dopolnilnega pouka prebivalstva, vključevanje in aktivno sodelovanje pri pri- pravi in izvedbi akcije Nič nas ne sme prese- netiti — skratka delajo na vseh področji ljudske obrambe in družbene samozaščite, posebno pozornost pa pri tem posvečajo ob- rambni vzgoji mladine. Omeniti velja, da veliko pozornost name- njajo kadrovanju mladih za vojaške šole in šole rezervnih starešin, pri tem smo v ptujski občini dosegli najboljše rezultate v Sloveniji. Rezervni starešine ptujske občine ob prej naštetih aktivnostih se udeležujejo tudi srečanj in tekrnovanj tako v občini kot medobčinskih, republiških m medrepubliških. Pri tem so za- beležili vrsto uspehov. Krajevne konference ZRVS so se uveljavile v svojih sredinah, v njih pa so vključeni vsi rezervni vojaški staresine, čeprav za aktivno delo to ne velja in bo temu potrebno v pri- hodnje nameniti več pozornosti. Prav tako tudi pornlajevanju vrst in vključitvi v organizacijo tudi tistih oDčanov, ki sicer niso rezervni sta- rešine, vendar aktivno delajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z dosedaj doseženim smo lahko zadovoljni in to je /usluga vseh struktur in sodelujočih pri delu. Dosežen je pomemben prispevek h kre- pitvi obrambnih priprav, varnosti in družbene samozaščite. Konferenca je bila tokrat volilna, zato so delegati po obravnavi poročil in opravljenega dela ter uspehov podan razrešnico dosedanje- mu vodstvu in organom ter izvolili nove. Po- trdili so tudi novo organizacijsko obliko. Delo dokaj številnega predsedstva (45) in sekretari- ata (9 članov) bo v novem mandatu opravljalo predsedstvo, ki šteje 11 članov, vodila pa ga bosta predsednik Milan Vogrinec in sekretar Janez Dreven.šek. Delegati so izvolili tudi člane posameznih komisij in odborov. Program prihodnjega dela, ki gaje na kon- ferenci podal novi predsednik, bodo dopolnili s pripombami in predlogi iz razprave, osnovna oblika dela pa ostane. O programu bomo po- ročali posebej v eni prihodnjin številk. Ob koncu seje so žaslužnfm posameznikom in organizacijam p(xielili priznanja in plakete. Pismena priznanja je prejelo 6 krajevnih kon- ferenc in 14 posameznikov, srebrno plaketo ZRVS Jugoslavije KK ZRVS Heroja Lacka Rogoznicy, splosno plaketo ZRVS Jugoslavije pa Karel Zmavc. Franc Skrt in občinski štab za civilno za.ščito. V imenu nagrajencev se je zahvalil dosedanji predsednik OK ZRVS Ka- rel Zmavc. Delo rezervnih vojaških starešin v minulem obdobju je bilo ocenjeno kot uspešno. To so poudarili tudi pred.stavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj ter voja- šnice Dušan Kveder. Velik del zaslug ima tudi dosedanje vodstvo, ki mu gre zahvala za opravljeno, naloga novega vodstva paje, da ob sodelovanju vseh članov organizacije na do- seženih rezultatih gradi nove dosežke in uspehe. Tekst in foto: I. kotar Med delom konference Plaketi ZRVS sta prejela Karel Žmavc (levo) in Franc Skrt (desno) Pred mladimi vrsta pomembnih nalog Pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju posvečajo trenutno največ pozornosti aktivnosti mladih v razpravi o družbenoekonomskem položaju mladine. Predvsem z vidi- ka izobraževanja mladih, kar je po- vezano še s štipendijsko politiko, pa s stabilizacijskimi prizadevanji mladih in njihovemu prispevku k izboljšanju gospodarske stabilizaci- je, ter .stanovanjski problematiki mladih družin. Pred kratkim so se predstavniki občinske konference ZSMS v Ptuju sestali tudi s pred- stavniki JLA — garnizije v Ptuju, ter skupno začrtali delo na tem področju in sodelovanje v letoš- njem letu. Te aktivnosti bodo potekale direktno med posamezni- mi osnovnimi organizacijami ZSMS in pripadniki garnizije Ptuj, pa posredno prek osnovnih šol, društev in organizacij, ki vključuje- jo mlade. O tem je Dragica Voda, pred- sednica občinske konference ZSMS v Ptuju med drugim dejala: ,,Kot največjo aktivnost v letoš- njem letu moram omeniti akcijo usposabljanja mladih za splošni ljudski odpor in družbeno sa- mozaščito. Gre za posebne izo- braževalne oblike deia o SLO in družbeni samozaščiti, ki jih bomo izvedli za vse osnovne organi/.acije ZSMS vseh struktur. Pridobljeno znanje bomo preverili na množič- nem orientacijsko-taktičnem poho- du v mcsecu mladosti. Druga pomembna aktivno.st naše organizacije pa je prav gotovo pri- prava razstave ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narod- nosti. Ta razstava naj bi potovala iz krajevne skupnosti v drugo KS in bo raz-stavljena tudi v nekaterih večjih organizacijah združenega dela. Kot naslednjo aktivnost pa moramo omeniti sestanek s pred- stavniki republiške konference ZSMS in pred.stavniki občine Lenart skupaj z zainteresiranimi v občini Ptuj. Na tem sestanku smo se pred kratkim pogovarjali o mož- nostih prostovoljnega dela mladih v ptujski občini. Sedaj je že na dla- ni, da bomo imeli zvezno MDA Slovenske gorice 81. V ta namen smo že pripravili analizo o možno- stih za organizacijo in izvedbo zvezne akcije. V pripravi je pro- gram del in finančno ovrednotenje. Razen tega smo se že dogovorili, da bomo ne glede na značaj akcijo razširili na območje lenarške obči- ne. Predvsem v tem smislu, da bi ena od brigad redno sodelovala pri razvoju njihove komunalne infra- strukture. Organizacija zvezne akcije pomeni za vse, ki smo v to delo zajeli precej več angažiranja. Naše delo pa je usmerjeno tudi na vse ostale probleme v osnovnih organizacijah ZSMS. V tem času potekajo programske konference, ki se jih udeležujejo tudi člani pred- sedstva občinske konference /S.MS. Pripravljamo pa se že na številne športne, kulturne in druge prireditve v počastitev meseca mla- dosti." -OM v MARIBORU POSVET 0 DELU ZK Uspešno delo odvisno od priprav Na posvetu o delu organizacij ZK na območju podravskih občin, ki je bil v petek, 6. februarja v Mariboru so sodelovali član predsedstva CK ZKS Lojze Briški in izvršna sekretarja CK ZKS Alojz Gojčič in Emil Roje. Predstavniki občinskih organi- zacij ZKS Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slov. Bistrice ter mestne konference ZK Maribor in novih petih občinskih komitejev v Mariboru so na posvetu ocenili, da so se občinske konference ZKS pokazale kot uspešna metoda dela in da si morajo komunisti še bolj pri adcvati za ^j' učinkovitost pri oblikovanju iali^č o konkrf-tnih problemih, ki jih je 'n ha dosled- no uresničevati v delegacijah O/. dcKjfatskih ■r = čj.,^; v - mv ; ^r: nih ■ in v družbeno- V ra/pravi je prevladovalo enotno mnenje, da je delo občinskih konferenc ZK odvisno predvsem od pripiav nanje. Gradivo za seje bi morali že prej poslati v osnovne organizacije, kjer bi naj komunisti že sprejeli stališča do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu seje konfcrence. Tako bi ta stališča na seji OK ZKS le dopolnili, uskladili in potrdili. Posebej jc bila poudarjena odgovornost komunistov, da sprejeta stališča uveljavljajo v delegacijah in njihovih skupščinah, ker le tako bomo učinkoviti pri uresničevanju politike ZK, saj bomo s ;fm tudi uresničevali tisto vlogo, ki jo ZK mora imeti v - i-;' .kem istemu. Sindlcati o pripravah na tretji kongres samoupravljalcev V okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo od 16. do 18. julija, tečejo intenzivne aktivnosti tudi v sindikatih občine Slov. Bistrica. Delovni ljudje in občani se že vključujejo v predpriprave na razprave, kjer se posebno zavzemajo za nadaljnji razvoj celotnega sistema socialističnega .samoupravljanja in gospodarske stabilizacije na temeljih neposrednega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih svo- jega dela. obvladovanja dohodka in splošnega družbenega napredka. To povdarjajo tudi objavljene teze za priprave na 3. kongres samoupra- vljalcev. ki dajejo spodbudo za javne razprave o vseh aktualnih vpra- šanjih. V občini Slov. Bistrica so s pripravami pričeli že v decembru lani. ko so izvDlili posebni koordinacijski odbor in delovne skupine za usklaje- vanje interesov in problemov pri pripravah na kongres. Koordinacijski odbor in delovne skupine so že razpravljale o tezah in obrazložitvah, ki sta jih opredelila zvezni in republiški sindikat. Na osnovi teh razprav so bile izoblikovane teme. ki so za bistriško občino in še posebno sindikate v njej. v trenutku priprav na 3. kongres samoupravljavcev najbolj aktualne. Med njimi so posebno poudarili priprave v združenem delu na prihodnje volitve, samoupravno organiziranost v dislociranih obratih in temeljih organizacijah združenega dela ter samoupravnem združevanju delovnih organizacij. Priprave in kasnejše razprave potekajo predhodno v vseh družbe- nopolitičnih organizacijah in .skup.ščini občine Slov. Bistrica, nato pa še v štirih posebnih skupinah, ki delujejo v okviru občinskega sindikalnega sveta Slov. Bistrica. V tej občini so si enotni tudi v prepričanju, da je potrebno za priprave in kasnejše razprave v okviru 3. kongresa samo- upravljavcev izkoristiti vsak sestanek sindikatov in še posebno na letnih konferencah OOS. V delovnih organizacijah bodo te razprave potekale tudi v ugotavljanju sedanjega stanja uveljavljanja in ocene samouprave ter stabilizacijskih prizadevanj in tudi srednjeročnim razvojnim pro- gramom. Viktor Horvat Sindikati V letu 1981 v sindikatih občine Slovenska Bistrica so že izdelali programe dela in aktivnosti za letošnje leto. V ospredju vseh aktivnosti bodo priprave na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije in tudi razprave o amandmajih ustave SFRJ, ustave SRS in statuta občine Slovenska Bistrica. Posebno pozornost bodo posvetili tudi analizi stanja na področju družbene prehrane v občini, razpravam o družbenem planu za obdobje 1981 — 1985, uresničevanju dogovora o družbenih usmeritvah razporejanja dohodka v tem letu, kadrovanju v sindikatih, preskrbi občanov s prehrambenimi artikli in tehničnimi proizvodi. Pri občinskem sindikalnem svetu bodo ocenili svoje delovanje in delo sindikatov dejavnosti ter komisij. V tem obdobju jih čaka tudi volilno programska konferenca. Svojo aktivnost pa bodo usmerili tudi na področje zaposlovanja, gospodarjenja v četrtljetjih, razvoju drobnega, gospodarstva in delovanju delegatskega sistema v sindikatih. Pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica je izšla letošnja prva številka glasila Informacije, ki je namenjeno vsern družbenopolitičnim delavcem in članom v osnovnih organizacijah sindikata. Letošnja prva številka prinaša celotni program dela OS ZSS Slovenska Bistrica, naloge v okviru priprav na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, zaključek devetnajstih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva slovenskih in hrvatskih občin in tudi vsebine zadnjih sej predsedstva občinskega sveta. Viktor Horvat Nove cene, pristojbine in osnutki odlokov Na svoji 145. seji je izvršni svet skupščine občine Ptuj obravnaval vrsto pomembnih vprašanj za življenje in delo občanov. Najprej so poslu.šali informacijo o gibanju osebnih dohodkov za leto 1980 in razpravljali o osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike z zakonom o davkih občanov in zakonom o službah za družbene prihodke. Nadalje je izvršni svet evindentiral nove cene gostinskih storitev Ml P Ptuj, KK TOZD Haloški biser in kmetijsko zadrugo Ptuj. V zvezi z odredbo o pristojbinah za obvezne veterinarske sanita preglede in dovoljenja v občini Ptuj se izvršni svet ni dokončno oprede temveč predlaga, da se prizadeti ponovno dogovorijo o višini pristojbii skladu z realno rastjo življenskih stroškov v letu 198L Veterinar sanitarni pregledi so v interesu vseh potrošnikov prehrambenih artiki zato bi v bodoče kazalo razmisliti o financiranju teh storitev s svobov menjavo dela, ne pa da jo financirajo zgolj proizvajalci hrane. V kor fazi pa jo tako ali drugače plača potrošnik v ceni blaga. V nadaljnji razpravi so člani občinskega izvršnega sveta obravnav še osnutke odlokov — o dopolnitvah'od!cka o pokopališkem redu območju občine Ptuj, o plačevanju stroškov za neškodi odstranjevanje živalskih trupel na območju ptujske občine, o spremt odloka o komunalnih taksah ter o spremembah in dopolnitvah odlok davkih občanov. Obširneje je razpravljal tudi o enotnih merilih odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ver o tem poročamo posebej. Obisk delovne skupine republiške konference ZSMS Od konca januarja pa do sredine marca bodo člani predse^ republiške konference ZSMS v delovnih skupinah obiskali vse obči konference ZS.VIS. V razgovorih v posameznih občinah in z obis^ osnovnih organizacijah v raznih sredinah se člani delovnih seznanjajo s položajem in razmerah v katerih delujejo mladinske or- ganizacije. V prvi polovici februarja potekajo obiski v štajerski regiji, riani delovne skupine so najprej obiskali občini Lenart, dan zatciri OK ZSMS v Slovenski Bistrici, v torek 10. februarja pa bili na obisku . ptujski r-bčini. Prihodnji teden bod«; obiskali občini Ormož in btT. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 12. februar 1981 TEDNIK UGOTOVnVE SOCIALNEGA SKRBSTVA VELIKA MIGRACIJA PREBIVALSTVA Po statističnih podatkih je živelo ob koncu leta 1980 na območju ptujske občine 68.346 prebivalcev, od tega 35.127 žensk in 33.219 mo- ških. Na podeželju živi 49.063 prebivalcev, v mestu Ptuj z okolico pa 19.283 prebivalcev. Naravni prirast je v letu 1980 /jia.šal 960 ljudi, to je za 50 mani kot v letu 1979. Statistični podatki tudi izkazujejo veliko migracijo prebivalstva s podeželja v mesto in z območja občine v druga industrijska .središča po Sloveniji. Odhajajo mladi ljudje, ki se več ne vračajo, saj si ob delu osnujejo tudi družine. Zaradi tega, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah ostajajo večinoma stari ljudje, ki si več ne morejo na zemlji zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje. Vzroke za tako visoko odseljevanje iz vasi je iskati v neurejenem ekonomskem položaju kmetov, v preslabi in neustrezni organiziranosti kmetijske proizvodnje, v pomanjkanju infrastrukturnih objektov na vasi in v preslabi povezanosti vasi z mestom, končno pa tudi zaradi pre- majhnega števila novih delovnih mest v občini, ker materialna proiz- vodnja ni dovolj razvita. Po oceni je bilo v letu 1980 na začasnem delu v tujini še okrog 3500 do 4000 ptujskih občanov (točne podatke bo dal popis prebivalstva). Odseljevanje mladih povzroča tudi hitro povečevanje poprečne starosti prebivalstva, to velja predvsem za Haloze in Slovenske gorice. Tako je bilo v letu 1980 v občini 7.387 ljudi starih več kot 65 let, kar pomeni 10,8 odstotka. Med temi je veliko osamljenih ljudi, zato so tudi potrebe po domskem varstvu, po službi nege na domu in po denarni pomoči velike in stalno prisotne. Še vedno je navzoč problem nekdanjih viničarjev in dninarjev, to je tudi vzrok, daje v lanskem letu prejemalo družbeno materialno pomoč 195 občanov, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja, 520 pa je bilo takih, ki so prejemali materialno pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje. Iz tega je razvidno, da v ptujski občini en odstotek občanov prejema družbeno materialno pomoč. Na območju ptujske občine trenutno živi 6.452 upokojencev, od lega 2.155 starostnih, 2.160 invalidskih in 2.137 družinskih. Varstveni dodatek znaša povprečno 838 din in gaje v letu 1980 prejemalo 1.100 upokojencev, povprečna pokojnina brez varstvenega dodatka pa je lani znašala 5.163 din (velja za upokojence z območja ptujske občine). V letu 1980 je bilo na območju ptujske občine 6.943 predšolskih otrok, od tega je bilo zajetih v organizirano varstvo 1.271 otrok ali 18,3 odstotka, kar je precej pod slovenskim poprečjem. Vsako leto ostaja 150 do 200 nerešenih vlog za sprejem v vrtec, zlasti v lanskem letuje problem v jasličnem varstvu, ker smo pri gradnji vrtcev to zanemarjali. V šolskem letu 1980/81 obiskuje z območja ptujske občine srednje šole 2.150 mladih, od teh se dnevno vozi 1.469 učencev. Za interesne dejavnosti in preživljanje prostega časa mladih je slabo preskrbljeno, zato je toliko večja možnost pojavov mladinskega prestopništva. Na območju občine tudi nimamo lokala z brezalkoholnimi pijačami, zato se mladina več zadržuje po gostinskih lokalih, zato tudi ni čudno, da ugotavljamo visoko stopnjo alkoholizma v občini. iz leta v letuje na območju ptujske občine več razvez zakonske zveze in smo po številu razvez že v slovenskem poprečju. V lanskem letuje bilo sklenjenih 403 poroke in opravljeno 68 razvez, to je 16,8 odstotka glede na skupno sklenjene zakonske zveze. Znano je, da sta Haloze in Slovenske gorice vinorodna predela, zato se prebivalstvo tu ukvarja pretežno s pridelovanjem grozdja in sadja. Ljudje so tudi prepričani, da se ob delu mora piti, saj to ohranja telesne moči, žal pri tem niso izvzeti niti otroci. To se odraža tudi pri šolskem delu teh otrok in pozneje v življenjskih navadah. Socialno skrbstvo v Ptuju ugotavlja, da se starostna meja, ko se alkoholizem že akutno pojavlja, dokaj hitro pomika navzdol, vse večje alkoholizma tudi med ženskami. Na seji izvršnega odbora skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 9. februarja, so tudi ugotovili, da smo ob tako široki in pestri socialni problematiki v občini za strokovno socialno delo preslabo organizirani. Le 5 delovnih organizacij ima zaposlenega soci- alnega delavca, nobena nima psihologa ali kakega drugega strokovnjaka za problematiko na tem področju. Tudi v šolah deluje le 6 socialnih delavcev, strokovnega svetovalnega teama za šole ni, zaposlen ni niti en psiholog na področju osnovnih šol. Na centru srednjega usmerjenega izt)braževanja je trenutno 2.150 dijakov, tam deluje svetovalna služba v sestavi: pedagog — psiholog, nimajo pa socialnega delavca. Delavci socialnega skrbstva tudi ugotavljajo, da se vsebina dela spreminja. Ob tem, ko se manjša stopnja socialne ogroženosti, se poja- vljajo problemi zaradi spreminjanja odnosov med ljudmi, spreminjanja moralnih norm, nerazgledanosti in neosveščenosti, problemi ob mi- gracijah, ko se ljudje preselijo iz vasi v mesto in se tu ne znajdejo in podobno. Bo vpliv potrošnikov na oblikovanje cen sedaj večji? Ko sem hotela na začetku vsega zvedeti nekaj mnenj o cenah, o oblikovanju cen, ali irramo tudi potrošniki kakšen vpliv na obliko- vanje cen, kaj vpliva na padec ali dvig cen, sem za mnenje vprašala nekaj naključnih mimoidočih na ptujskih ulicah: ,,Ja cene, drago je vse. Ce pogledamo samo v izožbe — cene so se v primerjavi z lani zelo povišale. To kar prodamo kmetje pa ni tako drago in se tudi ni kdo ve kako povišalo. Potrošniki ne more- mo veliko vplivati na cene, ne vem kako bi lahko vplivali. Cim je česa manj in povpraševanje večje se ce- ne dvigajo in rastle bodo," je po- vedala moja sogovornica. Mladi malo manj občutijo ,,ce- ne"; punci, ki sem jih srečala, nista vedeli kako se oblikujejo cene oz. kdo jih oblikuje, ali lahko potrošniki vplivamo na višino cen, povedali pa sta, da moramo vsako povišanje uvoznega blaga pokriti z zvišanjem cen v naši domovini. Čeprav se s cenami srečujemo na vsakem koraku, kljub temu ne ve- mo vseh podrobnosti v zvezi s ce- nami. Enako vprašanje: kdo oblikuje cene in ali lahko potrošnik nanje kaj vpliva sem zastavila tudi Janku Bezjaku, članu izvršnega sveta SO Ptuj in namestniku pred- 'sednika komiteja za družbenoeko- nomski razvoj in planiranje pri SO Ptuj, dobila pa odgovor: ,,Področje cen je zelo obsežno področje in še najmanj usklajeno z določili zakona o združenem delu, ki predvideva, da bi delavci v zdru- ženem delu samostojno oblikovali svoj dohodek, kar hkrati pomeni, da bi samostojno oblikovali tudi cene svojih proizvodov in storitev. Cene so do nedavnega bile preveč v pristojnosti zveznih organov za ce- ne, ki so na administrativni način maksimirali cene določenih proizvodov in storitev, še zlasti tis- tih, ki so širšega pomena za celoten jugoslovanski trg. V lanskem letu je zvezna skupšči- na sprejela nov zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ki je začel veljati 1. januarja letošnjega leta in postavlja področ- je cen v nov položaj, več pristojno- sti pri oblikovanju cen imajo sedaj delavci v organizacijah združenega dela, ki lahko na osnovi določil zakona samostojno določajo cene svojih proizvodov, določanje cen pa morajo podrobno opredeliti tudi v samoupravnih splošnih aktih. To seveda pomeni hkrati tudi, da bomo prek skupnosti za cene, ki jo bomo imeli tudi v ptujski občini, samostojneje oblikovali cene proiz- vodov in storitev. Zvezne skupnosti za cene^ bodo urejale oz. določale cene le še za okrog 30 odstotkov, ostali del je v pristojnosti republik in občin. Cene se bodo oblikovale na osnovi meril, ki jih določa /.akon: po tržnih pogojih (sproščene cene). Skupnosti seveda še niso zaživele, skupnost za cene je ustanovljena na nivoju federacije in republik, po občinah pa prav sedaj potekajo pri- prave za ustanovitev teh skupnosti, v ptujski občini imamo že vse pri- pravljeno: poseben družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Ptuj, ki so ga podpisali izvršni svet SO Ptuj, Medobčinska gospodars- ka zbornica za Podravje Maribor, občinski svet zveze sindikatov Ptuj, občinska konferenca SZDL Ptuj in Svet potrošnikov Ptuj. Na osnovi dogovora bomo v občini ustanovili skupnost za cene, pa tudi v združe- nem delu še pristopajo k sporazu- mu o ustanovitvi občinske skupno- sti za cene (seveda le tiste OZD, katerih pristojnost cen bo v občin- ski skupnosti za cene). SKUPNOST ZA CENE OBČINE PTUJ Organi skupnosti so: svet skupnosti, ki bo imel 15 članov. Medobčinska gospodarska zborni- ca bo vanj delegirala 8 delegatov iz- med udeležencev sporazuma, dele- gate pa bodo imeli v svetu še ostali ustanovitelji skupnosti. Pristojnosti skupnosti za cene so zlasti na področju storitev: komu- nalnih, gostinskih, socialnih usta- nov... vzgojno varstvenih ustanov. Delovala bo po posebnem poslovniku te skupnosti v skladu s statutom, ki ga bo skupnost imela. V občinski pristojnosti bodo torej cene tistih proizvodov in storitev, ki so manjšega ali občinskega pomena: cene gostinskih storitev, komunalnih storitev, stanarin, specialnih vrst kruha in peciva, ce- ne kmetijskih storitev na področju rastlinske proizvodnje, nekatere cene s področja vodnega gospo- darstva in visokih gradenj, cene vo- zovnic mestnega prometa, storitve zasebnih obrtnikov, marže v trgovi- ni za tiste proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, področje obrti in osebnih storitev... precej cen, ki so še vedno ostale v pristojnosti republike bo kmalu prenesenih v občinske skup- nosti za cene. Tako bodo občinske skupnosti za cene dobile pravo vlo- go v smislu zveznega zakona o te- meljih sistema cen in družbeni kon- troli cen. Ali obstaja bojazen, da bo mogoče glede na cene bolje živeti v kateri izmed drugih slovenskih ob- čin? Bodo razlike med cenami v občinah? ,,Nedvomno bodo občine v poli- tiki cen skušale uveljaviti svoje spe- cifičnosti. Zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen postavlja za osnovo oblikovanje cen zakon ponudbe in povpraševa- nja, to so povedali tudi naključni sogovorniki. Vemo, da je ponudba manjša od povpraševanja, da so slabe letine kmetijstva in prav zato so cene v maloprodaji pod neneh- nim pritiskom naraščanja. To velja tudi za nekatere industrijske proiz- vode, zlasti tiste, ki so se preusme- rili v izvoz. Prav z.ato bodo v obči- nah, kjer sta ponudba in povpraše- vanje usklajena, prešli na prosto oblikovanje cen. Tudi zakon pred- videva prosto oblikovanje cen ali oblikovanje cen po enotni metodo- logiji: delavci v organizacijah zdru- ženega dela bodo na osnovi standardov, normativov, stroškov, oblikovali svoje cene. To je sicer neke vrste prostega oblikovanja cen, saj zakon tu^i določa, da lahko maksimirajo cene izvršni sve- ti SO Ptuj, v primeru če nastanejo kakšne motnje ali anomalije. Je pa tudi določilo, da če IS maksimirajo cene določenim proizvodom in sto- ritvam, pod nivojehi, ki je po meto- dologiji upravičen, morajo uvesti tudi kompenzacije (kot na primer pri mesu). V občini bomo prosto oblikovali vse cene proizvodov in storitev, ki so v občinski pristojnosti, če bosta seveda ponudba in povpraševanje usklajena. Povedati je potrebno, da smo v ptujski občini že v lans- kem letu pristopili k prostemu obli- kovanju cen gostinskih storitev (ra- zen seveda cene abonentskih kosil in malic). Pričakovati je torej, da bodo na- stale razlike v cenah enakih storitev po občinah, ostaja pa še vedno ne- kakšna najblažja kontrola cen, predlaganje cenikov v potrditev ob- činski skupnosti za cene." Ce gremo spet na začetek našega sestavka moramo ponovno zastavi- ti vprašanje ali bo sedaj vpliv na oblikovanje cen večji? „Potrošniki bodo prek skupnosti za cene imeli bistveno večji vpliv preko skupnosti za cene ali preko izvršnega sveta. Svet potrošnikov lahko zahteva sklenitev sporazuma ali dogovora o izvajanju politike cen ali višine cen pomembnejših storitev, ki so v pristojnosti občins- ke skupnosti za cene. Skupno bomo morali imeti take cene, izoblikovane po samoupravni poti, ki ne bodo le pod vplivom zakona ponudbe in povpraševanja, povpre- čne storilnosti,... ampak rezultat dogovarjanja potrošnikov in izva- jalcev storitev, sicer bo to določilo zakona preveč le na papirju. V svetu skupnosti za cene je tudi predstavnik sveta potrošnikov in upamo, da bo vplival na izvajanje politike cen in potrditev posamez- nih cen v pristojnosti občine. Zave- dati pa se seveda moramo, da bo zakon ponudbe in povpraševanja odigral svojo vlogo in do takrat ko ne bo vzpostavljeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, bodo cene naraščale, gibanj navz- dol pa pravzaprav nismo vajeni, če- prav je možnost, da bodo cene tudi padale, če ne bo povpraševanja. S prostim oblikovanjem cen bo delavec sam prevzemal odgovor- nost za svoj dohodek. Moram povedati, da v gostinstvu, kjer smo lani cene sprostili, že kažejo zrelost in previdnost naraščanja cen, saj se, če cene preveč naraščajo, pro- met zmanjšuje." SPORAZUMI, ODLOK O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH... V organizacijah združenega dela prav sedaj pripravljajo sporazume za to področje. Kaj pomeni sprejet- je teh sporazumov oz. kaj pomeni, če organizacije združenega dela k njim ne pristopijo? ,,Sporazumi so možni znotraj re- produkcijskih verig, znotraj OZD, za določanje internih cen med TOZD. Zakon predvideva, da bodo v samoupravnih splošnih aktih natančno izdelana merila za oblikovanje teh cen. Po teh merilih bi morale organizacije cene obliko- vati in jih preverjati prek občinske, republiške in zvezne skupnosti za cene. Kjer meril ne bodo imeli, cen ne bodo mogli spreminjati sami od sebe mimo metodologij, določil zveznega zakona. Zelo nujno je, da v organizacijah združenega dela pohitijo s pripravo teh aktov." Izvršni svet SO Ptuj je zborom občinske skupščine poslal v obrav- navo in sprejem tudi odlok o pravi- cah in dolžnostih občinskih orga- nov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja po- sebnega družbenega imeresa pri op- ravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Ptuj. Zakaj? „Sam zakon daje pristojnost or- ganom v občinah — izvršnim sve- tom — da izvajajo družbeno kon- trolo cen, če nastanejo motnje na tržišču zaradi nespoštovanja enotnosti jugoslovanskega trga, uveljavljanja monopolnih teženj, nespoštovanja zakona ponudbe in povpraševanja , za primere, ko ce- ne bežijo mimo resolucijskih pred- videvanj. Z odlokom bodo določe- na pooblastila izvršnemu svetu SO Ptuj, odlok pa tudi določa, da mo- ra izvršni svet v primeru maksimi- ranja cen na škodo izvajalcev ali proizvajalcev, urediti tudi kompen- zacije. Odlok določa obveznost ustano- vitve skupnosti za cene v skladu z zakonom, način delovanja... je eden od predvidenih aktov, ki jih terja nov način oblikovanja cen." Skupnost predvidevajo konsti- tuirati v februarju, ustanovitev skupnosti pa pomeni večjo mož- nost vplivanja delovnih ljudi in občanov, združenega dela in sveta potrošnikov na politiko izvajanja in oblikovanja cen in pomeni po- družabljanje tudi tega področja, kar predvideva zakon o združenem delu ter zvezni zakon o temeljih sis- tema in družbene kontrole cen. N. Kotar Dosedanji vpliv potrošnika na ceno... VARSTVO OTROK IN DRUŽINE DELO STROKOVNE SOCIALNE SLU2BE Glavna naloga strokovne socialne službe Sku- pnosti socialnega skrbstva občine Ptu^ je — zago- tavljati |x)moč občanom in skupinam občanov, ki imajo težave pri preživljanju sebe in svojcev, pri vključevanju v življenje in delo in pri zastopanju svojih koristi in interesov. Ukrepi socialnega skrbstva so materialne narave, strokovni in upra- vno-administrativni. Pri reševanju socialnih težav občanov socialno skrbstvo scxiefuje z delovnimi or- ganizacijami, šolami, organi pravosodja, zavodi, z drugimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi sku- pnostmi, zdravstveno službo in z drugimi. UREJANJE PREŽIVNIN V letu 1980 je bila opravljena valorizacija 965 preživnin, to je več kot leto poprej. Sklenjenih je bilo 109 dogovorov o preživninah. Delo je težavno, saj prav ob urejanju preživnin ugotavljajo še druge težave, zlasti neurejene medsebojne odno.se, ne- urejene stike med otroci in r(xiiteljem, ki ne živi pri otrocih in podobno. UREJANJE STIKOV MED OTROCI IN RODI- TELJEM Način in časstikov otrok z roditeljem, s katerim ne živi skupaj, je bil določen z odločbo v 10 primerih. Delo je strokovno zahtevno, neredko tudi dolgo- trajno in vključuje se še psiholog. POMOČ PRI UGOTAVLJANJU OČETOVSTVA V 59 primerih je bila nudena pomoč materi, kije rodila zunaj zakona, pri ugotavljanju očetovstva. Bilo je nekaj primerov, ko domnevni očetje niso priznali očetovstva, zato je socialna služba matere napotila na sodišče. Ob tem je scKialna služba tudi nudila pomoč pri dogovarjanju preživnine za otro- ke. POSVOJITVE V lanskem letu ni bila na novo sklenjena nobena posvojitev. Po določbah zakona o z.akonski zvezi in družinskih razmerjih je postopek bistveno daljši kot je bil prej. Dve posvojitvi sta bili spremenjeni v trajni, tri posvojitve pa so bile razvezane na predlog posvojiteljev zaradi nerazumevanja. Tečejo pa po- stopki za posvojitve, ki bodo sklenjene v letu 1981. REJNIŠTVO Na dbmočju ptujske občine je v rejništvu 124 otrok in mladostnikov. Na novo je bilo nameščenih 14 otrok, prav toliko pa je tudi prenehalo rejništvo. Delo z rejenci postaja vse bolj kakovostno, uvajajo grupno delo z rejnicami in rejenci ob sodelovanju psihologa. Še več pt)zx)rnosti pa bodo posvečali iz- biranju družin, ki bt)do sprejemale otroke. Nad- aljevali bodo tudi z organiziranjem izletov .skupin rejencev in rejnic. SKRBNIŠTVO Skrbništvo je oblika skrbi za otroke brez staršev, ali če ti niso sposobni skrbeti za svoje otroke in /iistopati njihovih koristi. V letu 1980 je bilo na območju ptujske občine 25 otrok pt)d stalnim skrbništvom, približno 60 otrok pa je bil določen .skrbnik za posebni primer (spodbijanje očetovstva, premoženjske zadeve). SPREGLED ZAKONSKEGA ZADRŽKA V 18 primerih je bil izveden postopek za spregled zakonskega zadržka za sklenitev poroke. V veliki večini gre za zadržek mladoletnosti enega ali obeh bskusov. To delo je še posebno zahtevno, naporno in dolgotrajno. Spravni poskusi sp»uspeli v 6 pri- merih. v nobenem primeru pa ne med partnerjema, ki nimata več mladoletnih otrok. (Povzetek iz gradiva za sejo) TEDNIK - 12. februar 1981 NASE KMETIJSTVO - 5 Jutri prodaja plemenskih telic Kmetijska pospeševalna služba kmetijske zadruge Ptuj je na območju občine preusmerila že vrsto kmetij v tržno proizvodnjo. Tudi v tem srednjeročnem obdobju nameravajo preusmeriti vrsto kmetij in planirajo, da jih bo leta tržno preusmerjenih že 1400. Preusmerjanje kmetij bo potekalo na celotnem območju občine, zlasti pa še na mani razvitem območju, kjer smo do sedaj precej zaostajali. Tudi na območju Stoperc in Zetal je pospe.ševalna služba do sedaj preusmerila že vrsto kmetij v mlečno proizvodnjo, nekaj pa je tudi takšnih, ki so preusmerjene v rejo plemenskih telic, preusmeritve pa že daieio prve rezultate. V mlečno proizvodnjo je preusmerjenih 6 kmetij s 120 stojišči, v zrejo plemenskih telic pa 5 kmetij s 100 stojišči. Prve plemenske telice vzrejene v teh hlevih bodo v prodaji v petek 13. februar- ja. Vsi, ki želijo obnoviti lastno čredo z nakupom teh telic, se lahko kot kuDci oelasiio v prostorih kmetijske zadruge Ptuj jutri, 13. februarja do 8. ure. Člani kmetijske zadruge Ptuj lahko za nakup plemenskih telic dobijo tudi kredit. N. Kotar Preživninsko varstvo, setveni plan, uresničevanje nalog... l'rcživnmsko varstvo kmetov ostaja še vedno precej trd oreh našega m slovenskega kmetijstva na sploh, prevzemanje kmetij pa zaradi bega mladih z zemlje vse [pogostejša težava in zaskrbljujoča obveza. Prav iz lega vzroka je uresničevanje zastavljenih ciljev v planskih dokumentih na področju kmetijstva, tudi v ptujski občini zelo zahtevna naloga, saj je vse več kmetij takih.kjer gospodarila ostarela starša. V vseh planskih dokumentih pa na drugi strani povdarjamo. daje potrebno obdelati vso zemljo, posejati in pridelati čim več hrane, te strateško pomembne surt)vine. ki smoji končno le priznali pomen, ceno____O vseh teh težavah, odprtih nalogah ter o sestavnem planu v letošnjem letuje beseda tekla tudi na torkovi seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi. ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDl. Ptuj in ga vodi Janez Vrečer. direktor lOZI) Mlekarna Ptuj. Ker je bila .seja sveta v torek ob dvanajstih, ko je redakcija že zaključena bomo v podbor nostih s seje poročali v naslednji številki Tednika. N. Kotar Gojenje gozdov je pomembno in zahtevno V Sloveniji obrašča gozd nad milijon ha površin. Uvrščamo se med dežele z veliko gozdnatostjo, saj ta pri nas presega 50 odstot- kov. Pretežni del — 63 odstotkov gozda je v lasti 211.00 zasebnih lastnikov, ki so večinoma kmetje, zato jim tudi pravimo kar kmečki gozdovi. Uvrščamo jih lahko med pomembne temelje gradnje naše civilizacije in kulture. Na območju ptujske in ormoške občine za kmečke gozdove skrbi temeljna organizacija kooperan- tov gozdarstvo, kjer je 19.000 hektarov gozdov in 14.000 lastnikov teh gozdov. Anton Žagar, direktor te temeljne organizaci- je nam je o organizaciji povedal: ,,TOK gozdarstvo je bila ustanovljena pred petimi leti in je nastala iz prejšnjih gozdnih obratov, ki so gospodarili z gozdovi družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. Pri delu nas spremljajo težave zlasti zaradi velike razdrobljenosti gozdov med lastniki. Največje površine gozdov imajo kmetje na območju zahodnih Haloz (v Makolah, Stopercah, Zetalah, Podlehniku in Leskovcu), kjer so tudi najbolj gozdnati prede- li, saj je nad 65 odstotkov površin pogozdenih. Skupna letna sečnja v teh gozdovih znaša 50.000 kubičnih metrov, žal pa še vedno gre za lokalno porabo več kot 75 odstotkov tega etata. Le 13.000 kubičnih metrov neto lesne mase na leto gre v predelavo. S temeljno organizacijo kooperantov je vzpostavljena široka možnost sodelovanja z las- tniki gozdov, zlasti še pri poseku, ukrepih za obnovo, nego in varstvo gozdov. Zaposlenih je le 39 delavcev, ki so organizirani na štirih območjih, znotraj katerih so delovišča. Ce bi zapisali nekaj še o samoupravljanju in vplivu lastnikov gozdov na odločanje, moramo reči, da pri odločanju v dveh tretjinah sodelujejo la- stniki gozdov in v eni tretjini člani kolektiva TOK gozdarstvo." V slovenskem prostoru niso spodbudne ugotovitve glede kakovosti in vrednosti gozdov. Prevladujejo namreč slabši, manjkvalitetni gozdni sortimenti ali celo drva. Glede na ocene lahko trdimo, da vrednost kmečkih gozdov zaostaja za celih 70 odstotkov za možnostmi, ki jih lahko dosežemo le s skrbno in pravilno nego gozda. V TOK gozdarstvo v Ptuju prav zaradi tega želijo spremeniti slabo donosne gozdove, zato so izdelali tudi poseben program prenove tistih gozdov, ki so preizkoriščeni ali degradira- ni. Po tem programu naj bi v petnajstih letih na območju Haloz pogozdili 3900 ha površin, 5100 ha gozdov pa bodo intenzivno negovali. Ta naloga ostaja nerealizirana že iz prejšnjega srednjeročnega obdobja, kajti zmanjkalo jim je sredstev. Osnovni cilj gojenja v slovenskem gozdu je čim večja proizvodnja količinsko, še bolj pa po vrednosti lesa, v čim krajšem času in s čim manjšimi stroški, tega pa seveda ne moremo doseči brez intenzivnega gojenja oziroma nege gozdnih sestojev. V TOK gozdarstvo nameravajo sečnjo povečati za 1,5 odstotka in bi se tako gibala v naslednjih petih letih po obsegu od 13.200 do 14.200 kubičnih metrov blagovne proizvodnje. V naslednjih petih letih (do 1985) bi na območju TOK letno obnovili okrog 60 ha gozov, 250 ha bi letno namenili intenzivni negi in porabili za varstvo gozdov 300 delovnih dni. Pomembne so tudi naložbe v prometnice, let- no bodo na novo zgradili 1,5 kilometra gozdnih kamionskih cest in jih 2 km obnovili Sredstva bodo vlagali še v potrebno mehanizacijo. V programu TOK so tudi zapisali, da bodo razširili sodelovanje z lastniki gozdov s pogod- benim vključevanjem in da jih bodo oskrbovali za materialom, potrebnim v gozdarstvu. V pogovoru z direktorjem TOK gozdarstvo sem tudi ugotovila, da gozdarji v tej or- ganizaciji ne zanemarjajo ostalih koristi, ki jih dajejo gozdovi: gozdne sadeže, zdravo pitno vodo, izboljševanje podnebja, čisti zrak, blaži- tev sile vetrov, preprečevanje erozije, nastajanje hudournikov, možnosti za turizem in rekreacijo delovnega človeka, lovno gospodarjenje in še marsikaj. Prav zato se v tej organizaciji tudi odločajo za temeljito sodelovanje z lastniki goz- dov, organizirajo strokovna predavanja, kot na premer v soboto v Leskovcu in v torek v Stopercah na temo: pravilno podiranje drevja in vzdrževanje motornih žag. K sodelovanju povabijo tudi strokovnjake kmetijske zadruge Ptuj in Obdarskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, ki so predavali o živinoreji kot pomembnem viru dohodka na kmetiji in pridelovanju krme na travnikih in pašnikih ter o pridelovanju vrtnin. Naj ob koncu navedem še nekaj podatkov o delovni organizaciji, v katero je vključena TOK gozdarstvo Ptuj. Gozdno gospodarstvo Maribor sestavlja več temeljnih organizacij in skupne službe, med njimi pa je neomejena solidarnost- na odgovornost. Zato na nivoju delovne or- ganizacije tudi združuejo vsa sredstva biološke mehanizacije, amortizacije, sredstva za stanovanjsko izgradnjo, izobraževanje in del sredstev skupne porabe za potrebe oddiha, kar je tudi prav, saj je delo v gozdarstvu, zahtevno, nevarno in težko. Prav zato tudi ni razloga, da bi zavidali višini njihovih povprečnih osebnih dohodkov, ki so izračunani na osnovi opravlje- nih delovnih ur, saj imajo gozdni delavci ali nekateri gozdarji prav zaradi težavnosti poklica, ki ga opravljajo tudi benificirano defovno dobo. N. Kotar ZMAGALA EKIPA MARKOVCIII V soboto smo bili s kvizom ,,Mladi in kmetijstvo" ponovno, kot že pred leti, gostje v zadružnem domu v Markovcih na Ptujskem polju, v kraju, ki ga bogati prenašanje folklornih tradi- cij, lepa pesem in dobra beseda domačinov. Prav zato sp mladi člani folklore — kviz tudi začeli z venčkom štajerskih narodnih ple- sov. Tekmovalci, po trije v šestih ekipah, so odgovarjali na vpra- šanja iz poljedelstva, žvinoreje, strojništva, kmetijske zakonodaje, sadjarstva, vinogradništva, hranil- no kreditne službe in družbeno politične prakse. Pravilnost ozi- roma nepravilnost odgovorov je ocenjevala komisija sestavljena iz predstavnikov mladinskih vrst in kmetijskih strokovnjakov, saj sta kmetijska zadruga Ptuj in OK ZSMS Ptuj bila tudi organizatorja tega kviza. Lahko rečemo, da so tekmovalci pokazali mnogo znanja, tekmoval- nega duha in to, da je zmagala tista ekipa, ki je največ znala (vprašanja pa nikakor niso bila enostavna) in upamo lahko, da nas bo zmagovalna ekipa tudi na regij- skem tekmovanju dobro zastopala. Kako so se torej razvrstile tekmo- valne ekipe: prva je bila ekipa Markovci 11, ki so jo sestavljali Marjan Polanec, Franček Golob in Daniel Korošec; druga ekipa Lovrenc 1 — sestavljali so jo Anton Pleteršek, Marjana Letonja in Franc Planinšek; tretja pa ekipa Zetal — Jože Horvat, Katica Haj- šek in Anton Kolar. Sodelovale so še ekipe Lovrenc II, Slovenske eoricc in Markovci L Pa zapišimo še nekaj o nagra- dah. Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju je prispevala 6 vreč mineralnih gnojil in tri vreče semenskega krompirja, KS Markovci 1000 din, KZ Ptuj 9 vreč mineralnih gnojil. Obdravski zavod za veterinarstvo in živino- rejo Ptuj tri osemenitve za krave, OK ZSMS Ptuj knjižne nagrade in Tovarna dušika Ruše 9 vreč mine- ralnih gnojil. V sprostitev tekmovalcem in razvedrilo gledalcem je pel tudi moški pevski zbor PD Markovci, pozno v noč pa je nato bila še zabava, saj so markovški mladinci v goste povabili ansambel Grif iz Maribora, ki je skrbel tudi za ozvočitev prireditve. Marjanu Polancu, Frančeku Golobu in Danielu Korošcu pa moramo zaželeti mnogo uspeha pri pripravi na regijski kviz in dobro uvrstitev na tem kvizu — sicer pa upamo, ne bo težav, saj so ti tekmovalci odgovorili na vseh šest zastavljenih vprašanj s popolnimi odgovori in povedali vedno več kot smo zahtevali. N. Kotar Tri od šestih sodelujočih ekip * - -"^ol ne -' V -p "lagovalci: jan. k-—ir Daricl Poto: l.k ta. Prispevek za obrambo pred točo naj bi plačevali vsi Slovenci Pod tem naslovom smo v Tedniku z dne 5. februarja 1981 lahkočitali I .sestavek, ki fH)novno opozarja, tokrat na primeru organiziranega pri- stopa k obrambi toče. kako v naši družbi še ne obvladujemo .samo- upravnega sporazumevanja in kako pristransko .se obnašamo, kadar gre za obveznosti, ki .so potrebne za zadovoljevanje naših skupnih potreb in interesov. K ugotovitvam in stanju okrog podpisovanja samoupravnega ^ sporazuma o sestavitvi območne samoupravne skupnosti severovz- j hodne Slovenije za obrambo pred točo, ki so navedene v omenjenem i članku je treba še nekaj zapisati. ( lovek se proti naravnim ujmam, kot so potresi, viharji, poplave, toča Itd. brani vse od svojega obstoja, pri čemer paje običajno ostal nemočen, .saj se občasno le .sproščajo naravne sile, kijih ni mogoče vselej obvladovati. Razvoj znanosti in tehnikeje v zadnjem obdobju prispeval pomembni dosežek, to je dokaj uspešen sistem obrambe pred točo Obrambnega sistema smo se vsi radi oprijeli in ga osvojili, zataknilo pa seje pri financiranju, ki prav gotovo ni poceni še vedno pa je mogoča primerjava med stroški, ki pri tem nastajajo in škodo, ki jo toča prizadene Delegacija združenih kmetov Kmetijske zadruge Ptuj v zboru združenega dela skupščine občine Ptuj je ves čas postopka razprav in sprejemanja tozadevnih aktov imela naslednje bistvene pripombe ne da bi zaradi tega odklanjala sistem: — nesprejemljivo je namreč izhodišče, da morajo za obrambo pred točo biti zainteresirane le organizacije združenega dela, ki se bavijo s pridelovanjem, dodelavo, predelavo in prometom s kmetijskimi pri- delki. gozdnogospodarske m lovske organizacije, češ. da toča prizadene le te in da to ni škoda za vso družbo. — predlog odloka dalje določa takozvane diferencirane prispevne stopnje 0.32 % od dohodka za organizacije, ki se bavijo s primarno proizvodnjo. 0.16 % za organizacije sekundarne proizvodnje in 1 3 % za lovske organizacije. Ali ni to popolni nesmisel? ali smo res pridelovalci hrane samemu sebi namen? Biti mora izveden sistem financiranja vseh Slovencev z enakim deležem. -- Kmetijska zadruga kot organizacija združenih kmetov, ki nima svoje lastne družbene proizvodnje ustvarja prihodek le iz organizirane kmetijske proizvodnje m prometa z repromaterialom za kmetijsko proizvodnjo. Za zasebni sektor kmetijstva je občina sprejela odlok ki določa obremenitev 1.3 % od katasterskega dohodka to pa pomeni 'da združeni kmetje tako plačujejo dvojni prispevek, prvič neposredno iz KD. drugič pa posredno iz ustvarjenega skupnega prihodka z združe- vanjem dela in sredstev v zadrugi. Samoupravni organi zadruge Ptuj so sicer sklenili podpisati pred- metni sporazum za financiranje obrambe pred točo s pripombo da ni pravičen, še manj pa objektiven in sporazumski. Miran GLUŠIČ Težave pri odstranjevanju živalskih trupel Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi določa, da morajo lastniki živali, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupno.stih in družbenopolitičnih skupnostih zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, prometu živali, živalskih surovin, proizvodov, krmil in odpadkov. Občine so dolžne skrbeti za ustrezno število redno vzdrževanih zbirališč za trupla in za živalske surovine, odpadke... Občinska skupščina lahko odredi plačevanje službe za neškodljivo odstranjevanje konfiskatov, ki nastanejo pri obdelavi, predelavi in prometu živalskih surovin in proizvodov ter plačevanje stroškov za neškodljivo odstranjevanje trupel. Neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih živali, odpadkov in ugotavljanje vzrokov pogina so poimembni ukrepi za preprečevanje, ziitiranje in izkoreninjenje živalskih kužnih bolezni. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je konec lanskega leta prav zaradi pojava stekline na območju, ki ga pokrivajo, predlagal izvedbo ukrepov za zatiranje živalskih kužnih bolezni, posebej še stekline na območju občine Ptuj. Ugotavljajo namreč, da so s pristopom k družbenemu dogovoru o odstranjevanju kadavrov v mariborski regiji rešeni le najbolj pereči problemi odstranjevanja trupel poginulih živali in odstranjevanje trupel iz farme bekonov Kmetijskega kombinata Ptuj in iz klavnice velikih živali na Znidaričevem obrežju Perutnine Ptuj. Neurejeno je ostalo še vedno zbiranje piščančjih trupel in kontumac za pse, sumljive zaradi stekline." Inšpektorji zahtevajo pri vzreji brojlerjev urejena zbirališča poginulih piščanccv pri rejcih kooperantih, tako dobiva problem živalskih odpadkov nove razsežnosti. Da bi zmanjšali tudi prevozne stroške za transport do zbirališča odpadkov bi kazalo način zbiranja živalskih odpadkov dcccntralizirati. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju že pripravlja dokumentacijo za pridobitev lokacije, kjer bi uredili zbirališče živalskih trupel in odpadkov ter izolatorje za pse, ki so na opazovanju ziiradi stekline, objekt pa načrtujejo na desnem bregu reke Drave v bližini čistilne naprave. Vrednost investicije je predvidena v višini 3,650.000 din, sredstva pa naj bi združili občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Mesokombinat Perutnina Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju in Kmetijski kombinat Ptuj. Obratovalni letni stroški so predvideni v višini 1,151.800 din, zbirali pa bi jih s prispevkom, ki ga bo določal odlok o plačevanju stroškov za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel na območju občine Ptuj, plačevali pa ga bomo ob izdaji zdravstvenih spričeval in potrdil o cepljenju psov: za govedo in konje 12 din, za žrcbeta in teleta do 120 kg 6 din, za prašiče 5 din, za prašičke do 50 kg 3 din in za pse 50 din. Prispevek se bo /hiral na posebnem računu proračuna občine Ptuj. Po podatkih uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj jc letno izdanih 9780 zdravstvenih spričeval /a govedo in konje, 5700 za žrcbeta in teleta, 36.4(K) za prašiče, 9200 za pujske ter 7100 o cepljenju psov. Ob enakem številu izdanih potrdil bi tako bilo letno zbranih 716.460 din, kar pa ne bo dovolj za funkcionalne izdatke higiensko veterinarske službe in zato je i/vršni ' vet SO Ptuj, ko je osnutek odloka obravnaval, menil da je besedilo potrebno dopolniti še s prispevkom od perutnine ali povišati predloge, ki pa že --daj predstavljajo četrtino, vrednosti zdravstvenih spričeval. Od;;.k o puičc\ai;; : r. /a nv-.kcKiii-»odstranjevanje živalskih tr ! n-T območiu ob^in« Ptuj bodo obr-' navali in odločali o spri jemu U i«. tmdi /Km i ob"ins\e .. Kotar 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 12. februar 1981 TEDNIK KMEČKA GOSTIJA „Začetekje povsod težak!" I.elos bo na kmečki gostiji v l'tuju, ki je ena od prireditev v okviru 20. Kurentovanja s karne- valom, čisto prava poroka. Za- konsko zvezo bosta sklenila Anica Kmetec, 25-letna uslužbenka lOZI) Koloniale Maribor, ki živi v Kidričevem in Božidar Vaupo- tič. 26-letni prodajalec Metalke iz Maribora. Povedala sta, da sta se spoznala pred tremi leti v prodajalni, kjer je zaposlen Darko, kot mu pravijo prijatelji in potem se je počasi razvijala ljubezen, kije pripeljala do sklenitve zakonske zveze. Kdo je pravzaprav dal pobudo za od- ločitev, da se poročita po starih kmečkih običajih Ptujskega po- Ija-^ »Moja sestra,« pravi Anica, »ki je opazila razpis organizacijskega odbora in naju nagovorila, naj se odločiva.« »Sicer .sva se imela namen po- ročiti koncem aprila,« ix)vzame Darko, »pi^bo sedaj tudi prav.« Kako so sprejeli vajino odloči- tev starši! »Ja, tega niso pričakovali,« z obotavljanjem pove Anica, Darko pa pravi: »Najprej .so bili presenečeni, ker niso pričakovali take poroke, potem pa so rekli, zakaj ne! Take poroke ni vsak dan. Kar zado- voljni so. Le to jih skrbi, ker bodo morali precej sodelovati pri vseh teh običajih. Tudi midva bova morala, pa mislim, da bo kar šlo. »Čeprav sva oba iz delavske dru- žine, poznava marsikatero kmeč- ko opravilo.« Kako pa bosta uredila stano- vanjsko vprašanje? »Kot večina mladih, sva tudi midva brez stanovanja. Računa- va. da bova imela več možnosti, ko bova poročena. V moji delovni organizaciji stanovanj ni, so pa pripravljeni sofinancirati nakup stanovanja ali gradnjo.« »Pri nas je tudi bolj težko,« pove Anica. »Stanovanj ni, vsakih nekaj let kupimo kakšno stano- vanje, prednost pa imajo seveda tisti, ki imajo večje probleme kot midva.« V začetku bosta najbrž stano- vala pri Darkovih starših, želita pa najeti vsaj kakšno sobo, da bi lahko začela na svoje, kot sta de- jala. Kupila sta že vso opremo, zato si toliko bolj želita svoje sta- novanje. Darko je že preizkusil Aničine kuharske veščine in pra- vi: »Če bo vedno tako dobro ku- hala, se bom kaj kmalu zredil.« Pa bo zmeraj tako. Anica? »Ne vem! Saj veste, kakšni so moški. Včasih jim nič ni po godu! Zakaj še on ne bi kdaj kaj skuhal in pokazal, da zna tudi v kuhinji kaj postoriti?!« »Kosi bila bolna, si dobila čaj.« z nasmehom vskoči v pogovor Darko. »Tudi kosilo bi skuhal. Moj oče je mami vedno pomagal pri gospodinjskih opravilih, ne vem, zakaj jaz ne bi svoji ženi. Sicer sem se učil za kuharja, pa sem zdržal le mesec in pol. potem pa sem šel za prodajalca.« Sicer pa je Darko prepričan, da stari rek še drži. Namreč, da žena podpira tri vogale pri hiši,četrtega bo pa že zmogel! Pred Anico in Darkom je še obisk v zakon.ski svetovalnici. Pravita, da se ga bosta z veseljem udeležila — svatovanja namreč — morda tudi dodatnega svetova- nja, saj sta prepričana, da bosta zvedela za marsikateri koristni nasvet, da bosta laže premagala začetne težave. »Vsak začetek je težak, verjetno v zakonu še najbolj,« ugotavlja Darko. In kaj menijo o kmečki gostiji, ki jo bodo po običajih Ptujskega polja izvedli vaščani iz markovške krajevne skupnosti, prijatelji? »Vsi se zanimajo za to gostijo. Vendar za vse ne bo dovolj vsto- pnic, saj je njihovo število ome- jeno. Prepričana .sva, da bo zelo veselo. Sicer pa bomo praznovali tudi pri Aničinih starših, pa še pri mojih,« je zaključil pogovor Dar- ko. O tem. da bo veselo, res ,ni dvomiti. Za to bodo poskrbeli 21. februarja ob 12. uri, ko bo gostija na magistratu, kopljači. plesalci in godci naših folklornih skupin, zvečer v Narodnem domu pa starešina, mladoporočenca, mu- zikantje in svatje. Mnogo sreče na skupni poti, Anica in Darko! N. D. Anica in Darko — tokrat 5e kot dekle in fant. (foto JOS) LENART V SLOVBi^H GO»CAH Svečana seja skupščine in predsedstev DPO Pred.sednik skupščine občine Lenart Božo Tuš je sklical za v petek. 20. februarja svečano sejo skupščine in predsedstev družbenopolitičnih organizacij. Seja bo posvečena obletnici, življenju in delu tovariša ED- VARDA KARDELJA. O pomenu in prispevku tov. Kardelja k graditvi na.še samoupravne socialistične družbe bo govoril predsednik OK SZDL Lenart — Drago Štrav.s. —" VRSTA PREDAVANJ ZA KMETOVALCE Kot da bi nekako pozabili na izobraževanje in delo s kmečkimi .'cnami. že dolgo nismo zapisali nič o njih. Sicer pa je tudi res. daje zaradi 1'dsotnosti Terezije Mcško. pt>speševalke za delo s kmečkimi ženami, delo tudi zastalo. Prav je. da uvodoma ugotovimo in z^apišemo kako je potekalo izobraževanje kmečkih žena v lanskem zimskem obdobju: imeli so sedem predavanj o zamrzovanju živil in zamrzovalni skrinji, šest predavanj o zdravi prehrani in hitri pripravi hladnih jedi, štiri preda- vanja o pridelovanju vrtnin, pet predavanj o kmetijskih strojih, po eno predavanje o alkoholizmu in najpogostejših ženskih boleznih, dve predavanji o ureditvi kmečke hiše in okolja ter en kuharski tečaj. Organizirali pa so še dvodnevno strokovno ekskurzijo in devet eno- dnevnih. V .st)delovanju s svetom za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk, ki deluje pri OK SZDL Ptuj m občinskim i>dborom Rdečega križa Ptuj. pa bt> v Ptuju organizirano že prvo letošnje predavanje na temo: notranja in zunanja ureditev kmečke hi.še ter skrb /a zdravo okolje. Predavanje bt> 18. februarja v prostorih osnovne šole I ludevita Pivka v Ptuju (v prostorih nekdanje ekonomske srednje šole), udeležijo pa .se ga lahkt) vse kmečke žene z območja ptujske občine. :)oločen je tudi že datum za predavanje o zamrzovanju živil in zamr- /1'valni skrinji, to bo 11. februarja v CJorišnici. Naj koncu zapišem še to. da bodo predavanja kvalitetno pri- pravljena in jim j. vredni- prisluhniti, saj bodo govorili priznani .tro- ivnjakv ki - h in . mv: ie redko kdaj priložnost pi slušati. \ K;>tai POGOVOR S POŽARNIM INŠPBOIRJBM mVAROOM KOZELOM Z gorivi varčno in predvsem varno! Zadnje čase je gorivo že tako drago, da smo potrošniki prisiljeni k varčevanju na vsakem ko- raku. Kljub temu pa ostaja še veliko možnosti racionalne potrošnje neizkoriščenih. Zato smo k razgovoru povabili Edvarda Kozela, vodjo požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj. O možnostih varčevanja s tekočimi gorivi je uvodoma dejal: ,,Smo v času pomanjkanja tekočega goriva, zato je prav, da najdemo čim več možnosti varčevanja. Začnimo pri kurjenju za centralno ogrevanje. Peč centralne kurjave mora biti izbra- na in sicer mora biti take kapacitete, da bo njena izkoriščenost najoptimalnejša. Njena izkorišče- na pa je tudi odvisna od velikosti dimnovodne tuljave, pa tudi od same višine dimnika — tako dosežemo potreben vlek. Eden od pomembnih pogojev za optimalno potrošnjo goriva pa je tudi ustrezen in pravilno nastavljen gorilnik ter regulacija in nastavitev termostatov. Sama kotlovnica mora imeti zagotovljeno tudi zadostno naravno zračenje in dovod zadost- ne količine potrebnega zraka z^ izgorevanje. Ce je v kotlovnici premalo zraka, oziroma kisika, ki je nujno potreben za izgorevanje, gre veliko energije v prazno — v dimnik. Na drugi strani pa se pri nepopolnem izgorevanju ustvarja strupen plin ogljikov monoksid. V javnih kotlovnicah so lahko zaposleni le delavci, ki imajo dokazilo o opravljenem izpitu za kurjača. Tudi od teh delavcev je dostikrat odvisna potrošnja goriva. Predvsem se to izkazuje v različnem posluževanju peči in skrbi za brezhibnost celotnega sistema kurjenja. Pri lokalnem ogrevanju na tekoče gorivo moramo paziti na to, da nalivamo peč samo takrat, ko je hladna, torej pred pričetkom kurje- nja, nikakor pa ne med kurjenjem. Peč prižgemo strogo po navodilih izvajalca. Želel bi opozoriti še, da lahko kurimo le tisto vrsto goriva, za katero je peč skonstruirana in nastavljena. Bili so že namreč primeri, da je zaradi neustreznega goriva prišlo do eksplozije, oziroma požarov. Torej naj velja: če imamo peč za centralno ogrevanje nastavljeno in konstruirano za težko kurilno olje — mazut, ne smemo vlivati v rezervoar lahkega kurilnega olja dokler ni sistem napajanja in gorilnik za to strokovno prilagojen. Prav tako je pri pečeh za lokalno ogrevanje. Kurimo lahko le gospodinjsko kurilno olje, ni pa dovoljeno nalivanje peči s petrolinom, petrole- jem in podobnimi gorivi." Morda še nekaj opozoril o vskladiščenju tekočega goriva, kako naj to poteka? ,,Zaradi pomanjkanja tekočega goriva se ne- kateri občani skrbno postavljajo v vrste na bencinskih servisih in kupujejo kurilno olje ter ga nosijo domov v večjih količinah. Pri tem bi želel opozoriti, da nepravilno vkladiščeno kuril- no olje ogroža varnost premoženja ljudi. Nikoli ne vemo naprej, kdaj lahko pride do požara in v takšnih trenutkih tudi ni časa, da bi pravočasno odstranili, včasih tudi precejšnje količine kurilnega olja." Koliko litrov kurilnega olja pa je lahko vskladiščenega? ,,Po veljavnih tehničnih predpisih imamo lahko na eno stanovanje vskladiščenih največ do 200 1 gospodinjskega olja in to seveda v kovin- skem sodu, ki mora biti spravljen v kletnem prostoru ali podobnem pritličnem prostoru, kije zgrajen iz ognjeodpornega gradbenega materia- la, ki se mora ognju upirati vsaj dve uri. V koli- kor takega prostora nimamo, pa imamo lahko le dve posodi olja po 25 1, ki sta iz nelomljivega materiala in prilagojeni za naftne derivate. Te posode pa lahko imamo v pomožnih prostorih, v katerih ni vira toplote ali vžiganja. Nikakor pa ne dovolimo odlagati vnetljivih tekočin v drvarnice, na podstrešje, v garaže, v skupne prostore, stopnišča in podobno." Kako pa je s hranjevanjem pogonskih goriv za potrebe kmetijske mehanizacije. Vemo, da so tu prisotni drugačni pogoji in razmere? ,,Tudi za pogonsko gorivo za potrebe kmetij- ske mehanizacije veljajo enaki ukrepi. Bencin in plinsko olje lahko spravljamo le v prostorih, ki so za to grajeni. Taki prostori — skladišča mora- jo biti zgrajeni iz nevnetljivega materiala. Biti morajo dobro zračeni, zagotovljeno pa mora biti tudi dno — ob morebitnem razlitju tekočine ta nikakor ne sme pronicati v zemljo. Pri takem skladišču mora obvezno biti na razpolago gasil- no sredstvo, kot mivka, gasilni aparat in drugo pripadajoče orodje. Žal niso redki primeri, ko so navedene vnetljive tekočine spravljene preprosto na dvorišču ali za gospodarskimi objekti. Ne- kateri pa jih imajo kar v raznih drvarnicah, lese- nih lopah ali podobno. S takim načinom vskladiščenja je ogrožena varnost lastnega pre- moženja in ogrožanje drugih, predvsem pa, ko gre za strnjena naselja ali vasi." Prav je, da kot požarni inšpektor opozorite oi>čane tudi na vse pogostejši pojav gozdnih po- žarov, smo jih imeli tudi v ptujski občini? „l)a, tudi v ptujski občini smo januarja letos imeli požar, ki se je razširil na večji travniški površini. Do požara je prišlo zaradi ne- kontroliranega požiga travišča. Občane opozar- jam, da ni dovoljeno sežiganje nobene suhljadi, predvsem pa ne v neposredni bližini gozdnih površin. Če že kdo želi sežigati takšne vrste kra- me, mora to opraviti ob primernem času, se pravi v brezvetrju. O tem pa mora predhodno obvestiti krajevno postajo milice ali gasilsko enoto, zagotoviti pa mora tudi pripravljenost ustrezjiih gasilnih sredstev, če bi recimo prišlo do razširitve pož.ara." Kako pa so občani po vaši oceni opremljeni s požarno-varnostnimi sredstvi? ,,Oskrbljeni so razmeroma dobro, saj obsta- ja o tern tudi zakon. Opozoril bi predvsem na vzdrževanje in redni pregled gasilnih sredstev. Dosti je takšnih delovnih organizacij, hišnih svetov in posameznikov, ki so namenili precej denarja za nakup gasilskega orodja ali sredstva. Žal pa je to večkrat v neustreznem stanju. Ko ga kupimo, ponavadi ne skrbimo za vzdrževanje. Dostikrat se ob trenutkih požara pokaže, da sredstva ne delujejo. Prav je in tudi tehnična navodila določajo tako, da mora biti vsak gasilni aparat pregledan vsakih šest mesecev, seveda le po strokovno usposobljeni in pooblaščeni osebi. V Ptuju ima- mo za to servis, ki je pri GD Ptuj v novem domu gasilcev ob Natašini poti. Ta servis ima pooblastila od obeh proizvajalcev v Jugoslaviji, to je od Pastorja V Zagrebu in Vatrosprema iz Beograda. Kljub temu, da še ni predpisa o obvezni opremljenosti osebnih motornih vozil z gasilnimi aparati, pa toplo priporočam vsem voznikom, da si te priročne aparate čim prej nabavijo. Dostikrat pride do požara tudi na avtomobilih in če nimamo na razpolago gasilne- ga aparata, smo prepuščeni, da s težkim srcem opazujemo, kako nam gori naše premoženje. Teh primerov smo že imeli precej, v nekaj minutah so ljudje ostali brez svojega avtomobi- la. Prav je, da si še pravi čas kupimo manjši gasilni aparat, ki je nalašč za osebna vozila z vsebino dveh ali treh kg, kupimo pa ga lahko tudi v Ptuju — v trgovini Volan. Pa srečno vož- njo." M. Ozmec PODPORA IZVRŠNEGA ODBORA iCULTURNE SKUPNOSn Tudi združitev vseh ustanov in služb Izvršni odbor občinske zveze kuhurnih or- ganizacij je pripravil obširnejše poročilo o problematiki gledališke dejavnosti, vključno s težavami, s katerimi se že nekaj let srečuje tudi gledališki ansambel. Podatek, da v sezoni dela le od osem do petnajst skupin med tridesetimi aktivnimi prosvetnimi društvi v občini, ni naj- bolj spodbuden, da ne rečemo celo zaskr- bljujoč. Težave so več ali manj znane in tudi pisali smo o njih — tu gre za kadrovsko problematiko, pa prostorsko, tehnično in finan- čno. S temi ugotovitvami so na zadnji seji po- drobneje seznanili tudi člane izvršnega odbora ptujske kulturne komisije za gledališko dejav- nost v vseh bodočih akcijah, ki jih v občini dolgoročno načrtujemo. Ugotovili so tudi, da le moralno politična podpora ne more biti dovolj kljub popolnemu amaterizmu v dejavnosti in da bo v okviru možnosti potrebno zagotoviti vsaj toliko denarja, da bi lahko v sezoni 1981/82 začel z delom poklicni režiser. Njegova obveza bo vsaj dve primieri v ptujskem gledališču in nudenje osnovnega igralskega znanja skupinam na terenu. Ena izmed temeljnih nalog na področju kul- ture v ptujski občini bo tudi združitev vseh kul- turnih ustanov in zavodov v nekak skupni kulturni center. Gre za združitev služb, ki so za vse izvajalce kulturnega programa iste ali podobne in jih je mogoče izvajati na enem me- stu. Te skupne službe bodo prevzele tudi or- ganizacijo vseh kulturnih prireditev v mestu ter prostore v katerih se odvijajo — gledališče. Narodni in letni prireditveni prostor. Tako bo- do kadrovsko in organizacijsko dovolj močni, da bodo vzpostavljeni tudi osnovni pogoji za temeljitejše delo v gledališču. Stališče izvršnega odbora kulturne skupnosti je dovolj spodbudno in obetajoče, da bodo vsi ti načrti zaživeli do leta 1985. Ko smo pripravljali prve osnutke razvojnih možnosti za področje kulture, smo predvidevali tudi posodobitev odra oziroma njihove tehnične opremljenosti, ki komajda še deluje zaradi zastarelosti in dotrajanosti. Upoštevajoč omeje- ne možnosti je naloga izpadla in je do leta 1985 ne bo mogoče izvesti. V okviru razpoložljivega denarja pa bomo morali reševati najnujnejše, to je tisto od katerega je kakršna koli gledališka dejavnost na ptujskem odru tudi odvisna. mš ŠE VB)NO SE NISMO ZGANILI Nemalo je bilo že zapisanih in izgovorjenih besed v zvezi s počitniško kolonijo Biograd na morju, ki jo je v sili razmer prevzela v začasno upravljanje skupnost otroškega varstva. Vsi sklepi, zahteve in posredovanja pa do danes niso rodili .sadov, oziroma je ostalo vse na dogovorih in zahtevah, ki jih biograjska občinska skupšči- na postavlja Ptuju kot lastniku zemljišča in dveh ločenih zgradb od katerih bi morali kuhinjo že zdavnaj podreti, ostali kompleks pa urediti v skladu z sodobnimi zahtevami in razvojem tega dela obale. To pa pomeni, da bi tam moral stati objekt B kategorije. Ptuju je bila ponujena tudi druga lokacija, ki pa je nismo sprejeli zaradi neugodne lege in drugih vzrokov, zlasti tega, da denarno ne bi zmogli kakršne koli investicije v tako dragi počitniški objekt, niti nismo uspeli, da bi se primerno organizirali. In tu smo — pri toliko razvpiti ptujski počitniški skupnosti. Ima- mo jo sicer na papirju, tudi funkcionarji so bili izvoljeni, pri tem pa je ostalo. Bojda počitniška skupnost ni zaživela samo zaradi počitniškega doma v Bigradu, ker je bilo združeno delo proti vlaganju v objekt, ki mu ni namenjen, v njem letujejo le otroci. In to naši otroci. Skoraj 500 jih je na leto, zlasti tistih iz najbolj ogroženih družin. Na enem izmed lanskih sestankov je bilo dogovorjeno, da bo potrebno sklicati izredno skupščino počitniške skupnosti na kateri bi ve- liko teh nejasnosti razčistili in se končno tudi dogovorili o nalogah, ki bi jih naj imela. Izgovori, da danes vsak po svoje rešuje letovanje delavcev gotovo ne zadoščajo, celo taki so, da se z Biogradom počitniška skupnost ne bo ukvarja- la in Se bi jih lahko naštevali. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva občine Ptuj je na zadnjem sestanku ponovno opozoril na težave, ki se bodo kmalu pokazale v zvezi z organiziranjem letošnjega letovanja otrgk. Pri tem stoji odločno na sklepu skupščine in prejšnjih sestankov izvršnega odbora, da letos tega bremena skupnost otroškega varstva ne bo prevzela. Ce pa kljub temu rešitve v okviru počitniške skupnosti ne bomo našli, bo otroško varstvo prevzelo le organizacijo letovanja za predšolske otroke, ki jih je okrog 20, za šolarje pa se bo te odgovorne naloge moral lotiti nekdo drug. Cas neusmiljeno beži in Biograjski problem postaja vse bolj aktualen, zlasti sedaj, ko bi se priprave na letovanje že morale začeti. Kot vse kaže tudi tu stojimo preveč ob strani in nam ni dosti mar za usode tega našega edinega počitniškega doma na čudoviti lokaciji. Nekateri so pripravljeni, da ga odkupijo in če ga že noče- mo imeti, ga vsaj prodajmo, da ne bo delal sramote nam in temu delu jadranske obale. mš POPIS GOSPODMJSTBr, STANOVANJ IN PREBIVALCEV Gospodilia ali kmetica, mešana ali čista kmetija v prejšnji številki Tednika smo že pisali o po- pisu prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev, ki bo povsod v naši domovini potekal od I. do 10. aprila letošnjega leta. V četrtek je na drugi redni seji občinske popisne komisije občine Ptuj bila beseda o do sedaj opravljenih nalogah te komisije, imenovali so inštruktorje ter se dogo- vorili o izpolnjevanju pomožnih popisnic za delavce na začasnem delu v tujini in pomožnih obrazcev za osebe, ki so v delovnem razmerju. O popisu prebivalcev, gospodinjstev in stano- vanj pa je bila beseda tudi na seji zadružnega sveta, ki je bila pred kratkim v Ljubljani. Pov- darek so dali zlasti popisu kmečkega prebi- valstva, saj je vprašalnik sestavljen tako, da je možno odgovarjati le z da ali ne in drugimi krajšimi odgovori. Kmečke žene se že precej ča- sa opredeljujejo za gospodinje in prav pri tem bi se lahko pri popisu zataknilo: ali so gospodi- nje ali kmetice. Dogovorili so se za takšno merilo, ki naj bi tudi sicer veljalo; žene, ki večji del svojega časa porabijo z.a gospodinjska dela so gospodinje, tiste, ki več časa porabijo za kmečka opravila pa kmetice. Naša republika je k vpra.šalniku dodala še vprašanje ali ima kmetija na.slednika ali ne, kmetje tu navadno zelo neodločno odgovarjajo — če ga predvidevajo naj odgovorijo z DA. Težko je tudi z odgovorom ali je kmetija mešana ali ne. Opredelitev je takšna, da so čiste kmetije tiste, iz katerih nihče iz gospodinjstva ne hodi na delo drugam, ostale kmetije so me- šane. V slovenskem prostoru pa je še vedno mnogo takih kmetij kjer sin ali hči začasno še prebiva na kmetiji, vendar s svojim delom ne prispeva mnogo h kmetiji in prav zato takih kmetij ne bi smeli ocenjevati kot mešanih. Zadružna zveza Slovenije je prav zaradi teh vprašanj v zvezi s popisom prebivalstva na kmetijah predlagala zavodu za statistiko SR Slovenije spremembo oz. dopolnitev popisnic in lahko pričakujemo nekatere spremembe. Prav zato, ker je popis prebivalstva, stano- vanj in gospodinjstev zelo široka ali najširša družbena akcija v naši domovini, bomo o pri- pravah na popis še marsikaj napisali. N. Kotar TEDNIK - februar 1981 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 7 PLEČNIKOVO NAGRADO ZA DOSEŽKE NA PODROČJU ARHITEKTURE PREDSTAVUAMO DUŠANA MOŠKONA Ing. arh. Dušan MoSkon, profe- sor na FAGG ljubljanske univerze, doma iz Središča ob Dravi, je 23. januarja letos prejel v Narodni galeriji v Ljubljani Plečnikovo na- grado za leto 1979 za arhitekturno urejanje Ormoža. Vloga arhitekturnega in urbani- stičnega snovanja ima veliko hu- manistično vlogo. Vsakdo, ki obli- kuje naše naravno okolje, mora imeti tako kot Jože Plečnik v sebi etični in umetniški navdih, da obli- kuje okolje za človeka. Takšen globoki navdih za kreiranje nara- vnega okolja ima tudi Dušan Mo- škon. Plečnikovo nagrado je prejel, kot priznanje za ambinento ureditev in realizacijo mestne arhitekture v Ormožu. V svojem delu si prizade- va zavreti in preusmeriti nekatere še začete stihijske rasti Ormoža. V vlogi mestnega arhitekta je vplival na porajanje in izgraje- vanje zavesti družbenega okolja v trajnosti in pomembnosti mestnih arhitekturnih vrednot. Te vrednote je gradil na prepričanju, da je me- sto kraj spomina, zapis minulega, današnjega življenja in popotnica za bodoče rodove. S svojim glo- bokim prepričanjem je utemeljil svoj odnos do dediščine, podedo- vane iz preteklosti. Na vprašanja, kaj mu Plečnikova nagrada pomeni, v čem je pravza- prav skrivnost uspeha ormoške nove arhitekture, kakšni so načrti za urejanje mesta v bližnji bodo- čnosti, ali Ormožani znajo ceniti videz svojega mesta, kakšen je problem vzdrževanja, o obetavni bodočnosti ormoškega turizma in na koncu še o tem, kaj bi Ormoža- nom ,,položil na srce," je Dušan Moškon povedal naslednje: ,,Plečnikovo nagrado za uredi- tvene posege v Ormožu sem prejel z zadovoljstvom. Je pa to hkrati priznanje vsem, ki so v procesu iz- gradnje in urejanja mesta neposre- dno sodelovali, tako občanom, kot tudi družbenopolitičnim organiza- cijam in skupščini občine Ormož. Vsako oblikovanje podobe nekega mesta je dolgoročnejši proces, kije odvisen od mnogih dejavnikov, tako od gospodarskega trenutka. kot tudi subjektivnih prizadevanj. V okviru nekega obstoječega nase- lja lahko postane nova arhitektura prilagodljiva ali vsiljiva, skladna ali razglašfena, podrejena ali aro- gantna. V primeru ormoških zazi- dov smo skušali biti čim bolj prila- godljivi, a vendar napredni, edin- stveni in enkratni. Zato gremo po začrtani poti dalje. Za bližnjo bo- dočnost imamo že prilagojene na- črte: to so adaptacija in prenova stavbe Borova na Kerenčičevem tr- gu ter večnamenska poslovna sta- vba nasproti TIME. Ta stavba naj bi zaključevala trg z vzhodne strani in vrnila trgu spet videz trapezaste oblike iz prejšnjih obdobij. Obe tirani bo povezoval ,,most," v katerem bo manjši go- stinski lokal, z razgledom z ene strani proti trgu, z druuge proti spomeniku pred gradom. Tako bo most, ki bo zasteklen in pokrit z bobrovci, enako kot so vse ostale stavbe, spet oživel miselno nave- zavo na nekdanja mestna vrata, vendar tokrat v sodobni arhitek- turni govorici. Videz trga pa ne bo sklenjen, če ne bodo čimprej strokovno urejene stare fasade. Ormoška komunalna služba je sicer prizadevna, vendar bi za lepši videz mesta bila nujno potrebna še večja pozornost. Tudi vzdrževanje objektov in okolja zahteva precejšen napor. Vse je podvrženo staranju in v se- dmih letih zob časa ne prizanese niti objektom. Tako je potrebno obnavljati opleske, barvanje fasad, kovine, lesa. Tudi nesolidna izve- dba se nam čestokrat maščuje. Lahko rečem, da smo z Ormo- žem opozorili nase. Ormož ima najboljše perspektive turističnega razvoja, tako prehodnega, kot tudi stacionanega. Zato nam ne sme bi- ti vseeno, kakšen odnos imamo do okolja. Ce hočemo, da se bomo z našim mestom poistovetili in da nam postane nek simbol, ga mo- ramo čustveno osvojiti. Sklenjena družba prejšnjih obdobij je znala ustvariti sklenjen izraz svojega na- selja, kar bi morali tudi v dana- šnjem gospodarsko razvitem času spet doseči." Ob koncu tega razgovora je Du- šan Moškon povedal še naslednjo misel: ,,Arhitektura, kot nenehni proces oblikovanja našega okolja ne bi smela zasledovati le ozkih utilitarističnih ciljev, temveč bi morala opravljati tudi svoje etično poslanstvo, ki bi se moralo zoper- staviti vsem dehumanizacijskim procesom sodobnega sveta, da bo ,,vplivala na porajanje in izgraje- vanje družbenega okolja," kot je bilo zapisano v listini Plečnikove nagrade. -da Prof. Dušan Moškon, oblikovalec arhitekture Ormoža. Pogled na Ormož mesto spomina, zapis minulega, današnjega življenja in popotnica za bodoče rodove Foto: I. Ciani Vse sile za večji pridelek sladkorne pese TOVARNA SLADKORJA 0RM02 Člani delovne skupine CK ZKS, ki so bili ob koncu preteklega me- seca na obisku v ormoški občini, med drugim obiskali tudi tovarno sladkorja. Tovarna, ki ima trenu- tno še status delovne organizacije v ustanavljanju, je v kampanji leta 1980 proizvedla okoli 12 tisoč ton sladkorja, kar je glede na njeno zmogljivost malo, kljub temu pa predstavlja velik dosežek za slovensko tržišče, ki bo z rastjo proizvodnje sladkorja v naslednjih letih vse manj odvisno od dobavi- teljev iz drugih republik ali uvoza tega pomembnega prehrambenega artikla. Kljub težavam, ki so spremljale kampanjo v lanskem letu, je ven- darle pomenila velik korak v odpravljanju pomanjkljivosti in je dobra šola za naslednja leta. Ni mali uspeh, da so uspeli rešiti tran- sportne težave in vse ostale, ki so obvezni spremljevalec začetka obratovanje slehernega gospodar- skega giganta, kot je tovarna slad- korja v Ormožu. Člani delovne skupine so iz pogovora s komunisti, ki jih je v tovarni 54 oziroma petina zaposle- nih, spoznali, da imajo komunisti v mladem kolektivu veliko oziro- ma pomembno vlogo, zato aktivno delujejo tudi ostale družbeno politične organizacije, uspešno pa so se vključili tudi v delagatski si- stem. Komunisti so seznanjeni z gospodarskimi tokovi in prisotni v razreševanju porajajočih se pro- blemov. Do konca leta 1980 vložena sred- stva v izgradnjo tovarne so za do- bro četrtino večja od planiranih. To je rezultat zviševanja cen v treh letih izgradnje in pa gradnje dolo- čenih objektov, ki v samem začet- ku niso bili predvideni, so pa nujni za uspešno delo. Poleg 12 tisoč ton sladkorja, je rezultat lanske kam- panje tudi 4600 ton melase in 8800 ton pesnih rezancev. Poslovanje v letu 1980 je potrebno deliti na dva dela, v prvem delu do 30. septem- bra so zabeleženi le stroški, vezani na investicijo, drugi del pa zajema zadnje tri mesece leta, torej samo proizvodnjo. Tokrat v stroških še ni zajeta amortizacija osnovnih sredstev in obresti od kreditov, ta- ko da je tovarna zaključila poslov- no leto z negativnim saldom 30 milijonov, ob upoštevanju ome- njenih stroškov pa bi bila situacija precej drugačna, stroški za pro- izvodnjo kilograma sladkorja pa višji kar za 15 dinarjev. V času, ko stroji mirujejo, izva- jajo potrebna sanacijska dela in odpravljajo morebitne, v proizvo- dnem procesu ugotovljene pomanjkljivosti. Pripravljajo pa tudi dodatne programe, s temi bo- do v bodoče v celoti izkoristili potencial delovne sile tudi v mese- cih, ko ne teče proizvodnja slad- korja. Seveda omenjeni poslovni rezul- tat minulega leta še zdaleč ne daje sliko nadaljnjega gospodarjenja tovarne. Bodoči rezultati bodo vsekakot v največji meri odvisni od izkoriščenosti zmogljivosti to- varne. Tako smo ponovno pri toli- kokrat povdarjeni nuji, da se kme- tijstvo na širšem območju maksi- malno vključi v pridelavo sladkor- ne pese. Nadvse spodbudni so lan- ski rezultati, ko je z dohodkom, deseženim s sladkorno peso zado- voljnih več kot 90 odstotkov pri- delovalcev. To je del garancije, da bo ta intenzivna kmetijska kultura vse bolj pridobivala ustrezno me- sto v kmetijstvu, drugi del garanci- je pa je v novi ceni, v letu 1981 bo- do pridelovalci prodali peso po 2 dinarja za kilogram. Rešitev pa ni le v tem. Za uspešno poslovanje tovarne v naslednjih letih bo po- trebna še cela vrsta ukrepov, pred- vsem bo nujno določiti realno ceno sladkorja. Predstavniki tovarne sladkorja so delovno skupino seznanili tudi z prizadevanji za znatno večji pride- lek sladkorne pese v letošnjem le- tu. Planirajo, da bodo tokrat peso zasejali na 5.500 hektarjih, priho- dnje leto na 6.800 in naslednja leta se želijo približati cilju, ki je 8.000 hektarjev posajenih s sladkorno peso. Poslovna skup- nost za sladkor je sicer pride- lovalcem v družbenenem in zase- bnem sektorju dala plansko obve- zo, ki pa je v večini niso pripra- vljeni oziroma ne morejo uresniči- ti, v.saj ne v krajšem obdobju. Ta- ko so si pridelovalci sestavili svoje plane, nekoliko nižje, vendar izgleda da tudi tu planiranih povr- šin ne bodo zasejali. Vzrokov je več, tudi opravičljivih. Sicer se s podobnimi težavami ukvarjajo vse tovrstne tovarne v svetu, ki štarta- jo povprečno le z 25-odstotno iz- koriščenostjo, stanje pa se iz le- ta v leto izboljšuje. Zagotovo je mogoče trditi, da bo stanje tudi pri nas iz leta v leto boljše. To bomo dosegli z obsežnimi posegi v kme- tijstvo, s pridobivanjem novih ob- delovalnih površin. Spremeniti pa bo potrebno tudi odnos kmetijstva do sladkorne pese. Kmetijstvo se namreč še noče zavedati, da je tudi pesa njihova kultura, kot vse osta- le, že ustaljene. Zato si v tovarni sladkorja prizadevajo mehanizaci- jo prenesti v last pridelovalcev. S tem bodo dosegli boljšo in smotr- nejšo izrabo mehanizacije pa tudi skrbnejše ravnanje ter daljšo ži- vljenjsko dobo strojev. Z lansko realizacijo plana setve sladkorne pese ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je družbeni sektor uresničil 70 odstotkov pten- skij) obveznosti, zasebni sektor pa je svojo nalogo opravil le na 28 odstotkih planiranih površin. Od plana so najbolj odstopali v obči- nah Ptuj, Lendava in Murska So- bota. Za letošnje leto pravkar intenzivno sklepajo pogodbe s pridelovalci sladkorne pese. Odziv je v primerjavi z lanskim nekoliko boljši, vendarle pa akcija ne teče kot bi morala. Pogodbe bodo skle- pali predvidoma do 15. februarja in upamo, da bomo po tem roku lahko poročali o dobrem odzivu našega kmetijstva. JB Za sladomo peso zagotovljena mineralna gnojila in zaščitna sredstva Proizvajalci so žc v jeseni zagotovili zadostne količine umetnih gnojil in zaščitnil^ srbdVtcvza vse planirane površine. Za družbeni sektor so zagotovili tisoč kilogramov, za zasebni sektor pa 800 kik>gramov na hektar zemljišča, za.sojanega s sladkorni-- peso. Tudi tuje di)kaz pripra- vljenosti za spodbujanje vseh. ki se odločijo .^a pridelavo te intenzivne kmetijske kulture, ki bo glede na izgradnjo tovarne sladk..rja v Ormožu morala najti s\oji> nitstc v naš' m kmclijMvu. jj^ Zakaj ni uspela združitev z Gradisom? To vprašanje se je^ vso ostrino pojavilo ob delovnem obisku skupine CK ZKS v Ogradu. Gospodarski položaj Ograda ne mora biti garancija za svetlejšo prihodnost, je splošno mnenje, ki je prevladalo med pogovorom delovne skupine s 16 komunisti, kolikor jih deluje v tem 209 članskem kolektivu. Iz poročila, ki so ga pripravili komunisti za delovni pogovor in iz razprave, kjer so svoje delo ocenjevali tudi predstavniki sindikata in mla- dine je izzvenelo, da so vse družbenopolitične organizacije v središču do- gajanja v tem kolektivu. Povedali so tudi, da je bilo z njihove strani nare- jeno vse, da bi združitev z Gradisom uspela, da pa je krivdo za neuspeh integracije pripisati izključno drugi strani. Javnosti je znana nesreča, ki je lani doletela kolektiv Ograda, ko je požar popolnoma uničil opekarno. Proizvodnja opeke je tako že nekaj mesecev ustavljena, tudi gradnja nove opekarne seje zavlekla in bo trajala še nekaj časa. Poleg problema zaposlitve svojih delavcev je prisoten tudi izpad znatnega dela dohodka in jasno je, da stanje ne more biti rožnato. Toliko težje bi bilo torej razumeti, da bi se znotraj Ograda skušali izo- gniti integraciji z gospodarsko močnim partnerjem, ki bi lahko njihovo situacijo izboljšal ali vsaj omili Informacija je predstavnika občinske skupščine je bila drugačna, čeprav so delovni ljudje Ograda očitali predstavnikom skupščine, da so še dogovarjali z Gradisom brez njihove vednosti in je prišlo zaradi tega do dvotirnosti v pogajanjih, kar vse je na konču privedlo do negativnega stališča Gradisa. Obenem Ograd očita Gradisu, da znotraj te velike delovne organizacije ni prišlo do usklajenosti, saj so se nekatere TOZD zbale konkurence Ograda in so zavzele stališča proti združitvi. Razen te so menda v tem času propadle še nekatere druge načrtovane integracije z Gradisom. Kakorkoli že, delovni ljudje v Ogradu so še vedno za integra- cijo, saj vidijo le v tem svoj nadaljnji razvoj. Tudi stališče občinske skup- ščine oziroma njenih predstavnikov je, da brez povezave z gospodarsko močnejšim partnerjem ne vidijo možnosti nadaljnjega razvoja Ograda oziroma je njegov obstoj dvomljiv. Glede na burno razpravo in ostro izmenjavo mnenj so se na koncu delovnega pogovora dogovorili, da ustanovijo posebno komisijo, ki bo raziskala obe plati dogajanj okoli načrtovane integracije Ograd-Gradis, na podlagi ugotovitev pa se bodo odločili za morebitne potrebne ukrepe. JB Dodatne ugodnosti za pridelovalce sladkorne pese Poleg ugodne cene, letos bodo pridelovalci prejeli za kilogram sladkorne pese 2 dinarja, bodo ti deležni še posebne premije. Na seji izvršnega sveta skupščine SRS so namreč povdarili pomen zagotavljanja potrebnih količin sladkorne pese za izkoriščenost nove tovarne v Ormožu. Odločili so se za dodatno stimulacijo pridelovalcev s tem, da bodo pridelovalcem v družbenem in združenim zasebnim pridelovalcem pese izplačali premijo v višini 4.000 dinarjev po hektarju pri čemer mora biti hektarski donos 40 ton, sicer bo premija za ustrezni odstotek nižja oziroma višja. Premije so predvidene tudi za pridelovalce pšenice. Te premije v višini 80 par za vsak kilogram pšenice bodo prejeli individualni združeni pridelovalci, ki bodo pšenico prodali organizacijam združenega dela, ki se v Sloveniji ukvarjajo s pridelavo žit. JB ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ-ORMOŽ Dragocen prispevek k zgodovni Ptuja Na prvem rednem občnem zboru Zgodovinskega društva Ptuj, ki je bilo ponovno ustanovljeno 3. ok- tobra 1978, so 13. decembra lani, temeljito pregledali aktivnosti minulih dveh let in ob tem ugotovili, da naloge počasi, ven- darle vztrajno uresničujejo. Pro- gram aktivnosti za letošnje leto je dokaj obsežen in bo zahteval veli- ko angažiranost društva kot celote in posameznih članov. Odgovorno nalogo predsednika je prevzela prof Kristina Samperl iz ptujskega arhiva, ki je bila že doslej med najaktivnejšimi v društvu. V tem času je bilo veliko priprav na knjigi SKOZI VIHARJE V I.EP^O PRIHODNOST, za katero so začetna dela stekla pri Pokrajinskem muzeju. Zgodovin- sko društvo je skupaj z muzejem zagotovilo tudi največji delež -.red- stev in organizacijskih aktivnosti, da bo ta zanimiva knjiga v kateri bo na poljuden naciu zapisana pripoved o razvoju revolucionar- nega delavskega gibanja od leta 1918 dalje do povojnega razvoja Ptuja in širšega območja, našla pot med bralce. Na občnem zboru v Ormožu je bil sprejet tudi sklep o izdaji Zbor- nika v katerem bodo zajeli ptujsko in ormoško občino. V njem bodo obširnejši zapisi s kulturnega, go- spodarskega in razvojno politične- ga področja, svoje mesto pa bodo namenili še arheologiji, etnologiji, umetnostni zgodovini in nekaterim drugim področjem značilnim za naše kraje in ljudi, ki vse to ustvarjajo in oblikujejo. Zbornik pa bo v svojem zapisu zajemal tudi današnji čas z vsemi aktualnostmi, ki jih prinaša in druga pričevanja posameznih avtorjev, ki so že pripravljeni za sodelovanje. Pri Zgodovinskem društvu v Ptuju pričakujejo, da bodo do leta 1983 pripravili vse potrebno in Zbornik tudi izdali. Pri zgodovinskem društvu v Ptuju bodo skozi sprejeti program dela in aktivnosti uresničevali še nekatere druge naloge, ki so v neposredni povezavi z našim sta- rim mestom, njegovimi značilnost- mi in pomembnejšimi obletnicami, ki jih v tem času obeležujemo. Ustanovitev zgodovinskega dru- štva in ponovna oživitev dela na tem področju je že v začetku pokazla dobre rezultate kar je za mesto muzej — kot Ptuj radi ime- nujemo, velikega pomena. Prav skozi aktivnost posameznih članov in skozi obširen srednjeročni pro- gram, bomo uspeli veliko tega zabeležiti in ohraniti mladim rodo- vom. Knjiga SKOZI VIHARJE V LEPŠO PRIHODNOST in ptuj- >ko-ormoški ZBORNIK, bosta že taki dragoceni deli, ki ju brez prizadevnosti v Zgodovinskem društvu zagotovo ne bi imeli ali pa še ne tako kmalu. mš Kristina Šamperl — predsednica Zgodovinskega društva Ptuj. (foto: I Ciani) 8 - IZ naSih krajev 12. februar 1981 — TEDNIK Pričeli bodo z gradnjo doma gasilcev Pred kratkim so se sestali tudi člani gasilskega društva v Bukovcih, ki so že v lanskem letu pričeli s pripravami na gradnjo novega doma. f ranc jiezjak, predsednilc G D Bukovci je o tem povedal: »Ze pred tremi leti smo kupili zeml^šče, na katerem bomo letos pričeli z gradnjo novega gasilskega doma. Po tem, ko smo uspeli z akcijo zbiranja sredstev za novi dom, smo se lotili se zbiranja gradbenega materiala. Precej tega materiala,'predvsem ostrešje in nelcaj opeke smo pridobili iz starega doma gasilcev v Ptuju. Sami smo se lotili težaškega dela pri rušenju tega doma. in opravili prevoze tega materialado Bukove. Od KS Markovci smo dobili bivšo barako Slovenija cest. to je precej velika lesena baraka, kjer je bila včasih v Bukovcih asfaltna baza. S tem smo pridobili precej strešne opeke pa tudi nekaj ostrešja. I udi ta material smo prepeljali do našega zemljišča. Poleg vsega tega smo v lanskem letu uspešno izglasovali I odstotni samoprispevek, namensko za gradnjo gasilskega doma v Bukovcih. Tako smo si zagotovili verjetno dovolj sredstev, da bomo lahko kmalu začeli in tudi končali z gradnjo novega doma.« Koliko pa vas je članov G D Bukovci in kakšne so bile ostale akcije vašega društva v lanskem let£? »Naše društvo šteje 90 članov, vključno z mladino in pionirji. Naša najmnožičnejša operativna akcija v lanskem letu je bilo centersko tek- movanj^e, ki se je v okviru gasilskega centra Markovci odvijalo prav pri nas v Bukovcih. Na tem tekmovanju je uspešno nastopilo kar osem desetin G D Bukovci, razen tega pa so sodelovali še štirje sodniki. Razen tega so naši gasilci uspešno opravili redarsko službo. Naj omenim še sodelovanje naših pionirjev na medrepubliškem srečanju v Krapini, pa seveda sodelovanje naših desetih na vseh ostalih gasilskih tekmovanjih v občini in širšem prostoru.« Koliko požarov ste imeli lansko leto na vašem območju? »Na srečo smo imeli lani le en požar in še ta je nastal zaradi višje sile, z.aradi strele. Požar smo v kratkem času lokalizirali in ga tudi pogasili. S svojo opremo in gasilskim orodjem smo vedno pripravljeni na vsako akcijo, zato nas tudi ta ni presenetila.« Kakšno delo pa vas čaka v letu 1981, razen gradnje doma seveda? »Pred kratkim se nam je ponudila nova priložnost. Gre namreč za spremembo lokacije za gradnjo novega doma. Za to še nimamo urejene ookumentacije. pričakujemo pa, da bo tudi to kmal^i rešeno. Ta nova lokacija bi bila za nas gasilce mnogo primernejša. Čaka nas veliko in odgovorno delo, saj nas bo veljal novi dom po predračunu čez 5 mili jonov. S samoprispevkom si bojno zagotovili le okoli 1 milijon dinarjev, okoli 1 miliionje vreden material, ki smo ga zbrali pa prostovoljno delo do sedaj, od ZTavarovalne skupnosti Triglav smo ze dobili 250.000 din kredita, zelo nam pomaga KS Markovci, skratka vse kaže. da bo naša akcija le kronana z uspehom. Predvsem sedaj vse sloni na delu gasilcev in občanov. M. Ozmec Civilna zaščita uspešno deluje v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da je civilna zaščita v minulem petletnem obdobju delovala uspešno. Pomemben napredek je bil dosežen pri organizacijski in kadrovski krepitvi, boljši materialni opremljenosti, vidni pa so tudi uspehi na področju požarne varnosti in prve medicinske pomoči. Nekoliko manjši so bili uspehi pri tehnično reševalnih enotah, RBK zaščiti in pri laičnih veterinarskih enotah. Pospešena prizadevanja na teh področjih pa bodo glavne naloge civilne zaščite in obrambnega uspo- sabljanja v naslednjem srednjeročnem obdobju. V občini Slov. Bistrica je trenutno vključenih v specializirane enote civilne zaščite in štabe nad 3 tisoč prebivalcev. Ob tem pa ugotavljajo, da je še vedno vključenih premalo žensk in mladine. V štabih CZ pa deluje okrog 350 občanov iz krajevnih skupnosti in delovnih ljudi iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Viktor Horvat S samoprispevkom uresničujemo svoje cilje v teh dneh potekajo v krajevnih skupnostih na širšem območju mesta Slov. Bistrica razmišljanja in tudi že razprave o možnostih podaljšanja sedanjega samoprispevka, ki se bo iztekel 1. marca 1982. To jim nareku- je, spoznanje, da ne bo možno v celoti uresničiti potreb in želja prebi- valcev v krajevnih skupnostih dr. Jagodič, IMPOL, Alfonz Sarh, Franc Osojnik in Pohorski odred. Med področji, kamor so že sedaj vlagali največ sredstev iz samopri- spevkov, bodo tudi ob odločanju za nadaljnji štiri-letni samoprispevek odločilnega pomena, so izgrajevanje vodovodnega omrežja, vzporedno s tem pa tudi gradnja čistilnih naprav, nadaljnja modernizacija in gradnja novih cest, ureditev mestnega parka v Slov. Bistrici in tudi izdelava ur- banističnih načrtov za posamezna področja. Del sredstev iz novega samo- prispevka pa bi namenili še za gradnjo novega doma JLA v Slov. Bistrici. Te dni potekajo v organizaciji krajevnih konferenc SZDI, razprave v posameznih krajevnih skupnostih, ulicah in naseljih, kjer predstavniki krajevne samouprave poročajo o porabljenih sredstvih sedanjega samo- prispevka in o neuresničenih nalogah. Krajani v razpravah dajejo svoj prispevek, predvsem z izražanjem želja in potreb pa tudi pripombe na predložene dokumente. V skoraj vseh razpravah prevladuje prepričanje, da samo z denarjem krajevnih skupnosti nikakor'ne bo mogoče uresničiti številnih potreb in želja kraja- nov. Kljub njihovim že sedanjim obremenitvam ob hitrem naraščanju ži- vljenjskih -troškov, so krajani odločni za hitrejši razvoj in izgradnjo svojega tivlieiVj-kcga okolja nameniti dodatna sredstva, zbrana n vamo- pri>pcvKom. Besedilo in po<;netfk: Viktor Hr--«. Zgraditev mestne tržnice v najstarejšem delu Slov. Bistrice je dolgoletna želja tako gospodinj v mestu kot tudi okoliških kmetov, da bi lažje vnov- čili tržne viške. IVIadi želijo svoj prostor Ob našem obisku v KS Stoperce, žal kljub poprejšnjemu dogovoru, nismo mogli govoriti s predsednikom osnovne organizacije v tej KS. Pa so nas zato pričakali dve ljubki dekle- ti. aktivni mladinki. Rezika Ciolob je sekretar osnovne organiza- cije ZSMS v KS Stoperce. Pred kratkim je končala ptujsko gimnazijo in sedaj čaka na primerno priložnost. Ne ve še, če bo nadalje- vala s študijem, pravi, da bi najraje poiskala kakšno zaposlitev. Ko smo ji svetovali le tisto prvo. pa je stekel pogovor o organiziranosti in aktivnosti mladih v Stopercah: »Kljub temu, da je KS Stoperce razmero- ma majhna, nas je mjadih kar precej, žal pa je bolj malo aktivnih. Če sem odkrita, nas je na sestankih in raznih akcijah zmeraj tam nekje okoli 30. Iz več zaselkov smo združeni, tako smo razen iz Stoperc tudi iz Kupčinjega vrha, Grdine in Zgornje Sveče.« O čem pa največkrat razpravljate na vaših sestankih, kakšni problemi vas tarejo? »Osnovni- problem je, da smo premalo povezani. Mladi neradi ali pa ne morejo hoditi na naše sestanke. Hiše so rastepene po bregovih, razen tega je še doma precej dela, pa v šolo hodijo in na delo, tako, da ostane malo časa za aktivnosti v organizaciji ZSMS. Organizacije v KS nas sicer vabijo na vse svoje sestanke in se jih tudi udeležujemo, vendar, kot sem že dejala, le nekateri. Saj smo aktivni, morda veliko bolj, kot si mislite, vendar bi želeli, da bi nas bilo še več.« Kako pa je s prostori ima mladinska organizacija svojo sobo? »Ne. to pa je naš največji problem, ker nimamo svojih prostorov. Sestajamo se sicer v prostorih osnovne šole. pa saj veste mladi pač radi imamo svoje prostore, radi bi spet kdaj zaplesali, kot takrat, ko smo imeli svoj klub .. .« Kljub temu. pa ste mladi precej aktivni, kako se to odraža v KS Stoperce? »Lani smo imeli kar precej delovnih akcij. Ne spomnim se sicer vseh. vem pa. da nas je bilo kar precej, ko smo na primer prevažali gramoz na pokopališče, sodelovali smo tudi pri gradnji vodnega grama v Čermožišah, uredili smo si novo košarkaško igri.šče, čistili in urejali smo okolje .. .« Kako pa ste mladi aktivni na kulturnem področju? .. »Ja svojih sekcij nimamo. Na pobudo mladinske organizacije pa smo ustanovili prosvetno društvo, v katerem je največ mladine. Tudi v planinskem društ('u jih je precej, tako, da se naša aktivnost na tem področju tudi dovolj zgovorno odraža.« Cvetka Kopše je članica predsedstva osnov- ne organizacije ZSMS je pa tudi predsednica prosvetnega društva v Stopercah. O delu društva in vključevanju mladih vanj je pove- dala: »Naše kulturno prosvetno društvo smo ustanovili šele lani na pobudo mladinske organizacije. Takrat nas je bilo 21 članov, pretežno mladincev. Lani še nismo mogli svoje aktivnosti razviti tako, kot smo želeli. Letos pa smo si zastavili precej obsežen program, saj imamo v okviru tega društva več sekcij. To je dramska sekcija, ki letos pripra- vlja odrsko delo, vanjo pa so vključeni le mladinci. Potem imamo recitacijsko sekcijo, ki bo ob vsakem prazniku organizirala prosla- vo in ustrezni kulturni program. Letos smo na novo ustanovili še harmonikarsko sekcijo od katere pričakujemo prav tako dobro delo in seveda prispevke k raznim proslavam in ostalim kulturnim programom.« 2e pred leti ste se pobratili s kulturno- umetniškim društvom Bazovica iz Rijeke. Kako sedaj razvijate to sodelovanje? »Mislim, da kar dobro. Lani smo bili pri njih na gostovanju. Tudi oni so nas obiskali in sicer so v naši dvorani precej dobro izvedli večer plesov in skečev. No, ko smo jih obiskali mi iz Stoperc smo se v Rijeki predstavili z našo igro.« Kako pa poteka financiranje vaše dejavno- sti, vemo, da gostovanja precej stanejo? »Lani smo financiranje uredili tako, da smo polovico stroškov krili iz mladinske organiza- cije, polovico pa iz prosvetnega društva. Večino sredstev pa smo zbrali prav z gostova- nji prejšnje dramske skupine, nekaj pa je primaknila tudi KS.« Pa preidimo ob koncu od dela še k zabavi. Kako se zabavate mladi v Stopercah in kje? »O tem zadnje čase ne bi mogla veliko povedati, kot sem dejala imamo na voljo prostore osnovne šole, toda le za sestanke. O plesih ni govora. Včasih je bilo kar se tega tiče bolj veselo ...« M. Ozmec Rezika Golob, sekretar OO ZSMS Stoperce Cvetka Kopše, predsednica pro- svetnega društva Panorama središča KS Stoperc Dom krajanov To, po številu prebivalcev naj- manjšo krajevno skupnost, ki se razteza po haloških gričih, radi obi- ščemo. Ob vsakem obisku zvemo kaj novega, obetavnega, čeprav žive tu ljudje, ki nimajo dosti pod palcem, to kar imajo, pa prislužijo s trdim garanjem. Pa radi prispeva- jo kakšen dinar ali material ob raz- nih delovnih akcijah, ko popravlja- jo ceste, gradijo trafo postaje in podobno. Predvsem pa prispevajo s prostovoljnim delom. Ob našem zadnjem obisku v Stopercah smo o načrtih za to srednjeročno obdobje in o trenutnih aktivnostih zvedeli naslednje: ,,V naši krajevni skupnosti aktiv- no delujejo vsi organi, komisije in odbori, čeprav je precej težav pri kadrovanju," je povedal Anton Galun, predsednik sveta krajevne skupnosti. ,,Ker se krajani pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in žive po vseh teh hribih, precej daleč od centra krajevne skupnosti, je težko najti človeka, ki bi bil ob svojem težkem kmečkem delu pri- pravljen aktivno sodelovati v krajevni samoupravi. Da je delo še bolj otežkočeno poskrbijo posame- zni občani, ki so sicer določeno funkcijo sprejeli, pa je ne opravlja- jo. Zato prihaja do velike obreme- nitve tistih, ki so voljni delati. Tre- nutno imamo težave v skupščini in socialistični zvezi. Glede planov za to srednjeročno obdobje lahko rečem, da je poteka- lo pri nas realno, v okviru naših možnosti in stabilizacijskih prizadevanj. S programom za to obdobje so se krajani v celoti stri- njali, saj so bila vanj vne.šena mne- nja in dejanske potrebe krajanov. Z uskladitvijo sporazuma o teme- ljih plana krajevne skupnosti smo, moram reči, doživeli precej razoča- ranj, predvsem s strani posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in tudi delovnih organizacij. To se nam zdi glede na našo nerazvitost pracj mačehovsko, saj vedno go\orimo o hitrejšem, in skladnej- šem razvoju manj ra/vitih krajev- ni";. ^kiipnosti. Za\eJ;,:r.o se. da ie č.is siabil:/ac!ic. VvpJ--, ali mora stabilizacija zavreti razvoj ta- kih območij? V krajevni skupnosti smo izglasovali krajevni samoprispevek, ki je namenski — za ureditev kra- jevnih cest, za gradnjo doma kraja- nov in mrliške vežice. Trdno sem prepričan, da bomo program tudi uresničili, saj je porok za to tudi 100-odstotna uresničitev prejšnjega programa. Nekateri nam očitajo, da se delamo preveč revne in želi- mo, da bi nas drugi izkopali iz nerazvitosti. Menim, da to ni tako. Vsak bi se rajši prišteval med razvi- te, tudi mi si za to prizadevamo, da bi se tudi z lastnimi močmi izkopali iz nerazvitosti. Vendar — zmeraj se to ne da. Širša družba bi naj bila tista, ki nudi pomoč. Ze večkrat sem dejal, da nismo nikoli nikogar prosili za nekaj, kar drugi še nima- jo, ampak le za tisto, kar drugi že dolgo imajo. Živimo v socialistični družbi, v takšni družbi, kjer bi morali imeti vsi vsaj približno enake pogoje za življenje. Naša krajevna skupnost je edina v obči- ni, ki nima kvadratnega metra asfaltne površine na lokalnih ces- tah, kljub krajevnemu samopris- pevku pa bomo ostali še nadaljnjih pet let brez njega." Kaj pa ste zapisali v program za to leto? ,,V programu imamo gradnjo doma krajanov. Potreba po njem je v£č kot očitna, čutijo jo vsi krajani. Zaradi tega se bodo pri gradnji tudi temu primerno angaži- rali. Doslej potekajo vsa priprav- ljalna dela — zbiranje dokumenta-, cije — normalno, brez večjih težav. Uparho, da bo tako tudi pri sami gradnji in da bo osrednja sloves- nost ob letošnjem občinskem prazniku v Stopercah. Takrat želi- mo dom krajanov predati svojemu namenu. Investicijska vrednost do- ma je štiri milijone in pol, od tega imamo polovico sredstev že zago- tovljenih. Predvidevamo pa, da bomo s prostovoljnim delom grad- njo še pocenili in da bomo r" ure-iiičMi." MoJ o; - .K ■ -rorvr. ih te ' V tov, bolje rečeno splošne delegaci- je. Vodja te je Janez Jus, ki je de- jal: ,,Redno se ravno nismo sestajali. Ko pa smo se, je bila sklepčnost vedno problem. Le enkrat smo bili sklepčni. Tako smo redkokdaj sprejeli dokončna stališča na podla- gi obravnavanih gradiv. Ta so pa zelo obsežna in nerazumljiva — vsaj za nas, ki se vsak dan ne ukvarjamo s tem. Danes težko do- biš delegata, ki bi bil pripravljen iti na skupščino, ker se njegov glas ni- koli ne sliši. V dveh letih nismo us- peli doseči ničesar s svojimi pred- logi. Ce smo že kaj zaprosili, nismo uspeli. Pa so naši delegati rekli, da samo za dviganje roke že ne bodo hodili tja. Težava pa je tudi v tem, da zara- di ene seje izgubiš cel dan, veste pa, da kmetovalcu to dosti pomeni, de- janskih stroškov nima povrnje- nih." Kako pa potem oblikujete stali- šče delegacije? Sodelujete s krajev- no samoupravo in z družbenopoli- tičnimi organizacijami? ,,Ja, največ nam pomaga svet krajevne skupnosti in njegov pred- sednik. Redno ga vabimo na naše seje, tudi jaz sem vedno vabljen na seje sveta in ostalih organov, tako da smo vsi seznanjeni s tekočo problematiko. Tako tudi poskuša- mo skupaj oblikovati stališča, če- prav se naš gb' bolj malo sliši. Še to bi rad pov- dal, da so tudi v dclc-.^ciji težave r^ ka^hova Očn:. iTš ^rMO neka; ' ki b" ^lora;; • .. J^ "ih še : j -ejo : : . ■ ■■ ^ ' ^ ! '•' di bi se morali bolj angažirati, bolj čutiti s svojim krajem. Veste, oni so zaposleni v delovnih organizacijah, tam svoje opravijo, tu pa niso naj- bolj aktivni. To ni prav." Kljub nič kaj laskavi oceni dela mladih, ki jo je dal Janez Jus, je treba povedati, da si mladi vendarle prizadevajo za razvoj svoje krajev- ne skupnosti. Prav na njihovo pobudo je bil ustanovljen koordinacijski odbor za razvoj ha- loških krajevnih skupnosti, ki so tako dobile vsaj koordinacijsko te- lo, ki usklajuje želje in potrebe z možnostmi. Ta organ je edini te vrste v Sloveniji in je že na začetku svojega delovanja dosegel, da so o razvoju teh zaostalih haloških kra- jev začeli bolj intenzivno razmišlja- ti ne samo v občini teveč tudi v re- publiki. Res je, da so bili že pred tem storjeni precejšnji napori, da bi pripeljali v Haloze vsaj kakšen industrijski obrat, da bi pospešili razvoj kmetijstva in podobno. Pa krajani sami o tem niso kaj dosti vedeli. Sedaj so vsaj seznanjeni s prizadevanji, hkrati pa tudi sami pomagajo pri razreševanju vseh te- žav manj razvitih krajev. Torej mladim le ni vseeno, kakšen bo raz- voj krajevne skupnosti, vsaj tistim ne, ki so ostali doma na kmetijah, čeprav so zaposleni v Ptuju, Majš- perku, Mariboru, Kidričevem in drugje. V Stopercah .so prepričani, da bodo vsi krajani še dosti bolje sodelovali pri uresničevanju zastav- !j:r.li; nalog, ko bodo imefi svoj d-.n., kjer se bodo lahko sestajali in w ;!: ob ra/n h r^^iložnos^-h. I c^st: ^ . Sl-k!" M. Anton Galun Janez Jus TEDNIK - IZ februar 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Razstava slik akademskega slikarja iz Prištine V okviru praznovanj slo- venskega kulturnega prazni- ka so v ponedeljek, 9. febru- arja. s krajšo slovesnostjo od- prli v Matični knjižnici Slo- venska Bistrica, zanimivo ra/.stavo risb, v tehniki pero- rizbe, akvareli in tempera, akademskega slikarja Dcmu.š Avdimelaja iz Suve reke v AP Ko.sovo. ki pa ustvarja v Pri- •štini. I)oslejjeia31 letni slikar že uspešno razstavljal svoja dela v Beogradu. I uzli. Prištini in v nekaterih drugih jugoslovan- skih mestih. S svojo zanimivo tematiko motivov, še posebno Demuš Avdimetaj V marcu bo občinsko srečanje gledaliških skupin v naslednjih mesecih se nam v Ptuju obeta živahna gledališka dejavnost z vrsto nastopov pri- znanih slovenskih gledališč in z dvema predstavama ptujske igral- ske skupine. Poleg tega pa bo ob koncu meseca marca še občinsko srečanje, ki bo nekak pregled tovr- stne dejavnosti v občini. Okrog 25. marca je napovedano gostovanje mestnega gledališča Ljubljanskega s Kmeclovo dramo ZA MARJETI- CO. Za tem bo nastopila še lju- bljanska Drama s komedijo Daria Foa NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA, v kateri nastopa v glavni vlogi Boris Ca- vazza. Za tretje gledališko delo, ki ga bomo Ptujčani videli v izvedbi profesionalnega gledališča pa še ni dogovorjeno. Poleg tega bo ptuj- sko gledališče obnovilo lanskole- tno uspešnico ZDRAHE NA VASE s katero bodo gostovali poleg Cirkovc še v Ljutomeru, Ormožu in Gornji Radgoni, tako z dramo ZAPRTI V ALTONI. Iz zunanjih prosvetnih društev, kjer v tem času tečejo občni zbori pa poročajo, da se Hajdinčani pri- pravljajo- na premiero drame KMETIJA — delo Irca Davida Storeya, v Vitomarcih bodo igrali Levstikovo KASTELKO, Budakov METEZ ima v programu destrni- ška dramska skupina, premiera je bila že v Juršincih — videli smo komedijo POROCiL SE BOM S SVOJO ZENO, aktivne priprave na občinsko srečanje gledaliških skupin pa tečejo še v Cirkulanah, Stopercah, Zetalah, Grajeni in v nekaterih drugih krajih ptujske občine. mš uspešni) pa upodablja portre- te. je bil povsod kjer je raz- .stavljal. sprejet z velikim Za- nimanjem. Tako je bilo tudi v Slovenski Bistrici. S portre- tom tovariša Tita seje uspešno predstav il tudi obiskovalcem Moderne galerije v Ljubljani. Razstava na kateri se Demuš Avdimetaj predstavlja s sku- pno okoli 30 deli bo odprta do 26. februarja. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Delavsko prosvetno dmštvo ,^oboda" Ptuj odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki Pod geslom »Svoboda svobodnemu Ptuju« je Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj v dneh od 20. maja do 10. junija 1979 pripravilo vrsto prireditev v počastitev 60-letnice svojega delovanja. Minilo je torej že več kot 60 let od tistih prvih pomladanskih dni v mesecu marcu 1919. leta. ko je Krajevna politična organiza- cija Jugoslovanske socialno demokratske stranke kot podružnica »Svobode« priredila prvi javni shod. na katerem so obravnavali politični položaj in delavstvo v novi kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Že julija istega leta seje uradno ustanovilo Delavsko prosve- tno društvo »Svoboda«, kije skozi vse obdobje med obema vojnama bilo poglavitni nosilec delav.^e kulture v mestu Ptuj. Poleg kultiirnega delovanja pa je med obema vojnama bil izreden pomen ptujske »Svobode« predvsem v povezovanju napred- nega ptujskega delavstva, kar je pomenilo, da je imela ptujska »Svoboda« v času od svoje ustanovitve v letu 1919 pa tja do leta 1939 bolj politični kot kulturni prizvok. To je postalo po.sebej izrazito po letu 1928, ko je bila v Ptuju v Železniških delavnicah ustanovljena prva partijska celica Komunistične partije Jugosla- vije na ptujskem območju. »Svoboda« je poslej vsako leto poleg kulturnih prireditev prirejala vrsto javnih manifestacij in najrazličnejših akcij med drugim vsakoletno proslavljanje L maja, nadalje vrsto predavanj, na katerih so širili napredne''ideje delavskega gibanja naj- vidnejši predvojni ptujski revolucionarni de- lavci kot Dušan KVEDER-Tomaž. Jože LACKO. dr. Jože POTRČ in številni drugi. Zleta Svobod 7. julija 1935. leta v Celju so se množično udeležili tudi ptujski svobodaši. To jc povzročilo, da so oblasti društvo ukinile. Kljub temu pa .so napredni ptujski delavci — kulturniki s .svojim delom nadaljevali v 1936. letu ustanovljenem delavskem društvu »Vza- jemnost«. Delo Vzajemnosti je bilo izredno pomembno v zadnjih letih pred drugo sveto- vno vojno, ker je bilo usmerjeno v pripravo vstaje proti okupatorju. Večina članstva je svoje poslanstvo na kulturnem področju na- daljevala v narodnoosvobodilnem boju. V času druge svetovne vojne je kulturno delo v društvu popolnoma zamrlo, vendar pa se je takoj po končani vojni kulturno prosvetna dejavnost še bolj razmahnila. DeIav.sko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj je izhajajoč iz bogatih revolucionarnih tradicij svojega predvojnega delovanja postalo zelo družbeno angažirana sila v naši novi sociali- stični družbi. V svoje vrste je društvo znalo pritegniti vrsto ljubiteljskih kulturnih deja- vnosti od glasbene, pevske, dramske, folklorne, plesne, likovne, esperantske in druge. V vseh teh dejavnostih je delovni človek in občan našel in najde po napornem vsakodnevnem delu sprostitev v kulturnem udejstvovanju. Danes v svojih vrstah Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj združuje vse socialne struk- ture. mladino in starejše, poleg tega pa pred- stavlja s svojimi več kot 200 aktivnimi člani najmočnejše kulturno prosvetno društvo v ptujski občini. »Svoboda« ima izredno pomembno vlogo tudi na področju medrepubliške kulturne iz- menjave in polnih dvajset let sodeluje s svojimi sekcijami v programih delavskih Sre- čanj bralstva in prijateljstva bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. »Svoboda« je dose- gla v svojih prizadevanjih zavidljivo kulturno raven, kar se izpričuje v številnih družbenih priznanjih, kot so: Odličje Svobode z zlatim listom. Plaketa brptskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bratstva in prijateljstva, občinsko priznanje OF slovenskega naroda. Plaketa občine Ptuj, Velika Oljenka Kulturne sku- pnosti občine Ptuj do drugih visokih priznanj prejetih na republiških in medrepubliških srečanjih dramskih, lutkovnih, pevskih in glasbenih skupin. Vsi ti uspehi in priznanja so rezultat priza- devnega in trdega dela naprednih ptujskih ljubiteljskih kulturnih delavcev skozi več kot 60-lelncm obdobju obstoja Delavsko prosve- tnega društva »Svoboda« Ptuj. Predsedstvo SFRJ je z Ukazom št. 97. z dne 26. novembra 1980 odlikovalo Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI. To visoko ' priznanje samoupravne socialistične skupnosti JC priznanje vsem aktivnim članom in ljubite- ljem kulturne ustvarjalnosti, ki so v 60-letnem obdobju »Svobode« delali kot aktivni člani društva, hkrati pa spodbud sedanjim in bo- dočim generacijam, da bodo s Se večjimi napori prispevali k splošnemu napredku na področju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ter kulturne bogatitve delovnih ljudi in obCanov. AF IZ MUZEJSKE FOTOTEKE z današnjo številko začenjamo redno rubriko, s katero želimo našim zvestim bralcem približati del bogatega fonda Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ker je večina gradiva shranjena v depojih, bomo skušali v sliki m besedi predstaviti predvsem tisti del umetnostno zgodovinske, arhe- ološke. etnološke in zbirke ljudske revolucije, ki našim obiskovalcem ni predstavljen ne s stalnimi zbirkami, niti ga ne moremo predstaviti z občasnimi raz.stavami. Ob pripravah na jubilejno 20 kurentovanje na Ptuju smo izbrali fotografiio: l.ES KURENTOV v Markovcih, eno najstarejših s to te- matiko, ki JO hranimo v fototeki etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj. Smiliana Petr Marčec Ples korantov v Markovcih, foto: OPAČI C, leto 1957, inventarna šte- vilka 100 Individualni poslovodni organ (10) Janko Liška je pisal o tem v Delu 5. decembra 1980, v pismu Jezikovnemu razsodišču paje še posebej poudaril: »Moram reči, tla se je ljudem ta učeni, birokratski, dolgovezni in zveriženi jezik priskutil. Tudi izobražencem; zato menim, da sodi indivi- dualni poslovodni organ in podobno, ves ta način izražanja, na zatožno klop. ne le v jezikovnem pogledu, marveč tudi zato, ker delavcem zapira samoupravljenje. namesto, da bi ga odpiral in poglabljal.« S tem je pravzaprav povedano že vse. Tudi Jezikovno razsodišče se pridružuje temu mnenju. Zavedamo se sicer, da družbeni razvoj narekuje tudi novo izrazje. Vemo. da besedila zveznih zakonov nasta- jajo v srbohrvaščini, in vemo. da se mora potem slovenski prevod ujemati z izvirnikom. Ker paje srbohrvaščina v marsičem drugačna od slovenščine, nekateri izrazi v dobe.sednem prevodu napravijo besedilo ohlapno in zapleteno. Prepričani smo. da ljudje tudi po drugih republi- kah in pokrajinah niso ravno veseli tako zapletenega izražanja, ki ni v prid stvari. Družbeni delavci in delegati naj si zato po svojih močeh prizadevajo, da bo jezik naših zakonov in samoupravnih aktov razum- ljiv in slovenski. Izraz individualni poslovodni organ je ob številnih drugih preveč zapletenih izrazih sicer uzakonjen z Zakonom o druženem delu, vendar smo razumna družba: marsikatero okornost in togost smo že odpravili ali popravili. Kadar se pokaže, da kateri od izrazov ne ustreza, ga bomo po preu(^arku in demokratično zamenjali, že zdaj pa je mogoče v praksi take nerodne posplošene zakonske izraze povedati bolj razumljivo. Če gre torej pri individualnem poslovodnem organu za direktorja, ravnatelja, upravitelja, poslovnega vodjo, poslovodjo in podobno, ga tako tudi imenujmo. S tem se ne bomo pregrešili ne proti zakonu ne proti ideji o samoupravljanju, bomo pa v izražanju naravnejši in bližji življenju. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pi?emo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! (2L nadaljevanj? in konec) Krajevna skupnost Kidričevo Krajevno skupnost v Kidričevem so ustanovili leta 1965. Poleg Kidri- čevega zajema vasi Apače, Njiverce, Kungoto, Strnišče ter naselje I in II bivšega Gradisovega delovnega taborišča. Število prebivalcev v krajevni skupnosti je bilo na dan zadnjega popisa prebivalcev leta 1971 — 3460. Krajevna skupnost Kidričevo vzorno deluje od ustanovitve dalje. Ze v prvem letu je pripomogla k letnemu kopališču, otroškemu vrtcu in ja- slim, nato pa k asfaltiranju 42 km cest. Zgradila je več otroških igrišč na zemljišču, ki ga je imenovala ,,Park mladosti." Tu je uredila dve roko- metni igrišči, za odbojko, eno za košarko in eno za minigolf. Krajevna skupnost je postavila tudi spomenik Borisu Kidriču. S pomočjo krajevne skupnosti Kidričevo sta bila zgrajena dva kulturna domova, eden v Apačah in drugi v Kungoti. (69) Krajevna skupnost je pri svojem delu tesno povezana z družbenopoliti- čnimi organizacijami na svojem območju. V njei deluiejo tele družbenopolitične organizacije: socialistična veza delovnih ljudi (SZDL), zveza komunistov blovenije (ZKS), zveza zdru- ženj borcev NOV, dva aktiva Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), eden v naselju in drugi v tovarni ter sindikalne organizacije. Sindikalno organizacijo TGA Boris Kidrič sestavlja tovarniški izbor osnovnih organizacij glinice. aluminija, vzdrževanja in drugih TOZD. V sindikatu so zajeti domala vsi zaposleni v tovarni. V naselju Kidričevo, delujejo osnovne sindikalne organizacije: krajevne skupnosti Kidričevo, čevljarske delavnice, zdravstvene postaje, osnovne šole, obrata Dravinja podjetja Panonija, Ptuj in železniške postaje. Osnovna organizacija sindikata KS Kidričevo zajema Cirkovce, Apače, Lovrenc, Kungoto, Njiverce in Hajdino. Prosveta in kultura Z gradnjo osnovne šole in predšolskih vzgojnih uita.iov je kpolnilo Kidričevo osnovno prosvetno nalogo. Osnovno šolo v Kidričevem je leta 1972 obiskovalo 470 učencev in učenk, v otroškem vrtcu in jaslih pa je bilo v varstvu 85 otrok. Leta 1979 je obiskovalo osnovno šolo 436 otrok, v vrtcu in jaslih pa jih je bilo 144; v vrtcu 86, v jaslih pa 58. . Po zaslugi vnetih kulturnikov je v Kidričevem kmalu po zgraditvi na- selja zaživelo kulturno delo. Ze leta 1947, to je v času gradnje naselja, so ustanovili sindikalno kulturno umetniško društvo (SKUD) Strnišče z me- šanim pevskim zborom, godbo na pihala in tamburaškim orkestrom. Leta 1950 je zaživela dramska skupina. SKUD je zamenjalo leta 1952 novo delavsko prosvetno društvo Svobo- da (DPD). Poleg prejšnjih skupin je ustanovilo še lutkovno, knjižničarsko in kino sekcijo ter moški pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Branka Rajšterja dosegel lepe uspehe. Od leta 1952, ko so v DPD Svoboda ustanovili knjižnico, je naraslo število knjig do leta 1975 na 2400. V tem letu je imela knjižnica 415 bralcev. Leta 1979 je imela knjižnica 2728 knjig, 102 bralca, sposojenih knjig pa je bilo 1215. V krajevni skupnosti Kidričevo deluje še knjižnica v vasi Kungota. To je knjižnica prosvetnega društva, ki šteje 526 knjig. Leta 1975 je imela 15 bralcev. Izposojenih knjig pa je bilo 8%, nekaj iz domače knjižnice, nokaj pa iz potujoče knjižnice. l ovarna je sprejela po letu 1962 pod svoje pokro»'i;eljstvo godbo na p laia. Peski zbor je po ;u 1965 pridno vadi! in ?anov-'- so se Tilrr^ '.ko folklorno -skupino. Oba st^ nkupaj ^os:? ; v Pra^' :ot goeU KUD Križkovsky, ki je leta 1973 praznovalo svojo 80-letnico. Dvakrat sta skupini gostovali v Leobnu, večkrat pa na Hrvaškem. Letno so skupine nastopale na pribjižno osmih domačih prireditvah, predvsem ob državnih praznikih ter rta krajevni praznik Kidričevega — 10. aprila. Vsako leto gostujejo v Kidričevem kulturnoumetniške skupine od dru- god. Vendar ti obiski niso pogosti. Gostovali pa so tu: Slovenski oktet, Partizanski pevski zbor. Enotnost iz Leobna, SNG iz Maribora, vara- ždinska folklorna skupina Kolo in ptujsko gledališče. Povabljenih je bilo tudi več pevcev in orkestrov zabavne glasbe in petja. Telesnovzgojna prizadevanja V Kidričevem se razvija telesna vzgoja od leta 1947. Takrat so ustano- vili Sindikino športno društvo Strnišče, ki se je ob spremembi imena Str- nišče v Kidričevo preimenovalo v Telesnovgojno društvo Partizan Kidri- čevo (TVD). V svoj okvir je množično zajelo mladino v razne panoge telesne vzgoje. TVD Partizan se je izkazal na republiških in zveznih tekmovanjih. Partizan in pionirska vrsta sta dosegla prvo republiško mesto v orodni telovadbi, nogometni klub Aluminij pa članstvo v II. zvezni ligi. To so bili občasni uspehi tekmovalnega značaja. V nogometnem klubu je okrog 60 nogometašev in več sto podpornih članov. V TVD Partizan je pri raznih zvrsteh delovanja aktivnostih okrog sto članov, več sto pa delo društva podpira. V športne in telovadne vrste pa bo potrebno pritegniti še več članov, da bo TVD Partizan še bolj mno- žičen, saj je njegov glavni namen pospeševati množičen šport in telovadbo in s tem krepiti zdravje prebivalcev Kidričevega. Omeniti moramo, da deluje od leta 1950 strelska družina, ki šteje nad 50 članov. Pomembno je seveda Avto-moto društvo, ki je izšolalo mnoge voznike motornih vozil. Društvo šteje nad 300 članov. (69) Strniška zgodovina — le .še boleč spomin Ko zaključujem zgodovinski spis o Strnišču in Kidričevem, se zave- dam, da je v njem podana preteklost tega kraja le delček vsega, kar ie do- življal od svojega rojstva v drugi polovici 19. stoletja do danes, kotu domuje tovarniški gigant — TGA Boris Kidrič in je severno od njega zraslo sodobno delavsko naselje. Temni dnevi zgodovine tega kraja se vedno bolj odmikajo in zavijajo v kopreno pozabe. Minilo je 65 let odkar so zrasle tu vojaške lesene ba- rake avstrijske vojske za rezervne bolnišnice, kjer je umiralo do konca oktobra 1918 na stotine vojakov za imperialistične cilje Avstro-Ogrske. To so bila najtemnejša leta strniške zgodovine. Zelo temne strani strniške zgodovine so se zvrstile spet med drugo svetovno vojno, ko ie na tisoče tabornisčnikov gradilo - ;elete sedanje tovarne osovraženemu nacisti- čnemu gospodarju. Naselje K=d o ': ;ov: rna CiA Boris /jdrič v Kidričevem pa sta i-.rrienik^ 'ugo; la/ije, sta njenih naporov za uospoc^Nko kv : >• ,ocialiN-;'nc dr'; lonec) Pogled na tovarno glinice in aluminija od sedeža enote KK v Kidričevem Foto arhjv Tednika 10 - NAŠI DOPISNIKI 12. februar 1981 - TEDNIK Maturanti ekonomske in upravno administrativne šole Podobno kot druga leta, so se tudi v soboto 31. januarja predstavili maturanti ekonomske srednje in upravno administrativne šole, ki deluje v okviru Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. V dveh oddelkih 4 letnika ekonomske srednje šole je skupno 72 dija- kov, od tega le 14 fantov; v oddelku upravno administrativne šole pa je 38 dijakinj in nobenega dijaka. Prav taka struktura dijakov je povzročala ,,problleme" na maturantskem plesu, saj se je moralo zvrstiti kar 5 ple- sov, preden je vsaka maturantka prišla vsaj enkrat na vrsto, dočim so se maturanti morali pošteno potiti. Sicer pa je to dobra vaja, ker se bo tudi pri maturi treba potiti. Vsem dijakom 4 letnikov želimo, da bi prav tako uspešno opravili ma- turo, kot so uspešno izpeljali maturantski ples. Maturantski ples je bil v dvorani družbene prehrane v Kidričevem, igral je ansambel ŠOK iz Ljubljane Foto: Langerholc Poleg 110 maturantov, njihovih profesorjev in staršev, so bili na plesu tu- di prijatelji, znanci in drugi gostje Foto: Langerholc Predstavljamo ansambel „KRIK" Glasba, ples, zabava so stvari, ki privlačijo mlade. Tako že nekaj časa pri Lovrencu vsako soboto zabava na plesu ansambel KRIK. Sestali so se na hitro. Znano je, da glasba druži narode, kako še ne bi združila štiri mlade glasbenike željne igranja v ansamblu. Sredi novembra 1980 so se prvič sestali in pričeli z vajami in kaj hitro z nastopi. In kdo so glasbeniki, ki sestavljajo ansambel KRIK? To so Ivan Volmajer — bas kitara, tro- benta, vokal; Edi Belčič — solo kitara, Klarinet, saksafon, vokal:, Janko Razinger — bobni, bas kitara, vokal:, Jože Emeršič — orgle, harmonika, vokal. Vadijo pri Lovrencu in tukaj tudi igrajo in zabavlajo mlade na mla- dinskih plesih. Občinstvo jih je zelo dobro sprejelo. Sami se zavedajo , da še ne igrajo najbolje, saj so skupaj le kratek čas in da bodo morali še pre- cej vaditi. Prednost pred ostalimi ansambli imajo v tem, ker lahko vsak igra po nekaj instrumentov in tako zadovoljujejo občinstvo z narodno in zabavno glasbo. Kaj naj se povemo o njih? Mogoče to, da so približno istih let, da ima- jo podobne poglede na glasbo in da so vsi dobri prijatelji. Načrti pa so dobro igranje, igrati poleg nekaj skladb Se več svojih in na koncu tudi snemanje za radio. KRIK torej ni krinka za nečim zvenečim, ampak je garancija za dobro glasbo, ki ji mladina rada prisluhne. Pri ansamblu Krik želijo kar v največji možni meri ustreči plesa željnemu občinstvu. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Jože Emeršič, Janko Razinger, Edi Belčič, Ivan Volmajer. Varstvo otrok z motiiami Na območju ptujske občme poteka od leta 1962 dalje načrtno delo s telesno in duševno prizadeto mladino. Otroški dispanzer, osnovne šole in socialna služba redno evidentirajo prizadete v razvoju, strokovna komisija jih razvršča, socialna služba pa skrbi za njihovo usposabljanje. Večje težave so pri zaposlovanj u te mladine, ker v ptujski občini ni veliko industrije. V letu 1980je bilo pregledanih 67 otrok. 38 jih je bilo razvrščenih in napotenih na usposabljanje. Ob koncu usposabljanja na osnovni šoli s prilagojenim programom, je bilo ponovno pregledanih 43 otrok, ki .so.bili napoteni na ustrezno delo ali nadaljnje usposabljanje. Število otrok, ki so telesno ali duševno prizadeti, je v ptujski občini višje kot je slovensko poprečje. Razlog je treba iskati v nizkem kultur- nem in higienskem nivoju nerazvitih predelov občine in neustreznim življenjskim navadam v teh krajih. -u Rada bi se potožila Rada bi vam na kratko opisala svoj primer za ilustracijo, kako težko je zlasti starejšim ljudem na podeželju. Sem vdova, stara 60 let, z nedoletnini sinom, kije brez zaposlitve. Poročila sem se z vdovcem, kije imel iz prvega zakona 4 otroke. Vsi ti so sedaj že odrasli in imajo svoja gospodinjstva. Želela sem, da bi mojo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje nekoliko popravili, saj jebila to že nuj na potreba. Toda otroci tega meni niso pustin, pa tudi sami niso ničesar popravili. Tako se je to zimo zgodilo, da se mi je porušil del ostrešja na stanovanjski hiši. Težko je opisati, kako je pri srcu človeku, ko vidi, da se mu podira dom. Vse moje težave in trpljenje bi vam osebno rada podrobneje opisala, zato prosim, da me novinar obišče. r. m. Skorišnjak V sredo, 28. januarja nas je boleče presunila vest, daje umrl Franc Zupanič iz Spodnje Hajdine. Na hajdinskem pokopališču smo se poslednjič poslovili od vaščana, kooperanta, kmeta in lovca. Rodil seje 2. aprila 1914 v Spodnji Hajdini, kjerjegospodaril vse do svoje prerane smrti. V gasilske vrsti je vstopil leta 1934. kjer je bil vesten in marljiv do zadnjega dne. Opravljal je funkcijo orodjarja, nato poveljnika in kasneje predsednika. Kaj je pomenil v društvu, dokazujejo številna odlikovanja, ki jih je prejel za marljivo delo. Udejstvoval seje tudi v drugih društvih in organizacijah, kot so: soci- alistična zveza, v vaški skupnosti kot predsednik, v krajevni skupnosti kot član in član Lovskž družine Kidričevo in predsednik Konjerejskega društva Slovenije. Sedaj je bil tudi član Kooperacije Hajdina. Svojo gospodarstvo je s pomočjo svoje družine uredil tako. da nam je vsem ostalim za vzgled, imel je neumorno voljo do naprednega gospodarstva. Na njegovem dvorišču so se gibali vsakovrstni stroji. In prenekateri kamion je odpeljal iz njegovih hlevov prvovrstne pitance. Koliko koristnega bi še storil za družJno in skupnost, če m u zavratna bolezen ne bi pretrgala niti življenja sredi dela. Usodnega dne se je napotil iz stanovanja čez dvorišče do gospo- darskega poslopja po vsakodnevnem delu. Po nekaj korakih je dobil napad, pri tem pa ni pomagala tableta, ko joje vedno imel pri sebi ali vsaj blizu. Niti ni bilo pomoči, ko so ga peljali po najbližji poti v bolnišnico. Med potjo je smrt pretrgala nit življenja. Sedaj je praznina, ne moremo doumeti da Franca ni več med nami. Govorniki ob odprtem grobu in pevci iz Vidma, Kidričevega in Hajdine so mu v slovo zapeli nekaj žalostink. Tako seje končala žalostna in boleča zadnja pot našega vaščana Franca, ki ga bomo imeli v trajnem spominu vsi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. I. O. Preventivno delo Socialno skrbstvo občine Ptuj opravlja tudi manj zahtevna sveto- vanja. daje napotila občanom pri urejanju pravic ali težav pri drugih skupnostih ali organih, izdaja potrdila in ureja manjše težave. Tako je v lanskem letu skupnost obravnavala skupno 6.800 primerov in izvedla okoli 6.900 ukrepov. Zaradi nezadostnega števila socialnih in drugih strokovni delavcev in specifične socialne problematike v občini Ptuj, socialna služba ne opravlja analitičnega dela v obliki raziskav, marveč le za svoje potrebe načrtovanja dela za srednjeročno in krajše obdobje. Dala je tudi pobudo za raziskavo na ravni občine o dolgoročnem razvoju ptujskega kmetijstva, ki bo vplival na demografsko strukturo vasi, zlasti Haloz in Slovenskih goric, ki sedaj predstavljajo področje s hudimi socialnimi problemi ostarelih in osamljenih kmetov. Raziskava je bila sprejeta pri občinski raziskovalni skupnosti, vključuje se tudi skupnost socialnega skrbstva. V preventivnem smislu skupnost sodeluje s komisijami za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, zlasti na področju varstva starih in du.ševno prizadetih oseb, s šolami in društvi. Socialna služba je izdelala osnutek pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v občini v soci- alnem skrbstvu, opravila revizijo uživalcev družbenih materialnih po- moči, sodelovala s krajevnimi skupnostmi pri organiziranju tedna sta- rejših občanov v občini, izdelala program dela na področju boja proti alkoholizmu, se vključila v regijsko dogovarjanje o ustanovitvi Zavoda za rehabilitacijo invalidov za območje regije, izdelala načrt za ustano- vitev delavnic pod posebnimi pogoji za potrebe občine Ptuj. Metalurg v 3000 izvodih Letošnja prva številka Metalurgi, glasila delovnega kolektiva IMPOL v Slovenski Bistrici, je izšla v nakladi okrog 3 tisoč izvodov in je tako eden od najbolj branih časnikov na območju občine. Glasilo v pisani besedi in bogato opremljeno s fotografijami uspešno spremlja vsa dogajanja v kolektivu in tudi v občini. Med prispevki, ki so objavljeni v letošnji prvi številki velja omeniti: »Delavci tako. kako pa administra- cija«, »Prave ljudi naprava mesta« itd. Glasilo je že vrsto let odprto tudi zunanjim dopisnikom in sodelavcem. Kom ite OK ZKS Slovenska Bistrica je v januarju izdal prvo letošnjo številko Biltena v 920 izvodih, med prejemniki pa so vsi člani ZK v občini. Bilten prinaša obširni program dela občinske konference ZKS, pa tudi druge ugotovitve, stališča in sklepe zadnjih sej občinske konference ZKS in njenih organov. Viktor Horvat Podelili so priznanja Mladi v Gradišču, ki že več let aktivno delujejo v svoji družbenopoli- tični organizaciji, so na svojem razširjenem sestanku razpravljali o nekate- rih nalogah, da bi popestrili svoje delo v letošnjem letu. Med drugim so razpra/ljali tudi o osnutku srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti in ga v celoti podprli. Predsednik mladinske organizacije Andrej Sorli je podelil tudi nekate- rim najbolj zaslužnim članom mladinske organizacije Gradišča priznanja za aktivno in vztrajno delo v OO ZSMS Gradišče v letu 1980. Ocenili so tudi svoje delo za mesec december in januar ter ugotovili, da so dosegli do- bre rezultate dela in sicer na področju soc elovanja z drugimi mladinskimi organizacijami v občini, saj so mladi iz Gradišča bili tudi edini, ki so skupj- no z OO ZSMS Benedikt pomagali soorganizirati eno izmed kulturnih pri- reditev, ki je bila v Benediktu. ' Janez Lorber Kulturna preteklost dobiva svoje mesto v današnjem življenju Se pred desetimi, pa tudi pred petimi leti smo se lahko srečevali z množičnostjo neodgovornega od- nosa posameznikov pa tudi širšega okolja do sicer majhnih po obse- gu, toda velikih po vrednosti, predmetov naše bogate kulturne preteklosti. Posameznike, ki so pred dvajset ali manj leti zbirali predmete, ki so se ohranili od na- ših prednikov, so največkarat kar čudno gledali, češ, kaj pa bo tale s to staro kramo. Danes je pri mnogih razmišljanje povsem drugačno. Ni malo tak- šnih, ki so se še takšnim zbiralcem pred leti smejali, danes pa so sami med njimi, saj so ugotovili, da pomeni zbiranje blaga naših pre- dnikov opravljanje velikega kultu- rnega poslanstva, ki bo dobilo svojo pravo vrednost šele v priho- dnosti. Ni pa malo stvari, ki so že danes redke in tako tudi zelo ce- njene. Naj omenimo samo nekate- re, danes zelo iskane. To so prav gotovo kolovrati, likalniki, glinena kuhinjska posoda, staro orodje in orožje, fotoaparati, pripomočki za tkanje in predenje itd. Ce se je še p-ed leti le malokdo la- hko pohvalil, da ima v svojem si- cer sodobnem stanovanju v bloku katero od omenjenih ali tudi dru- gih dragocenosti, je danes takšnih ljubiteljev že kar veliko, in prav je tako. S tem ohranjamo bogato kulturno dediščino naših predni- kov, ohranjamo njihova izročila, nemalokrat pa smo bili hitrejši od tistih, ki so te dragocenosti odna- šali čez mejo naše domovine in si z njimi ustvarjaH tudi osebna premoženja, na račun siromašenja domačega kraja. Kot vse kaže, nam bo le uspelo ohraniti mnoge vredne predmete iz naše preteklosti po zaslugi že prave zbirateljske strasti posameznikov. Prav gotovo pa bi takšno humano delo imelo Se večjo vrednost, če bi bili predmeti zbrani na skupnem mestu, v muzeju in bi tako prena- šalo izročilo preteklosti tudi naj- mlajšim rodovom, za katere je ve- čina teh predmetov že prava neznanka. Ce nam bo uspelo ohraniti mnoge drobne predmete, pa se mnogo slabše piše tistim, ki zaradi svoje Velikosti ne sodijo v stanovanja ali pa so pred desetletji še sami služili kot življenjski pro- stori našim staršem. To so pred- vsem večja orodja, preše, vozovi in objekti. Do teh stvaritev je žal nemočna celo naša družba, saj sredstev za ohranjanje teh vedno bolj pri- manjkuje, razpoke v spomenikih naše bogate kulturne preteklosti pa so vedno večje, bolj zastrašujoče in nas silijo v žalostno spoznanje. da smo prav mi generacija, ki ne bo uspela svojim potomcem ohra- niti marsikateri zelo pomemben kulturni spomenik. Ce takšne spomenike v večjih središčih še ne- kako uspevajo reševati iz objema propadanja, pa so mnogokrat bo- gatejši spomeniki na podeželju že zapisani usodi. Tudi v občini Slov. Bistrica tak- šnih objektov ne manjka. Da tako je, ne manjka jih, žal pa jih bo kmalu, če ne bomo, seveda ob so- delovanju širše družbene pa tudi slovenske skupnosti, poskrbeli za njihovo ohranitev. Med takšnimi so prav gotovo gradovi iz srednje- ga veka, razna kužna znamenja, prave kmečke zgradbe tako na Pohorju kot tudi v Halozah in še bi lahko naštevali. Med najbolj ža- lostna pa sodita spoznanja, da ni mogoče najti sredstev za obnovo gradu Statenberg, čeprav je bilo obljub že toliko, da bi z njimi grad Se danes sprejemal goste. Tako pa je zaprt. Samo skozi ,,priprta" vrata v njega prihajajo še mladi, ki jim je uspelo v enem od Se upora- bnih prostorov urediti svoj disko klub. Vprašanje zase je tudi samostan v Studenicah, težko je verjeti, da ga bo mogoče ohraniti še pri ži- vljenju za nekaj desetletij. Nič drugače pa se ne godi z drugimi gradovi v občini. Vse kaže, da je stabilizacijski di- nar postal preveč slaboten, da bi lahko postal podporni steber v ohranjanju naše kulturne preteklo- sti. Kakšna bo usoda v ohranjanju tega bogastva, ki je lahko v kori- stnem stanju tudi finančno zelo vi- soko ovrednotena, ostaja za sedaj nejasno. Besedilo in posnetki: Viktor Hor- vat Miljutin Arko je eden od pionirjev v prizadevanjih za ohranjanje kulturnega bogastva na območju občine Slov. Bistrica. Sam je zbral številne in dragocene predmete za narodopisni muzej v gradu Slov. Bistrica. Med dobro ohranjenimi deli Studenic je le kapela. TEDNIK - febmar 1981 DELO DRUŠTEV - 11 Delo boksarske sekcije pri TVD-Partizan Ruj Boksarska sekcija obstaja komaj nekaj let. V zelo kratkem času so iniaui piujoiv. bok;,^;ji dosegli lepe rezultate. Mladi Anton Novak je bil pred tremi leti v Zrenjaninu izbran za najkvalitetnejšega boksarja v mladinski konkurenci med 104 udeleženci turnirja. Na kvalifikacijskem turnirju za mladinsko državno reprezentaco je premagal vse nasprotnike. Kot mladi reprezentant je v Atenah osvojil zlato medaljo in naziv balkanske- ga prvaka. Da ne omenjamo, da je vrsto let republiški prvak tudi v seniorski konkurenci. Zal komaj 22-letni Novak že resno premišlja da bo prenehal ukvarjati se z boksom. Pogoji v katerih deluje boksarska sekcija so zelo slabi. Ring, ki so ga naredili nekateri člani vodstva sekcije sami. Se ni opremljen. Manjkajo vrvi, filc in pregrinjalo in tudi drobna oprema, ki je že neuporabna in nevarna za treninge, lahko pride do poškodb. Ce k temu dodamo, da boksarji kratko malo, nimajo pristopa v dvorano in da nimajo za- gotovljenega termina, je situacija toliko težja. Koristijo bivšo pisarno v dvorani, iz nje so drugi klubi naredili skladišče. Skratka nimajo kje vaditi, vsaj vedno ne. Nekateri ,.tovariši", ki mislijo, da je dvorana privatna last nekoga, so odprli (nasil- no) omaro sekcije, zažgali opremo boksarjev (sposojeno) in zmanjkalo je nekaj opreme. Do klinov, ki so služili za obešanje boksarskih vreč za vadbo, s projektom ograje, ki je bila pred kratkim napravljena v dvorani, ni moč priti, zato tega rekvizita boksarji ne morejo uporablja- ti. Nekdo si je pač malce privoščil boksarje. Napak bi bilo, če bi navajali, da je samo Novak dosegal uspehe. Mere, Matjašič 1., Matjašič 11., Brumen in drugi so večkratni republiški prvaki, seniorski ali mladinski. Udeleževali so se tudi na državnih prvenstvih in vrsti manjših revij. V Ptuju obstaja interes mladih za boks. Slavko Doki, trener, mora odklanjati naval mla- dih, ki želijo trenirati. Ni pogojev za obstoječi kader, da o boksarski šoli mladih niti ne go- vorimo. Tudi publika je zainteresirana za boks. Ni skrivnost, da so prav boksarji privabili na svoje prireditve največ gledalcev. Vodstvo sekcije je želelo, da bi se par boksar- je udeležilo državnega prvenstva v Splitu, ki bo 24. februarja, vsaj Novak, ki ima vse pogoje, da se razvije v kvalitetnega športnika. Takšno ugotovitev so dali najvidnejši strokovnjaki pri nas. Niso ga zastonj vabili v Radnički-Niš in nazadnje k Partizanu Beograd. Ugotovili smo, da bi bil nesmisel pošiljati boksarje napol pripravljene na tako težko tekmovanje. Izjava Novaka: ,,Na državno prvenstvo ne želim iti kot turist. Nisem pripravljen. Razžalosti me, ko pridem v dvorano na trening in ugotovim, da je zasedena. Še v tem kotu nam ne pustijo trenirati. Naredili so skladišče v njem. Ne, ne, najbolje je, da pustim vse skupaj! Delati naspol pa nima smisla." No, kljub vsemu, fantje se pripravljajo za republiško prvenstvo. Ponovno bodo za Ptuj priborili kakšno prvo mesto. Tako vsaj obljubljajo. Želijo si več, saj imajo dovolj zna- nja, predvsem Novak. Zal v pogojih, kakršne imajo, ni možno pričakovati vrhunskih rezul- tatov. Nujno je nekaj ukreniti na tem področju. Kot prvo predlagamo: Zagotoviti neoviran čas za treninge v dvora- ni. Opremiti ring, brez katerega ni boksa. Kupiti drobne rekvizite, drese in copate. Kadrovsko okrepiti vodstvo sekcije. • V vseh panogah športa so prisotni vidni družbenopolitični delavci, kar je prav. Prav bi bilo, da se takšni ljubitelji boksa in športa nasploh, priključijo tudi boks sekciji in s svojim znanjem in delom pripomorejo, da se boksarji vzgajajo in razvijajo v duhu naše družbe. Boks, kot šport krepi gibčnost, iznajdljivost, hrabrost in splošno kondicijsko pripravljenost, zavzema v doktrini SLO vidno mesto. Da ima boks velike možnosti zgovorno kaže podatek, da je Novak dobil ponudbo od Kadničkega in ponudbo od Partizana-Beograd. Odklonil je obe ponudbi: „Ce ne bom imel možnosti za vadbo v Ptuju, bom pustil boks. Ne želim iz Ptuja." Boksarji ne vztrajajo ne vem na kakšnih pogojih, gre za najnujnejše. Ne gre za velike izdatke. Ptuj kot turistično mesto bi moral najti svoj interes v tem. Sploh delovne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom. Menimo, da je nujno potrebno omogočiti minimalne pogoje za redno vadbo in prireditve. Ostalo bodo uredili boksarji sami, saj so že 'pokazali kaj zmorejo. Omogočimo jim, da dosežejo še več. Vodstvo „Boks sekcije" pri TVD Partizan Ptuj AKnVNI STOPERŠKI PLANINCI Kom^ leto dni je, kar je bilo ustanovQeno v Stopercah planin- sko društvo, ki so ga poimenovali po Donački gon. Priznati je treba, da je to eno redkih dru- štev, ki se lahko po tako kratkem času delovanja pohvali s pestro aktivnostjo. »Smo najmlajša planinska or- ganizacija v ptujski občini,« je povedal predsednik društva Zvonko Lampret.« Pobudnica ustanovitve društva je bila os- novna organizacija ZSMS v naši krajevni Scupnosti. Na ustanov- nem zboru društva, ki je bil marca lani, smo poimenovali društvo po Donački gori, ki kraljuje nad naselji stoperške krajevne skupnosti. Planinska dejavnost v kraju ni povsem nova, saj so se do takrat predvsem mladi planinsko udej- stvovali v okviru mladinske orga- nizacije, v okoliških jplaninskih društvih in v planinskih sekcijah v raznih šolah, v hribe pa so odhajali tudi neorganizirano. Da je oila ustanovitev društva umestna nam pove podatek, da se je društvo od prvih 40 usta- novnih članov OD koncu leta skoraj podvojilo. Poleg tega delu- je v okviru društva tudi zelo uspešna pionirska sekcija, ki združuje 54 pioniijev planincev. To pa je za tako mali kraj v halozah izreden uspeh, posebej še zavoljo tega. ker so vsi člani aktivni. Upravni odbor, ki vodi društ- vo, je dobro sestavljen, saj poleg obveznih članov odbora vsak član skrbi za svoje področje, tako za pionirsko mentorstvo, za vzgo- jo m izobraževanje, za orientaci- jo kot za gosf)od^ijenje v društvu m drugo.« V preteklem letu so si člani društva zastavili zares pester program dejavnosti in ga v celoti tudi uresničili. Prednost so dali pridobivanju novih članov — vseh starosti — organiziranemu planinskemu izletništvu, uvaja- nju mladine v planinstvo, orien- tadjski vzgoji in planinskemu izobraževanju. Organizirali so tudi pohode in izlete večjih skupin na Donačko goro in Boč, bili so na KamniScem sedlu, udeležili so se prireditve ob dnevu slovenskih planincev v Vratih pod Triglavom in tradi- cionalnega planinskega večera v Rogaški ISlatini. Manjše skupine so bile na turah v savinjsko kamniških alpah, pa na turah od Vogla do Porezna in bolnišnici Pranji, na raznih pohodih ... Za plane in pionirje so lani v jeseni organizirali orientacijski pohod in zaključno srečanje na Donački gori. Izvedli so tudi tri predavanja za pionirje in za člane. Kakšne naloge pa so zastavili za prihodnje obdobje? »Pripravili smo srednjeročni program do leta 1985, vanj pa smo zapisali, da ima društvo temeljni cilj — navajati občane, posebno delovne ljudi in mladi- no. k aktivnemu in masovnemu delovanju v naravi, k poznavanju §ora, h krepitvi telesnovzgoimh ejavnosti, k spoznavanju kultur- nin, prirodnin in zgodovinskih znamenitosti ter jih s planinsko dejavnostjo vzgajati in učiti v tovarištvu, skromnosti, samostoj- nosti, disciplini, srčni kulturi in v spoštovanju do dela. Omogočiti je treba pogoje za organizirano m kolektivno delovanje. Pri čla- nih bomo vzbujali ljubezen do domovine, jih vzgajali v duhu revolucionarnih pridobitev NOB, samoupravne ureditve, v podružbljai^u splošnega ljudske- ga odpora in družbene samoza- ščite, varstvu narave in človeko- vega okolja. Posebna skrb bo usmerjena v vzgojo strokovnega kadra, saj lahko le tako pričaku- jemo uspešno delovanje društva. Imeti želimo strokovno usposob- ljene planinske vodnike, mentor- je. inštruktorje in predavatelje. Oživiti želimo tudi zimsko pla- ninsko dejavnost, markacijsko dejavnost in morda tudi alpini- zem. V kraju samem si želimo dobrega sodelovanja z vsemi organizacijami in društvi, sodelo- vati želimo tudi z drugimi pla- ninskimi društvi. Pri uresničevanju zastavljenih nalog računamo predvsem na lastna sredstva, pomoč pa priča- kujemo tudi oa vseh tistih, ki nam pri programu naše dejavno- sti lahko kakorkoli pomagajo. Želimo biti delovna in vzorna organizacija.« Kakšno pa je vaše povezova- nje z medobčinsko planinsko zvezo? »Ta zveza je praktično v začet- kih svojega delovanja in upamo, da bomo tu našli dobre stike in sodelovanje. Sicer pa zelo dobro sodelujemo s planinskim društ- vom vMajšperku, navezali bomo tudi stike s planinskim društvom Rogatec, ki ima na Donački gori SVOJ planinski dom in morda se s katerimi drugimi društvi v ptuj- ski občini in izven nje.« Ob taki aktivnosti ni kaj doda- ti. Le upanje lahko izrazimo, da začetna vnema ne bo popustila in da bodo stoperški planinci še dolga leta tako aktivno delovali. N. Dobljekar Zvonko Lampret (foto I. Ciani) Antonu Zavcu v slovo Velika množica ljudi seje zgrnila v nedeljo 1. februarja na markovsko pokopališče, ki seje še zadnjič poslo- vila t)d našega Tomašinčevega ata in dedeka, kot smo mu rekli po domače. Prijetno zimsko sonce, ki je dokaj ogrelo hladno jutro pa mu je še po- slednjič pomahalo v slovo. Kljub temu. da smo že nekaj časa vedeli za njegovo zrahljano zdravje, še zdaleč nismo pomislili na najhujše in Se vedno ne moremo verjeti, da ga ni več. Luč sveta je zagledal 13. 7. 1907 v mali kmečki družini v Novi vasi pri Markovcih. Po končani o.snovni šoli se je izučil za čevljarja, saj so v teh letih prevladovali rokodelski poklici. Prav čevljarski poklic paje bil eden tistih, ki seje velikokrat opravljal kar pri stranki na domu ali kot smo temu rekli na »šteri«. Anton Zavec je bil eden tistih čevljarjev, ki seje s svojimi pomočniki velikokrat odpravil na štero. Mnoge kmečke družine, ki soštele kar po deset članov, so ob taki priliki dobile obutev od najmlajšega do najstarejšega člana družine in to vsakdanjo in praznično obutev. Taka štera je velikokrat trajala kar en teden ali celo več. Ko seje med vojno razplamtelo osvobodilno gi- banje tudi v na.še kraje, je prisluhnil klicu domovine in pridno izdeloval obutev za naše borce — terence in tako prispeval svoj delež našo svobodo. Leta 1929 sije ustvaril družino. V zakonu se mu je rodilo devet otrok, od katerih so trije umrli še majhni, šest jih je pa doraslo in so tako postali zelo prijetna družina. Poleg čevljarske ob- rti, pri kateri sta pridno pomagala tudi njegova sinova, je v hiši 7.acvetela šc glasba, pri kateri sta prav tako pridno pritegnila tudi njegova sinova. Ko so po končanem dnevnem opravilu pri- jeli v roke instrumente, jih je bilo ve- likokrat z veseljem posluSati. Danes že lahko govorimo o glasbeni tradiciji, saj gredo tudi njegovi vnuki že po tcj poti. Kot godbenika, ki je mnoga leta pridno sodeloval pri markovški godbi na pihala, ga poznamo tudi kol do- brega ljudskega godca na kmečkih gostijah. !Viarsikatero nevesto in ženi- naje spravil v zakonski jarem. Bilje že po naravi takšen, da ni nikoli kazal slabe volje. Prav na mnogih kmečkih gostijah paje bil eden tistih godcev, ki je znal s svojim sproščenim humorjem in burkami razvedriti še tako rezervi- rane in nerazpoloženesvate, saj so prav gcxlci morali biti na gostiji tisti, ki so držali gostiivanje pokonci in v pravem veselem vzdušju. Tudi mnogi mar- kovški kopjaSi so morali velikokrat po več kilometrov poskakovati po njego- vih taktih, da se je kar kresalo pod nogami. Zelo aktiven je bil tudi pri raznih društvih. Vedno seje rade volje odzval in pomagal. Že prva leta po vojni, kose je v Markovcih zelo razširila telesno- kulturna dejavnost, je s svojo glasbeno sposobnostjo veliko pripomogel, da so takratni telovadni nastopi in akade- mije, ki so jih vedno spremljale tudi folklorne točke in pri katerih je prak- tično sodelovala vsa njegova dru/jna, bili zares enkratni. Prav na ta njegova najplodnejša leta nas vežejo lepi spo- mini. Ko so 7.adnja leta zašli telovadni nastopi žal v zatišje in ko se je v Mar- kovcih razmahnila folklorna deja- vnost nam jc priskočil večkrat na po- moč in spremljal folklorno skupino. Kljub zrahljanemu zdravju seje vedno rade volje odzval, če smo ga zaprosili za to in ono. Tudi vabilu za nastop na 1. večeru ljudske glasbe, pesmi in plesov, s katerim smo Markovčani 7. L 1978 uspeSno zaplesali v štiridesetletnico organizirane folklore se je odzval. Tako sta la večers prijateljem Doli.ško, s katerim sta velikokrat skupaj igrala na kmečkih gostijah zadnjič zaigrala nekaj domačih. Ker se pri tnlprtem grobu nLsmo pt)slovili. naj bo ta zapis skromna /.ahvala za njegovo nesebično in po- žrtvovalno delo. ki gaje vedno z veliko dobre volje opravljal. Številna sklo- njena množica, ki gajeobžalostinkah godbe na pihala, kateri je toliko let pripadal, pospremila k zadnjemu po- čitku. pa potrjuje kako zelo smo ga cenili in imeli radi. \aj mu bo lahka domača slovenska zemlja, ki jo je tako močno ljubil; F. K Da bo kraj še bolj privlačen V Gradišču v Slovenskih goricah je bilo že pred več leti ustanovljeno Turistično društvo, ki je bilo v prejšnjih letih nekoliko dejavnejše kot lani. To so ugotovili nekateri člani, ki so se sestali na pobudo krajevne organizacije SZDL v Gradišču. Pred kratkim so sprejeli tudi sklep, da bo- do v tem mesecu pregledali delo turističnega društva, postavili bodo neka- tere kriterije in predlagali novo mlajše vodstvo, ki bo skušalo nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujeno in kar ni bilo v lanskem letu narejeno. Omeniti še velja, da bi bil kraj Gradišče v Slovenskih goricah lahko še bolj privlačen, če bi tam, kjer so skrite možnosti za razvoj turizma, priskočil na pomoč še kdo drugi, morda tudi ribiška družina Pesnica, ki je največji koristnik gradiškega jezera in bi lahko skupno s turističnim društvom Gradišče privabila marsikaterega gosta. Takoj vsaj trde domačini. Načrti in obljube so bile že ničkolikokrat, tudi od Agrokom- binata Lenart, žal pa je vse ostalo le pri tem. Škoda, kajti kraj je preču- dovit in mnogi bi ostali v Gradišču tudi na daljšem dopustu, če bi v Gradišču našli tiste turi:,tične ponudbe, ki so za goste najbolj privlačne. Janez Lorber »Danes ne vidiš mladim vglavo!" Antonu Kolariču iz Kicarja je že 74 let, pa Se vedno rad zaigra na violi- no in na klarinet. Vabijo ga na gostije, pa na koline, tudi v gostilni kdaj pa kdaj zaigra, na harmoniki ga običajno spremlja Franc Arnuš. Pa kako za- igrata, da človeka kar pete zasrbijo. To sta dokazala tudi na nedavnem nas- topu ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ko sta ogrela dlani obiskovalcev v ptujskem gledališču. Antona Kolariča smo povprašali, kako dolgo že igra stare ljudske pesmi in od koga se jih je naučil. Pa je dejal, da se niti ne spo- mni, kdaj je začel. Tam okrog 12 leta, ko je bil še fantič. Za to ga je navdu- šil Franc Arnuš in ga tudi naučil ljudskih pesmi, ki gredo iz roda v rod. Pravi, da je že osem let v pokoju in da je bil po poklicu zidar. Ima majhno kmetijo, na kateri sta ostala z ženo sama, vse tri hčere so odšle od doma. Z glasbo se ukvarja kar tako, za zabavo, da si krajša čas. ,,Veste, zdi se mi, da se mladi premalo zanimajo za ljudsko pesem in glasbo nasploh. Starejši ljudje nas radi posluSajo, mlajši pa... Danes ne vi- diš mladim v glavo! Mlade bi morali še bolj pritegniti, mi stari smo že za odpad. Dobro bi bilo, da bi se stare pesmi ohranile, da jih kdo zapiSe. Vča- sih so se mladi bolj ogrevali zanje. Ja, danes so drugačni časi. Nimam se sicer kaj pritoževati, le zdravje me malo zapušča. Drugače pa je vse boljše kot prej, ko ni bilo pokojnine. Ja, te cene grejo tako hitro gor, bi bilo boljše, če bi šle bolj počasi, pa vem, da se tega ne da pozdraviti," se nasmeje in hiti na cigaret, da se umiri pred nastopom, kot je dejaL „Pa Se Arnuša kaj povprašajte," navrže kar mimo- grede," on je glavni, bo še kaj več povedal!" Saj bi ga, pa kaj, ko je bila za odrom takšna gneča, da Se za nastopajo- če ni bilo dovolj prostora. Pa nevarnost je prežala na vsakem koraku, saj si se v zakulisju kar mimogrede spotaknil ob ostro nabrušeno koso ali srp, da o pletenkah, jerbasih, sodčkih, mizah in kolovratih sploh ne govorimo. N. D. Lepo sta se ajeia, Anton in Franc, ljudska godca iz Kkaija, ko sta se pred- stavila v ptujskem gledališču, (foto Kosi) Priprave na občni zbor turističnega društva Na razširjeni seji članov upravnega odbora in drugih sodelavcev, ki je bila v nedeljo, 1. februarja, so med drugim sklenili, da bo občni zbor Turističnega društva Gomila v nedeljo, 1. marca 1981 ob 15 uri v dvorani gasilskega doma Grabšinski breg. (Pri tem najbrž niso upoštevali, da prav v tem času v Ptuju jubilejno 20 kurentovanje op. ured.). Na občnem zboru bodo krajani — člani in delavci turističnega društva ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju. Vseh nalog, ki so si jih za- dali, ni bilo moč uresničiti. Predvsem je slabo vreme v lanskem letu, zlasti še v jeseni onemogočilo vsako delo, zato bo zamujeno treba nadoknaditi v letošnjem letu. Ljudje predvsem sprašujejo, kdaj bo na Gomili spet zgrajen nadome- stni — že tretji razgledni stolp, kdaj bo pod streho načrtovana turistična lopa pri razglednem stolpu, vinogradnike pa predvsem zanima, če bo tudi v letošnjem letu prirejek zanimiva poskušnja vin, pridelanih v kmečkih vinogradih v okolici Gomile, ki bi jih tudi ocenili. Vsi, ki so lansko leto dali vinske vzorce v poskušnjo in oceno, bodo letos na občnem zboru prejeli pismena prizknja. No, še veliko je stvari, ki ljudi zanima, med temi pa je tudi precej ner- gačev in zlobnežev, ki jim je -to neke vrste ,,šport". Sicer pa smo o tem, namreč glede gradnje šole na Gomili hotela in podobno, v Tedniku že pisali, zato stvari ni treba ponavljati. Vsi tisti krajani z območja te znamenite slovenskogoriške četveromeje, ki stvarno gledajo na življenje in možnosti, si želijo predvsem urejeno in dobro vzdrževano cesto čez Gomilo. S tem bo dana možnost razvoju turizma, pa tudi pre\'oz otrok v šole, ki se s tega območja morajo voziti od 5 do 9 km daleč v Sole k Tomažu, v Juršinci, Bučkovci in Videm ob Ščavnici. Za konec Se samo ugotovitev, da bi delo turističnega druStva Gomila lahko bilo še mnogo boljše, če bi bilo med vsemi krajani več pristnega sodelovanja. Franček Holc TEČAJ ZA VOZNIKE Avto moto društvo od Lenarta bo organiziralo v Gradišču v Slovenskih goricah tečaj za voznike motornih vozil kategorije A, B in F. Tečaj bo pričel 13. februarja v prostorih osnovne šole Borisa Kraigherja v Gradišču. Izpite bodo lahko opravljali tudi kmetovalci oziroma traktori- sti, praktično vožnjo bodo opravljali pri Lenartu. Avto moto društvo od Lenarta si prizadeva, da bi na tečaju sodelovalo čimveč kandidatov, organizirali pa bodo tečaje Se v nekaterih drugih krajevnih skupnostih in sicer tam kjer bodo najbolj zainteresirani. Janez Lorber 12 - NASI DOPISNIKI IZ februar 1981 TEDltflK MOJE ZIMSKE POČITNICE Vsi otroci se počitnic zelo veseli- jo. Vsak jih tudi po svoje preži- vlja. V zimskih počitnicah se jih mnogo znajde na znanih smuči- ščih. Ne manjka pa tudi tistih, ki ostanejo doma. Otroci se kepajo, smučajo, sankajo, drsajo in posta- vljajo snežene može. Zelo smo bili veseli, ko smo izvedeli, da so nam počitnice podaljšali, za en teden. En dan v počitnicah sem preživel posebno lepo. Preden smo se raz- šli, smo se domenili, da se bomo vsaj enkrat skupaj odpeljali na Pohorje. Ni ostalo samo pri bese- dah. Razveselil sem se prijatelja z veselo novico. Takoj sem se odlo- čil in začel pripravljati vse potre- bno. S tovarišico in nekaj prijatelji je bilo dogovorjeno za naslednji dan. Zjutraj ob osmih smo se zbrali pred pošto. Pripeljal je avtobus, ki redno vo- zi na Areh. Bila je velika gneča. Srečno smo se pripeljali na Pohorje, kjer je bilo že mnogo smučarjev. Dobili smo potrebna navodila in celodnevne karte. Ze smo se veselo spustili po zasneženi strmini. Sošolec Smiljan se je ta dan prvič peljal na vlečnici. Hitro je osvojil potrebno znanje in naša skupina se je predala zimskemu veselju. Največ smo se zadrževali na ruški progi. Bilo nam je zelo lepo. Ker pa je prvi vlečnici nastala gneča, smo odšli na druge proge. Brez nevšečnosti smo se živi in zdravi ob štirih znašli pred našim avtobusom. Ta dan nam je bil zelo všeč in želimo si še mnogo takšnih. Andrej Zelenko, 5. r. OS Franc Osojnik Ptuj MOJA DOMOVINA Moja domovina je Jugoslavija. Presrečna sem, ker lahko živim v tej lepi deželi, da jo lahko imenu- jem mojo domovino. Mnogo sem že potovala po njej, občudovala sem njene visoke planine, čudila sem se prostranemu morju, z zani- manjem sem opazovala tek deročih rek. Vozila sem se skozi temne go- zdove, nato zopet po prostranih poljih. Na bujnih pašnikih so se pasle črede živine. Vse te lepote oskrbuje in uživa naš skromni delovni državljan, ki s ponosom gleda na pot, po kateri naj hodi. Zgodovina moje dežele je pestra. Večkrat so težki boji di- vjali prek njenih plodnih ravnin. S krvjo prepojena je zemlja moje domovine, saj je nešteto pogu- mnih borcev v letih od 1941 do 1945 padlo pod okupatorjevimi streli. Danes pa mi mladi s ponosom uresničujemo zamisli naših po- gumnih partizanov. Tudi mi hočemo postati junaki in to junaki dela. Tudi jaz se bom vključila po končanem šolanju v veliko skupnost naših delovnih ljudi, ka- terim je in bo vzornik naš ljubljeni MARŠAL TITO! Ksenija Jankovič, 6. a OS „Maksa Bračiča", Cirkulane PO METLO IN MERO ZA KLOBASE Moj oče je skrben in delaven. Ob večerih rad obuja spomine na svojo mladost. V družini mojega očeta seje rodilo veliko otrok, ki so večkrat stradali dobrot. Nekega dne pa jim je mati napovedala kmečki praznik — koline. Posko- čili so od veselja, kajti koline sq bile nekoč redek praznik. Napočil je težko pričakovani dan. Otroci so bili budni že ob štirih zjutraj. Kdo bi smel zamu- diti praznično razpoloženje! Ko so prišli mesarji, so jih radovedno opazovali in se jih držali kot klopi. »No. kdo bo prijel za rep, da nam svinja ne bo ušla?« se je po- šalil mesar. Opogumil se je moj oče. čeprav se je tresel od strahu. Ko je premagal strah, je pridno pomagal pri delu. Meso je bilo razrezano in na vrsto so prišle klobase, ki so jih otroci tako željno čakali. »Pojdi k sosedovim po metlo in mero za klobase.« je očetu dejal mesar. Oče je bil takoj nared in skočil v hi.šo. Ker ni bilo sosedove matere v kuhinji, je zgrabil za metlo, kije slonela za durmi, in se vrnil k mesarjem. Ko .so le-ti videli Janezka z metlo v roki. so se začeli na ves glas smejati. »Kje pa imaš mero za klobase?« je smeje dejal mesar. Medtem je prišla mati. ki je prinesla steklenico vina. Ujela je besede in pokarala mesarje: »Ne norčujte se iz otroka.« Pozneje je poučila Janezka: 'Metla- le p<> da i? klobase. '>mera ~ ~ ^nč;: Glej. da drug'^ ne boš " " ur n^ ;edei ka Z. ; Š ^ ";ei -kG r r v (;lasbem šoli lkxlim v glasbeno .šolo v Ptuju. Učim se violino Imam tovarišico .Metko I rop. kije zelo prijazna do mene. Veliko vaj sem že preigrala. Imam veselje do tega instrumen- ta. Nekajkrat sem že manjkala, a sem žc vse nadomestila. Vadim vsak delavnik popoldan ali do- poldan. Očka me ne pt)sluša po- sebno rad. Pravi, da mu zanalašč cvilim. Jezen je, jaz pa se smejem in še bolj potegnem z lokom po strunah. Potem odidem v svojo sobo. Ko grem v glasbeno šolo, me tovarišica pohvali. Metka Ivančič, 4/a OŠ Tone Žnidarič VOMIADNA Otožno pesmico ptičica poje, zunaj mraz in burja brije. Skoraj bo prišla pomlad, iravica bo ozelenela, drevesa bodo razcvetela. Pomladni dih ozračje prepoji. Pesem se tiho zliva preko poljan. Tiho. milo preko zasneženih ravan. Tam nekje v ledenih florah se nežno odbija pojoč glas, pesem se drobi v prah, mrzel veter jo trosi po gorah. Natalija Veselič, 6/a, OŠ Olge Meglič, Ptuj nikoli in nikjer vec voj- ne Več kot 35 let je že minilo odkar je bila pri nas končana vojna. Ponekod v svetu pa še vedno divja ta kruta, brezkončna vojna. Ponekod so ljudje še vedno sestradani, goli, bosi, brez domov in ne vem kaj še vse jim manjka. Mi pogosto tožimo, kako je vse drago, pa vseeno mečemo hrano v smeti, vsak dan se preoblačimo v sveže perilo, menjamo obleko, obutev. Otroci dobimo kar si zaželimo, skratka gre nam dobro, predobro, pa si še nismo zadovoljni in se ne zavedamo v kakšni bedi še živijo ljudje v Afriki, Aziji in drugod. Mi in tovariš Tito smo želeli, želimo in bomo še želeli, saj je to bila Titova volja, da bi ves svet bil posejan s pisanim cvetjem svobode, tako kot je danes pri Pri nakupu — linorez Suzana Šulek, OŠ Tone Žnidarič 6. a. MOJA POT V ŠOLO Zjutraj se zazrem skozi okno. Ne da se mi vstati, vendar moram. Kljub mrzlemu jutru je treba v šolo. Vzamem torbo na rame, zakle- nem vrata ter se odpravim proti cesti. Kar grozi me odpreti vrata, ko zagledam, kako so mokra od jutranje rose. Počasi se odpravim proti šoli. Pogled mi ne seže daleč, ker je še megla. Tudi cesta se še ni posušila od včerajšnega dežja. Ob strani so ponekod še neprijazne luže. Hiše še niso oživele. Le tu in tam se oglasi kakšen hišni čuvaj. Čez cesto ležijo jesensko obarvana polja. Kmetje sedaj pridno pospravlja- jo poljske pridelke. V toplih dneh trgajo koruzne storže ter jih po večerih ličkajo strojno, nekateri pa še tudi ročno. Domov vozijo vreče. Čaka jih še korenje, repa in sladkorna pesa. Korak sem pospešila, ker mi je postalo hladno. Vedno bolj se bližam šoli. Tu in tam srečam kakšno kmetico s kanglo v roki. Tudi kmečka dvorišča so že oživela. Vedno več je kolesarjev in tudi avtomobilov. V .šolo prispem zelo premraže- na. Hitro skočim k toplemu radiatorju. S prijateljicami se pogovorimo o najnovejših novi- cah. Na žalost prehitro zvoni. Metka Čelan. 6. razred, OŠ Cirkovce nas in drugje v naprednem svetu. Želim, da bi grda, kruta in trdosrčna vojna za vedno izgini- la, da bi povsod vladala zlata svoboda. Simona Hojak, 5. a. OŠ Boris Kidrič, Kidričevo RAD HODIM V ŠOLO Stanujem v Vidmu. Videm je zelo lep kraj. Imamo tudi šolo. V njo hodijo otroci iz Tržca, Lanco- ve vasi, Pobrežja, Šturmovca, Pristave, Varej, Dravinjskega vrha, Drave in iz Vidma. Skozi vas teče reka Dravinja. ki se izliva v Dravo. V šolo imam samo sto metrov. Ko pridem na zmenjeno mesto, počakam še Franeka in Renata. Govorimo si šale in tekmujemo, kdo najde najlep.ši kostanjev list. Pozimi se tudi kepamo. Ko pridemo v .šolo, se najprej najemo, ker vsi hodimo h kosilu. Pred Franekovimi vrati se poslo- vimo. Naju z Renatom pa že čakajo v razredu prijatelji. V šolo hodim zelo rad, ker se dosti naučim. Hodim v tretji razred. Uči me tovarišica Ančka Selak. Zelo hudo mi bo, ko se bom moral posloviti od šole, sošolcev in učiteljev. Gorazd Černila, 3. b OŠ Videm pri Ptuju MOJA KNJIŽNA POLICA Imam svojo .sobo in v njej knjižno polico s knjigami. Knjige -SO lepo razporejene. Knjige si kupim ali pa jih dobim. Knjige prodajajo različne založbe. Ker so pa knjige drage, si jih lahko tudi izposojamo. Izposojamo si jih v knjižnicah. Te kmižnice so šolske ali mestne. Ce hočeš postati član krijižnice se vpišeš in ob vpisu dobiš izkaznico. Tudi mi imamo na šoli šolsko knjižni- co. Ko sem bila še čisto majhna, mi je mamica brala iz najrazlič- nejših slikanic in knjižic. Brala mi je pred spanjem. Zdaj, ko sem že velika, pa si sama berem in ne slikanic. Berem zelo zanimive in debele knjige, ki so meni primer- ne. Berem tudi najrazličnejše romane, razen ljubezenskih. Naj- rajši berem zvečer, pred spa- njem. Nekatere knjige so zelo zani- mive. Vživim se v knjigo. Pred- stavljam si vsebino tako, kakor bi gledala film in vidim vse prizore, ki se dogajajo v knjigi. V mislih si jih naslikam in včasih se mi zdi kot da sama nastopam. Kadar odložim knjigo, mislim na njeno vsebino in konec. Med vojno so Nemci požgali vse slovenske knjige. Ljudje so bili zelo žalostni. Sedaj pa ni več nikogar, ki bi nam požigal knjige naše najboljše prijateljice. Ljudje berejo po celem svetu. Branje je zelo pomembno, saj se marsičesa naučimo. Lepo je brati tudi kaj poučnega o lepem vede- nju .. . Knjiga nam je prijatelji- ca, ki nas uči in vzgaja hkrati. Mananca Milošič, 6/a, OS Olga Meglič, Ptuj ZAKAJ IMAM RADA KNJIGO? Knjigo imam rada zato, ker se iz nje učim, ker iz nje spoznavam hudobne in dobre ljudi, ker me ona uči, ker me velikokrat razvese- li in ker me uči materinega jezika. Bojana Rogina, 4. B. 0§ Videm pri Ptuju Knjiga - moja prijateljica Večerno tišino je pretrgal klic iz kuhinje. Klicala meje mama. Počasi sem odložila knjigo z naslovom Rumenooki. se skobacala iz postelje in odšla v kuhinjo. Miza je bila lepo pogrnjena in i^ ponve, kije bila na mizi, je čudovito dišalo po klobasah. Sedla sem in z velikim tekom pospravila SVOJ delež. Potem sem leno odšla v kopalnico, kjer sem se oblekla v spalno srajco in umila. Očku in mamici sem voščila lahko noč in se odpravila v svojo sobo. Smuknila sem pod tnlejo in zopet vzela v roke knjigo. Obrnila sem prvi list in začela brati tam, kjer sem prej končala. Skušala sem se poglobiti v branje tc knjige. »Oh, ta knjiga pa je dolgočasna!« sem pomislila čez čas, ko sem prebrala naslednjo stran. Knjigo sem zaprla in jo odložila. Pokrila sem sc prek glave in poskušala zaspati. A ljubi spanec ni in ni hotel priti. Pomislila sem, kaj pa če bi le brala knjigo naprej, mogoče pa ni tako dolgočasna. Zopet sem vzela knjigo v roke in začela brati naprej. Prebrala sem še dve strani in knjiga se mi je zdela vedno bolj z.animiva. Željno sem obračala strani in na vsaki strani je bilo vedno več zanimi- vega. Brala sem in brala in nisem mogla odnehali. Zginlba je namreč pripovedovala o majhnem divjem mačku. Ker pa je imel ta maček čudovite rumene oči. seje imenoval Rumenooki. Ta majhni divji maček, oziroma puma je imel še dva bratca, toda nista bila tako bistra kot Rumenooki. Bila sta bolj nagajiva in nista znala paziti sama nase. Zaradi njune nepazljivosti sta bila tudi življenje končala zelo grdo. Raztrgali so ju namreč psi. Rumenooki je bil pobegnil in se tako rešil. V divjini je cxlraščal. .se sam učil loviti divjad in znal seje spretno umikati številnim zasledovalcem. Brala bi bila šc dalj časa, toda iz te moje vneme meje zbudila sestra. Prebudila seje bila sretli noči in me vprrašala.kolikoje ura. Odložila sern knjigo in pogledala. Toda ostrmela sem. Ura je bila že čez polnoč. Toda ni mi bilo žal. da sem potem spala le šest ur do naslednjega dne. Ta večer sem spoznala, da je vsaka knjiga po svoje zanimiva in da ne smemo odnehati z branjem, čeprav se nam v začetku zdijo dolgočasne. Ivica Novak, 6. b OŠ Cirkovce TEKMUJEM ZA BRALNO ZNA- ČKO Prijavil sem se za bralno značko. Najprej sem prebral knji- go Martin Krpan. Zgodba pripo- veduje o zelo močnem kmetu, ki ubije hudobnega Brdavsa. Druga knjiga se imenuje Knjiga o Titu. Pripoveduje o navihanem in pametnem Jožu. Ta Joža je postal partizanski komandant, naš tovariš Tito. Po vojni je vodil našo državo, bil je borec za pravice in mir. Zelo sem žalosten, ker ga ni več med nami. Tretja knjiga so partizanske zgodbe Mule. Med branjem se zabavam in uživam. Nekatere zgodbe so tudi žalostne. Vesel sem, da so tudi mule poma- gale partizanom. Ce hočem osvojiti bralno značko, se moram naučiti še tri pesmice. To ne bo težko. Gorazd Cernila, 3. b. 05 Videm pri Ptuju NESREČA Pri nas je bila teta iz Nemčije. S teto smo se dogovorili, da bomo vsi skupaj prišli v nedeljo k stari mami. Moji domači so se pogovarjali. Bratranec Zoran, star 14 let, mi je dejal, da bi se Ptice v kletki — Hilda Mihačinovič, 5. b. OŠ Tone Žnidarič Očetov spomin Moj očka je otroška leta preživljal v Mezgovcih. Petčlanska družina je .stanovala pri bogatem kmetu. Ker ni plačevala stanarine, sta morala moj očka in njegov brat vsak dan voditi krave na pašo. Bili so binkošti. V tistih časih je bi! .še živ tale pastirski običaj: kdor jc zadnji prignal na pašo. so mi vzdeli sramotni pridevek — binkoštna luknja. Moj očka in njegov brat sta sklenila, da bosta ponagajala sose- dovemu Ivanu, ki je bil med pastirji najstarejši, močan, spreten in domiseln. Zunaj je bila še tema. kosta se moj očka in njegov brat splazila v hlev, predramila živino in jo urno mahnila čez polje. Na poti sta se ustavila pri st>sedovih, da bi zagodla pastirju Ivanu. Z blatom in živalskimi iztrebki sta na debelo namazala le.seno ograjo, skozi katero je spuščal živino na vaško stezo. Ko seje Ivan prebudil, je nič hudega sluteč tekel v hlev, cxl tam pa proti lesi. Zgrabil je zanjo in hipoma začutil, da je prijel za nekaj mastnega in spolzkega. Ko je pogledal roke, je kar ostrmcl. Kaj hitro se mu je posvetilo, da so ga tokrat pastirji prehiteli. Jezen sije umil roke in -se hitro odpravil na travnik, da bi tam obračunal s potegavcem. MksIiI je, da ho tam našel samo pastirja, ki seje drznil pomeriti z njim. A seje uštel. Na travniku so bili namreč zbrani vsi pastirji, ki so se mu rogali: »Dobro jutro, binkoštna luknja!« Zaripcl od jeze jih je Ivan divje meril z očmi in se zaklinjal. da bo obračunal z vsakim posebej. Jezen in užaljen seje oddaljil od druščine in kov '1 zle načrte. Ivan pa ni bil hudi)ben. Naposled je le spoznal, da mora ni - ,ii p.iraz. Nič več ni pa:.el trme. Z smiseje pobotal in jim ' ' - S ;, nikoli več ne bi ;• ahova.. ' ; : ga\'činaivor s " . v ^ z-ključil svo .-)X)r :n :>. ki I bilo tudi "■n;-, vl-inja Bf \ 7. - - ^^ ' ^ak ^ioririnici: moja torbica Moja torbica je stara dve leti. Kupila mijojemami v trgovini. Je modre in rdeče barve. V njej no- sim zvezke, knjige, copate, brisa- čo. prtiček ... Je pravokotne ob- like. Želim, da bi me nosila v šolo in se učila namesto mene. Včasih jo doma tako zabrišem v kot. da za- vrešči na ves glas: »Na pomoč«. Ko sva dobre volje, se skupaj po- govarjava vesele in žalostne zgodbe. Čez soboto in nedeljo spi in leži v spalnici. Včasih, ko je žalostna jo tolažim. Čeprav je stara že dve leti jo imam kljub temu rad. Marjan Hrenko. 4/b, OŠ Olga Meglič, Ptuj MOJ OČKA Ime mu je Viktor. Je kipar ali restavrater. Nekoč sem ga opazo- vala pri delu. Rekla sem, če bo kmalu gotov. Očka je rekel, daj mir. ker moram delati. Bil je tako • atančen. Mene je že ufHjdobil enkrat, ko sem bila stara tri leta. Srečna :;ern di 'mam kšnega očka. u -el ja - •• peljal. Bil sem pripravljen da me pelje. Od .soseda sva si izposodila športno kolo in se peljala k teti na Ptuj. Vozil je zelo hitro. V Rabelčji vasi sva se peljala proti ovinku. Bil je zelo oster, a jaz tega nisem vedel. Ko sva z veliko hitrostjo pripeljala v ovinek, naju je spodneslo in sva padla. Oba sva bila v nezavesti. Bratranec je imel močan pretres možganov, jaz pa desni del obraza popolno- ma odrgnjen, brez kože in malo popraskano telo. Iz nezavesti sem se hitreje prebudil kot bra- tranec. Ležal sem v desnem jarku, bratranec pa sredi ceste, kolo je bilo v levem jarku. Ko sva padla jc močno počilo. Prihiteli so .sosedi in nama pomagali. Eden od njih je poklical rešilni avto. Ta je hitro pri.šel. Naložili so naju v vozilo, kolo pa pustih'. Bratranec je še vedno bil v nezavesti in govoril o Nemčiji. V bolnišnici so naju ločili. Njega so odpeljali v sobo, mene pa na šivanje. Najprej so mi očistili obraz in ga fx)sprejali, nato pa mi šivali. Nekaj časa sem še ležal na mizi, nato pa so me odpeljali na troški oddelek. Staršj ) me tisto popoldne is^ ". . k. ^ :oo\T-)d, a oče rekel, da bo vprašal na postajo milice in v bolnišnico. V bolnišnici so starši zvedeli, da sva tam, vendar jih niso pustili k nama. Takoj naslednji dan so me prišli obiskat. V bolnišnici nisem bil dolgo, ampak sem čez nekaj dni šel domov. Doma sem moral le:a.i in počivati. V šo.o nisem mogel. Sošolci so me prišli ob- iskat ter mi prinesli izkaz in pohvalo. Ko sem doma ležal, sem premišljeval, če bi takrat izza ovinka pripeljal avto, bi lahko bila oba z bratrancem mrtva. Ta nesreča mi bo ostala dolgo v spominu. Roman Matjašič, 5/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj KO SEM SE RODILA Starši so komaj čakali, da bom prijokala na svet. Rodila sem se meseca novembra. Ko me je mamica prinesla iz bolnišnice, sem bila stara en teden. Tehtala sem 3,5 kg. Doma so mi pripravili pKJSteljico, pleni- čke in srajčke. Mamica mi pripo- veduje, da sem bila pridna, spala sem cele noči. Bratec me je večkrat vzel v naročje in me pestoval. Sedaj že hodim v šolo, rada pomagam mamici pri delu in jo spoštujem, saj lepo skrbi zame. Andrejka Bigec, 3. b. OŠ Videm pri Ptuju VREČA KROMPIRJA Moj oče večkrat obuja spomi- ne na svojo mladost, v kateri je marsikaj ušpičil. Nekoč mi je pripovedoval: »Star sem bil približno toliko, kot si sedaj ti. Bilo je / pozni jeseni, ko smo že pospravili poljske pridelke. Stanko, Joža in jaz, trije prijatelji, smo razmišlja- li, kako priti do denarja. Domisli- li smo si, da bomo pri Stanku nabrali vrečo krompirja, ki jo bom jaz odpeljal v trgovino in prodal. Jožetu predlog ni bil všeč. zato je od akcije odstopil. Zvečer sva se s Stankom tiho splazila v klet. Vrata sva priprla, da bi se takoj potuhnila, če bi slišala sumljive korake. Vreča je bila .skoraj polna, ko sva zaslišala glas Stankove mame. ki je prišla na dvorišče, da bi pregledala, če so vsa vrata dobro zapahnjena ali zaprta. Ustavila se je pri kletnih vratih in jih zaprla. V strahu se nama je zdelo, da jih je zaklenila. »Kako .sedaj ven?« je vprašal Stanko. Ki.slo sem se nasmehnil, rekoč: »Ujeta sva kot miški v pasti.« Tipaje sem lezel k vratom in prijel za kljuko. Niso bila zakle- njena. Oddahnil sem si in dejal: »Strah ima zares velika ušesa.« Ko je bila vreča polna sem si jo oprtal na ramo in jo hitro mahnil domov. Skril sem jo v listnjak. Zjutraj je se.stra Anika šla po listje in v njem odkrila vrečo. Takoj je posumila in me vpraša- la. čigava je vreča krompirja. Molčal sem. Tako dolgo me je pestila, da sem povedal. Zaslišala je tudi Stanka, nato pa rekla: »To je prvič in zadnjič. Zapomnite si!« Ko mi je oče to pripovedovai. st' je tako raz ;dril. da je h.lo videti, da in na kupe takih lil :;)divJJ^iK br r" TEDNIK - 12. februar 1981 TELESNA KULTURA iN SPORT - 13 Prva prijateljska srečanja Nogometaši članslce seleiccije Ptuj v sedanjem delu priprav va- dijo trikrat ne teden, en dan pa so namenili prijateljskim srečanjem. Vadijo tehniko in taktiko igre, uigravajo linije ter i.Sčejo nogo- metaše prvega moštva. Trenerja Krnjič in Zaje imata na voljo prek 20 igralcev približno enakih kva- litet, /ato bo izbor precej težaven. Vendar, nastopali bodo najbolje pripravljeni. Velja omeniti, da so se selekciji zraven perspektivnih mladincev priključili tudi neka- teri igralci prejšnjih selekcij Dra- va in Aluminij, ki v prvem delu niso nastopali v športno-tekmo- valnem sistemu. Med njimi lahko omenimo Radoliča, Vogrinca, BrtKlnjaka, Simoniča, Ceha, Ga- brovca, Peroviča in Bočkaja. Prve tri tedne poteka vadba v Ptuju, naslednje tri pa bo v Kidričevem. Strokovno vodstvo ima največ težav z vratarji. Trenutno imajo le enega in sicer Simoniča. Prejšnji prvi vratar Veselič je prestopil v vrste mariborskega drugoligaša, drugi vratar Skrget pa odhaja v JLA. Zato pričakujejo, da se jim bo priključil vratar Golob iz Go- rišnice, kar bo vsekakor po- membna okrepitev. V soboto je selekcija Ptuj od- igrala prvo prijateljsko srečanje v spomladanskem delu. PTU.I — Šmartno 5:3 (3:2) Stadion Aluminij v Kidriče- vem. gledalcev 20, .s(xlnik Perič; Strelci: 0:1 (8) Kopušar, 0:2 (13) (}olob. 1:2 (18) Tement, 2:2 (28) Žgeč, 3:2 (37) Žgeč, 4:2 (62) Vin- kler,4:3(73, I l-m) Prašnikar, 5:3 (82) Vmkler; Pl UJ: Simonič, Malek, VrabI, Matič, Tement, Radolič, Uglič, Skok, Dončec, Vogrinec, Žgeč, Vinkler, Bek, Bočkaj, Gabrovec, Čeh, Ogrizek, Brodnjak in Pero- vič; V zanimivem in kvalitetnem srečanju so igralci Ptuja zasluženo premagali moštvo Šinartnega, ki je v zgornjem delu enotne repu- bliške lige. Ciostje so povedli po hitrih in dobro izpeljanih na- sprotnih napadih. Vendar so do- mačini, ki so imeli stalno pobudo, do konca srečanja zanesljivo zmagali. Naslednji dan, torej v nedeljo, dopoldan so igralci Ptujacxligrali tudi drugo prijateljsko srečanje. Na zamrznjenem igrišču v Kidri- čevem so s 3:1 (1:1) premagali moštvo Radgone, ki ,se pripravlja za vstop v vzhodno območno ligo. Zadetke so dosegli Emeršič, Brodnjak in Žgeč. Prijateljskih srečanj bo precej. Tako so se včeraj pomerili z Roš- njo, v nedeljo pa bodo gostili moštvo Udarnika iz Zagreb.ške conske lige. Tekst in foto: L kotar Dela z žogo je veliko Izpolnjevanje vprašalnikov zamuja V prejšnjem mesecu je Telesnokulturna skupnost občine Ptuj vsem osnovnim telesnokulturnim organizacijam poslala posebne vprašalnike. Vsebina je namenjena poročilu o delu v letu 1980 in programu dela ter finančnemu programu za letos. Izpolnjene vprašalnike bi morali vrniti dokoncajanuarja.StrokovnasIužbaskupnostijedotorka9.februaijaod 49 poslanih prejela le 15 izpolnjenih vprašalnikov. Vračanje oziroma izpolnjevanje torej kasni, v OTKO pravijo da zato, ker še niso izvedli letnih občinih zborov in tako nimajo potrjenih poročil o delu in pro- gramov. Pripravo programov in poročil kaže pospešiti, saj bomo tako omogočili hitrejše in kvalitetnejše priprave poročila o delu na telesno- kulturnem področju v ptujski o Wini ter pripravo letošnjega programa — prej bodo v OTKO prejeli podatke, koliko sredstev za izvedbo svojega programa lahko prejmejo prek svobodne menjave dela. Sedaj pripra- vljeni programi so odraz potreb in želja, kasneje pa jih bo potrebno uskladiti s finančnimi možnostmi. Prej ko je to opravljeno, prej bomo vedeli kaj iz programa lahko izvedemo in kaj bomo izločili, oziroma poskušali zagotoviti sredstva iz drugih virov, čeprav je letos ta možnost izredno majhna. 1. kotar m SREDIŠČE PRIČELO s PRIPRAVAMI Nogometaši Središča, ki tekmujejo v prvi rekreacijski ligi so pričeli s pripravami za spomladanski del tekmovanja. Fantje tr trenirajo trikrat tedensko. Skušali bodo doseči čim boljše rezultate in ostati v prvi rekreacijski ligi kljub težavam, ki jih imajo zaradi igrišča. Vse tekme igrajo v gostih, ker se njihovo igrišče ureja. V spomladanskem delo bodo tudi močnejši za tri kvalitetne igralce, kis so se vrnili iz JLA. T. 1. Deb in rezultati adetsk^ kluba Ptuj v letu 1980 in i^neiitve v letošnjem letu V mesecu decembru 1980 je imel AK Ptuj L redno skupščino. O tej skupščini je Ra- dio—Tednik že poročal. V tem članku želimo domačo javnost seznaniti predvsem s tehnič- no-strokovno problematiko kluba, tekmova- nji in doseženimi rezultati, kakor tudi s tekmovalnimi usmeritvami v letošnjem letu. Predno začnemo opisovati dosežene rezul- tate kluba, je nujen kratek opis atletike kot športne panoge, položaja atletskega kluba v družbeno-politični skupnosti in načina tek- movanja. Atletika je nedvomno najbolj heterogena športna zvrst, saj zajema vse vrste gibov in se pričenja z usmerjeno vadbo v rani mladosti od 11 do 12 leta z n aksimalnimi rezultati (odvisno od panog) meu 22 do 30 letom. Kdaj se konča aktivna športna doba ni definirano, nekje okoli 35 leta in se nadaljuje v obliki rekreacijskih ter kros tekov praktično do pozne starosti. Za ilustracijo pa še to, na olimpijskih igrah prednjačijo atletske discipli- ne, v katerih je tudi največ medalj. Seveda pa tako široka paleta atletskih disciplin zahteva široko in obširno organizaci- jo, tako tehnično-strokovno, zdravstveno in sodniško. Tako preidemo na položaj atletskega kluba v naši občini. Testiranje, katero je pred nekaj leti opravil prof. Cimerman s sodelavci in vedno na novo odkriti talenti kaže na močno bazo v naši in ormoški občini. Govorice, da pri nas atletika nima tradicij niso upravičene. V ilustracijo naj navedemo, da so se občani Ptuja že pred drugo svetovno vojno ukvarjali z atletiko in daje bil pri gimnaziji ustanovljen SK PTUJ. Ta klub je leta 1940 bil uvrščen v deseterico najboljših slovenskih klubov, naj naštejemo najboljše; Planina — Ljubljana, Železničar — Maribor, Ilirija — Ljubljana, SL Celje — Celje, Primoije — Ljubljana, Marathon — Maribor itd. Prav tako se je po vojni poskušala oživeti atletska dejavnost. V zadnjih 15 letih, ki so nam najbolj v spominu, se je z atletsko dejavnostjo ukvarjal Partizan Kidričevo (cilji AK so tudi ustanovitev sekcije in ponovne usposobitve atletskih naprav na kidričevskem stadionu), katerega člani so dosegli izvrstne uspehe v repubhškem meril ti. Nato se je dejavnost prenesla na TVD Parti- zan Ptuj, kjer je zadnjih 8 let prav atletska sekcija tvorila jedro dejavnosti, po možnosti in kvaliteti. Atleti Ptuja so bili v letih 1975—1976 in 1977 v samem vrhu slovenska atletika. Usmeritev Partizana kot nosilca rekreacije, ob tako močni atletski sekciji, pa je v neki meri bila ogrožena. Na pobudo TKS občine in samih članov sekcije je prišlo v februarju 1980 do ustanovitve samostojnega kluba. Tudi vodilo, da mora biti atlet.ski klub poleg čiste športne dejavnosti še nosilec in organizator tekmovanj v Ptuju, katerih prak- tično nimamo, je bil še dodatni moto k usta- novitvi kluba. Sam način poteka tekmovanj v naši športni panogi zajema: posamična tekmovanja, po- kalna tekmovanja in ekipna tekmovanja. Razen navedenega pa je še vrsta mitingov in krosov. Praktično si v Ptuju, razen mitingov, glede na atletsko stezo, ne moremo organizi- rati ostalih tekmovanj in v tem je tudi eden od vzrokov, zakaj je v Ptuju premalo tekmovanj. V atletiki, prav tako kot v ostalih športih, so tekmovalci in tekmovalke razvrščeni po starostnih kategorijah: mlajše in starejše pionirke, pionirji, mlajši in starejši mladinci- mladinke ter člani in članice. Tolikšno število starostnih kategorij in širina panog pa zahteva že po trenerski plati veliko število vaditeljev in treneijev. Klub je že na prvih sestankih po u.stanovitvi ustanovil tehnično komisijo z vodjem in dolgoletnim zaslužnim trenerjem prof. Milanom Cimermanom, trenerski kader po posameznih disciplinah pa naj bi baziral na nekaterih pedagogih telesne vzgoje, predv- sem pa na izkušenih atletih, takšna usmeritev je ostala tudi po L redni skupščini. Tako naj bi imel v letu 1980 klub trenerja za skok v višino, trenerja za skok v daljavo in troskok, trenerja ovirašev in šprinterjev, trenerja srednje in dolgoprogašev ter trenerja metalcev, skupaj z dvema treneijema pionir- skih selekcij, kar je zadosten pogoj za normal- no strokovno delo atletika ob koordinaciji tehničnega vodje. Žal, pa v sezoni 1980 zaradi voja,ških obveznosti, individualnih proble- mov, službene preobremenjenosti in začetnih težav nismo uspeli zagotoviti vseh treneijev. Praktično sta bila v celotni sezoni (do septem- bra) le trenerja skakalcev v daljavo in ovira- šev ter trener metalcev. Glede na število atletov, kjer je bila baza na skakalcih šprintar- jih in srednje ter dolgoprogaših, je bil v glavni sezoni najbolj obremenjen trener skakalcev, kije hkrati prevzel še funkcijo ostaUh trener- jev ob občasni pomoči nekaterih starejših atletov, to je bil Ljubo Čuček. Ne glede na probleme okoli prevoza tekmovalcev, opreme itd. paje klub dosegel vrsto lepih uspehov, v nekaterih disciplinah tudi več kot renomirani klubi AD Kladivar, AD Maribor itd., kateri razpolagajo s profesionalnimi trenerji in boljšimi pogoji za trening. Usmeritev kluba, dati prednost mladim kategorijam in ne zanemariti renomiranih atletov, se je v okviru finančnih možnosti dosledno izpolnjevala, predvsem pa seje dala prednost pokalnim tekmovanjem, saj le-ti klubu prinašajo največ točk. Morda je umest- no, da je bil zaradi finančnega stanja nekoliko prikrajšan slovenski rekorder v deseteroboju (najtežja atletska disciplina) Dušan Koren, ki je sam sebi trener, saj se ni udeležil državnega prvenstva v Splitu. Atleti kluba so sodelovali na prek 35 tekmovanjih predvsem področnega in repu- bli.škega značaja. Najboljši atleti pa so sodelo- vali tudi na zveznih pokalnih in posamičnih tekmovanjih. Nekaj atletov je sodelovalo tudi na mednarodnem dvorenskem predolimpij- skem mitingu v Jablancu—ČSSR. Med najuspešnejše članice kluba v šprinter- skih disciplinah med mladinkami velja v prvi vrsti omeniti Nado Bolcer, kakor tudi Vesno Carli. Marijo Šešerko in Urško Kerbler. Marija Šešerko je bila zelo uspešna v tekih čez ovire, saj je uvrščena v članski konkurenci med dvanajsterico. V skokih v daljavo pri mladinkah je bila prav tako najuspešnejša Marija Šešerko, tretje mesto v SFRJ med ml. mladinkami, pred izredno talentirano klubsko sotekmovalko Vesno Carli. V srednjeprogaških in dolgoprogaških disciplinah pa je imel klub vrsto odHčnih tekmovalk. Vse tekmovalke, ki nastopajo v teh disciplinah, so iz obrobja občine, so redno trenirale, kar je pohvala več. Tu prednjači po uspehih Marija Vindiš, kije uvrščena na tretje mesto v članski konkurenci na 3 km, prav tako je dosegla vrsto lepih uvrstitev na 1500 in 800 m. Na srednjih progah je prednjačila Marica Hameršak in Irena Lovrec ob tudi uspešnih Mateji Bombek in Majdi Belšak. Skoki v višino v mladinskih kategorijah so dokazali z uspešnimi uvrstitvami na izredne talente. Tako je Sonja Pajenk postavila nov slovenski pionirski rekord, nič manj pa ni zaostajala Milena Bele. Atletinje so bile uspešne še v obeh štafetah 4 x 100 m in 4 x 400 m. Kot režime ženski atletiki v A K Ptuj dodamo prijetno ugotovitev, da je večina talentiranih tekmovalk še mlajših mladink in je pred njimi, ob pravilni vadbi in vestnem treningu lepa perspektiva. V konkurenci članov so po doseženih uspehih prednjačile nekoliko starejše katego- rije, je pa tukaj stalno prisoten odhod tekmo- valcev v JLA. Kot najuspešnejši atlet je republiški prvak v mnogoboju in rekorder Ptuja v skoku v višino, rekord je postavil v letu 1980, Dušan Koren. Na začetku sezone je prav tako zelo uspešno tekmoval Miki Prstec, ki pa je šel v JLA. V JLA so v letu 1980 odšli tudi Slavko Feguš in najuspešnejši starejši mladinec Stanko Hauptman. Pohvaliti pa velja vetera- ne Alojza Lebarja, ki je kljub poškodbam uspešno tekmoval. Od mlajših mladincev je bil izredno uspešen Bojan Mihelač (še pionir), posebno v krosih, nadalje Oliver Širec pa Jani Učakar, Damir Prstec, Branko KrošI in še vrsta ostalih. In kakšni so cilji kluba za sezono 1981? Po koledaiju AZ Slovenije je tekmovanj mnogo več kot prejšnje leto (ni olimpiade), vseh se klub ne bo udeležil že zaradi omejenih finančnih okvirjev. Pogoji za vadbo v zim- skem pripravljalnem obdobju so v Ptuju izredno slabi, predvsem za tehnične discipli- ne, vendar entuziazem obstaja. Po trenerski plati seje klub okrepil, saj je s septembrom prevzel vadbo srednje in dolgo- progašev tov. Ivančič. Šprintarje in skakalce pa vodi še naprej tov. Čuček ob občasni pomoči tov. Korena. Prav tako je urejena vadba pionirske selekcije, katero vodita tov. Čeh in tov. Turkuš. V organizacijskem smislu klub pripravlja večje število tekmovanj v Ptuju in organizaci- jo republiškega krosa Dela, vendar več o tekmovanih v drugem članku. Sekretar AK Bojan Klinkon PROGRAM MNOŽIČNIH AKCIJ Komisiji šolski šport in množičnost pri ZTKO Ptuj sta razpisah nekatere množične športne prireditve, ki jih bomo izvedh v tem in prihodnjih dveh mesecih. Poglejmo nekatere! V petek 20. 2. bo v telovadnici Mladika občinsko prvenstvo v rokometu za starejše pionirke, dan kasneje pa se bodo pomerili pionirji. V soboto 21. 2. bo v domu Franc Kramberger občinsko množično tekmovanje v šahu za pokal tovariša Tita, naslednji dan pa v Mladiki občinsko posamično prvenstvo v namiznem tenisu za pionirke in pi- onirje. 7. marca bo občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje, 14. 3. pa za starejše. 9. marca pravtako v Mladiki občinsko dvoransko prvenstvo za starejše pionirke in pionirje, 14. marca pa za mlaj.še pionirke in pionirje. 20. marca se bodo v rokometu pomerile mlajše pionirke dan kasneje pa mlajši pionirji z osnovnih šol ptujske občine. Spomladanski kros bo I L ali pa 13. aprila. 1- kotar Občinsko pionirsko prvenstvo v šahu v soboto je bilo v prostorih osnovne šole v Gorišnici v odlični organizaciji občinsko posamično prvenstvo v šahu za pionirke in pioni- rje. V vseh štirih kategorijah je nastopilo 51 mladih igralk in Igralcev. Pionirke so se pomerile za naslove, fantje pa za uvrstitev v finale, kije bilo v ponedeljek popoldan v sobi ŠD MIP. Domači organizatorji v Gorišnici so se izkazali, k uspešni izvedbi pa so prispevali tudi sodniki Šeruga, Danjko, Butolen in Klarič. Poglejmo, kdo so najboljši, ki bodo ptujsko občino zastopali na območnem tekmovanju v Mariboru (to soboto): — mlajše pionirke: I. Metka Grm 6,5,2. Irena Muhič6,3. Darinka Vesenjak 4 točke (vse iz Gorišnice); nastopilo je 8 igralk. — starejše pionirke: 1. Vesna Igič (Gorišnica) 8, 2. Marjana Lah (OŠ Tone Žnidarič) 7,5, 3. Bernarda Kolar (Gorišnica) 7 točk; nastopilo je 10 igralk. — mlajši pionirji: L Miloš Ličina (Gorišnica) 6,5, 2. Jožek Kopše (Žetale) 5,5, 3. Branko Munda (Gorišnica) 4,5; sodelovalo je 15 igralcev, zmagovalca paje odločil finalni del. — starejši pioniiji: 1. Skamo Bezjak (Juršinci) 6,5, 2. Vlado Bezjak (Grajena) 4, 3. Branko Matjašič (Juršinci) 3,5 točke itd. V predtekmo- vanju je nastopilo 18 igralcev. Občinskega prvenstva so se udeležili mlade igralke in igralci iz Ptuja, Grajene, Gorišnice, Juršinc, Markovec, Žetal, Cirkulan in Pod- lehnika. 1. kotar Simultanka v počastitev praznika Mojstrski kandidat, član šahovskega društva MIP, Danilo Polajšer je v soboto v Gorišnici odigral simultanko, na kateri seje v počastitev krajevnega praznika pomeril z 31 šahisti. Po triurnem igranju je mojstrski kandidat šahiste premagal s 25,5:5,5. Petkrat je remiziral in trikrat izgubil Remizirali so Geč, Viher, Murkovič, Voršič in Klarič, zmagali pa Alojz Reberc, Dušan Ličina in Martin Vrbančič. 1. kotar STRELSTVO 3. KOLO DOPISNE LIGE v tretjem kolu republiške dopisne lige v streljanju s serijsko zračno puško, izvedeno je bilo 30. januarja, so ptujski strelci in strelke dosegli naslednje rezultate: — člani 1: Janko Purg 357 krogov, David Ribič 356, Ludvik Pšajd 355, Jože Vodopivec 333; — člani 2: Stanislav Gole 363, Marjan Gajzer 351, Kondrad Kramberger 350, Štefan Skok 350; — članice: Zdenka Matjašič 356, Marija Jakolič 308, Marjana Kramberger 299; — mladinci: Tonči Planine 361, Gorazd Maloič 323, Bogdan Ko- želj 320; — mladinke: Mira Skok 349, Nada Skok 323, Tina Perko 315 krogov. 1. k. Peto mesto Trstenjaka Strelec Alojz Trstenjak, ki sedaj nastopa za SD Mrož Velenje, je na državnem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem, kije bilo v Novem Sadu, v disciplini pištola — člani z rezultatom 566 krogov osvojil peto mesto. 1. k. Sitar iz Ptuja že prvič zmagal v Zagrebu se je pričelo letošnje prvenstvo Jugoslavije v semi kontact športu. Na tem turnirju so sodelovali tudi člani budokai kluba iz Ptuja, sicer pa se je tekmovanja udeležilo kar 80 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, kar pomeni, da so prišli najboljši med najboljšimi. Ptuj so zastopali: Sitar, Rihtarič, Breg,_§tamberger, Mujanovič in Krajnc. Tekmovalci so se najprvo pomerili v muha kategoriji. V prvem kolu je Breg izgubil z Deržičem s tesnim izidom 13:14. Rihtarič je premagal Huniča in DeržTča. Tiče prvak Vladimir Sitar je premagal Cuturu s 16:6 in Montanija iz Zagreba. Tako je Sitar na rang listi prvi, drugi pa Rihtarič, oba iz Ptuja. V pero kategoriji je Gorazd štumberger, ki je sicer vice prvak SFRJ v semi kontakt športu, zmagal, v drugem kolu pa je v boju z Tupekom iz Sesvetega izgubil za eno točko. To je bil prav gotovo nesrečni poraz našega prvaka. V poisrednji kategoriji je Mujanovič izgubil s Kovačem iz Zagreba, prav tako tudi Kranjc. V ostalih kategorijah pa Ptuj ni imel svojih tekmovalcev, zato rezultatov ne objavljamo. ^ Omenimo pa naj, da gre naš vice prvak SFRJ Vladimir Sitar že to soboto na prvi turnir prvenstva SFRJ v full kontact športu, ki bo v Kuti- ni. Želimo, da bi se kar najbolje odrezal. franjo hovnik 14 - ZA RAZVEDRILO 12. februar 1981 - TEDNIK Do konca februarja je treba sprejeti srednjeročne plane Pravijo, da se naj prijavim za direktorja, ker mi ne bo težko, če bi bilo treba leteti... Ne vem, zakaj popisujete moje vozilo, saj par—nepar ne velja več, parkiral sem pa točno pred znakom ... — Kako, inventuro delaš šele v februarju? — Jutri pride komisija za ugotavljanje potrebnosti administrativnih služb, pa moram predale napolniti. .. Tovariši, ob našem kulturnem prazniku ne pozabimo AMPLITUDA = razlika med poprečnimi dnevnimi in letnimi temperaturami (v meteorologi- ji); odklon, razmah, največji odklon od srednje lege pri ni- hanju telesa BULIČ = beograjski filmski igralec, rojen v Trstu (Kario,, »Sčepan Mali«) LEAL = španski nogometaš, član madridskega Atletica (Eugenio, rojen 1953) MENELAJ = špartanski kralj, mlajši Agamemnonov brat, mož lepe Helene ORURO = rudarsko mesto v Boliviji SIRK = slovenski slikar, avtor impresionistično nadahnjenih marin, slikar tihožitij in ilustra- tor (Albert, 1887-1947) STENAR = gora nad dolino Vrat, s Kriških podov zelo lahko dostopna (2501 m) TORKA = bajeslovno bitje (tudi torklja) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Stisk, legar, aroma, me, ot, pozimi, paravan, porast, are, OT, SM, aretta, naziv, vnetje, roka, Mao, Evi, meteor, procent, žerka. Ram, aranžma, Imeno, kri, Ita, planine, tir. TEDNIK - 12. februar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 UGODNEJŠE VARNOSTNE RAZMERE NA OBMOČJU UNZ MARIBOR V LETU 1980 Kljub specifičnim razmeram m manjšim teža- vam smo na območju uprave za notranje zadeve (UNZ) Maribor v lanskem letu beležili precej ugodnejše varnostne razmere, kot leta 1979. To ugotovitev je uvodoma povdaril v sredo 4. februarja na srečanju z novinarji Slavko Klein- dienst, načelnik UNZ Maribor. To je vsekakor odraz še'učinkovitejšega podružbljanja varnosti in družbene samozaščite, na drugi strani pa tudi uspešnosti delavcev UNZ, ter tesnega sodelova- nja z pripadniki JLA, carinskimi službami enotami TO in občani. Pusebej je treba povdariti, da se je močno okrepila vloga komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Vse več je primerov, ko so storilce raznih kazni- vih dejanj prijeli ali izsledili s posredovanjem in obveščanjem občanov in podobno. V letu 1980 so delavci UNZ Maribor obrav- navali 5.419 kaznivih dejanj, kar je za okoli 5,5 odstotka manj, kot leta 1979. Stofilci niso bili odkriti v 1.662 primerih ali v 30,6 odstotka (leta 1979 31,9 odstotka). Kaznivih dejanj gospodar- ske kriminalitete pa so odkrili le 524, kar je za 26,6 odstotka manj, kot leta 1979. Obravnavali so tudi nekoliko manj krvnih in seksualnih deliktov, za 2,4 odstotka manj pa je bilo tudi kaznivih deianj splošne kriminalitete. Po zakonu o javnem redu m miru je bilo lani obravnavanih 6.554 prekrškov, kar je sicer za okoli 2 odstotka več kot leta 1979. Zanimiv je podatek, da je kar 65 odstotkov vseh kršiteljev bilo pod vplivom alkohola, 29 odstotkov je bilo povratnikov, 2,6 odstotka pa mladoletnih oseb. Na podrčju prometne varnosti smo v lanskem letu beležili nekoliko ugodnejše rezuhate, saj je bilo obravnavanih 1.391 prometnih nezgod ali za 6 odstotkov manj, kot leta 1979. V promet- nih nezgodah je izgubilo življenje 75 oseb ali 36 odstotkov mani kot leta 1979. Hudo poškodo- vanih je bilo lani 458 oseb, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 1,145 oseb. Med umrlimi za rx)sledicami nezgod je bilo 23 pešcev, 15 sopotnikov, 13 voznikov osebnih avtomobilov, 8 kolesarjev, 7 traktoristov,' 5 voznikov koles z motorjem in 4 vozniki motor- nih koles. Najpogostejši vzroki prometnih nezgod so bi- li: neprimerna hitrost in neupoštevanje hitrost- nih omejitev, za tem pa neupoštevanje določil o prednosti, pa psihično stanje voznikov, pred- vsem zaradi učinka alkohola, nepravilnost pri prehitevanju ter razne nepravilnosti pešcev. V prometnih nezgodah je izgubilo življenje tudi 9 otrok in mladoletnikov, telesno poškodo- vanih pa je bilo 296 otrok in mladoletnikov, kar je za 10 odstotkov več kot leta 1979. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo začasno odvzetih 3.900 vozniških dovoljenj, zaradi različnih prekrškov je bilo lani podanih 22.206 predlogov sodnikom za prekrške, opozorjenih pa je bilo 34.807 kršiteljev. M. Ozmec USPEHI ČLANOV FKK PTUJ Na delovni konferenci so se v po- nedeljek 9. februarja sestali tudi člani fotokina kluba Ptuj, ki delujejo v okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Po uvodnem delu so prisluhnili poročilu predsednika FKK, Srdana Mohoriča o delu v preteklem letu. Največji uspeh članov FKK, Ptuj je prav gotovo odlična organiza- cija in izvedla razstave fotografij in diapozitivov Ptuj 80, ki so jo pri- pravili v počastitev 45-letnice foto kluba Ptuj. Odziv gledalcev na pro- jekciji diapozititov je dokazal, da je bila ta njihova odločitev pravil- na. Na razstavo je prispelo kar 1178 fotografij 235 avtorjev ter 766 diapozitivov 139 avtorjev. Tudi v lanskem letu so člani FKK Ptuj uspešno nadaljevali z izborom fotografije meseca. Izvedli so 7 natečajev v katerih ie sodelovalo 20 avtorjev s 60 foto- grafijami. Izvedli so tudi 3 na- tečaje za izbor najboljšega diapozitiva, kjer je sodelovalo 12 avtorjev z 72 diapozitivi. Vse prvo- uvrščene fotografije in en prvo- uvrščeni diapozitiv so objavili v Tedniku. Razen tega so člani FKK Ptuj lani sodelovali na 21 razstavah po Jugoslaviji ter na dveh razstavah v tujini (v Finski in Švedski). Uspešno pa so razstavljali svoja dela tudi na stopnišču blagovnice Mercator, kjer jc pet avtorjev razstavljalo 50 fotografij. V okviru FKK Ptuj pa so razen tega potekale še ševilne druge aktivnosti. Tako so tudi lani imeli 51 klubskih večerov, en foto izlet v Jeruzalem, ogledali pa so si tudi nekatere pomembnejše razstave v republiki. Člani FKK Ptuj pa so lani uspešno izvedli tudi fototečaj za vse štiri izmene na MDA Slovenske gorice 80. S tečaji bodo nadaljevali tudi na letošnji zvezni akciji MDA SG 81. Na delovni konferenci so si člani FKK Ptuj zadali še naloge, ki jih bodo realizirali v letošnjem letu, ob koncu pa so podelili še dva naslova Fotozveze Slovenije: Aljoša Pižmoht je prejel naslov FA II FZJ, Vilko Pešec pa naslov FA 111 FZJ. M. Ozmec Člani FKK Ptuj skupaj z Andrejem Fekonjo, predsednikom DPD Svobo- da Ptuj na letni konferenci V Slovenskih goricah, na Ptujskem polju in Halozah so pred vojno obstojala številna napre- dna društva kmetskih fantov in deklet (DKFID). Tako napr. (Sv. Andraž) Leskovec v Halozah, Središče ob Dravi, ,,Preporod" Pragersko, Hajdina, Juršinci itd. Obstojalo je tudi Ptujsko okrožje KFID. Pomen teh društev po vojni dolgo ni bil pravilno ocenjen in ovrednoten. Pa še danes ni v celoti ocenjena njihova vloga pri razvijanju napredne miselnosti in uvaljavljanju ljudsko—frontnih idej in organiziranju Zveze delovnega ljudstva na našem podeželju pred vojno, zaradi katere je Zveza KFID leta 1941 kot celota sprejeta v OF slovenskega naroda, društva pa prek nje v celoti sprejeta v SKOJ. Tako je zbiranje naslovov še živečih članov in prek njih zbiranje podatkov in dokumen- tacije o delovanju DKFID hudo pereče in nujno. Kajti vedno manj nekdanjih članov teh društev že živi, hkrati pa zdaj — čeprav dokaj pozno — pripravljajo obširnejši prikaz delovanja, pomena in vloge društev kmetskih fantov in deklet ter njihove Zveze in njih'vpliv pri razširjanju naprednih idej na slovenski vasi. Tako je prav, da se TEDNIK vključi v akcijo zbiranja teh zgodovinskih podatkov. Kaj bi akciji radi od bralcev? Predvsem bi v najkrajšem času radi zbrali točne naslove čimvečjega števila še živečih članov nekdanjih društev kmetskih fantov in deklet. Prosimo, da svoje naslove sporočijo. Se bolj pa bomo veseli, če nam kdo pošlje popolen naslov nekdanjih članov DKFID v svojem kraju z oznako ( + ) tistih, ki so umrli ter z naslovi tistih, ki še živijo. V akciji lahko sodelujejo tudi bralci — še posebej mladina —, čeprav niso bili ^člani društva, vedo pa, da je društvo v njihovem ah sosednem kraju obstojalo in delovalo ali morda vedo za kakšnega še živečih članov pa nam lahko spročijo njegov naslov. V sporočilu bo zanimivo tudi zvedeti, če se v kraju, kjer je DKFID obstajalo in delovalo, morda še najdejo arhiv (zapisniki, razna druga dokumentacija ali posamezni letniki oziroma številke GRUDE ali BRAZDE) ali fotografije o delovanju društva KFID (tekme koscev, žanjic, predic, dramskih iger ipd.). Bralci naj svoja sporočila pošiljajo na Uredništvo Tednika, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. Štefan Kuhar, Ljubljana Požar v zgradbi ptujskega gledališča Sreča v nesreči bi lahko na krat- ko ocenili dogodke, ki so bili tesno povezani s požarom v stanovanj- skem delu mestnega gledališča v Ptuju. Bilo je v ponedeljek 9. februarja — (dan po slovenskem kulturnem prazniku). Nekaj čez enajst je bila ura in v gledališču je bilo vse polno učencev iz OŠ Tone Žnidarič v Ptuju, ki so čakali na pričetek predstave Martin Krpan gostujočega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Takrat pa je v dvora- no prihitel eden od delavcev Kulturne skupnosti Ptuj, ki je opa- zil gost črn dim, ki se je grozljivo dvigal iz stanovanja Janeza Predikake, tik nad vhodom v gledališče. V trenutku so ukrepali tudi dežurni gasilci predstave, ki so o požaru takoj obvestili dežurno službo, sami pa ukrepali, kolikor je bilo v njihovi moči. Najprej so se- veda spravili na varno učence iz dvorane. Kmalu za tem so se člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj odzvali klicu sirene in se poda- li v boj s plamenom in dimom. Za- radi gostega in pekočega dima je gasilec v napadu moral uporabiti plinsko masko s priključkom na kisik. Tudi tokrat so požrtvovalni gasilci zmagali v boju z rdečim petelinom. In kaj bi bilo, če jim te- ga ne bi uspelo? Vodja požarnega inšpektorata pri SO Ormož in Ptuj Edvard Kozel nam je v zvezi s tem dal tole izjavo: ,,Do izbruha požara je prišlo za- radi sušenja perila nad pečjo na te- koče gorivo — gospodinjsko goril- no olje. V nevarnosti je bilo premoženje družine Predikaka. Kljub izredno hitri in učinkoviti akciji ptujskih gasilcev, ki so požar uspešno lokalizirali in tudi pogasili je v stanovanju v glavnem zgorela vsa oprema z gospodinjskimi aparati in delno tudi s pohištvom vred. Obstajala je nevarnost, da se požar razširi na preostali del gledali,šča, ker stanovanjski del stavbe ni požarno ločen od gledališkega dela. Prav tako, pa bi se požar lahko hitro razširil tudi na ostale sosednje zgradbe. Hitri in uspešni akciji ptujskih prostovolj- nih gasilcev pa gre zahvala, da ni prišlo do tragedije..." M. Ozmec Iz zgradbe mestnega gledališča se je valil gost črn dim Ormoški lutkarji se pripravljajo na področno srečanje z uprizoritvijo igrice »Pravi partizan« so ormoiki lutkarji v sode- lovanju z učenci Glasbene šole Ormož privabili v dvorano Doma kulture nad stoosemdeset otrok, željnih srečanja zjunaki iz sveta lutk. Predstavo, ki je bila v petek 6. februarja, si je ogledal tudi Bojan Cebulj, sicer ravnatelj Lutkovnega gledališča Maribor, tokrat pa v vlogi selektorja področnega srečanja lutkaijev Slovenije, ki bo letos v Ravnah na Ko- roškem. Po predstavi seje tovariš Čebulj pogovoril z lutkarji o uprizorjeni igri. kot je ob takšnih srečanjih že običaj. Največ pozornosti je namenil izboru teksta in dramaturški izvedbi zgodbe, postavljene v čas nastajanja naše domovine. Menil je. da ravno iz tega izhaja obveza po čim boljšem pristopu k takšnim tekstom, saj na ta način najmlajšim posredujemo na.šo svetlo preteklost. Žal pa lutka ne more približati otrokom vseh razsežnosti boja partizanov proti okupatorjem, kije bil trd in neizprosen. V razgovoru so se dotaknili tudi scenske zasnove igre in igralske interpretacije teksta, ki je nastal pod pere.som znanega slovenskega lutkarja Načela Simončiča. rn V poročni dvorani matičnega urada v Ptuju so v soboto, 7. februarja opravili svečani obred razglasitve za zlatoporočenca. Pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj sta po petdesetih letih skupnega življenja ponosno stopila FRANC in ANTONIJA BRUMEN, kmetovalca iz Sakušaka 75, KS Juršinci. Franc je decembra lani praznoval 76. letni rojstni dan, Antonija pa je 6 let mlajša. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, danes pa imata kar 30 vnukov in že tudi dva pravnuka. Franc in Antonija Bnimen med svojimi najdra^iml ob svečani razglasitvi 7.a zlatoporočenca poto- Langerholc Rodile so: Marija Lampret, Njiverce 10 — Benjamina; Neda Toplek, Kraig- herjeva 21 — Tibora; Dragotina Slekovec, Berkovci 20, Ljutomer — Mirjano; Marija Kristovič, Zabovci 29 — dečka; Majda Bel- šak, Bukovci 85 — dečka; Marta Meško, Tomaž 15 — Barbaro; Elizabeta Prelog, Presike 16, Ljutomer — Leo; Anica Turk, Župečja vas 16 — dečka; Zdenka Hudin, Šalovci 19 — Bojana; Ljudmila Ozmec, Hermanci 50 — Aleksandro; Irena Obreht, Breg 56 — deklico; Irena Munda, Mala vas 2 — Dušana; Marija Potrč, Jiršovci 32 — dečka; Milica Gaj- šek, Kraigherjeva 11 deklico; Marija Vajskoph, Preša 23 — dečka; Stanislava Kelenc, Form in 32/b — dečka; Ana Gril, Bod- kovci 4 — Anito; Darinka Ratajc, Mejna cesta 6 — Elviro; Magda- lena Dragar, Muzejski trg 1 — Virgila; Lidija List, Ciril-Metodov dr. 14 — dečka; Roza Horvat, Bukovci 70 — deklico; Roza Le- nart, Lovrenc na Dr. polju 123/b — dečka; Marjana Gavez, Drbe- tinci 15 — dečka; Ljubica Biškup, Trnovska vas 35 — Simono; Poroke: Milan Miletič, Gregorčičev dr. 8 in Mara Vuleta, Gregorčičev dr. 8; Stanko Horvat, Sakušak 44 in Jožica Matjašič, Juršinci 32; Vik- tor Lesjak, Sp. Hajdina 23 in Zdenka Toš, Mestni vrh 75; Ra- dovan Korošec, Zg. Hajdina 2 in Ida Fras, Pivkova 6; Anton Geč, Pobrežje 61 in Anica Selinšek, Soviče 21; Milan Medved, Gaj 13 in Miler.a Kirbiš, Sp. Gaj pri Pragerskem 14; Štefan Horvat, Vrhloga 19 in Milena Sagadin, Mihovce 29; Viktor Kokol, Do- rnava 87 in Jožefa Hliš, Majski vrh 2; Bi;anko Pilinger, Markovci 73 in Silva Kpstanjevec, Bukovci 7; Viktor Žampa, Levajnci 20 in Marija Matjašič, Levajnci 4; Ivan Peteršič, Dornava 64 in Marija Pihler, Dornava 64. Umrli so: Ljudmila Jurgec, Mednbnik 9, roj. 1913, umrla 2. februarja 1981; Janez Štumberger, Muretinci 36, roj. 1920. umrl 4. februarja 1981; Ivan Podlesnik, Potrčeva 3, roj. 1906, umrl 6. februarja 1981; Anton Goričan, Pobrežje 84, roj. 1903, umrl 7. februarja 1981; Marjeta Štumberger, Stojnci 20/a,roj. 1931, umrla 7. februarja 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.