IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
Konec decembra je bila v letu 1971 zadnja — 30. seja občinske skupščine LJubljana Moste-Polje, na kateri sta oba zbora obravna-vala 8 točk dnevnega reda.
Prva točka, potrditev zapisnika 29. seje, je bila z majhnim po-pravkom soglasno sprejeta, prav tako druga, saj sta oba zbora poro-čflo o izvrsevanju sklepov 29. seje z dne 9. 12. 1971 soglasno sprejela.
Tretja točka je vsebovala odboi-niška vprašanja in zahteve po po-jasnilih. Na odborniška vprasanja z 29. seje, ki so jih postavili Leopold Kos (3), Albin Levičnik, Marjan Sla-na in dr. Nežka Snoj, so odgovaijali Vinko Borštnar, vodja registra pri upravi notranjih zadev mesta Ljub-ljana, predstavnik stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste, načelnik oddelka za komunalne in giadbene zadeve občinske skupščine Ljub-ljana Moste-Polje Miro Dešman, za-vod za investicije, načelnik oddelka za gospodarstvo in kinopodjetje Tri-glav.
Nova vprašanja so bila postavljena le 4 in skoraj čuditi se je, da izmed 58 navzočih odbornikdv ni imel nihče več kaj vprašati. Ali je v KS in v enotah, ki jih ti odborniki zasto-pajo, vse v redu in prav? Moiebiti pa so se odbotnjki naveličali spraše-vati nekaj, za kar sicer dobe odgo-voi, stvar pa se vseeno ne premakne z mrtve točke!? Motda pa je odbor-nike upehalo 30 sej v preteklem letu in pričakovanje novega leta? Vse-kakor je dobro, da odborniki po-stavljajo več vprašanj in nato odgo-vore posredujejo svojim volivcem, saj se s tem maisikaj razjasni in tudi volivci so zadovoljni s svojim qdbor-nikom in mu boij zaupajo, saj vedo, da jih resnično zastopa in ne da je na sejah samo za število.
Cetrto točko: odlok o sprejemu in dopolnitvi odloka o proračunu obžine za leto 1971 je pripravil od-delek za finance, obrazložil pa Janez Rolih, predsednik sveta. S tem odlo-kom se bodo dohodki občine Moste-Polje dvjgnili od dosedanjih 24,024.961 din na 26,031.911 din, kar je za 8,3 % več. Prav tako pa se bodo dvignili tudi izdatki. Najbolj se zvišujejo sredstva za negospodarske investicije, in sicer za 21,2 %. Iz teh sredstev je zagotovljeno financiranje VVZ Kodeljevo, nekaj sredstev pa je bilo namenjenih za gradnjo telo-vadnic v Polju in pti šoli Vide Pre-gaic, dalje za WZ v Zalogu in za drugo. Za 4 % se dvignejo sredstva za komunalno dejavnost, slede sred-stva za delo državnih organov (3,5 %), sredstva za socialno skrbstvo (2,7 %), sredstva za delo družbenopolitičnih oiganizacij in društev (1,2 %). Najmanj je bilo pre-razporejenih sredstev za vzdrževanje obcinskih cest: le 0,5 %. Nerazpore-jeni proračunski dohodki so se zvi-šali za 76,8 %, a so skoraj že v celoti izkoriščeni.
Peta točka precej obširnega dnev-nega reda je obravnavala odlok o začasnem fmanciianju proračunskih potieb občine v I. tromesečju leta 1972. Ker bo občinska skupščina sprejela proračun za leto 1972 šele konec marca letos, je bil sprejet predlog, da se za I. tromesečje leta 1972 odobri financiranje proračun-ske potrošnje na podlagi trime-sečnega načrta proračunskih dohod-kov po določilih o proračunu obči-ne Ljubljana Moste-Polje za leto 1971.
Drugi del te točke se je tikal to-vaine Yulon in poroštva občinske skupščine Moste-Polje za kiedit, ki bi ga najela za poravnavo terjatev Ljubljanske banke, izvirajočih iz da-nega poroštva za posojila bivši Ke-mični tovaini Moste za gradnjo ob-rata Yulon. Občinska skupščina Moste-Polje bi najela kiedit pri Ljubljanski banki v znesku 11,982.017,50 dinzadobol2 let in s 7 odstotnimi obrestmi. Pri tem pa skupščine vztraja na rešitvi pro-blema bivših občinskih družbeno-investicijskih skladov in njihovi vr-nitvi, saj je prav družbeno-investi-
cijski skbd občine Moste-Polje pri izdaji poroštva za gradnjo Vulona predstavljal materialno osnovo za dano poroštvo. Skupščina se bo še napiej piizadevala, da bi iz sredstev tega sklada, ki je sedaj sestavni del kreditnega sklada banke, plačali obveznost, ki izviia iz predmetne posojilne pogodbe. Oba zbora sta pooblastila predsednika občinske skupščine Moste-Polje Poldeta Mačka in vodjo odseka za finančne zadeve občine Štefana Toplaka, da podpišeta posojilno pogodbo.
Smernice in ocene gospodarskega razvoja in proračunske porabe za leto 1972 so bile nanizane pod 6. točko dnevnega reda. Že na začetku pa je poročevalec Milivoj Samar pojasnil, da predvidena ocena gospo-darskega razvoja za leto 1972 nebo obveljala, ker je medtem prišlo do devalvacije in bodo zato potrebni dodatni ukrepi. Tako so na tej seji lahko obravnavali le smernice poii-tičnih izhodišč. Cilji ekonomske po-litike v preteklem letu niso bili dose-ženi, vendar naj bi bili izhodišče za gospodarsko politiko v preteklem . letu - z vprašanjem, zakaj ti cilji niso bili doseženi in kaj je treba storiti, da bi bfli ti cilji v letu 1972 doseženi. Ti ukrepi in pobude pa bi morali izvirati tudi iz skupščine Moste-Polje in ne kaže le čakati na druge.
Kot kaže, je upravičen strah, da sredstev za investicije ne bo, zlasti še, če upoštevamo pravkar izvedeno devalvacijo. Ce hocemo, da deval-vacija popravi gospodaisko stanje, ne smemo dovoliti naglega in veli-kega povečanja cen.
Za to se motajo zavzemati tako politični kot gospodarski faktorji. Pri tej devalvaciji se bodo zopet po-kazale razlike med tistimi podjetji, ki za svoje delo rabijo surovine pred-vsem iz uvoza, in tistimi, ki imajo suiovine doma. Tudi v naši občini je nekaj takfli podjetij, ki jih bo deval-vacija prizadela. In v teh delovnih oiganizacijah je pričakovati neka-tere težave, ki jih sami delavci ne bi smeli nositi. Zamrznitev cen pstaja zaenkrat še v veljavi, vprašanje pa je, kako in v kakšni meri bo vplivala ta zamrznitev na podjetja z velikim uvozom. Bati se je verižnega dviga cen, toda če se hoče gospodarstvo resnično stabiliziiati, bo treba dobro pregledati, kje se cene smejo in kje se ne smejo dvigniti. Seveda pa je od stopnje go^)odarske rasti " odvisen tudi porast osebnih dohod-kov. Vsekakor bo rast osebne po-trošnje, torej tudi osebnih prejem-kov, nekoliko nižja od dosedanje. Gospodarstvo je treba razbremeniti prevelikih dajatev. Razbremenitev pa bi morala seči tudi do najnižjih kategorij občanov, do tistih, ki imajo še vedno mesečne dohodke pod 1.000 dinarjev, in obremeniti tiste, ki so na stopnji prejemkov le nekoliko višji. To naj ne bi btia urav-nilovka, temveč zavestna politična akcija.
Prav tako bi bflo treba postaviti akcijske programe, ki jih nekatera podjetja sptoh še niso izdelala, mo-rebiti tudi zato, ker se gospodarska politika tako pogosto menja.
Sploh pa bi morali investicije usmerjati predvsem v gospodarske in ne v negospodarske naložbe.
Nasploh je bila razpiava o tej točki najživahnejša. Po govorih od-bornikov in po njihovih željah je apelirati in tudi izvajati štednjo na vseh nivojih. Stediti pa je moč tudi na negospodarskem področju in ne le v gospodaistvu. Kar absurdno je, da so prav sredi največjih piizade-vanj o štednji opazni tudi največji
apetiti po novih investicijah tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Nekateri neodgovorni ljudje - ali pa ignoranti prizadevanj za go^jodar-dco stabilizacijo - so zahtevali ali pa predvidevali 100% večja sredstva kot pretekfo leto! Praksa pa je bila do sedaj žal taka, da so vsi taki in podobni prosperiiali, ker so nasto-pali v imenu skupnosti in kolektivne odgovoinosti. Morali pa bi že enkrat postaviti mejo, kjer se neha kolek-tivna in začne individualna odgo-vornost, in temu primerno ukrepati, če hočemo obdržati zaupanje ljudi.
Pod sedmo točko je bil sprejet skiep o dopolnitvi piavilnika o oblj-kah in zneskfli družbene skrbi za udeležence NOB in njihove družin-ske člane. Ta točka se je tikala pred-vsem kmetov-borcev glede pokojnin s priznavalninami, ki naj bi dosegala 400 dinrjev. Vendar teh 400 dinar-jev ne bi dobil vsak kmet-borec, temveč vsakdo propoicionalno gle-de na socialni položaj, v katerem je. Ta problem se je vlekel že dalj časa in skrajni čas je ba, da so ga rešilj vsaj v predlagani obliki, s čimer so se strinjali tudi vsi odbotniki.
Trideseta in zadnja lanskoletna seja občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je izzvenela kot apel na spoštovanje vseh dogovorov, ki lahko prispevajo k izboljšanju go-spodarskega položaja v novem letu. Pri tem morajo sodelovati prav vsi, še posebno tisti, ki krojijo gospo-darsko in družbeno politiko. Odgo-vornost posameznikov se mora po-večati, prav tako pa se tnorajo v realnih okvirih gibati tudi načrti za novo leto tako v gospodarstvu kot na drugih področjih. Le tako bomo namreč lahko omilili posledice de-valvacije in težave, ki bodo s tem nastopile.
E. S.