Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 1 Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Delovanje pašnih skupnosti je pomembna kmetijska dejavnost ..................... 4 Posvet o krožnem gospodarstvu: Proizvesti več z manjšimi stroški in čim bolje prodati izdelke ter storitve ........... 7 Golte: Hitijo z deli do začetka poletne sezone .......... 8 Občina Solčava: Na cesti skozi Logarsko dolino bo večdnevna popolna zapora ........................ 9 Medgen borza: Cvetlično-vrtni večer z Ano Sotošek .............. 10 Vera in Franc Zvir: Praznovala biserni jubilej poroke ................... 14 Velenje: Ponovno visoka priznanja za mlade čebelarje z našega območja .......................... 16 »Botanični rezervat« Logarska dolina: Kraj, kjer so gore prišle v dolino ..................... 18 Bernarda Zvir: Zlata na maratonu Radenska Classic ......... 20 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 21, 26. maj 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (JM) (ŠS) Pašništvo včeraj, danes in jutri Pašne skupnosti, organizirane po zadružniš- kih načelih, so se na Slovenskem začele formi- rati po odpravi podložništva in zemljiški odvezi konec 19. in v začetku 20. stoletja. Tudi v Zgor- nji Savinjski dolini jih je nastalo kar nekaj, o če- mer piše Franc Bezovšek v svoji knjigi Pašniška zadruga Gornji Grad 1908-2008. Paša živali na planinskih pašnikih je bila v tistem času izjemno pomembna kmetijska dejavnost, temu primerni močni pa so bili tako interesi lastnikov zemljišč kot interesi lastnikov pašnih živali. Slednji so, povezani v pašniške zadruge, tik pred drugo svetovno vojno dosegli, da bi se paš- niki v lasti škofijske veleposesti v sklopu agrar- ne reforme lastniško prenesli nanje, toda posto- pek ni bil formalno zaključen, preden se je zače- la vojna. Po vojni je sledila nacionalizacija teh po- vršin, po osamosvojitvi Slovenije pa denacionali- zacija, in kmetje so tako (za vedno?) ostali brez pašnikov, ki so jim bili nekoč že pravno formal- no dodeljeni. Pašništvo je še vedno pomembna kmetijska de- javnost, ima pa danes nekoliko drugačno vlogo, kot jo je imelo stoletje nazaj. V tokratni temi tedna pišemo o ljubenski pašni skupnosti, ki opravlja de- javnost tudi na obrobju planote Golte. Pašnik Sta- ri stani je dobil ime v času, ko je skoraj vsak izmed članov pašne skupnosti imel svojo bajto oziroma stan, kjer je lahko prebival. Stari stani so bili pravo pastirsko naselje z 18 tovrstnimi objekti. V preteklosti je pašnik Stari stani skupaj s paš- nim gozdom obsegal več kot 260 hektarov, sedaj je teh površin le še dobra petina prvotnega obse- ga. Pašnik je opremljen z elektriko, napeljali so jo leta 1970, delno pa tudi s tekočo vodo, ki so jo na- peljali leta 2000. Preostalo preskrbo živine z vo- do predstavljajo vodna zajetja – mlakuže. Ker od leta 1969 na teh površinah poteka tu- di turistična dejavnost, mora pašna skupnost so- delovati s podjetjem Golte. Že ob začetku sodelo- vanja so se dogovorili glede medsebojnih pravic in obveznosti. Tako v času pašne sezone ne sme biti moten planšarski ritem, živina na paši in mir na planini. Člani pašne skupnosti veliko truda vlagajo v vzdrževanja pašnika. Vsako leto posekajo pod- rast na površini šestih hektarov, kar pomeni, da v desetih letih počistijo celoten pašnik. Plevel poko- sijo dvakrat letno po celi površini pašnika, kar od članov skupnosti terja vsaj sto »šihtov«. Približno toliko dela imajo vsako leto tudi z vzdrževanjem ograj, vodnih virov in objektov ter s pripravo drv. Pašništvo torej ni ostanek nekega davnega na- čina izvajanja kmetijske dejavnosti, ampak ima še vedno zelo pomembno vlogo. Ohranilo se je, vsem težavam navkljub, do današnjih dni in tudi z evropsko politiko zaznamovano jutrišnje kmetij- stvo bo moralo resno računati z njim. Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 4 Tema tedna, Aktualno KMETIJSTVO Odprta sta dva razpisa za pomoč in podporo kmetijam Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je konec aprila ob- javila dva javna razpisa. Prvi je na- menjen odpravljanju zaraščanja kmetijskih površin, drugi pa za po- moč mladim prevzemnikom kmetij. POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOM Razpis za pomoč mladim prev- zemnikom kmetij ni bistveno dru- gačen, kot je bil prejšnje leto, po- jasnjuje Štefka Goltnik z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Pogoj za kandidira- nje je med drugim, da mora kme- tija obdelovati vsaj 6 ha primerlji- vih kmetijskih površin ali imeti v reji vsaj 15 glav velike živine isto- vrstnih živali. Obvezen vstopni po- goj je tudi kmetijska izobrazba mla- dega prevzemnika. Razpis je odprt do 27. junija, elektronski vnos vlog pa je možen od 22. maja dalje. Vla- gatelj mora izpolniti tudi minimalni vstopni prag pri točkovanju vloge. PROTI ZARAŠČANJU KMETIJSKIH POVRŠIN Do podpore pri odpravljanju za- raščanja so upravičena tista kme- tijska zemljišča, ki so v prostor- skem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi opredeljena kot kmetijsko zemljišče in so bila glede na evidenco dejanske rabe kmetij- skih in gozdnih zemljišč na dan 18. junija 201 1 opredeljena z vrsto de- janske rabe 1410 – kmetijsko ze- mljišče v zaraščanju. Razpis zah- teva še, da zaraščanje do oddaje vloge na javni razpis še ni bilo odp- ravljeno. To je možno preveriti na upravni enoti, kjer se ureja register kmetijskih gospodarstev. Podpora znaša 3.000 evrov na hektar. ZAHTEVAN MINIMUM STRNJENE POVRŠINE Minimalna strnjena površina mora biti vsaj 0,3 hektara. Upravi- čenec mora zaradi morebitnih va- rovanj in omejitev na površinah pri- dobiti lokacijsko informacijo. Če gre za najeto kmetijsko zemljišče, pa mora biti najem vpisan v zemlji- ški knjigi. Vloge se vlagajo pisno od 10. maja do porabe sredstev. Država je za razpis namenila dva milijona evrov. Zadnjih deset let na tej površi- ni upravičenec ni smel prejeti jav- nih sredstev za izvedena dela krči- tev grmovja in dreves, odstranitev kamnitih osamelcev in izravnave zemljišča. Po izvedbi del iz razpisa mora v register kmetijskih gospo- darstev prijaviti spremembo vrste rabe. Še deset let mora na tej povr- šini izvajati kmetijsko dejavnost in vlagati zbirno vlogo. Marija Lebar PAŠNO AGRARNA SKUPNOST LJUBNO, ODDELEK STARI STANI Delovanje pašnih skupnosti je pomembna kmetijska dejavnost Na pašnikih Stari stani med Goltmi in Smrekovcem se vsako leto pase tudi nekaj konj. (Foto: Jože Miklavc) Na območju Zgornje Savinjske doline deluje več pašnih skup- nosti, ki imajo skupni cilj vzrejo govedi, konjev in drobnice zunaj ograd in gospodarskih poslopij v toplejšem delu leta. Običajno traja pašno obdobje od junija do septembra, v lepem vreme- nu lahko tudi daljši čas. Jože Hudej, predsednik Pašne agrarne skupnosti Ljubno, oddelek Stari stani, je povedal, da se zanima- nje za vključitev v skupnost veča. Veča se tudi stalež živine, ki v na- ravi živi bolj zdravo in z manjšimi stroški ter manj fizičnega dela za lastnike. Glavni razlog tega poja- va je opuščanje reje govedi mleka- ric. Člani skupnosti vzgajajo krave dojilje za prirejo za tržišče in doma- če potrebe. To pomeni, da je večje povpraševanje po pašni površini, ki pa je v nasprotju s tem vse manjša zaradi zaraščanja. GOSPODARIJO ZELO SKRBNO Jože Hudej, p. d. Juvaničnik iz Tera, je predsednik petnajst let, član pa je bil že šest let prej. Vode- nje takšne gospodarske združbe je zahtevno, potrebna je natančnost ter čut za odgovorno upravljanje in sodelovanje z različnimi institucija- mi, lastniki gozdov in travnikov ter lastniki pašne živine. V imenu vseh vključenih vodi različne podatke, pripravlja poroči- la in jih oddaja pristojnemu skladu kmetijskih zemljišč, veterinarski ter kmetijski inšpekciji idr. Skupnost ima pašnike v najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Nadškofiji Ljubljana, z njimi pa upravlja kot najskrbnejši gospo- dar. Na Starih stanih imajo v las- ti dve pastirski bajti, več zgrajenih zajetij vode za 700.000 litrov z na- pajališči ter stajo za živino v obču- tljivem obdobju. IDILIČNO, A ODGOVORNO DELO PASTIRJEV Pastirsko nadzorno službo izva- jata pastirja, zakonca Alojz in Jo- ža Obojnik, ki sta v stalnem kon- taktu s predsednikom ter lastniki pašne živine. Lansko leto so ime- li lastniki na pašnikih dva pastirja, ki sta imela v oskrbi na Starih sta- nih 82 glav odrasle govedi ter mlaj- še živine, od tega štiri konje. Pašna sezona je trajala od 4. maja do 24. septembra, ob tem so člani opravi- li do 230 delovnih dni. Opravljali so vzdrževalna in gradbena dela, čis- tili so pašnike in vodna zajetja, na- pajališča ter drugo. Veliko dela jim vzame količenje in obgrajevanje pašnikov za ograje z električnimi pastirji. Kar 55 delovnih dni so po- rabili za košnjo, čiščenje ščavja in predvsem invazivne čmerike (med 4 in 5 ha površine). Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 5 Tema tedna, Aktualno, Politika SREČANJE DRUŽIN NA GORI OLJKI Povezovanje družin Savinjske in Šaleške doline Udeleženci so ob dnevu družine prisluhnili govoru Jerneja Vrtovca. (Fotodokumentacija Jurija Repenška) Regijski, savinjsko-šaleški odbor Nove Slovenije – krščanskih demo- kratov je pripravil tradicionalno dru- ženje družin ob svetovnem dnevu družine na Gori Oljki. Koordinatorka srečanja je bila regijska predsedni- ca Veronika Juvan. V nedeljo, 14. maja, se je na gori zbralo veliko dru- žin, članov in simpatizerjev stranke NSi. Tradicionalno druženje ima na- men povezovati družine iz obeh do- lin in ohranjati vrednote osnovne celice družbe – družine. Srečanje se je začelo z mašo, ki jo je daroval polzelski župnik Jože Kovačec. Sledilo je druženje ob po- govoru, kulturnem programu in na- govoru gosta srečanja Jerneja Vr- tovca, poslanca NSi. Poudaril je problematiko nizke rodnosti med Slovenci, kar bo imelo za posledi- co težave pri izplačevanju pokoj- nin, saj bo kmalu en upokojenec na enega delavca. ŠS GABERKE PRI ŠOŠTANJU Ne samo pametna mesta, potrebujemo tudi pametne vasi Prisotni na dogodku so se strinjali, da je uporaba sodobne tehnologije na vasi nuja za razvoj podeželja. (Foto: Marija Lebar) Na turistični kmetiji Apat v Gaber- kah pri Šoštanju so pripravili omiz- je z naslovom Pametne vasi – nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja. Na njem sta evropski po- slanec Franc Bogovič in evropska komisarka za promet Violeta Bulc predstavila koncept akcije Evrop- ske unije za pametne vasi in prilož- nosti, ki jih ta omogoča tudi sloven- skemu podeželju. POSLANEC IN KOMISARKA O PAMETNIH VASEH Bogovič je izpostavil nujnost, da sodobne tehnologije obrnemo v prid podeželja, da ne bo spet pri- hajalo do zamika v razvoju rural- nih območij glede na urbana sre- dišča. Evropska komisarka za pro- met Violeta Bulc je izpostavila vi- zijo Evropske komisije in njeno trdno podporo EU akciji za pame- tne vasi: »Naše podeželske skup- nosti potrebujejo delovna mesta, povezljivost in pametne prometne rešitve. S projektom pametne va- si želimo vzpostaviti učinkovitejše distribucijske verige in boljšo po- vezljivost z mesti za podporo lo- kalno pridelane hrane, omejiti iz- seljevanje s podeželja, oblikovati poslovne priložnosti z višjo doda- no vrednostjo ter zagotoviti sodob- no infrastrukturo za izboljšanje ži- vljenjskih pogojev in mobilnosti na podeželju. Pametne vasi so prvi korak k vasem prihodnosti. GOVORCI TUKAJŠNJEGA OKOLJA O SVOJIH IZKUŠNJAH Soustanovitelj projekta Origin- -Trail Žiga Drev, direktorica Razvoj- nega centra Srca Slovenije Aleksan- dra Gradišek, direktor Kmetijske za- druge Šaleška dolina Ivan Drev in ostali sogovorci na omizju so kot strokovnjaki in praktiki predstavili svoje izkušnje, ideje in pristope, ki niso zanimivi le za Slovenijo, am- pak tudi za celotno Evropo. Marija Lebar Jože Hudej – Juvaničnik, predsednik Pašne agrarne skupnosti Ljubno, oddelek Stari stani (Foto: Jože Miklavc) LANI DOBRA PAŠNA SEZONA, LETOS V PRIČAKOVANJU ŠE BOLJŠE Za prejšnjo pašno sezono so ocenili, da je bila normalna in je po večini zadovoljila tako uprav - ljavce kot lastnike živine. Včasih so imeli na voljo kar 264 ha paš- nikov, zdaj le še okrog 65, a imajo tudi s temi veliko skrbi in dodatne- ga dela, ker so neurja poškodo- vala zajetja vode ter lesene ogra- de. Zaraščanje travniških površin z gozdno podrastjo pa je hitrej- še, kot je možno krčenje in čišče- nje najetih travniških površin. Ve- lik delež so izgubili po drugi sve- tovni vojni s politiko gospodarje- nja z gozdovi, ki je skupnosti od- škrnila okrog 58 in več ha pašnih površin. Slabo premišljena politi- ka gospodarjenja ob denaciona- lizacijskih procesih pa se še ni ustavila, je malce razočarano de- jal Hudej, tudi sam podjeten rejec in gozdni posestnik. DOGOVARJAJO SE KOT MANJŠE USPEŠNO PODJETJE Aprila so se člani Pašne agrar- ne skupnosti Ljubno, oddelek Sta- ri stani, sešli na osrednji sestanek in spregovorili o lanskoletnem gospodarjenju ter sprejeli poro- čila in načrte za tekočo sezono. Po opravljenih vzdrževalnih de- lih v spomladanskem obdobju bo prvi večji podvig prigon živine na pašnike od 25. maja do najkasne- je 9. junija. To je že kar pravi pra- znik pastirjev in lastnikov živine. Običajno opravijo prigon v dveh terminih, ki jih določijo v naprej, odvisno od pašnih razmer in vre- menske napovedi. Jože Miklavc Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 6 Organizacije, Iz občin 5. Dnevi gorskega lesa v Solčavi Od 26. do 28. maja se bodo odvijali 5. Dne- vi gorskega lesa, ki bodo obiskovalcem ponudili vrsto zanimivih dogodkov in jim odprli drugačen pogled na gorski les in gozd. Program se bo pričel v petek ob 18. uri z otvori- tvijo razstave unikatnih izdelkov iz gorskega lesa, ustvarjalca Metoda Logarja - Logme Art, v Centru Rinka. Na ogled bodo postavljene ročno oblikova- ne posode, pladnji, podstavki in ostale kreacije, ki ustvarjajo občutek povezanosti ljudi z naravo. Uro kasneje sledi koncert učencev in učiteljev Glasbe- ne šole Nazarje v cerkvi Marije Snežne. V soboto ob 1 1. uri bo iz Centra Rinka pote- kal voden pohod do starodavnega drevesa – Solčavske tise. Zadnji dan pa se bodo v dopol- danskih urah s svojim delom predstavili tudi lo- kalni kiparji z motorno žago – Carving team Lo- garska dolina. Solčavani pravijo, da niso čez les, imajo pa les, ki raste do 1.000 m nadmorske vi- šine in čez, zato vse zainteresirane vabijo, da se jim pridružijo pri odkrivanju številnih skrivnos- ti narave. Tjaša Pečovnik PREDSTAVITEV IDEJNE ZASNOVE OBVOZNICE IN INFORMACIJSKEGA SREDIŠČA V LUČAH Civilna iniciativa si želi Luče ob Savinji, ne Luče ob obvoznici V četrtek, 18. maja, so v lučkem kulturnem domu pripravili predstavitev magistrske nalo- ge Dina Mujića, ki se nanaša na gradnjo lučke obvoznice in vstopno informacijskega središ- ča na sotočju Lučnice in Savinje. Idejna zasno- va je na odobravanje naletela pri tamkajšnji ci- vilni iniciativi, ki je dolgo nasprotovala gradnji obvoznice, sedaj pa se zavzema za to, da ob- voznica v Lučah ne bi potekala tam, kjer jo na- meravajo graditi. V civilni iniciativi so na predstavitev idejne za- snove povabili tudi strokovnjake, ki so delili svoje mnenje o obeh projektih, in občane, ki so si, po mnenju civilne iniciative lahko ogledali, kakšno rešitev so našli na Fakulteti za arhitekturo na lju- bljanski univerzi. S tem so dali vedeti, da ne na- sprotujejo gradnji obvoznice, če bo ta na primer- nejšem mestu. Po predstavitvi projekta je med prisotnimi potekal kulturni dialog, ko so svoje pomisleke lahko povedali tako krajani kot stro- kovnjaki. VŠEČNA ALTERNATIVA Uvodne besede so pripadle moderatorju De- nisu Oštirju, ki je poudaril, da so vsi tako veliki posegi v prostor, kot je lučka obvoznica, nepo- vratni in lahko imajo določene posledice tako za kraj kot ljudi. Kot aktivist je Oštir vesel alternativ- ne ideje, ki zajema širši kontekst in je več kot le cesta. Mujić je v magistrski nalogi lučko obvoznico umestil na levi breg Savinje, kjer bi promet pote- kal skozi vkopano galerijo s pogledom na vas. Istočasno je predvidel ureditev vasi s tlakovi in drevoredom ter osrednji trg. Ob vstopu v vas bi promet, ki ne bi stekel skozi predor na obvozni- co, pred novim mostom pričakalo vstopno in- formativno središče, kjer bi v lesenih zgradbah kraju dalo nove vsebine. Mujić je poudaril, da s takšnim pristopom vas ne bi izgubila avtohtone podobe. Z leve: civilno iniciativo sta zastopala Toni Breznik in Rajko Prepadnik. Magistrsko nalogo, ki je naletela na odobravanje, je predstavil Dino Mujić, strokovno sta jo podprla Rok Žnidaršič in prof. dr. Otmar Kugovnik. (Foto: Štefka Sem) NASIP IN CESTA NISTA ENO Tako Mujićev mentor Rok Žnidaršič kot prof. dr. Otmar Kugovnik, ki sta sodelovala na predstavitvi in razpravi, sta zagovornika alter- nativne izvedbe obvoznice, saj le-ta na kraj ne bi vplivala tako razdiralno kot njena trenutna va- rianta. Obsežne regulacijske ureditve so že do- dobra spremenile podobo kraja in po njihovem ni potrebno, da se gradi velikanski nasip s ces- to z namenom protipoplavne ureditve kraja. Pro- tipoplavni nasip naj bo kvaliteten krajinski ele- ment in je lahko tudi brez ceste, je poudaril Žni- daršič in še: »Voda ni sovražnik kraja.« LUČE OB OBVOZNICI V imenu civilne iniciative sta spregovori- la Alojz Selišnik in Rajko Prepadnik. Luče se ponašajo z nazivom najlepšega kraja ne le v Sloveniji, ampak tudi v nekdanji Jugoslaviji in njihov potencial je še vedno v turizmu, viso- ko kakovostnem butičnem turizmu, je povedal Selišnik in nadaljeval: »Če razdvojimo kraj in Savinjo z obvoznico, se lahko preimenujemo v Luče ob obvoznici.« Ob vsej dolgoletni zgodbi lučke obvoznice meni, da najbolj pogrešajo dialog. Medtem, ko sedanja varianta obvoznice uniči stik kraja z vo- do, mnogim odvzame vrtove, kjer si pridelujejo hrano, in nepopravljivo pokvari videz kraja, v no- vi idejni zasnovi tega ni. »Res, da smo obvoznici dolgo nasprotovali, a tej varianti, ki smo jo spoz- nali danes, ne nasprotujemo.« SOŽITJA NI VEČ Prepadnik je dodal, da je ta projekt zelo do- brodošel, a kaj, ko je prejšnji speljan že tako da- leč, da ne vedo, če ga bodo še lahko prepreči- li. Podobno varianto na levem bregu Savinje so predlagali že pred desetimi leti, a se je predlog nekje izgubil. »Na občini se dela pod mizo, soži- tja med krajani ni več,« je zatrdil Prepadnik. Čeprav bi bila ta varianta precej dražja in bi nje- na izvedba trajala vsaj pet let, bi bila po mnenju obi- skovalcev predstavitve veliko boljša. Civilni iniciativi so udeleženci tudi predlagali, naj se poskuša dogo- voriti s pristojnim ministrstvom, saj so enakoprav - ni državljani in imajo priložnost za konstruktiven pogovor. Le-to so že poskušali ob nedavnem vla- dnem obisku v Lučah, kjer so jim predstavniki vla- de po besedah Selišnika prisluhnili. NOV PROJEKT FINANČNO PREVELIK Stališče občine je ob odsotnosti župana Ciri- la Rosca podal direktor občinske uprave Klav- dij Strmčnik. Povedal je, da je tudi občina po- dala podoben predlog za obvoznico, a s stra- Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 7 Organizacije, Gospodarstvo POSVET O KROŽNEM GOSPODARSTVU V VELENJU Proizvesti več z manjšimi stroški in čim bolje prodati izdelke ter storitve Gospodarski minister Zdravko Počivalšek (desno) meni, da je krožno gospodarstvo globalni trend in ekonomska nuja. (Foto: Jože Miklavc) V torek, 9. maja, ko je pričela vlada dvodnev - ni obisk v Savinjski regiji, so se na strokovni posvet o potencialih krožnega gospodarstva v Velenju sešli predstavniki gospodarstva in de- la politike. V sodelovanju z Mestno občino Ve- lenje (MOV) in Savinjsko-šaleško gospodar- sko zbornico (SŠGZ) so ministrstva in vladne službe pripravile pester program tematik, ki so se navezovale na osnovno tematiko: proizves- ti več z manjšimi stroški ter čim bolje prodati iz- delke in storitve. PODŽUPAN MOV IZRAZIL PROTEST Uvodoma so predstavili svoje poglede na Par- tnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije direk- tor SŠGZ mag. Franci Kotnik, kot moderator pos- veta državni sekretar v kabinetu predsednika vla- de Tadej Slapnik, državna sekretarka Lidija Ste- bernak z ministrstva za okolje in prostor ter mini- ster za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Podžupan MOV Peter Dermol pa je izrazil pro- test proti naboru z gospodarstvom povezanih tem brez za Šaleško dolino in širše slovensko okolje pereče energetike in težav v tej zvezi. KROŽNO GOSPODARSTVO EKONOMSKA NUJA Kotnik je opravil predstavitev gospodarstva Saša regije in navedel značilnosti uspeha go- spodarske rasti. Optimizem je prisoten tudi za letošnje leto in glede procesa prestrukturiranja v krožno gospodarstvo v predelovalnih dejavno- stih. »Naša podjetja so usmerjena globalno na evropski trg, kjer naletijo na mednarodno konku- renco, kjer morajo biti inovativna in konkurenč- na, da bi preživela,« je še dodal Kotnik. Gospodarski minister meni, da je krožno gospo- darstvo globalni trend ter ekonomska nuja: »Prvi iz- vajalci krožnega gospodarstva so bili kmetje, goz- darji, izvajalci obrti, saj so gospodarili tako, da so izkoristili vse surovine brez ostankov, brez izgub, ki bi pomenile stroške in izgubo dobička. S takšnim pristopom moramo gospodariti tudi zdaj vsi, ki imamo nesporen cilj, postati uspešni.« KORISTNA RAZPRAVA V nadaljevanju so številni nosilci razvojnih na- log in vladnih sektorjev gospodarstva, pozna- valci okoljske problematike, dobrih praks kro- žnega gospodarstva, pridobivanja sredstev s projekti ter obvladovanja infrastrukture v kratkih predstavitvah nakazali razsežnosti delovanja naše družbe ter zdravljenja gospodarstva. Na okrogli mizi s predstavniki dobre prakse krožne- ga gospodarstva v regiji so predstavili uspešne projekte kot potenciale za podjetja regije. Jože Miklavc ni države ni bil sprejemljiv zaradi previsokih stroškov. Osebno je mnenja, da je projekt vše- čen, realno pa ni izvedljiv. Projekt obvoznice je namreč potrjen, prihodnje leto bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ta projekt lahko dobijo, drugega ne. Je pa izrazil veselje, da je ta magi- strska naloga nejeverne Tomaže prepričala, da je obvoznica za Luče nujna, o čemer se pogo- varjajo že leta. GOST MARIJAN SMODE Če je bilo v celotnem večeru slišati nekoli- ko negodovanja le ob Strmčnikovih besedah, je moderator Oštir dogodek vodil brez konflik - tnih trenutkov, kakršne bi v situaciji, ko sta dve strani, vsaka na svojem bregu Savinje, lahko pričakovali. Še več. Kulturno in naravovarstve- no noto je predstavitvi dal Marijan Smode, ki je odpel pesmi Mrtva reka in Ne umiraj moj gozd zeleni. Štefka Sem Svoje misli je z obiskovalci delil tudi direktor občinske uprave Klavdij Strmčnik, ki mu je idejna zasnova všeč, povedal pa je, da realno ni izvedljiva. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 8 Gospodarstvo NA GOLTEH HITIJO Z DELI DO ZAČETKA POLETNE SEZONE Sicom Invest vlaga v razvoj enega najlepših smučarskih centrov pri nas Ernest Kovač bo tudi v prihodnje direktor družbe Golte. (Foto : Jože Miklavc) Vse kaže, da se bo novi večinski lastnik Sicom Invest, ki ima od fe- bruarja v lasti 77-odstotni delež družbe Golte, držal napovedi. V tem času potekajo vzdrževalna dela v hotelu, na žičniških napra- vah in pomožnih objektih. Vodstvo s petčlanskim nadzornim svetom si prizadeva za finančno sanaci- jo družbe, izvedli so tudi nekaj ka- drovskih sprememb. Na čelu druž- be ostaja dosedanji direktor Ernest Kovač, ki mu četrti štiriletni mandat poteče prihodnje leto. SKRB, DA OSTANEJO NAJBOLJŠI Kovač je ob tem povedal: »V po- moč prihaja izkušena oseba, proku- ristka iz Ukrajine, ki bo skrbela pred- vsem za gostinsko hotelirski del, saj ima na tem področju kar nekaj iz- kušenj. Pripravila bo novo prodaj- no strategijo in odprla nove kanale promocije in prodaje naših storitev. Sam bom večjo pozornost posve- čal tehničnemu področju in poskr- bel, da bomo ostali najboljše smu- čišče v Sloveniji. Ob tem še naprej ostajam odgovoren za poslovanje družbe in bom predstavljal družbo navzven v zvezi z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter medijskim področjem«. GOSTI KLJUB DELOM NA OBJEKTIH DOBRODOŠLI Hotel bo zaradi prenove zaprt do konca junija. Do konca leta ga nameravajo vključiti v eno od naj- večjih evropskih združenj Eko hote- li Evrope ter izvesti poslovne pove- zave s turistično gostinskimi zmo- gljivostmi v dolini. Dela za dokon- čanje apartmajskega dela nase- lja se bodo zavlekla vsaj za mesec dni, ker je potrebna tehnična uskla- ditev z investicijsko dokumentacijo. Potrebno bo zagotoviti še do dveh milijonov evrov. Vse to pa ne pomeni, da na Gol- teh ni prijetnega vzdušja za pote- panje in doživljanje prelepe nara- ve in razgledov. Goste sprejemajo v planinskem domu, potekajo raz- lične športne aktivnosti, planinarje- nje in gorsko kolesarstvo. Jože Miklavc KAKO JE LANI POSLOVALO ZGORNJESAVINJSKO GOSPODARSTVO Viden trend rasti gospodarstva in podjetništva v primerjavi z letom 2015 V teh dneh je Ajpes že zbral in objavil podatke o gospodarjenju in finančnih tokovih v letu 2016. V po- ročilu so lanska gospodarska gi- banja označili za ugodna. Poveča- la se je rast izvoza, BDP je zrasel, izboljšala se je plačilna sposob- nost gospodarskih subjektov. Po- dobno pozitivni so rezultati gospo- darstva v naši dolini. Podatki so zbrani po občinah, v katerih imajo gospodarske družbe ali samostoj- ni podjetniki svoje sedeže. NEGATIVNO LE V ENI OBČINI Le v Solčavi je gospodarstvo v preteklem letu izkazalo izgubo v višini 24 tisoč evrov. Leto poprej je imelo pozitiven izid, in sicer v višini 89 tisoč evrov. V občini Mozirje, kjer so v letu 2015 beležili 231 tisoč evrov iz- gube, so lani poslovali pozitivno in ustvarili 730 tisoč evrov čiste- ga dobička. Podjetja v občini Na- zarje so ustvarila nekaj manj do- bička kot leto poprej. Lani so izka- zali za 8.678 tisoč evrov čistega dobička, v letu 2015 pa je bilo te- ga 10.508 tisoč evrov. Tudi na Re- čici ob Savinji je imelo gospodar- stvo nekoliko manj uspešno leto od predhodnega. Lani so ustvarili 1.004 tisoč evrov čistega dobička, v letu 2015 pa 1.027 tisoč. V vseh ostalih občinah so zabe- ležili rast čistega dobička. V občini Gornji Grad je bil ta lani 154 tisoč evrov, v primerjalnem letu pa 128 tisoč. Ljubensko gospodarstvo je ustvarilo za 17.791 tisoč evrov čis- tega dobička, v letu 2015 je bilo te- ga 15.981 tisoč. V občini Luče je gospodarstvo čisti dohodek zviša- lo skoraj za dvakrat. V letu 2016 je znašal 806 tisoč, medtem ko je bil v letu 2015 313 tisoč evrov. PLAČE LE ZA MALENKOST VIŠJE V celotni Savinjski regiji se je lani povprečna bruto plača na zaposle- nega zvišala za odstotek in je zna- šala 1.414 evrov. V občini Gornji Grad je 22 gospodarskih družb za- poslovalo 40 ljudi, povprečna bru- to plača je bila lani 1.169 evrov. Na Ljubnem je 37 družb, ki zaposluje- jo 696 oseb, povprečna plača je bi- la 1.476 evrov. 29 gospodarskih družb z območja občine Luče da- je kruh 1 13 zaposlenim, ti pa ima- jo 1.132 evrov povprečne bruto pla- če. V mozirski občini ima sedež 81 družb z 280 zaposlenimi, plača je bila 1.266 evrov. Najvišje plače v dolini so ime- li zaposleni v nazarskem gospo- darstvu, povprečje je bilo 1.690 evrov. V 55 podjetjih je imelo delo 1.659 oseb. Na Rečici ob Savinji je bila povprečna bruto plača najniž- ja, v višini 1.057 evrov. Imeli so 36 družb, ki so zaposlovale 163 lju- di. V Solčavi je imelo sedež devet družb, ki so zaposlovale 48 oseb. Te so prejemale 1.209 evrov pov- prečne plače. NETO DODANA VREDNOST Če pogledamo indekse rasti ozi- roma padca neto dodane vred- nosti, so rezultati različni. V občini Solčava je bila ta za dve indeksni točki nižja kot leto poprej, za eno odstotno točko je bila nižja tudi v občini Nazarje. Najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 je beležilo gornjegrajsko go- spodarstvo z indeksom 125. V Lu- čah je bil indeks 122, v mozirski občini 1 13, v rečiški 108 in na Ljub- Pri navedenih podatkih gre vzeti v obzir dejstvo, da Ajpesovi po- datki temeljijo samo na primerjavi tistih gospodarskih subjektov, ki so zaključne račune oddali v obeh primerjalnih letih. Pri presoji poslovanja je potrebno upoštevati še, da letna poro- čila poslovnih subjektov, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega po- slovanja lahko tudi drugačni. Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 9 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije OBČINA SOLČAVA Na cesti skozi Logarsko dolino bo večdnevna popolna zapora Letošnja rekonstrukcija ceste bo nadaljevanje lanske obnove dela do penziona Na razpotju. (Fotodokumentacija Občine Solčava) Občina Solčava je v teh dneh pri- čela z obnovo lokalne ceste v kra- jinskem parku Logarska dolina, in sicer od penziona Na razpotju do Doma planincev. Zaradi rekon- strukcije bo promet na tem odse- ku delno oviran dalj časa. Predvi- doma tri dni, to je 31. maja ter 1. in 2. junija , pa bo cesta od penziona Na razpotju dalje zaradi asfalter- skih del zaprta za ves promet v ča- su od 6. do 20. ure. Obvoza ne bo. Sicer bo v času gradbenih del od 24. maja do predvidoma 15. ju- nija postavljena delna zapora ces- te. Občina in izvajalec naprošata vse obiskovalce Logarske doline za strpnost in za upoštevanje spre- menjenega prometnega režima. Cesta je povsem dotrajana, zato so se na občini odločili, da dobrih 105.000 evrov namenijo za novo preplastitev omenjenega odseka, ki bo nadaljevanje lanske prenove. Med petimi ponudniki je bilo za iz- vajalca del izbrano podjetje TGM Petek iz Luč. V teh dneh so pod- pisali pogodbo, izvajalec pa se je prevzetih del lotil takoj, saj ima za dokončanje naročene rekonstruk- cije le mesec dni časa. Marija Lebar MEDNARODNI DAN MUZEJEV V Muzeju Vrbovec pripravili dan odprtih vrat Ena najpogostejših skupin obiskovalcev so osnovnošolci, zato imajo za njih pripravljen poseben program. (Foto: Tomo Jeseničnik) Muzeji po vsem svetu so 18. ma- ja obeležili mednarodni muzejski dan. Številni slovenski muzeji in ga- lerije so na ta dan odprli vrata obi- skovalcem ter pripravili vrsto spre- mljevalnih dogodkov. Dogodku se je pridružil tudi Muzej Vrbovec v Nazarjah. BOGATA STALNA RAZSTAVA Muzej lesarstva in gozdarstva v prostorih gradu Vrbovec obisko- valcem prikaže zgodovino gozdar- stva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini. Razstavljene so številne fo- tografije sečnje in spravila lesa, ki so se jih posluževali v preteklosti. Obiskovalce seznanijo s številnimi opravili in poklici, ki so povezani z lesom. Poleg tega je mogoče vide- ti številna starinska orodja ter skor- jevko, v kateri so gozdarji imeli za- vetišče med delom v gozdu. POSEBEN PROGRAM ZA OSNOVNOŠOLCE Ena najpogostejših skupin obi- skovalcev so osnovnošolci, zato imajo za njih pripravljen poseben program. S pomočjo učnih načrtov jih poleg zgodovine gozdarstva sez- nanjajo s posameznimi drevesnimi vrstami, ki se nahajajo v gozdovih. V sodelovanju z nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije otroke popeljejo na učno pot, ki jih iz gradu vodi na Samostanski hrib. MOŽEN BREZPLAČEN OGLED Na dnevu odprtih vrat si je vsak- do lahko brezplačno ogledal boga- to muzejsko zbirko. Obiskovalcem so pripravili še razstavo izdelkov iz lesa, ki jih je moč kupiti kot darila ob posebnih priložnostih in oseb- nih praznikih. Primož Vajdl nem 105 indeksnih točk glede na rezultate predhodnega leta. PODJETNIKI SO POSLOVALI POZITIVNO Ajpes podatke in rezultate za sa- mostojne podjetnike vodi ločeno od gospodarskih družb. Namesto dobiček, se njihov pozitivni rezul- tat imenuje podjetnikov dohodek. Prav vsi, ki imajo sedeže v sed- mih občinah naše doline, so poslo- vali pozitivno. Povsod, razen v ob- čini Rečica ob Savinji, so dosegli višji podjetnikov dohodek kot v le- tu 2015. V gornjegrajski občini je lani poslovalo 70 samostojnih podje- tnikov s 66 zaposlenimi, podjetni- kov dohodek, to je pozitivni rezul- tat vseh samostojnih podjetnikov skupaj, je znašal 724 tisoč evrov, leto poprej je bil ta 521 tisoč evrov. V občini Ljubno je 81 samostoj- nih podjetnikov s 97 zaposle- nimi ustvarilo 680 tisoč evrov, med tem ko so imeli lani 448 ti- soč evrov podjetnikovega dohod- ka. V občini Luče ima sedež 61 samostojnih podjetnikov, pri njih je zaposlenih 64 ljudi, pozitivni re- zultat pa so iz predlanskih 387 ti- soč zvišali na 448 tisoč evrov v le- tu 2016. Na mozirskem območju domu- je 136 s. p.-jev, zaposlenih imajo 122 oseb, lani so ustvarili 1.21 1 ti- soč evrov podjetnikovega dohod- ka, v letu 2015 je bilo tega 996 ti- soč evrov. Nazarski samostojni podjetniki so lani ustvarili 731 ti- soč evrov dohodka, leto poprej ga je bilo 643 tisoč. 74 podjetni- kov zaposluje 79 ljudi. Na Reči- ci ob Savinji je bilo 77 samostoj- nih podjetnikov, delo je imelo 191 zaposlenih, ustvarili pa so 880 ti- soč evrov ostanka, kar je manj kot v letu 2015, ko je ta znašal 1.068 evra. V solčavski občini je bilo pri 27 samostojnih podjetnikih za- poslenih 23 delavcev. Skupaj so ustvarili 159 tisoč evrov podjetni- kovega dohodka, leto poprej je bil ta izkazan v višini 124 tisoč evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 10 Kultura, Ljudje in dogodki KONCERT VIOLINISTKE KAJE SEŠEK V svet violine vstopila s petimi leti V dvorani Glasbene šole Nazarje se je ob spremljavi Jasne Jan Sešek na klavirju predstavila violinistka Kaja Sešek. (Foto: Barbara Rozoničnik) Sedemnajstletna Kaja Sešek iz Škofje Loke se je v dvorani Glasbe- ne šole Nazarje predstavila s sa- mostojnim koncertom. Glasba ji je bila položena v zibelko, saj je nje- na mama pianistka, oče violinist, violinistka pa je tudi njena sestra dvojčica Ana. Dijakinja drugega letnika ume- tniške gimnazije in četrtega letnika Srednje glasbene šole na ljubljan- skem konservatoriju je na koncer- tu igrala dela Bacha in Paganija ter domačega avtorja Črta Sojarja Voglarja. Na klavirju jo je spremlja- la Jasna Jan Sešek. Kaja se je začela učiti violino s petimi leti pri svojem očetu profe- sorju Arminu Sešku. Prejela je več priznanj in nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih samos- tojno ali v violinskem duu s sestro Ano, sodelovala je z Glasbeno mla- dino Slovenije, nastopala kot solist- ka, imela samostojne koncerte do- ma in v tujini ter se izpopolnjevala na tečajih in poletnih šolah. Barbara Rozoničnik CVETLIČNO-VRTNI VEČER Z ANO SOTOŠEK NA REČICI OB SAVINJI O balkonskem cvetju, zelenih strehah in visokih gredah Medgen borza je pripravila cvet- lično-vrtni večer. Udeležencem sre- čanja je o zasaditvah in negi bal- konskega cvetja spregovorila flo- ristka Ana Sotošek. Dogajanje je potekalo v okviru delavnic Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer Sotoškova poučuje. ZASADITVE BALKONSKEGA IN VRTNEGA CVETJA V prvem delu so ljubiteljice cve- tja prisluhnile novostim s področ- ja zasaditve balkonskega in vrtne- ga cvetja. Po besedah predavatelji- ce je bil namen delavnice obnoviti zanje o razmnoževanju, zasajeva- nju, dognojevanju in negi balkon- skih rastlin. Pri tem jim je zaupa- la prenekatero skrivnost za boljšo rast in razvoj cvetja. Različne vrste namreč ljubijo različno lego, ki jih dosežejo s posaditvijo na senčne oziroma sončne strani objektov. Če pa se k temu dodata še pravil- no vzdrževanje in gnojenje, uspeh ne more izostati. »ZELENE« STREHE IN »ZELENE« STENE V drugem delu delavnice je So- toškova predstavila »zelene« stre- he in »zelene« stene. Te nastane- jo z zasaditvijo rastlin. Medtem ko na strehah drvarnic ali garaž za- saditev zahteva prilagojene rastli- ne iz vrst sončnic, saj morajo biti bistveno bolj odporne na sušo, je na stenskih zasaditvah pomemb- na lega stene. Dotaknila se je tudi visokih gred in poudarila, da so zelo dobrodoš- le na območjih, kjer je slabša kvali- teta zemlje, saj sami navozimo vse potrebno za dobro rast vrtnin. Ob zaključku so udeleženke z vprašanji prišle do nasvetov, kako uspešneje vzgajati cvetje in povr- tnine. Marija Šukalo PISATELJ DAVORIN LENKO NA REČICI OB SAVINJI Kresnikova nagrada mu je odprla številna vrata Na delavnici so udeleženke obnovile znanje o posaditvi cvetja. (Foto: Marija Šukalo) Davorin Lenko (levo) je v pogovoru z moderatorjem Dejanom Ikovicem napovedal svojo tretjo knjigo Bela pritlikavka. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo Rečica ob Savinji je pripravilo pogovorni večer z Davo- rinom Lenkom, avtorjem romana Te- lesa v temi, nagrajenim s kresniko nagrado in kritiškim sitom. Z mode- ratorjem večera Dejanom Ikovicem sta v Medgen borzi predstavila Len- kovo novo knjigo Postopno zapušča- ti Misantropolis. Z glasbenimi vložki je večer obogatil duo Jazb'c in Kojn. Solčavan, ki si je življenje ustvaril v Spodnji Idriji, piše že od otroštva, a šele kresnikova nagrada mu je odprla mnogo vrat. »Do tedaj sem bil nihče, imel sem le nekaj malih objav,« je dejal Lenko. V knjigi Postopno zapuščati Mi- santropolis je zbral kratke zgodbe. »V Misantropolisu je ključno, kje se na umsko čustveni ravni nahajajo liki na začetku in kam gredo. Vse- skozi pa je prisotno vprašanje svo- bode – ko jo dosežemo, jo radi je- mljemo kot samoumevno,« je med drugim povedal mladi pisatelj . Ob zaključku pogovora se je do- taknil novega dela Bela pritlikav- ka, ki ga ustvarja že tri leta. Ljube- zenska zgodba, ki po njegovih be- sedah ne bo zgodba o ljubezni, bo izšla sredi letošnjega poletja. Marija Šukalo Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 Organizacije, Kultura 11 REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Srebrno priznanje za otroški pevski zbor iz Mozirja Mladi mozirski pevci so se na regijskem tekmovanju odlično odrezali in se domov vrnili s srebrnim priznanjem. (Foto: ŠS) Pretekli teden se je v Kulturnem centru Ro- gaška Slatina odvilo regijsko tekmovanje otro- ških in mladinskih pevskih zborov Od Celja do Koroške. Predstavilo se je deset otroških in pet mladinskih pevskih zborov. Med otroškimi zbo- ri je nastopil tudi zbor iz mozirske šole pod vod- stvom Lijane Blagovič, ki si je za svoj nastop pri- služil srebrno priznanje. Celotno srečanje, ki ga je spremljala strokovna žirija, se je odvilo v treh delih. Zbori so se predstavili s po tremi ali štiri- mi pesmimi. ŠS TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE JE PRAZNOVALO Ob 125-letnici podelili priznanja turistične zveze in društva Ob jubileju se je društvo za zasluge pri delovanju in razvoju zahvalilo podjetju Izletnik Celje, Društvu Šipek oziroma mozirskim zeliščarkam, EHD Mozirski gaj, OŠ Mozirje, podjetju Pozejdon turizem, Matiju Blagojeviču, Ivani Žvipelj in Stanetu Podsedenšku, ki ni na fotografiji. Turistično društvo Mozirje je bilo ustanovlje- no 12. maja 1892. Tega dne, a 125 let kasneje, so se dogodka spomnili sedanji člani, ki jih vodi Andrej Klemenak, in v Mozirskem gaju pripravi- li slovesnost, na kateri je spregovoril tudi predse- dnik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. ZAHVALA ČLANOM Klemenak je naštel vrsto dogodkov, ki so se zgodili v letu, ko je bilo ustanovljeno društvo. V zanimivih minutah zgodovine so obiskovalci iz- vedeli mnogo dejstev, tudi o Mozirju in Mozirja- nih. Članom se je za tem zahvalil za opravljeno delo in izrazil željo, da bi ga z istim tempom na- daljevali. Društvo namreč skozi leto pripravlja vrsto aktivnosti namenjenih skrbi za lepoto, pri- jaznost in prepoznavnost kraja, osveščanje do- mačinov, spoznavanje domačega kraja ter oko- lice. Pa tudi širše, saj projekt Mozirjani potujemo, ki ga izvaja društvo, poteka že deset let. FINKŠTOVA IN KLEMENAK PREJELA PRIZNANJI ZVEZE Peter Misja je izpostavil dejstvo, da je Mozir- je kot izletniški kraj, predvsem z Mozirskim ga- jem, z Goltmi in urejenim trškim jedrom, med najlepše urejenimi in velikokrat nagrajenimi slo- venskimi kraji. Priložnost je izkoristil za podelitev zlatega in srebrnega priznanja zveze. Prvega je prejela Mojca Finkšt, drugega pa Andrej Kleme- nak za zasluge pri več desetletnem delovanju društva in s tem skrbjo za boljše počutje doma- činov in mnogih obiskovalcev. PRIZNANJA PREDSTAVNIKOM DRUŠTEV, ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOM Predstavnikom društev, organizacij in posa- meznikom je Klemenak po sklepu upravnega odbora društva podelil priznanja v zahvalo za njihove prispevke pri delovanju društva in njego- vem razvoju. Zbrane na prireditvi, ki jo je vodila Ivana Žvi- pelj, je nagovoril še mozirski župan Ivan Suho- veršnik. Njegove besede so bile besede zahvale in želje, da društvo še naprej opravlja začrtane naloge, ki bogatijo Mozirje in mu prinašajo pri- znanja z vseh strani. Na oder je nato za pevci šolskega mladin- skega zbora, ki ga vodi Lijana Blagovič, in za plesalci pod mentorstvom Mojce Štancar sto- pila pevka Helena Blagne. S prepevanjem nje- nih znanih melodij, ki so ji utrdile bogato karie- ro, je spodbudila zbrane, da so zaplesali in za- peli z njo. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja je Mojci Finkšt izročil zlato priznanje zveze. Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 12 Kultura, Organizacije PESEM POMLADI V BOČNI Venček domačih povezal pevce in jih nasmejal Bočke pevke pod vodstvom Jožeta Pustoslemška so prepevale o trsku. (Foto: Štefka Sem) Kulturno društvo Bočna je pripravilo tradicio- nalno srečanje pevskih zborov na prireditvi Pe- sem pomladi. Šest zborov je poskrbelo ne le za ubrano petje, temveč tudi za igralske vložke. Po- memben del prireditve je druženje po uradnem delu, ko se zasedbe združijo in se pesem nada- ljuje v drugo pesem. ŽENSKE MOČI NA ODRU Pravo zabavo so priredile članice ženskih pev- skih zborov KUD Ljubečna in Laško. Te so za ta nastop združile moči in na oder povabile še boč- ke pevce, ki so ob Venčku domačih prispeva- li gledališko točko. Zborovodkinja Vida Bukovec jih je poimenovala kar fantje za vsakršno rabo. Z dalmatinsko pesmijo so pod vodstvom Primoža Leskovca poslušalce osvojile članice Ženske vo- kalne skupine Kamelija, ki jih povezuje ena velika želja, uživati v petju. VELENJSKI UPOKOJENCI Iz Velenja sta se nastopajočim pridružila Moški pevski zbor Društva upokojencev (DU) Velenje in Ženski pevski zbor DU Velenje in Me- dobčinskega društva invalidov Šaleške doline. Moški zbor vodi Metka Smirnov, med drugim so zapeli tudi znano pesem Žabe. Ženski zbor je ob odsotnosti zborovodje Manje Gošnik Volk vodila Vida Lesnika Polutnik, ki je prej zbor vo- dila kar 25 let. DOMAČA ZBORA Za uvod in zaključek so poskrbele domače pev- ke in pevci. Ženski pevski zbor pod vodstvom Jo- žeta Pustoslemška in Moški pevski zbor Kulturne- ga društva Bočna z zborovodjem Matjažem Žele- znikom sta prireditvi dala noto domačnosti. Ti pev- ci so namreč po prireditvi poskrbeli, da so se vsi nastopajoči počutili kot doma in da prepevanju še dolgo ni bilo konca. Pesem pomladi sta povezova- la Tina Krebs in Marcel Ugovšek. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Namesto novega gasilskega doma nov kombi Ljubenski prostovoljni gasilci so na florjanovo predali namenu nov gasilski kombi za prevoz oseb. (Foto: Franjo Atelšek) Pot do nabave novega gasilskega vozila za prevoz oseb v PGD Ljubno ob Savinji je bila dokaj nenavadna, vendar zelo premišljena, saj za rea- lizacijo ni bilo potrebno iskati denar na občini, pri krajanih in donatorjih, ampak so upoštevali nas- vete računovodkinje, ki je zadolžena za finance v društvu. Ob lanskoletnem projektu nakupa av- tocisterne v vrednosti več kot dvesto evrskih tiso- čakov je namreč obstajala možnost vračila dav- ka, ki so jo tudi izkoristili. Sprva so želeli vrnjeni denar prihraniti za gradnjo novega gasilskega doma, ki je že kar nekaj časa želja ljubenskih ga- silcev, ker pa primerne parcele na Ljubnem (še) ni, je ta želja padla v vodo. Ob zaključku lanskega leta, ko je bilo jasno, da vrnjena sredstva ne bodo mogli porabiti za prvotni namen, so na upravnem odboru društva sklenili, da porabijo denar in zamenjajo 16 let star kombi z novim, s čimer se izognejo morebi- tnemu plačilu davka na dobiček, posledično pa posodobijo vozni park društva. Ker so imeli dovolj lastnih sredstev, kar je bil po- goj za to odločitev, so šli v izvedbo, o kateri je ob predaji ključev vozila izrazil svoje zadovoljstvo tudi predsednik društva Slavko Fludernik: »Nov kombi je nekakšen »otrok« avtocisterne, ki smo jo ob ve- likodušni pomoči predali namenu v lanskem letu, za kar se moramo vsem lanskim donatorjem še enkrat zahvaliti. Brez tega tudi kombija ne bi bilo, vsaj ne na takšen način.« Franjo Atelšek Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 13 Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina in narodopisje Heraldika (5) HERALDIČNI ZGODOVINSKI IN DANAŠNJI ŠČITI V zgodovini so se sicer enaki ali zelo podobni ščiti uporabljali v raz- ličnih evropskih deželah v različ- nih časovnih zamikih. Tako je bilo, na primer, srednjenemško viteštvo opremljeno s poznogotskim (sanit- skim) ščitom že okoli leta 1350, to- rej že v času zrele gotike, medtem ko je enak viteški ščit madžarsko vi- teštvo začelo uporabljati 25, angle- ško viteštvo pa šele 50 let kasneje. V novejši heraldiki imajo absolu- tno prednost spodaj koničasti zre- logotski (sanitski) ščit, spodaj pol- krožni zrelogotski ščit, imenovan tudi španski, in spodaj polkrožni in koničasti (sanitski) ščit. Pomen ostalih je zgolj zgodovinski. Slovensko grboslovje je za upo- dabljanje svoje lokalne heraldike sprejelo ščit, ki je podoben špan- skemu, in mu dodalo sanitsko ko- nico. Ščit je zgoraj povišan. Urejanje heraldičnih ščitov v smislu razmerij stranic se je začelo s heraldičnim romantizmom sredi 19. stoletja. Od tedaj poznamo raz- Zgodnjegotski trikotni ščit (12.-13. stol.) Spodaj koničasti, zgoraj zoženi zrelogotski ščit (13.-14. stol.) Spodaj koničasti zrelogotski ščit (14. stol.) Spodaj polkrožni zrelogotski ščit (14.-15. stol.) Spodaj koničasti poznogotski (sanitski) ščit (14.–15. stol.) Današnja evropska kultura uporablja v svojih nacionalnih grboslovjih enake ali podobne ščite: Zgodnjegotski trikotni ščit (12.-13. stol.) Spodaj koničasti zrelogotski ščit (13.-14. stol.) Spodaj polkrožni zrelogotski ščit (15. stol.) Spodaj polkrožni, zgoraj razširjeni (novodobni) ščit Štirioglati, spodaj koničasti (napoleonski) ščit Spodaj koničasti poznogotski (sanitski), zgoraj povišani (slovenski) ščit lične dimenzije in razmerja stranic heraldičnih ščitov v metričnem sis- temu. Tovrstne srednjeveške potre- be so zadovoljevale mere v komol- cih, pednjih in palcih. Tako kot se v viteških časih ni namenjalo veliko pozornosti na- tančnim dimenzijam ščitov, tako se tudi danes ne. Za heraldiko je veljaven samo blazon (strokovni opis). V praksi heraldičnega obli- kovanja se najpogosteje upora- bljajo Neubeckerjeve ali Leonhar- dove geometrijske norme, sicer pa je oblikovanje ščitov odvisno pred- vsem od prefinjenega občutka za pravšnjo, zgodovinski dobi ustre- zno podobo ščita. KONSTRUKCIJA SLOVENSKEGA ŠČITA Za osnovo slovenskega ščita velja konstrukcija poznogotskega ščita s sanitsko konico. V sečišče obeh simetral kvadrata postavimo šestilo in skozi sečišči A in B očr- tamo kroni lok. Teme konkavne vi- šine loka nad zgornjo stranico šči- ta določi višino podaljšanja pozno- gotskega ščita v slovenski heral- dični ščit. Nadaljevanje prihodnjič. A B Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 14 Ljudje in dogodki BISERNI JUBILEJ VERE IN FRANCA ZVIRA Z REČICE OB SAVINJI Potrebno je potrpeti in se med seboj dogovarjati Vera in Franc Zvir menita, da se zakonci med sabo premalo pogovarjajo in dogovarjajo. (Foto: Marija Šukalo) Zakonca Vera in Franc Zvir z Re- čice ob Savinji sta praznovala bi- serni jubilej poroke. Pred šestimi desetletji sta se poročila v rečiški cerkvi, letos pa sta se podala v Mo- zirje. Tam je namreč župnik Sandi Koren daroval mašo za vse slav- ljence, ki praznujejo okrogle jubi- leje. Zvirova sta druženje z doma- čimi nato nadaljevala v enem od gostišč, se dodobra nasmejala in celo zaplesala. MLADOST NA POLJANAH IN POKLICNI POTI Otroštvo in mladost sta prežive- la v Poljanah, on pri Zvirovih, ona malo višje, na Klemšiji. »Kar sedem let sva si bila »dobra«, preden sva se vzela, nato pa sva si še istega leta uredila hišo, ki je še danes na- jin dom,« pove nasmejana sogo- vornica. Franc se je izučil za mizarja pri Vilčkovih na Rečici in si kruh služil v različnih krajih. Zadnja tri desetle- tja pred upokojitvijo je delal v teda- njem »stavbenem pohištvu« na Gli- nu v Nazarjah. Vera ni imela redne zaposlitve, temveč je skrbela za dom, opra- vljala različna priložnostna dela in tu pa tam kaj zašila. V mlados- ti si je neformalno znanje šivanja in krojenja pridobila pri eni od ši- vilj. V zakonu se jima je rodila hčer- ka Zvonka, ki si je družino ustvari- la doma. ČASTNI PREDSEDNIK GASILCEV Oba sta bila vpeta tudi v lokal- no okolje. Vera je bila članica raz- ličnih društev, Franc pa se je pre- dal gasilstvu. Več kot desetletje in pol je bil tudi predsednik društva. V tem času je prav na njegovo pobu- do zrasel nov gasilni dom. Nadziral je gradnjo od temeljev do strehe. Pred časom so ga za dolgoletno delo imenovali za častnega pred- sednika društva. MLADI SE PREDOLGO KUJAJO V pogovoru in obujanju prete- klosti se rada dotakneta svojih po- čitnic. »Zelo smo uživali na morju,« reče Vera in doda: »Podali smo se v različne kraje. Vendar je mož do- živel infarkt pred nekaj več kot dve- ma desetletjema in sedaj ne vo- zi več.« Ko ju človek povpraša, kakšen je recept za tako dolgo skupno so- žitje, se oba nasmejita in Vera od- mahne z roko. »Potrebno je potrpeti in se med seboj dogovarjati. Saj tu- di pri nama ni šlo vedno gladko, a se nisva dolgo kujala eden na dru- gega. To pa danes mladi ne znajo,« se smejita Zvirova. VNUKINJI STA JIMA V VELIKO VESELJE Danes 86-letnemu Francu in dve leti mlajši Veri čas mineva ob gle- danju televizije in pomenkovanju. Vera čez teden še skrbi za gospo- dinjstvo, ob vikendih pa je kuhanje domena hčerke. »Tedaj se usedeva na klopco pred hišo in opazujeva naravo. V veliko veselje pa sta na- ma tudi vnukinji Mojca in Simona, ki naju pogosto obiščeta,« ob za- ključku pogovora pove sogovorni- ca in poudari, da so njen najljubši časopis že vrsto let Savinjske novi- ce. Ko jih dobi ob petkih, jih prebe- re od prve do zadnje strani, pogos- to tudi večkrat. Marija Šukalo BOGATA ZGODOVINA MOZIRSKEGA TRŠKEGA JEDRA Domačini z vodičem po svojem kraju Matija Blagojevič (desno) je poslušalce popeljal skozi zgodovino trga in zavednih družin. (Foto: Benjamin Kanjir) V okviru praznovanja 125 let delovanja turi- stičnega društva so se Mozirjani podali na spo- znavanje domačega kraja, predvsem zgodovi- ne trškega jedra. Daleč v zgodovino jih je med vodenjem popeljal Matija Blagojevič. Blagojevič je velik poznavalec zgodovine Mo- zirja. Z bogatim znanjem, ki ga je nabiral dolga leta, ko je proučeval zgodovino tržanov, je sedaj na voljo vsakomur, ki si zaželi učne ure o življe- nju in navadah tržanov. Slednje so bili deležni tu- di udeleženci tega dogodka. Zbralo se jih je oko- li dvajset. Sila zanimivo je bilo poslušanje vodiča, ki pozna zgodovino vsake stavbe v trgu, ki bo pri- hodnje leto praznoval sedem stoletij od pode- litve trških pravic. Tod so živeli dobri in pošteni ljudje. Pridnost jim je utirala pot k zaslužku, nji- hovo znanje pa je bilo cenjeno tudi daleč izven kraja. Mozirjani so kljub dejstvu, da je bil v določe- nem obdobju uradni jezik nemščina, govorili slo- vensko. Kot domoljubni in zavedni so krojili svo- ja življenja dolga stoletja. Mnoge navade iz zgo- dovine še živijo. Če ne v vsakdanjiku, pa vsaj v pomnjenju ali zapisih. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 15 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije DRUŠTVO ZELIŠČARJEV ŠIPEK MOZIRJE Tudi nabiranje izkušenj in znanja je del njihovega poslanstva Pogovor s Tončko Horvat (druga z leve) je bil navdihujoč. (Foto: Simona Zadravec) V času od lanskega decembra, ko je bilo dru- štvo Šipek uradno ustanovljeno, so članice iz- vedle že marsikatero dejavnost. Med drugim so obiskale Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu in si ogledale tamkajšnji vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. POHODI V NARAVO IN ZANIMIVI GOSTJE Ogled vrta je bil združen s predavanjem o tem, kako znanje o zdravilnih rastlinah in njihovi upo- rabi približati najmlajšim. Ekskurzija je bila pri- ložnost za nakup sadik zdravilnih in aromatič- nih rastlin. Sicer so članice društva že opravile krajši po- hod v Mozirju do Gozdne šole, na katerem so spoznavale sezonska zelišča. Pred tem so v zim- skem in zgodnjepomladanskem obdobju na obisk povabile dva zanimiva zgornjesavinjska gosta, ki sta govorila na temo zdravilnih rastlin. Aleksander Videčnik je tako predstavil zgodo- vinska dejstva o tej dejavnosti v naši dolini in o nekaterih tukajšnjih znanih zeliščarjih, Tončka Horvat iz Nazarij pa je spregovorila o svojih bo- gatih izkušnjah o nabiranju in uporabi zdravilnih rastlin. DOBRO DELO DRUŠTVA PREPOZNANO V KRAJU Članice društva Šipek se dobivajo na rednih tedenskih srečanjih vsako sredo v tako imeno- vani pevski sobi mozirskega kulturnega doma. Tam jih lahko najdejo tisti, ki se zanimajo za nji- hovo dejavnost ali za njihove izdelke. Da je de- javnost društva prepoznana tudi v kraju, priča nedavno priznanje, ki ga je društvu podelilo Tu- ristično društvo Mozirje ob 125-letnici svoje usta- novitve. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR IN POŠ ŠMIHEL Urica prisrčnosti in pomladne razigranosti Na proslavi so sodelovali otroci iz POŠ Šmihel in člani Kulturnega društva Rovtar. Pomlad v Šmihelu za odtenek kasneje vzbrsti kot v dolini. Ko se nanjo v Mozirju že skoraj na- vadimo, jo v Šmihelu pozdravijo z vsemi častmi. Pripravijo proslavo, v kateri sodelujejo otroci POŠ Šmihel in domače Kulturno društvo Rovtar, pe- snica in moderatorka Albina Rajter pa pripravi lep uvod v posamezni sklop točk. Program je bil prepleten z recitacijami, s pe- smicami, zaigrali so tudi predstavo Vila in po- mladni škratki ter zaplesali po taktih glasbe, ki jo je pripravila učiteljica Zala Acman. Nastopajoči so igrali na kitaro, citre in frajtonarico, k sodelo- vanju so povabili še bodoče prvošolce, da so z njimi zapeli dve pesmici. Veronika Ažman je pripravila sklop pogo- vorov in pesmic v angleščini, na koncu pa so sestre Vodovnik samostojno zapele z žarom in navdušenjem velikih pevcev. Nekaj pevskih toč je odpel še moški pevski zbor pod vod- stvom Tonija Acmana, ki je že v prvem delu s klavirjem spremljal naše šolarje pri petju. To je bila urica prisrčnosti in pomladne razigranosti, kot jo lahko doživimo le v Šmihelu. Janja Irman Kolar OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z ozna- ko za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki na- ročnika. Male oglase lahko oddate osebno na ure- dništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbo- vec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsa- ka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo na- pisanih malih oglasov ne odgovarjamo, be- sedil ne lektoriramo. Po telefonu malih ogla- sov ne sprejemamo. Uredništvo Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 16 Organizacije, Ljudje in dogodki 40. TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV VELENJE 2017 Ponovno visoka priznanja za mlade čebelarje z našega območja Mladi čebelarji območja ČZ SAŠA so se skupaj z mentorji dobre volje postavili pred fotoaparat. (Fotodokumentacija ČZ SAŠA) V velenjski Osnovni šoli Gustava Šiliha so or- ganizirali 40. srečanje in tekmovanje mladih če- belarjev, ki se ga je udeležilo več kot 550 otrok. Poleg omenjene šole so dogajanje pomagali pripraviti člani ČD Mlinšek Velenje, Mestna ob- čina Velenje in Čebelarska zveza savinjsko-ša- leškega območja (SAŠA). Krožkarji so dosegli odlične rezultate, najbolj pomembno pa je bilo druženje čebelarskega podmladka. SREDNJA STOPNJA Tekmovalci z območja ČZ SAŠA so sodelova- li v dneh starostnih kategorijah, in sicer v sred- nji in nižji stopnji. V srednji kategoriji je po zlatu posegla ekipa OŠ Gustava Šiliha, srebro je šlo v OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in OŠ bratov Le- tonje, Šmartno ob Paki. Bron sta si prislužili dve ekipi iz OŠ Gornji Grad in po ena iz šmarške ter nazarske šole. NIŽJA STOPNJA V tej kategoriji je ekipa OŠ Mozirje je osvoji- la zlato. Dve ekipi sta osvojili srebro, in sicer iz OŠ Blaža Arniča Luče ter OŠ Nazarje. Brona so se veselile ekipe iz OŠ Šmartno ob Paki, OŠ Na- zarje in OŠ Luče. Bronasti so bili še učenci iz OŠ Gustva Šiliha. PREDSTAVILI ČEBELARSKO DEJAVNOST Predsednik ČZ SAŠA Ivan Čopar meni, da so znanje in rezultati mladih zagotovilo, da bo tu- kajšnje čebelarstvo nadaljevalo svojo večstole- tno tradicijo. Na Titovem trgu so v okviru cvetlič- nega sejma pripravili stojnice, kjer so predstavi- li čebelarsko dejavnost, čebelje pridelke in me- dovita zelišča. Marija Lebar NATEČAJ NASLIKAJMO CINKARNO Učenci ustvarjali na temo poklicev in služb v Cinkarni Celje Učenci Osnovne šole Nazarje z mentorico Branko Nareks so se v poslikanih majicah udeležili zaključne prireditve natečaja Naslikajmo Cinkarno. Na fotografiji sta se jim pridružili cinkarniški maskoti Cinka in Cinko. (Foto: Blaž Črepinšek) V Cinkarni se zavedajo, kako pomembno je vlagati v vedoželjne mlade posameznike, zato so že deveto leto zapored kot eno od oblik so- delovanja priredili natečaj za osnovne in srednje šole celjske regije. Na razpisu so med 38 šolami sodelovale tudi skoraj vse osnovne šole Zgornje Savinjske doline. ŠIROKA PALETA POKLICEV IN TIMSKO DELO Z vsakoletnim natečajem želijo mlade spod- buditi k razmišljanju o delovanju podjetja, proi- zvodih ter odnosu do narave in okolja. Letos so se odločili, da jim približajo široko paleto pok- licev, ki jih opravljajo njihovi zaposleni v šes- tih poslovnih enotah in enajstih službah ter pri tem poudarijo pomen sodelovanja in timske- ga dela. Mladi so dobili navodilo, da poslikajo komp- lete belih majic. Vsak komplet je vseboval 17 majic, na katere so naslikali vse poslovne eno- te in službe podjetja. Na razpis se je odzvalo 38 osnovnih in srednjih šol s Celjskega, poslikali pa so več kot 1.200 majic in nekaj deset risb. Za- gotovo gre velika zahvala vodstvom šol in men- torjem, ki dokazujejo, da se s pravim pristopom otroke da spodbuditi k ustvarjalnosti in razvija- nju idej. NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI TUDI UČENCI ZGORNJESAVINJSKIH ŠOL Zaključna slovesnost s programom, pogo- stitvijo in podelitvijo nagrad je potekala v la- pidariju Osrednje knjižnice Celje, udeležilo se je je preko 200 učencev in dijakov ter njihovih mentorjev. Med njimi so bili tudi predstavniki osnovnih šol Mozirje, Rečica ob Savinji in Na- zarje. Za poslikavo majice je komisija uvrstila med glavne nagrajence tudi Zorno Coklin iz OŠ Nazarje, Ano Petek in Mojco Verbuč iz OŠ Mo- zirje, Tinkaro Kaker iz OŠ Ljubno ob Savinji ter Nino Dogaris in Tajo Špeh iz OŠ Luče. Razstava nagrajenih del bo na ogled v Osrednji knjižnici Celje do konca maja. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 Oglasi 17 Kolikokrat ste že »poslikali« za- nimiv in prijeten dogodek, digital- nih fotografij pa nikoli več pogle- dali? Fotografije v svoji fizični po- javni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spo- mine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi- sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa- ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate- ro so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis- to sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mno- ge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to- rej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na- mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro- ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo- či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo- če osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo- toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in so- rodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga je čudovito darilo Fotoknjiga v primerjavi s klasični- mi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad- ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENT ARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen foto- album, dobro pozna težave pri pisa- nju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo- to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo- tografijo lahko napišete kratek komen- tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na raču- nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo- toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo- toknjigo, obenem že delate izbor foto- grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela- nih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni- majo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na- redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo- gam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 18 Ljudje in dogodki »BOTANIČNI REZERVAT« LOGARSKA DOLINA Kraj, kjer se rastline in živali borijo z zaostrenimi procesi narave Prisotni sta tudi obe vrsti gada, črni ali planinski gad in rjavi ali navadni gad. Nista smrtno nevarna, a njun ugriz je kar neprijeten. »Botanični rezervat« Logarska dolina imenujemo tudi »Plaziče pod Planjavo«. Je res enkraten kraj, kjer lahko obiskovalci občudujejo, kako se rastline in živali borijo z za- ostrenimi procesi narave. Ni jim tre- ba pešačiti visoko v gore, kajti tu so gore prišle v dolino in jim približale proučevanje zgornje gozdne meje skoraj iz avtomobila. Snežni plazovi so odločilni, da se gozdna meja ne pomika višje. Tudi na prisojni strani zgornjega dela ni nič drugače. Pred desetimi leti je pri »pentlji« snežni plaz poru- šil prijetno gostilno. V »botaničnem rezervatu« in še naprej v kot lahko obiskovalci spremljajo naravni razvoj gozda oziroma rastlin, ki se krepko bori- jo za svoje preživetje. V njem na- letimo na rastline, ki so endemič- ne, veliko od njih je redkih in za- varovanih vrst. Vsako trganje ali odnašanje rastlin pa je prepove- dano. Pritlikava jerebika je grmovna vrsta, sorodnica navadne jerebi- ke. Našel sem jo le v Logarski do- lini in Matkovem kotu. Nižje po doli- ni je najbrž ni. Tekst in foto: Tone Kladnik »Botanični rezervat« Logarska dolina Lepi čeveljc V rezervatu so prisotni gamsi, ki so lovna divjad. Nagnoj Kranjska lilija Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 19 Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki Maja Pred 40 leti VELIKE DELOVNE ZMAGE Na pobudo sveta krajevne skupnosti so se vsi krajani Ljubnega letos odločili, da po dol- gih letih premora obudijo praznovanje svo- jega krajevnega praznika. Tega so pred leti že slavili v spomin na prvi napad na Ljubno, ki ga je med 18. in 19. majem 1942, izvedla prva Savinjska četa. Da so to odločitev spreje- li prav v letošnjem letu, ni nobeno naključje. Leto 1977 je čas številnih jubilejev v spomin na zgodovinsko pomembne revolucionarne dogodke v naši slavni preteklosti in bo zato oživljeni krajevni praznik pomemben prispe- vek k spletu celoletnih prireditev. Pa še nekaj drugega je! Prav letos so v krajevni skupnosti dosegli uspehe, kakršnih že dolgo niso. Zaslu- ga zato gre vsem krajanom na področju celot- ne krajevne skupnosti. Pred 30 leti PRIZNANJE ŠMARTNEMU OB DRETI Letos je Zvezna konferenca SZDL podelila priznanje OF krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. To visoko priznanje je dokaz vsestran- skega prizadevanja vseh krajevnih dejavni- kov za urejanje nalog in hotenj znotraj krajev- ne samouprave. Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti spada že vrsto let med najaktivnejše krajevne skupnosti v občini Mozirje. Posebno izstopa po svoji organiziranosti, kakor tudi po vsebini in metodah dela pri povezovanju vseh struktur prebivalstva in njegovem vključeva- nju v razreševanje lastnih in skupnih proble- mov, ki jih v tej, eni izmed najmanjših KS tako po velikosti kakor tudi po številu prebivalstva izredno uspešno razrešujejo, saj šteje celotna KS komaj okoli 700 prebivalcev. Pred 20 leti JURJEVO – PRAZNIK KS MOZIRJE, NAJ NOVOST POSTANE TRADICIJA V soboto in nedeljo, 26. in 27. aprila, je svoj praznik praznovala KS Mozirje. Svet krajevne skupnosti je sprejel sklep, da bo postal pra- znik zavetnika farne cerkve svetega Jurija tudi praznik celotne KS. Dva dneva prireditev sta ponudila veliko raznolikih in pestrih dogod- kov ter izpolnila hotenja organizatorjev, da pripravijo za vsakogar nekaj. Prireditve kra- jevnega praznika v Mozirju so uresničile že- lje organizatorja, da oživi trško jedro. V dveh dnevih se je na njem zbralo veliko ljudi dobre volje. To naj bo spodbuda in hkrati obveza, da postane jurjevo tradicionalen dogodek Mozir- ja in njegove okolice. Pripravila Tatiana Golob 27. OCENJEVANJE ŽELODCEV NA REČICI OB SAVINJI Ocena pomemben dokaz sposobnosti pridelati kvalitetno mesnino Združenje izdelovalce zgornjesavinskega že- lodca organizira jutri, 27. maja, ocenjevanje že- lodcev. To bo potekalo v Medgen borzi na Rečici ob Savinji med 9. in 12. uro. Vse, ki želijo vedeti, kakšna je bila letošnja le- tina te suhomesnate specialitete, organizator- ji vabijo, da želodce oddajo danes na sedežu Kmetijske svetovalne službe Mozirje od 1 1. do 13. ure, v gostilni Menina Gornji Grad od 9. do 10. ure, Pr’ lampi v Lučah od 10.30 do 12. ure ali v okrepčevalnici Breza Ljubno ob Savinji ob 12.30. Če izdelovalci zamudijo omenjene termi- ne, lahko svoje specialitete prinesejo v Medgen borzo med 18. in 20. uro. Strokovna komisija bo senzorično ocenila od- dane izdelke glede na izgled, prerez, teksturo, vonj in okus. O oceni bodo izdelovalci prejeli ura- dni zapisnik. Razglasitev rezultatov in ocena letine bo po- dana ob 12. uri v prostorih ocenjevanja, kjer bo- do lahko obiskovalci želodce tudi poizkusili. Naj- boljši izdelovalci bodo prejeli praktične nagrade. Potrdilo o kvaliteti bodo po pošti prejeli vsi iz- delovalci, ki bodo za svoje želodce prejeli naj- manj 16 točk od 20 možnih. Organizatorji ver- jamejo, da je ocena pomemben dokaz sposob- nosti pridelati kvalitetno mesnino za ponudbo. Marija Šukalo IME MESECA APRILA FRANČEK GORAZD TIRŠEK Vrhunski športnik, ki ve, da je treba športu podrediti vse Franček Gorazd Tiršek se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja v Hannovru, kjer je zmagal v kvalifikacijah, v finalu pa dosegel prvo in tretje mesto. (Foto: Štefka Sem) Strelec Franček Gorazd Tiršek – Nani je špor- tnik invalid, ki je Zgornji Savinjski dolini prinesel največ vrhunskih rezultatov in medalj. Dvakrat srebrn na paraolimpijskih igrah, lastnik absolut- nega svetovnega rekorda, evropski in svetovni re- korder, državni prvak in še obilo drugih vrhunskih rezultatov je dosegel v desetletni karieri strelca in- valida. Občina Gornji Grad se mu je za njegove uspehe zahvalila s podelitvijo naziva častni ob- čan, ki ga je prejel po prvi paraolimpijski medalji. Sredi maja se je udeležil mednarodnega tekmo- vanja v Hannovru, kjer je zmagal v kvalifikacijah, v finalu pa je dosegel prvo in tretje mesto. POLN DELOVNE ENERGIJE Njegovi rezultati so njegovo ime ponesli v svet in vsako leto je presenečen nad priznanji in nazi- vi, ki jih dobiva. »Častne nazive športniki in drugi največkrat prejemajo po zaključku kariere, v tret- jem življenjskem obdobju. Sam sem jih že sedaj prejel ogromno, čeprav se počutim v cvetu mla- dosti in poln delovne energije,« je dejal Nani in se zahvalil bralcem Savinjskih novic, ki so glaso- vali zanj za ime meseca, ki sledijo njegovi špor- tni poti in skupaj z njim pišejo zgodbo o uspehu. Časopis tudi sam z veseljem prebere, saj se ta- ko seznani z vsem, kar se je zgodilo v dolini, in hkrati z zanimanjem sledi uspehom drugih ljudi. PRIPRAVE NA SVETOVNO PRVENSTVO Nani se je strelstvu zapisal po hudi prometni nesreči. Letos teče deseto leto, kar tekmuje, in v tem obdobju je nanizal neverjeten seznam do- sežkov. Ure in ure treningov ter psihičnih priprav so se mu obrestovale v obliki medalj in rekordov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez fizioterapevta, ki ga ima v Celju. Telo se namreč pri napornih treningih utrudi in sam počitek ni dovolj. Vesel je, da mu zdravje služi, saj le tako lahko sledi napornemu urniku priprav. V prostem ča- su pa je rad v naravi, kjer se sprosti in dovoli mis- lim, da odplavajo po svoje, kajti na tekmovanjih mora biti popolnoma osredotočen le na puško in tarčo. Jeseni ga čaka svetovno prvenstvo v Osijeku, na katerega se že pripravlja in mogoče mu uspe osvojiti eno od manjkajočih lovorik na njegovem seznamu, naslov svetovnega prvaka. Štefka Sem Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 20 Šport, Organizacije, Informacije Najbolj iskane knjige v maju v Knjižnici Mozirje Odrasli: Cole, Kresley: Profesionalec, Sheridan, Mia: Kylandovo darilo, Garwood, Julie: Lomilec src, Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in kače niso za igra- če, Justinek, Terezija: Hotel s petimi zvezdica- mi, Jančar, Drago: In ljubezen tudi, Sheridan, Mia: Graysonova obljuba, Ward, J. R.: Kralji bur- bona, Backman, Fredrik: Tu je bila Britt-Marie, Hawkins, Paula: Dekle na vlaku, Gantar, Minka: Ko imajo hormoni žur : kako harmonija ponov- no oživi naša čustva, misli in telo, James, Julie: Neustavljiva ljubezen, Maze, Tina: Jaz. Tina. : bi- ografski roman. Mladina: Dahl, Roald: Matilda, Zupanc, Lojze: Povodni mož v Savinji in druge pripovedke, Pavček, To- ne: Majhnice in majnice : pesmi mnogih let za mnoge bralce, Neudert, Cornelia: Lara gre v šo- lo, Carle, Eric: Zelo lačna gosenica, Green, John: Krive so zvezde, Tarbett, Debbie: Deset gibčnih gosenic, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požreš- na, Stotter, Mike: Najlepša knjiga o Divjem za- hodu, Praprotnik-Zupančič, Lilijana: Radi šteje- mo, Scheffler, Axel: Korajžna koklja, Zupan, Dim: Hektor in male ljubezni. POHODNIKI OKOLI MOZIRSKE GORE Ob dnevih turizma najprej lahkih nog naokrog Pohodniki so se zbrali na sejmišču in nato obhodili Mozirsko goro. (Foto: Benjamin Kanjir) Pohoda okoli Mozirske gore se je udele- žilo lepo število domačinov. Dogodek je so- dil v vrsto prireditev v organizaciji Turistične- ga društva Mozirje, ki je praznovalo 125-letni- co delovanja. Udeležence je na mozirskem sejmišču nago- voril predsednik društva Andrej Klemenak. Ro- bert Klemenak, ki je pohodnike popeljal na pot, je predstavil traso pohoda in med drugim spre- govoril o tem, kako in zakaj je »gora« dobila ime po kraju. Stoletja nazaj so namreč tržani v vsakem go- spodinjstvu med drugim premogli kravo in dva prašiča. Krave so se pasle v trški gmajni, na ka- teri danes cvetijo gredice Mozirskega gaja. Po- zimi so za ogrevanje potrebovali les, ki so si ga lahko napravili na pobočju Mozirske gore. Ta je bila razdeljena med vse tržane. Od vznožja so se parcele, spodaj široke dobrih deset metrov, ožale do samega vrha. Vsaka je bila torej v obli- ki trikotnika z dolgima stranicama. Pohodniki so se napotili preko Savinje v Loke in se podali v Žagarjev graben ter dvignili v Jes- lane. Mimo domačij so se spustili po cesti pro- ti Nazarjam. Po dobrem kilometru so zavili des- no na pešpot skozi gozd in se spustili do kapele, malce nad Delejevim jezom. Pohod so nato na- daljevali do Mozirja, kjer so se okrepčali na Tine- tovem dvorišču, pri Klemenakovih doma. Benjamin Kanjir BERNARDA ZVIR ODLIČNO ODTEKLA MARATON RADENSKA CLASSIC Eno srce vzela s seboj domov Bernarda Zvir, maratonka iz Šentjanža z novim uspehom premaguje športno poškodbo. V soboto so v Radencih organizirali 37. ma- raton Radenska Classic v mednarodni konku- renci. V različnih kategorijah je sodelovalo ok- rog pet tisoč tekmovalcev, od tega 400 moških in 60 žensk v maratonu (42.195 m). V tej kate- goriji je tekla tudi naša atletinja Bernarda Zvir, ki je postala zmagovalka v kategoriji 55 do 59 let. VREMENSKO ZELO ZAHTEVEN TEK Na maratonu je veljala šesturna omejitev, v tem času je v cilj priteklo 36 od 60 mara- tonk, kar 24 jih je zaradi težavnosti, pogoje- nih z vročim in soparnim vremenom, ali za- radi osebnih razlogov odstopilo. Zvirova je ob še vedno prisotnih manjših zdravstvenih te- žavah dosegla absolutno 10. čas, med Slo- venkami pa je dosegla še vedno zelo dobro 5. mesto (pred njo so se uvrstile specialistke v maratonu Kenijki, Hrvatici in Francozinja). Bernarda je bila hkrati tudi najstarejša uvr - ščena maratonka. VESELA DOSEŽKA IN POSTOPNEGA OKREVANJA Zvirova nam je ob tem povedala, da se vese- li spodbudnega dosežka, saj to pomeni, da se njene težave s športno poškodbo piriformis iz- boljšujejo in bo lahko nadaljevala sezono. Že koncem tedna bo sodelovala na 10 km teku dm v Ljubljani, kjer se je začela njena tekaška pot dolgoprogašice. Ta in še nekaj krajših tekov pred ultra maratonom (75 km) Celje-Logarska dolina so pomembno nabiranje točk, predvsem pa sa- mozavesti ob največjih preizkušnjah, ki jih še na- črtuje za letošnjo »maratonsko« sezono. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 21 Šport ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Sezono otvorili z nogometom na mivki in otroškim živ-žavom DIRKA OKOLI SLOVENIJE 2017 Kolesarji znova v sedlih Znani kolesarski ultramaratonec Marko Baloh med vožnjo skozi Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) Otroci so se med drugim navduševali nad poslikavo obraza. (Foto: FP) Na koncu so pretehtale izkušnje ekipe Bleferjev iz Mozirja. (Foto: FP) Sezona športa, rekreacije in predvsem dobre volje se je v varpoljskem športnem parku za- čela zelo pestro. Člani Športnega društva Gmajna Varpolje so otvo- ritveni turnir, tradicionalni Colna- rič-Žunterjev memorial tokrat prvič prestavili na mivko, ostale športne površine pa so bile drugo leto za- pored na razpolago najmlajšim za veliki otroški živ-žav. NOGOMET NA MIVKI – NEKAJ NOVEGA, DRUGAČNEGA, VENDAR ZELO ZANIMIVEGA Nogometni turnir je poskrbel za obilo zabave, smeha in predvsem napora nastopajočih, ki so jih no- gometne vragolije na težavni pod- lagi dodobra utrudile. Kljub »težkim nogam« so bili finalni obračuni iz- redno zanimivi in izenačeni, kar po- trjuje dejstvo, da je bil zmagovalec znan šele po izvajanju dodatnih strelov. V loteriji le-teh so na kon- cu pretehtale izkušnje ekipe Ble- ferjev iz Mozirja, ki so tako osvoji- li svoj prvi tovrstni turnir, z drugim mestom so bili prav tako zado- voljni mladi zadrečki igralci ekipe Estrella, tretje mesto pa je pripad- lo Sulcem. ODLIČNO OBISKAN VELIKI OTROŠKI ŽIV-ŽAV Muhasto pomladansko vreme je po končanem turnirju naredi- lo nekaj preglavic organizatorjem popoldanskega velikega otroške- ga živ-žava, vendar sta brata Ma- lek, klovna in animatorja iz Ptuja, kmalu pregnala dež in privabila nasmeh na lica številnim otrokom in njihovim staršem. Pravi cirkuški rekviziti, kokice, sladkorna pena, slaščice, poslikava obraza, na- pihljivi rov z ovirami, vožnja z av- tomobili in kolesi ter še in še za- nimivega je bilo ves popoldan na razpolago najmlajšim, ki so ponu- jeno z veselo otroško igrivostjo ra- di sprejeli. FP Po enoletnem premoru se je med 1 1. in 14. majem Dirka okoli Slovenije znova vrnila na slovenske ceste. Deseta izvedba je bila odlič- no organizirana, na 1.220 kilome- trov dolgo traso pa se je podalo 45 kolesarjev, med njimi tudi ena kole- sarka, skozi ciljno črto pa se jih je pripeljalo 30. Med posamezniki je bil najhitrejši Alojz Poglavc, ki je na kolesu preživel slabih 45 ur. Udeležence dirke je trasa vodi- la tudi preko Črnivca do Gornjega Grada, Radmirja, skozi Mozirje, na- to skozi Gorenje do Šoštanja in pre- ko Slemena na koroško stran. Ob progi je bilo veliko navijačev, nav- dušencev, ki so se zavedali, kako velike napore kolesarji vlagajo v poganjanje pedal. Zmagovalec med posamezni- ki je postal Alojz Poglavc s pov- prečno hitrostjo preko 27 kilome- trov na uro. V kategoriji +50 si je prvo mesto prikolesaril znani ko- lesarski ultramaratonec Marko Baloh. Sodelovalo je tudi pet dvo- jic, med njimi ena mešana, in ena četvorka, člani katere so progo s startom in ciljem v Postojni prevo- zili v času 39 ur. Benjamin Kanjir STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ne najbolje razpoloženi strelci V nedeljo so člani SD Gornji Grad na strelišču Zagradišče orga- nizirali strelsko tekmo z malokalibr- sko pištolo Drulov. Strelci so strelja- li na 25 metrov v tarčo 50 x 50 cm po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. To je bila prva tekma s pi- štolo za naslov prvaka kombinaci- je v tem letu, na sporedu je še ena. Rezultati niso bili najboljši, prvi trije pa so nastreljali: 1. Ciril Kolar (88 krogov), 2. Boris Purnat (86) in 3. Peter Bezovšek (82). Zača- sni vrstni red za prvaka kombinaci- je je: 1. Peter Bezovšek (295 točk), 2. Boris Purnat (292) in 3. Tomaž Trogar (290). Janez Kolar Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 22 Šport, Pisma bralcev Polna grla vode Pitna voda je javna dobrina, zato je o njej in tu- di njenih mešetarjih potrebno javno spregovori- ti. Neka cenovna izhodišča za oskrbo z vodo res dajejo zakoni in podzakonski akti, upravljanje z njo pa je v pristojnosti občin. Ko primerjam ra- čun za porabljeno vodo (2 osebi mesečno 20 m3) z računom mesečne porabe elektrike v go- spodinjstvu, dobim občutek, da mešetarji z vo- do berejo tekste zakonov od desne proti levi. Pri- merjava (vse brez DDV): račun oskrbe z vodo za april 36,76 EUR, račun za elektriko april 37,74 EUR (vsi gospodinjski aparati in naprave; hla- dilniki kar trije). Cena mesečne oskrbe z vodo cca. 10 m3/osebo je torej 18 EUR. Občina šte- je okrog 2550 prebivalcev, kar ob povprečni po- rabi vode cca. 10 m3/osebo navrže upravljav- cu mesečno 45.900 EUR oziroma na letni rav- ni 550.800 EUR. Te številke so blizu realnosti, saj po moji oceni ni veliko občanov, ki se tuširajo le enkrat letno. Kaj povedo posamezne postavke računa? Ce- na vodarine je aprila 2016 bila 0,5533 EUR/m3, aprila 2017 je zaračunana 0,6732 EUR/m3, to- rej samo v enem letu je podražitev cca. 22 %, čeprav je voda vseskozi enako mokra. Na Go- renjskem, ki ima podobne hribovske občine, je cena vodarine enotna 0,44 EUR/m3. Ja, prav ste prebrali; voda v naši občini je 53 % dražja!!! Kaj pove »žabarski« cenik? Po najnovejši podražitvi maja letos velja za MOL in okoliške občine eno- tna cena vodarine 0,5136 EUR/m3. Tudi v pri- merjavi z Ljubljano je naša vodarina torej »bolj- ša« za dobrih 31 %. Omrežnina naše oskrbe (priključek 1/2 in 3/4) se je z lanskoletne cene 2,3703 EUR dvig- nila na 3,1713 EUR ali za slabih 34 %. Po ceniku ljubljanskih občin je omrežnina 1,3253 EUR; na- ša cena je torej kar 239 % višja. Postavka odva- janje naših odpadnih voda se je z 0,1846 EUR/ m3 v lanskem letu podražila letos na 0,2251 EUR/m3 ali za 22 %. Po ljubljanskem ceniku je ta storitev vredna 0,1827 EUR/m3; tudi tu- kaj prednjačimo za 22 %. Ena od pomembnej- ših postavk je tudi čiščenje odpadnih voda. Ce- no te storitve je upravljavec v lanskem letu fak- turiral po 0,4845 EUR/m3, v minulem mesecu letos pa je cena poskočila na 0,6054 EUR/m3 oziroma za 25 %. Ljubljansko javno podjetje od- padno vodo čisti za ceno 0,2639 EUR/m3. Tudi v tej postavki smo rekorderji; »kvalitetnejši« smo kar za 229 %. Kot občan se seveda vprašam po razlogih za te diskrepance, ki jih kot porabnik vode drago plačujem. Oskrba s pitno vodo je storitev obve- ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Zaključni boji mlajših ekip še v maju Udeleženke zaključnega turnirja v Mozirju (Fotodokumentacija OK Mozirje) Po koledarju Odbojkarske zveze Slovenije so v mesecu maju na sporedu še zadnja srečanja ekip, ki se jim uspe obdržati v igri do zaključnih tekmovanj. V Odbojkarskem klubu Mozirje sta se v zaključne boje uvrstili ekipi v kategoriji ka- detinj in male odbojke. Turnirja v obeh starostnih kategorijah je organiziral OK Mozirje. Tako so bili športni navdušenci dva vikenda zapored (kade- tinje so igrale v nedeljo, 7. maja, igralke male od- bojke pa v soboto, 13. maja) v mozirski športni dvorani priča zanimivim športnim bojem. ZAKLJUČEK V DOBRI DRUŽBI Kadetinje so se v kvalifikacijah v jesenskem delu uspele uvrstiti v A ligo in s tem med 24 naj- boljših v Sloveniji. Nadaljevanje je bilo sicer ne- koliko manj prepričljivo, so pa dekleta dobro od- igrala zadnji turnir in se uvrstila na končno 23. mesto. Zaključni turnir, na katerem so se potego- vala za 21. mesto v državi, je potekal v elitni druž- bi najboljših slovenskih klubov. Na turnirju so na- mreč nastopile ekipe GEN-i Volley iz Nove Gori- ce, Calcit Volleyball iz Ljubljane in ekipa Kema Puconci – vse ekipe, katerih članice nastopajo v prvi državni odbojkarski ligi. BREZ IZGUBLJENE TEKME DO PRVEGA MESTA Dekleta v mali odbojki so potem, ko se jim po napetih regijskih bojih ni uspelo uvrstiti na prvi dve mesti v širši Savinjski regiji in s tem med 16 najboljših v Sloveniji, kot tretje v regiji tekmovanje morala začeti znova. Podala so se v boj za prvo mesto v nadaljevanju tekmovanja, ki bi pomenilo končno 17. mesto med 59 nastopajočimi ekipa- mi v državi v kategoriji male odbojke. Brez izgub- ljene tekme so na vseh turnirjih (Ljubno ob Savi- nji, Mozirje, dvakrat Maribor) prepričljivo zasedla prvo mesto in se uvrstile na zaključni turnir štirih najboljših ekip tekmovanja za mesta. Zaključni turnir je 13. maja organiziral OK Mo- zirje. Poleg domačink so se na turnir uvrstile eki- pe Volleyball Ljubljana 1, Krim Pirnar doors 1 in ekipa Čebelice Zreče. Dekleta OK Mozirje so se po zmagi z 2:0 nad ekipo Krim Pirnar doors 1 pomerila še z zmagovalko druge tekme, ekipo Volleyball Ljubljana 1, ki je z 2:1 premagala eki- po iz Zreč. Domača dekleta so prepričljivo, z 2:0, premagala tudi drugo ekipo iz Ljubljane in se uvrstila na 1. mesto. Ker je ekipa Čebelice Zreče v svoji drugi tekmi z 2:1 premagala ekipo Krim Pirnar doors 1, so se za drugo mesto na turnirju še enkrat pomerile igralke Volleyball Ljubljana 1 in Čebelice Zreče. Tudi tokrat so bile po zelo na- petem boju v vseh treh nizih za odtenek boljše Ljubljančanke. Turnir je bil prava poslastica z veliko dobre od- bojke. Prvo mesto v tekmovanju za mesta je po- menilo končno 17. mesto v državi, kar je velik us- peh, predvsem zaradi dejstva, da so v mozirskem klubu zastavljeni cilj dosegli kljub številnim težjim poškodbam in dolgotrajnejšim boleznim posa- meznih igralk. Za uspeh so tako zaslužne prav vse igralke, ki so v tem letu pokazale velik napredek. Uspeh podkrepi tudi dejstvo, da sta se ekipi, ki sta se na regijskem nivoju uvrstili pred ekipo Mo- zirja in napredovali med 16 najboljših, uvrstili v sam finale državnega tekmovanja v mali odboj- ki, kar pomeni, da bi – glede na prikazano – ob drugačnem sistemu tekmovanja dekleta OK Mo- zirje gotovo lahko pridobila še nekaj mest na dr- žavni lestvici. Vida Skok Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi Ljubljeni nikoli ne umrejo, dokler živijo tisti, ki jih imajo radi in se jih spominjajo. V SPOMIN Vida ORLOVIČ 1942 - 201 5 30. 5. 2017 mineva 2. leto, odkar se je od nas poslovila naša Mama Vida. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko ali pa postojite ob njen grobu. Biserka in Branka z družinama zne občinske gospodarske javne službe, ki jo občina upravlja znot- raj javnega podjetja. Osnovne na- loge upravljavca oziroma izvajal- ca javne službe so določene z za- koni, pravilniki, uredbami in drugi- mi podzakonskimi akti. Vsi uprav- ljavci torej izvajajo enaka dela: re- dno vzdrževanje javnega vodovo- da, monitoring količine in stanja vode itd. Zakaj torej tolikšna raz- lika v cenah različnih občinskih upravljavcev? Oskrba s pitno vodo po zakonu ne sme in ne more biti profitabil- na dejavnost, mora pa upravljavcu pokriti stroške oskrbe. Ker je oskr- ba s pitno vodo v naši občini obču- tno dražja kot v ljubljanski kotlini in na Gorenjskem, je edina razlaga ta, da ima naš občinski upravlja- vec in njegovi podizvajalci prizna- ne nadpovprečno visoke cene sto- ritev oskrbe s pitno vodo, torej pri- kazane nadpovprečno visoke stro- ške in posledično nadpovprečno visoko prodajno ceno vode za ob- čane. Če pa ta razlaga o nadpov- prečnih stroških ne drži, potem ob visoki prodajni ceni oskrbe z vodo nastaja nek višek denarja, ki ga je potrebno tudi knjigovodsko skri- ti oz. zbirati na ustreznem črnem fondu. Naivno bi bilo misliti, da to zaradi računovodskih standardov ni mogoče. In ne držijo niti osnove ekonomske logike: v realnem sek- torju je ponudnik vsakršne storitve hitro brez posla, če je cenovno ne- konkurenčen, v javnem sektorju pa je nekonkurenčnost očitno merilo poslovne uspešnosti. Odgovor na omenjene anoma- lije se ponuja kar sam. Občina je dolžna zagotoviti oskrbo s pi- tno vodo in skladno z zakonoda- jo nadzirati izvajalca te javne služ- be. Občinski svet odobri in potr- di cene storitev izvajanja oskrbe s pitno vodo, priznava stroške in normative potrebnih del, potrjuje zaključne račune upravljavca in je skupaj z županom v celoti od- govoren občanom za cene te sto- ritve. Občinske svetnike osebno prosim, da o cenah oskrbe z vo- do ne odločajo po svoji vesti, dok- ler njihova vest ne bo prebrala in razumela zakonov; do takrat se je namesto dviganja rok pametneje v tistem trenutku poslužiti sanita- rij. Svetniki bi se morali zavedati, da višje kot so cene komunalnih storitev, nižje so naše realne pla- če in penzije. Ko bomo to razu- meli, ne bomo več štrajkali za viš- je plače in vodni top bomo lahko kar prodali. In tedaj bomo tudi vo- liti znali. Pa na zdravje! Franc Bastl Podsmrečje 14 3342 Gornji Grad Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) • PO OBOLELO OSEBO S HELIKOPTERJEM Pusto Polje: 19. maja ob 17.15 sta posadka s helikopterjem le- talske policijske enote in dežurna ekipa helikopterske nujne medi- cinske pomoči poleteli v Pusto Polje, od koder sta prepeljali obole- lo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Gorica ob Dreti so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč reševalcem. • OTROK PADEL POD KOLO BALIRKE Tirosek: 22. maja ob 9.55 je občan na dvorišču stanovanjske hi- še v Tiroseku vzvratno premikal kmetijski traktor s pripeto balirko. Med tem je do balirke pritekel triletni otrok. S strani je padel pod de- lovni stroj, tako da je prišlo do prevoženja otroka z grebenom balir- ke. Pri tem je otrok utrpel hudo telesno poškodbo. Po nudenju prve pomoči s strani reševalcev nujne medicinske pomoči je bil s heli- kopterjem Slovenske vojske prepeljal na zdravljenje v UKC Ljublja- na. Ogled nesreče je opravila komisija sektorja kriminalistične poli- cije Celje, prav tako sta se ogleda udeležita dežurni državni tožilec in preiskovalna sodnica. Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 24 Za razvedrilo BOLJ NEVARNO KOT NA PALUBI OB NEVIHTI Andrej Klemenak, predsednik TD Mozirje, je na praznovanju jubi- leja društva kot posebno gostjo pripeljal pevko Heleno Blagne. Ko jo je pod roko vodil na oder, so se obema v travo Mozirskega ga- ja ugrezale pete lakastih čevljev. Dejstvo je, da sta oba vajena hoditi po okrašenih in osvetljenih stezah med bari na čezoceanskih križar- kah, kjer sta se spoznala in dogovorila za ta nastop. Tam se petke ne ugrezajo. Seveda pa je tam potrebna drugačne vrste uglajenost, da ti prehitro ne zdrsne. TA DANAŠNJA MLADINA Pesem pomladi je tradicionalna prireditev, kjer se poje in igra še dolgo po njej. Novejši člani včasih ugledajo kakšno simpatično pev- ko (ali pa kar poln oder le-teh) in se hočejo s katero brezžično pove- zati. Ko je zadnjič mladec povprašal dolgoletnega pevca, če ve, ali imajo WIFI, ga je ta zgrabil za uho in mu lepo povedal: »Smrkav'c, a zdaj si boš pa še 'zmišljeval. Kranjsko boš jedel, tako kot vsi ostali!« ŽUPAN MATEJ Z VIZIJO Na obisku vladne delegacije v BSH Hišni aparati Nazarje je prišel do besede tudi domači župan Matej Pečovnik (levo), ki je v globa- lu razložil svoje poglede na razvoj občine in izrazil zadovoljstvo nad tako kompetentnim zaposlovalcem, kot je nemški koncern BSHG v Nazarjah. »Ja, sem vesel da se širijo,« je pripovedoval gospodarske- mu ministru Zdravku Počivalšku (v sredini) in predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. »Mi na občini jim bomo pomagali kot najboljšim sose- dom, saj nas njihovi uspehi navdušujejo!« (Foto: BK) (Foto: ŠS) (Foto: JM) Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 25 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 26 Petek, 26. maj ob 10.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat ob 1 1.30. Dom kulture Nazarje Osrednja prireditev v okviru tedna gozdov ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Zreče - Vojnik (st. dečki) ob 17.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Odprtje razstave Foto beležka Gornjega Grada učencev foto krožka OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje želodcev za ocenjevanje ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Prireditev ob 20-letnici Otroške folklorne skupine ob 18.00. Center Rinka Solčava Otvoritev razstave unikatnih izdelkov iz gorskega lesa Metoda Logarja ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Nastop učencev GŠ Nazarje Sobota, 27. maj ob 9.00. Pri spomeniku v Bočni Mrazekov pohod ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : KŠ Sani Maribor (pionirji U-9) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Zreče (st. cicibani) ob 10.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – KŠ Sani Maribor : Vrani Vransko (pionirji U-9) ob 1 1.00. Center Rinka Solčava Voden pohod do Solčavske tise ob 1 1.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Vrani Vransko (pionirji U-9) ob 12.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Razglasitev rezultatov ocenjevanja želodcev in pokušina ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Šoštanj (člani) Nedelja, 28. maj ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Ruše (pionirji U-1 1) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Dravinja A (ml. dečki) ob 10.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Ruše : Ajdas Lenart (pionirji U-1 1) ob 10.30. Solčava Predstavitev kiparjenja z motorno žago ob 1 1.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Ajdas Lenart (pionirji U-1 1) Ponedeljek, 29. maj ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Usklajen družinski proračun, primeren času in trendu Torek, 30. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna delavnica Zgodbe mojega kraja v nemškem jeziku (Planet generacij) Sreda, 31. maj ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta- la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po- ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izko- ristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja- va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam odstavljeno svinjo za do- pitanje in prašiče nad 100 kg; gsm 051/372-806. Prodam teličko limuzin, težko 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam bikca sr, pet mesecev stare- ga; gsm 041/813-234. Prodam brejo zajklo; gsm 040/684- 008. Prodam bikca, težkega 160 kg; gsm 031/228-217. Telico simentalko, 140 kg, 2 kravi siv- ki, mladi, prodam; gsm 041/239-017. Prodam kužke veliki švicarski plan- šarski pes. Skoteni 3. 5. 2017, za oddajo bodo v začetku julija; gsm 031/331-416. Prodam telički simentalki, stari 10 te- dnov in 10 dni; gsm 041/293-017. Prodam bika ls (2 leti) in bikca križan- ca (3 mesece); gsm 041/881-409. Prodam prašiče 30-150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam telička, starega 10 dni, limu- zin bik; gsm 068/667-858. Prodam bikca rd limuzin, starega 7 dni, gsm; 031/805-832. Prodam teličko križanko čb/ls, staro 10 dni; gsm 041/519-507. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. NAJEM Košnjo vzamem v najem; gsm 070/228-293. DRUGO – KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. DRUGO – PRODAM Prodam nakladalko in obračalnik; gsm 031/290-386. Kosilnico roto disk sip 170 prodam; gsm 041/942-385. Balirko za kockaste bale prodam; gsm 041/37-20-40. Seno, bale, kocke, rifuza, silažne bale prodam ali menjam za govedo; gsm 041/239-017. Prodam kosilnico bcs, 130 širine, niz- ka kolesa, kot nova; gsm 031/658- 729. Prodam 2 strešna nosilca za kolo, odlična; gsm 031/367-212. Prodam žagovino za nastilj; gsm 031/716-809. Prodam sod za gnojevko 3.000 litrov, pocinkan, in ostalo kmetijsko mehani- zacijo; gsm 070/870-3321. DRUGO – PODARIM Podarim barvni tv, velik ekran (gore- nje); gsm 070/890-820. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stano- vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Prodamo opremljeno trosobno stano- vanje (70 m2 + balkon 6 m2) v bloku na Ljubnem, cena po dogovoru; gsm 041/554-820. 4.000 kv. zemlje v Ljubiji - Kolovrat, na lepi legi prodam; gsm 070/777- 281. Kmetijsko zemljišče v Lokah, 5.500 m2, prodam; gsm 041/650-151. V najem vzamem stanovanje ali hišo; gsm 031/501-250. Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 Oglasi 27 Savinjske novice št. 21, 26. maj 2017 28