Veseli dan
Današnji dan je bil vesel, zabaven dan.
Po zajtrku so se vsi odpravljali na delo.
Nenadoma so se z bližnjega drevesa, kjer so bile kočice sosedov, razlegli presunljivi kriki. Odrasli in mali šimpanzi so se strahoma raz« bežali. Bili so vsi preplašeni. Nekateri so popadali celo na zemljo. Kri» eali so do neba.                                                                                     J
Atek je pogledal proti njim in prebledel.                                        ™
»Bežite!« je zakričal na nas.
Bil je jezen, ker se je začel tolči s pestmi po prsih. Odmevalo je okoli od silnih udarcev.
Zbežali smo, pa še nismo vedeli zakaj. Naposled se me je lotila radovednost.
Obstala sem in se ozrla.                                                                    l
Za bežečo našo tropico se je podilo nekaj zelo zabavnega.             I
Skakalo je z veje na vejo, oprijemajoč se visečih lijan, kričalo in žvižgalo.
Ne vem, kako bi se bila končala ta gonja, če ne bi bilo atka.
Namah se je ustavil, poklical ostale brambovce in zavpil:
»Moramo se braniti... Dalje bežati ne moremo ... Na kraju gozda smo. 2e vidim reko ...«
Vsi so obstali. Odrasli šimpanzi*samci so se zrinili na čelo. Grozno so mrmrali in se tolkli po prsih. Oči so se jim besno bleščale. Atek in ogiomni Kir sta kazaia ostre zobe.
»Kaj je to, mar me niste spoznali?« se je zaslišal vesel glas. »Jaz sem OrisOri...«
»Stoj!« je odgovoril atek. »Obstani v daljavi in govori!«
»Ha. ha, ha!« se je smejalo nekaj, bližajoč se nam. »Pravim, da sem OrisOri, sin postavnega U«Ha in dobre Fo...«
44
Vsi so molčali. Zopet se je oglasil atek:
»Ori=Ori je bil v mladosti ujet... Crni ljudje so ga ugrabili...«
»Vračam se iz ujetništva, ha! ha!« je odgovoril Ori=Ori, preska= kujoč kvišku štrlečo vejo. »Prodali so me bili lajnarju!«
»Kaj je to — lajnar?« so se razlegli začudeni glasovi.
»Star človek v raztrgani obleki. Gode na škatlo, ki itna ročico... Stari mož me je naučil raznih umetnosti. Poglejte!«
Ori«Ori se je prekopicnil, hodil po rokah, potem je stisnil ustni in zažvižgal skcrai zobe. Zadrgetali smo vsi. Boječa KUki je omedlela in zdrknila z veje.
Ori^Ori je kričal na vse grlo.
»Stari mož me je naučil nositi oblekol«
Ori=Ori je stopil na debelo vejo. Hotel se je pokazati v vsej svoji velikosti.
Ostrmeli smo. Zgoraj je imel nekaj rutnenega, niže nekaj rdečega, prav spodaj nekaj modrega kot nebo.
»To se imenuje — klobuk!« je zaklical in vzel rumeno z glave. »To — rdeča suknjica, a to modro — hlačice. Zelo lepa oblekca, kajne?«
Po teh besedah je strgal vse raz sebe. Sedaj šele smo spoznali OrisOrija.
Bil je navaden šimpanz. Le na glavi je imel že prav malo las. Bela koža se je svetila skozi redke dlake.
Ori=Ori se je poklepal po glavi in zamrmral:
»Plešo dobivam...«
Vsa naša tropica je obkolila prišleca. Dolgo je pripo\edoval o svojem potepanju in o čudnih prigodah. Malo sem razumela, pa tudi drugi šimpanzi niso dosti razumeli.
45
Le eden, že stari Ngu*Ngu, je pazljivo poslušal in mimral:
»Videl sem to... Videl. Ali se spominjaš, tetka Hara=Ua?«
Nam otrokom in mladim šimpanzom se je OrkOri takoj priljubil.
Preimenovali smo ga v »strička«.
Ori*Ori je to opazil. Prekopicnil se je, zabavno skremžil obraz in godel na vso okolico:
»Ha, ha, ha!«
Popadali smo od smeha.
Ves dan nas je zabaval »striček«.
Zvečer je začel graditi kočico zase. Vsi smo mu drage volje po« magali.
Se en veseli dan.
Odkar je prišel »striček«, se je življenje v. naselbini izpremenilo. Veselje je zavladalo povsod. OriOri je delal skupaj z drugimi samci. Hodil je na daljše pohode. Znašal je banane, pomaranče in korenike manjoka. Vodil je ves narod na napajališče. Ponoči je stražil, viseč na veji.
Ori*Ori je vse delal veselo. 5e celo poiioči, ko je stražil, je nekaj godel pod nosom in se tiho smeja!. Sam s seboj.
»Striček« rae je vzljubil. Pravi, da sem — »najbolj prebrisana«.
Začel me je učiti svojih umetnosti... Smejeva se oba.
Moj atek Rru je vodja vsega naroda.
Pred njim je vladal dedek — sivi, betežni Bo«Bo. Sedaj dedek ne more več. Ne vidi, ne sliši dobro in šepa.
Atek je dejal »stričku«, naj odvrže svojo obleko.
Ori«Ori ni nič odgovoril, le z glavo je pokimal in tiho zažvižgal.
Atek ve, da se vsi bojč »strička«, če se obleee in zazvončklja z zvončki svoje suknjice.
Še celo atek, vodja in branitelj naselbine, se tedaj boji »strička«.
Dasi je Ori*Ori pokimal z glavo, vendar ni odvrgel obleke. Skril jo je v duplini suhega drevesa baobaba.
Ko je bil s tem gotov, je pomežiknil z enim očesom, spačil obraz in presunljivo zažvižgal.
Odgovorile so mu s krikom zelene in sive papige. Prileteli so v solncu se izpreminjajoči višnjevi drozdi. Hoteli so izvedeti, kdo je tako lepo zažvižgal.
Zdaj znam že hoditi na rokah s kvišku dvignjenimi nogami. To je zelo zabavno!
Hodeč na rokah sem se danes približala kočici Ki=Ki. Ta je po» gledala iz gnezda in v strahu poskočila. Tako je treščila z glavo v streho, da je prebila veje.
Dolgo smo vlekli Ki=Ki ven. Sama se ni mogla izmotati.
Znam tudi kozolce preobračati in se zibati na visečih pogankih lijan.
46
To je vesela zabava! Kar srce mi prestane biti in kar sape ne morem uloviti!
Zato pa, če se dobro zaženem, lahko preskočim z drevesa na drevo.
Toraj letim kakor ptič.
»Čemu učiš tega malo Ket?« je vprašala mamica »strička«.
»Naj se le uči!« je odgovoril. »V življenju ji lahko vse koristi...«
Nisem razumela teh besed.
Mamica tudi ni nič razumela.
»Striček« je to opazil in je veselo žvižgal.                           (Dalje)