ki je sicer umazan babi-b, dima in megle, se kaže j radijski poročevalci vseh spremenjena v eno samo Vsa pročelja so pokrita z ;jem ,s cvetjem, s prepro-
pryry-.m	----
Poštnina platana v gotoiM	17	£|iUU|anl,	sreda	12.	mala	1937	M	Ccwl	11(111
ildrm
Stcv. 105	Z	Ilustrirano	ptilooo	»Teden	o	slikali”	€elo	II.
6 milijonov ljudi gleda
kraljevo kronanje v Londonu
London, 12. maja. o. Naval ljudstva na kronanj-ske svečanosti se je pričel že včeraj zjutraj. Ves dan so vlaki in druga prometna sredstva privažali deset in deset tisoče gledalcev iz vse Anglije in iz londonske okolice v prestolnico. Proti večeTU so množice začele zasedati prostore ob vseh cestah, koder bo Sel kronanjski sprevod in jih spremenile v pravo taborišče. Ljudje so prinesli s seboj vse potrebno za prenočevanje in čakanje: odeje, stole, okrepčila itd.
Zaradi tega silnega dotoka ljudskih množic, je morala že sinoči začeti z delom vsa varnostna in prometna služba, ki jo oskrbuje kakih 30.000 uniformiranih policistov, katerim pomagajo skavti. Že sinoči so zasedle svoje prostore vse reievalne postaje z zdravniškim in strežniškim osebjem.
Ker je sinoči začelo rahlo deževati, je londonska mestna uprava dovolila, da ostane veliki Hyde park vso noč odprt, česar ne pomnijo v angleSki zgodovini Množice ljudstva so park v kratkem spremenile ▼ pravo pravcato taborišče, v katerem je iskalo zavetja pred dežjem in meglo nad 20.000 ljudi. Na Trafalgarskem nabrežju je na tlaku spalo 2000 oseb. Računajo, da je na prostem prebilo noč milijon ljudi
Prehrana mnoiic
Zelo težko je prehraniti toliko ljudi, ki so včeraj in danes priSli v London. V Hyde parku so postavili 12 restavracij na prostem in vse tribune v parku so bile spremenjene v buiete. Danes ne bodo točili alkoholnih pijač. Vso noč so posebni prodajalci prodajali po ulicah čaj in juho.
2e več dni so prihajali vsako uro t London vlaki z živili. V rojstni vasi kraljice v vasi Glamis je bila sinoči svečana razsvetljava v parku za vse otroke dot£ne vasi. V mnogih vaseh so prebivalci oblekli zgodovinske obleke in sedaj v sprevodih korakajo po ulicah. V vseh ječah bodo danes obsojenci ves dan dobivali pri hrani posebne priboljške.
Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da bo popoldne zelo deževalo, nato pa bo zelo oblačno.
Prometna služba je zjutraj Se izborno poslovala, so drsela v petih vzporednih vrstah iii' sicer ▼ eno smer. Prometni redarji so zmogli ves navaL
Noč pred kraljevo palačo
50.000 ljudi je že sinoči zasedlo trg pred kraljevo palačo Buckingham in vso noč prepevalo domoljubne pesmi ter vzklikalo kralju in kraljevi rodbini V kraljevem gradu ni nihče zatisnil očesa, najmanj seveda kralj in kraljica. Palača je bila vso noč nerazsvetljena, kakor da je izumrla.
Šest miliionov ljudi na cestah
Pričakovanja, da bo zaradi stavke prometnih nameščencev danes stal ves promet, se niso izpolnila. Zakaj že ob 4 zjutraj so začeli iz londonskih predmestij voziti tisoči avtobusov, ki so prišli na pomoč s podeželja. Ob 4 sta začeli voziti tudi cestna in podzemeljska železnica, ki sta r kratkih urah spravili v središče Londona sto in stotisoče prebivalstva. Večina gledalcev je že takoj po polnoči prišla iz svojih stanovanj, bodisi peš, bodisi na ogromnem številu taksijev in zasebnih avtomobilov do ulic, koder bo šel slavnostni sprevod. Kljub ogromnemu navalu sta cestna in podzemeljska železnica v pospešenem času in z ojačenimi vlaki zmogli ves promet, da niso ljudje na nobeni postaji dolgo čakali.
Sodeč po pritisku množic v današnjih jutranjih nrah bo zbranih ob cest ah, kjer bo šel sprevod, nad šest milijonov gledalcev. Boje se, da policija kljub izredni pripravljenosti in dobri organizaciji, ne bo mogla v najbolj navdušenih trenutkih vzdržati reda.
Slovesno jutro
V noči pred kronanjem London ni zatisnil oči. Po vsem središču so trajale do jutra navdušene manifestacije, žarometi in rakete z ladij na Temzi in na strehah velikih palač, so dajali manifestacijam nepopisen, bajen poudarek. Ogromno mesto je drhtelo v mrzlici pred velikim dnem. Zvočniki po ulicah in po strehah so neprestano razglašali poročila in napovedi vremenskih postaj, ki so soglašala v tem, da je treba za danes dopoldne pričakovati medlega vremena s kratkimi nalivi.
Okrog 5 se je začelo daniti in skozi redko meglo so se začela kazati znamenja lepega dne. Vsa taborišča ob cestah, po parkih in po trgih so sc začela gibati, množice so se zgrnile tesneje na pločnike in preden je bilo do dobra svetlo, so bili vsi prostori, razen rezerviranih sedežev na tribunah, natlačeni ljudi. Na Mali streetu se je ob robu ceste nagnetlo 50.000 ljudi, česar London še ne pomni.
Prihod odličnikov
Okrog 7 se |e ves promet s cestno in podzemsko železnico, z avtobusi in avtomobili začel ustavljati, vozila so se gibala že docela prazna. Vsi milijoni, ki so hoteli videti kronanje, so bili že na svojih mestih.
Po 7 so začeli prihajati v westminstersko opatijo povabljeni gostje, lordi, poslanci, visoki uradniki, vsi v slovesnih predpisanih oblekah. Dame so bile vse obložene z zlatim nakitom in dragulji Vsi so se tik do vhoda pripeljali z avtomobili ter naglo odSli v cerkev.	......
Prav tako so začeli okrog te ure prihajati ▼ buckinghamsko palačo povabljeni, predvsem inozemski gostje. Ko sta se pri oknu v drugem nadstropju pokazali za trenutek hčerki kralja Juri,a VL Elizabeta in Margareta, da bi videli valovanje ogromnih množic, jima je ljudstvo priredilo navdušene ovacije, ki se niso hotele poleči
Pogled na London
AngleSka prestolnica, ki Ion sicih in začrnelih stavb, danes, kakor pripovedujejo evropskih postaj, docela morje angleških zastav, venci, s papirnatim okrasjem ,s cvetjem, s gami, s plapolajočimi pisanimi trakovi, z vseh oken visijo velike in male zastave
imperija, zastave posameznih pokrajin, dominionov, kolonij ter držav, ki so poslale svoje zastopnike na kronanje. Vsepovsod done zvoki godbe in napovedovanja zvočnikov, ki so razsejani po voglih in balkonih. Ves ostali London v nepreglednih predmestjih je mrtev, le iz središča, kamor so se natekli milijoni navduSenega ljudstva, doni veličastna simfonija glasbe, krikov, brnenja in navdušenja. AngleSki imperij in njegova prestolnica še nista doživela takega slavja, kakrSno je prinesel danaSnji dan.
Vesti 12. maja
Promocija kneza Pavla v Oxfordu
London, 12. maja. Včeraj popoldne so kneza namestnika Pavla promovirali svečano za častnega doktorja civilnega prava oxfordskega vseučilišča. _ Knez namestnik Pavle se je pripeljal s kneginjo Olgo v Oxford ob 13 z avtomobilom iz Londona. V spremstvu ministra dvora Milana Antiča in odpravnika poslov jugoslovanskega poslaništva v Londonu Vladimirja Milano viča ja obiskal oxfordski zavod »Ballyol«, čigar gojenec je bil, kjer ga je sprejel rektor vseučilšča in ravnatelj »Ballyola« Lindsay.
Rektor Lindsay je nata priredil v svojem domu v čast kneza namestnika Pavla in japonskega prestolonaslednika princa čičibua, ki so ga včeraj prav tako promovirali za doktorjai intimno kosilo, ki sta se ga udeležila tudi kneginja Olga in princesa Čičibu. Knezu namestniku Pavlu so dali za mizo častno mesto.
Po kosilu se je ob 14 pred domom rektorja Lindsaya zbral majhen sprevod, ki so ga tvorili knez namestnik, princ čičibu, rektor Lindsay in štirje glasniki v činih togah in z zlatimi palicami. Sprevod se je napotil v svečano dvorano, znano pod imenom Divinity School, kjer so opravili obrede. Navzoči so bili vseučiliški profesorji in najuglednejše oxfordske osebnosti.
Knez namestnik Pavle, ki je bil oblečen v črno doktorsko togo in nosil na glavi širok vseučiliški klobuk iz temnomodrega žameta, je zavzel svoje mesto na malen odru proti občinstvu in sicer na desni strani rektorja, princ Čičibu pa na levi. Po starostnem redu so prvega promovirali kneza namestnika Pavla, nato pa princa Čičibuja. Pri tej
priliki sta ravnatelj »Ballyo! Colledgea« in profesor | Belly imela kratke govore v latinščini, v katerih sta naglašala, da spada knez namestnik Pavle med najuglednejše člane oxfordskega vseučilišča, da je znan ljubitelj umetnosti in regent države, ki je angleškemu narodu prijateljsko naklonjena.
Prof. Belly je nato prebral sklep, s katerim podeljujejo knezu namestniku Pavla častni doktorat civilnega prava in izročil knezu namestniku Pavlu doktorsko diplomo.
Ker je že prej diplomiral na oxfordskem vseučilišču, so to pot izročili knezu Pavlu redno doktorsko diplomo, ki je sicer ne podeljujejo tistim, ki so diplomirali na tujih vseučiliščih in ki torej ne dobe tiskane diplome.
Rektor in prisotni profesorji so čestitali knezu namestniku Pavlu k naslovu, prisotne osebnosti pa so ga pozdravile z živahnim ploskanjem.
Nato so promovirali japonskega prestolonaslednika princa Čičibuja. Obredu promocije so z jugoslovanske strani prisostvovali minister dvora Milan Antič, odpravnik poslov Milanovič in šef londonskega tiskovnega dopisnjštva Gazivoda.
Pred svojim odhodom v London, kamor sta prispela ob 17.30, sta knez namestnik in kneginja Olga obiskala oxfordski muzej Assmolyan, ki mu je knez I namestnik Pavle svojčas podaril nekaj umatniških | del iz svoje zbirke.
Sinoči je knez namestnik Pavle sprejel v svojih I
I prostorih v Buckinghamski palači poljskega zu-1 nanjega ministra Becka.
Napovedi o koncu španske
vojne
O izseljevanju poljskih Judov na afriški otol Madagaskar se bo pogajalo v Parizu odposlanstvi poljske vlade Zaradi omejitve judovskega prise ljevanja v Palestino je zlasti prizadeta Poljska, lfl bi se rada rešila 6vojih Judov.
Bubonska kuga se širi v kitajski pokrajini Fu* Kijen. Kuga je izbruhnila že pred enim mesecem in je umrlo zaradi nje več sto ljudi.
20 mornarjev je bilo ranjenih v silnem viharju, ki je zajel v Tihem morju angleški parnik »City of Singapoor«.
Zastopnika sv. očeta pri kronanju angleškega kralja, msgr. Pizzarda je sprejel včeraj angleški zunanji minister Eden in se z njim dalje časa raz-govarjal.
Nogometna tekma med Francijo in Ttalijo, ki so jo pred nedavnim odgodili, bo po zadnjem sklepu sredi novembra ali v začetku decembra v Parizu.
Ameriški zamorski poslanec Mitchel, edini črni član ameriške zbornice, je vložil proti upravi Pull-mannove železniške družbe tožbo, ker ga je neki sprevodnik s silo odstranil iz salonskega voza zaradi tega, ker je zamorec.
Za glavnega svetovalca kitajske vlade so imenovali bivšega italijanskega ministra de Štefanija, ki je včeraj dospel v Peking.
Angleško-francosko-bclgijska zveza, ki bi bila naperjena proti zvezi Italije in Nemčije, je zaradi belgijskega odpora baje padla v vodo in je bil zadnji obisk angleškega zunanjega ministra Edena v Bruslju zastonj.
Nov nemški kazenski zakonik pripravlja ber-linska vlada. Delo za ta zakonik se bliža h koncu. Zakonik bo popolnoma izenačil in poenotil nemško kazensko pravo in bo veljaven za vse pokrajine.
V lastno" hišo se je zaletel z letalom neki angleški častnik pri zasilnem pristanku. Letalo je prebilo zid in bi bile podrtine skoraj ubile častnikovega otroka, ki je spal v sobi.
Sabotažo na pariški svetovni razstavi so odkrili včeraj, ko so pri eleketričnih delih v paviljonu francoskih vinogradnikov ugotovili, da je neznan strokovnjak prerezal vse električne kable, ki dovajajo tok razstavnemu prostoru.
Zastave angleškega imperija niso več izobesili na poslopju irske zbornice pred dvema dnevoma, ko je predsednik de Valera govoril o novi irski ustavi, ki bo proglasila popolno samostojnost irske države.
Simpsonovi so vrnili njeno dekliško ime War-ftetd, tako da bo v zakon z vojvodo VVindsorskim stopila a tem imenom. Poroka bo, po izjavi vojvode samega, v začetku junija.
Obvezno delovno službo za japonsko prebivalstvo namerava uvesti vlada generala Hajašija. Po novi uredbi bo moral vsak Japonec pred nastopom vojaške službe prebiti šest mesecev v delovnih taboriščih.
Do težkih nemirov je prišlo v Toulouse pri
nedeljskih proslavah praznika Device Orleanske. Za ta dan je vlada, ki sicer dovoljuje vse demonstracije, prepovedala sleherno narodno manifesta-' cijo. Levičarji so Toulouse s kamenjem napadli katedralo, pretepali po cestah duhovnike in politične nasprotnike, ne da bi policija nastopila proti njim. V teh pretepih je bilo 50 ljudi ranjenih.
Stališče do rexističnega gibanja bodo zavzeli belgijski škofje na izredni konferenci v Mechelnu od 8. do 10. junija. V posebnem pastirskem pismu bodo določili, kako naj se do Rext vedejo katoliški verniki.
Pri požaru »Hindenburga« je zgorela vsa po* šta, ki jo je zrakoplov nosil — kakih 100 kg —< a seboj.
Hitlerjevo evropsko politiko je obsodil v svojem govoru pred dvema dnevoma demokratski poslanec države Newyork, Viljem Sirovich (?).
Avstrija bi rada v Londonu dobila zagotovilo, da bo Anglija jamčila za njeno neodvisnost in nedotaknjenost in s tem naredila konec negotovosti in dvomom, ki so jih zadnji dogodki vzbudili avstrijskim politkom. Zaradi teh jamstev bo avstrijski zunanji tajnik dr. Schmidt potoval v kratkem V Pariz.
Izdelan načrt za mednarodno sodelovanje v gospodarstvu in politiki bo baje prinesel v Pariz nemški gospodarski minister dr. Schacht. Nekateri francoski usti menijo, da bo na podlagi tega načrta
Paria, 12. maja. AA. (Havas). »Petit Pari-eien« priobčuje razgovor svojega valencijskega dopisnika z Indalecijem Prietom. Dopisnik je omenil Prietu, da je pred nekaj tedni napovedal bližnji konec državljanske vojne na Španskem. G. Prieto je nato odgovoril:
»Očitno je, da smo prišli v odložilno razdobje bojev. Po sedanjih strahovitih naporih, ki jih ni moči dvakrat nekaznovano zahtevati od naroda, bomo morda v kratkem priče, precej nenavadnih dogodkov. Morda končne odločitve niti ne bo na fronti, temveč v zaledju. V boju bo podlegel tisti tabor, čigar zaledje se bo pokazalo manj odporno in manj zanesljivo.«
Žrtve v Madridu
Madrid, 12. maja. AA. Posebni Havasov dopisnik je prejel od generala Miaje naslednja obvestila o dosedanjem bombardiranju središča Ma-
dr*^Od 1. aprila do 9 maja so granate ubile 217 oseb in 6icer 76 žena in 141 mož. Ranjenih je bilo 693 oseb in sicer 240 žena in 453 mož.
O borbah pred Toledom in ob reki Tajo general ni hotel povedati ničaser podrobnega, pač pa
je rekel, da se bitka ugodno razvija.
Havas: Snoči je nacionalistično poveljstvo ob-1 javilo, da so letala bombardirala južno madridsko postajo. Protiletalski topovi so tudi pognali v beg | več rdečih letal. Tudi pri Toledu so protiletalski topovi ustavili in zapodili več rdečih letal.
Poročila z bojišč
Salamanca, 12. maja. AA. Havas: Nacionali-1 stična radijska postaja je objavila, da so republikanska letala bombardirala zgodovinske spomeni- j ke v Granadi. Ne vedo še, koliko je žrtev med prebivalstvom.
Vesti z baskovske fronte potrjujejo, da so ] Baski zažgali vas Mundjin, predno so jo izpraznili.
Bilbao, 12. maja. AA. (Havas). Da bi zavzele najvišje vrhove na gorovju Sollube, so si morale J republikanske čete utreti pot po hudih strminah. Gorovje Sollube je bilo za nacionaliste zelo važno, ker so mogli odtod obvladati dolino Mungujo. Iz-1 gube republikanskih čet pri teh napadih so ne-! znatne, če jih primerjamo z ovirami, ki so jih rao-
Irale premagati. Padlo je samo 30 vojakov, 300 jih je pa ranjenih.
mogoče začeti razgovore, ki bodo privedli do uspeha.
TurSki zunanji minister Ruždi Aras pride 17. maja na uradni obisk v Bukarešto in bo dva dni gost romunska vlade.
Drugi mednarodni glasbeni kongres se je začel včeraj v Firenci in spada med prireditve florentinskega »Glasbenega maja«.
Glavni urednik »Echo de Pariš« Simon Henry je odstopil. Kakor znano, je Simon dajal smer listu, ki je bil že dolga desetletja glasilo francoskega generalnega štaba in ja zdaj odkrito nasprotoval Blumovi vladi. Vlada je s pomočjo svojih bankirjev Simonu finančno zavila vrat, da bi tako dosegla spremembo stališča pri listu.
Poljski pravosodni minister Grabovski se mudi v Berlinu in obiskuje različne nemške vodilne osebnosti.
Goethejev dom v Parizu bodo svečano odprli 27. maja ob obisku dr. Schachta. Ta ustanova naj pospešuje nemško-francoske kulturne in politične stike.
Upor v Braziliji je potlačen, če je verjeti uradnim poročilom, ki jih izdaja notranje ministrstvo v Rio de Janeiro.
Silen val vročine je zajel obale Baltiškega morja. Temperatura je čez noč zrasla tako, kakor ne omnijo niti v sredi poletja. Vse prebivalstvo išče adila v morju in rekah.
poi
hla
Praga, 12. maja. m. Na rednem občnem zboru češkoslovaške-jugoslovanske lige je bil soglasno izvoljen za predsednika novi praški župan Ženki, za častnega predsednika češkoslovaški predsednik vlade dr. Milan Hodža, za podpredsednika pa ie bil v ta odbor izvoljen soglasno Slovenec, vseučiliški profesor dr. Matija Murko.
Ali je reševalna služba v naših gorah primerna
Iz vrst znanih slovenskih alpinistov, ki so bili večkrat sami priča težjili planinskih nesreč, in ki so se tudi na lastno oči prepričali, da pri nas So ni primerno organizirana reševalna služba po gorah, smo prejeli naslednji članek, ki ni naperjen proti nikomur, pač pa hoče samo nujno opozoriti, kolikor že številne nesreče same niso opozorile, na to, da je v tem oziru treba še marsikaj popraviti.
Ljubljana, 12. maja.
Leto za letom zahtevajo naše gore žrtev, na žalost tudi smrtnih. Medtem, ko je za smrtne žrtve vprašanje le v tem, da jih ekspedicija spravi v dolino k zadnjemu počitku in čas pri tem razumljivo ni tako važen činltelj, Je s ponesre-čenči stvar drugačna. Ponesrečenec, čigar poškodbe so težke, mora priti čimprej v primerno nego in oskrbo, tako da je vsaka zamuda ter tudi že lahko neugoden prenos sam, često usoden. Reševalna oprema mora tedaj biti prvovrstna in povsem sodobno popolna, reševalci morajo biti iz-vežbani in vpeljani v vse podrobnosti modernega reševanja, razen tega mora biti iz posebnega fonda za njihov često smrtnonevaren in samaritanski posel vedno izstavljena neka vsota, ki jih za njihovo človekoljubno delo nemudoma odškoduje. Posebno bi moralo to veljati za domočine, drvarje, gonjače in lovce, ki niso obvezani, ampak se za reševalno delo odzovejo le iz prijaznosti, kljub negotovosti glede povrnitve dnine. Ti preprosti, revni ljudje bi za svojo pomoč zaslužili vselej takojšnjo nagrado. Gotovo je, da imamo pri nas dovolj dobrih in požrtvovalnih reševalcev, ki so se žo neštetokrat izkazali. Ni dvoma, da je sama človeška reševalna služba dobro organizirana, tako da je vselej moštvo začuda hitro na mestu. Ali skoro ob slednji taki reševalni akciji beremo, da so morali reševalci, ker ni bilo pri koči reševalnega materiala, uporabljati svojo skromno opremo, smuči za sani, vrvi, kline in karabinerje, mesto plazovnih sond pa fižolovke. Nosilnice so morali za silo zbiti iz palic in drogov ter drugega slučajnega materiala. Časopisi so ob takih slučajih vselej hvalili požrtvovalnost in iznajdljivost reševalcev, pa so pozabili vprašati, zakaj te izrazite pomanjkljivosti niso odstranjene.
Da je reševalna oprema pri naših planinskih kočah res precej pomanjkljiva, naj pokažejo tile primeri, ki pa brez dvoma niso edini svoje vrste.
Leta 1935. se je na Veliki planini ponesrečil smučar Hronek. V koči so bila nosila na smučeh v takem stanju, da je bil prenos ponesrečenca docela nemogoč. Reševalci iz vrst navzočih smučarjev so morali ta nosila pričvrščevati z žeblji, ki so jih	izdirali iz	sten, z	vrvicami in	podobnim
materialom. Ta pomanjkljivost je izzvala javno grajo,	nakar je osrednji	odbor SPD	poslal na
Veliko planino nova nosila, ki so jih pozneje še češče	uporabljali.	Pokazalo pa se je,	da so ta
nosila	na smučeh	skrajno	neprikladna	in razmeram neodgovarjajoča.	I
Avgusta 1036. je prinesel neki turist izpod Skute vest, da se je tam nekdo ponesrečil, brez vsakih nadaljnjih podatkov: kakšna nesreča se je pripetila, jeli ponesrečenec mrtev ali ie ranjen. Iz vrst vodnikov in planincev naglo sestavljena ekspedicija je .psupnila pred dejstvom, da v koči rta Kamniške msedlu ni bilo niti nosil, niti obvez, kaj šele za reševanje v snegu potrebne planinske opreme.
Vsak obiskovalec planinskih koč SPD plačuje reševalni prispevek, ki se steka v reševalnem fondu osrednjega odbora. Ta fond je znaten, saj se je iz njega dala podpora ekspediciji SPD v Švico, da bi se reševalci med udeleženci izvežbali tuili v ledu in snegu. Osrednji odbor je iz fonda nabavil tudi precej reševalne opreme, ki naj bi bila porazdeljena po kočah, da bi bila ob potrebi pri roki. Res so nekatere koče SPD, to pa predvsem one na izhodiščih v dolini (Vrata, Bistrica) založene z opremo za navadna reševanja iz preprostega terena, dočim so koče na terenu, kakor smo navedli v obeh primerih, ponavadi brez vsega potrebnega. Tako, da morajo v primeru nesreče reševalci po opremo hoditi v dolino — kot
sr je zgodilo ob nesreči pod Skuto, ko so morali člani ekspedicije po najnujnejšo opremo izpod Skuto v Okrešelj! Ta precej markantni primer, ki naj 1)1 merodajne kroge opozoril, da služba ne
funkcionira brezhibno, pa je bil porabljen ne toliko za spoznavanje, priznavanje in korigiranje pomanjkljivosti — kot za priliko, ki je nudila možnost na račun netovariškega vedenja nekaterih planincev, kateri so že mnogokrat žrtvovali svoje zdravje, čas in dosti opreme za reševanja v gorah: najprej je treba izdreti iver, potem šele bruno.
Reševalci vselej opravijo svojo dolžnost, tudi
v	najtežavnejših okoliščinah. Marsikje se še utegne pokazati, da ni nikjer na razpolago tako
potrebne stenske nosilnice, plezalk, vrvi, klinov in karabinerjev, dasi jih je društvo nabavilo. Kako so naši gorenjski reševalci zavidali ob zadnjih nesrečah avstrijske reševalce za njihovo povsem moderno opremo! Kje je ta oprema, ve osrednji odbor. Da je ni tam, kjer bi bilo potrebno,' se je že opetovano pokazalo. Čemu naj se oprema pridi na izhodiščih? Slučaj koče pri sedmerih triglavskih jezerih je spet drastično pokazal to nesmotrnost.
H koncu naj pripomnimo sledeče: zadnji čas je, da slednja turistovska koča dobi popolno, moderno reševalno opremo. Nesrečni slučaji se lahko primerijo tudi v tehnično najnedolžnejšem gorskem predelu. Popolno opremo naj dobi sleherna koča; s tem bo olajšano delo reševalcem, storjeno vse, kar je v človeških močeh, najhitreje, najpazljiveje in najefektneje. Človeško življenje je dragocena stvar. Zanj niso nikoli, še tako visoki materialni izdatki preveliki. Te besede naj merodajne kroge opozore, da je čas za temeljito pre-osnovo reševalne službe — predvsem za izpopolnitev opreme.
Vsem Slovencem!
Letos bo t. septembra minilo 30 let, odkar je bila na Brezjah, največji slovenski božji poti, veličastna slovesnost: kronanje čudodelne podobe Marije Pomočnice.
Primerno in hvalevredno je, da ee spominjamo tega veličastnega dogodka in da pokažemo svojo ljubezen do svetega kraja, ki je drag in ljub vsem Slovencem. Saj se ne imenujejo Brezje zastonj slovensko »Čenstohovo« in gorenjski »Lurd«, kamor prihajajo tako radi Slovenci iz naše domovine, pa tudi Slovenci, ki žive v tujih krajih in deželah. Od. več bi bilo opisovati vsa romanja iz bližnjih in daljnih dežel, odveč bi bilo naštevati vsa telesna in duševna ozdravljenja, ki so se izvršila na priprošnjo Matere božje na Brezjah. Koliko žalostnih in zdvoje-nih src je tu našlo tolažbo, koliko obupanih človeških otrok je dobilo pri Materi na Brezjah pomir-jenje!
Zato je sveta dolžnost vsakega Slovenca, da se spomni letos Marije Pomočnice na Brezjah! Kako ji hočemo pokazati evojo ljubezen in vdanost?
Prav ob 80-letnicj njenega kronanja smo si zamislili, da bi bilo potrebno preurediti prostor pred cerkvijo, da bo že ta prostor pričal o svetosti kraja in da bo že zunanjost kazala, da smo blizu svoje Matere. Načrt je v splošnem zasnovan tako-le:
Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem 6veta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. Spomenik naj b& priča kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, ki jih je prinesel slovenski narod za evojo svobodo, dasi se je bojeval za tujo korist. Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda, kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra pa bo kip Marije Pomočnice.
Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Pelčnika, ki je poveril izdelavo osnutkov arhitektu Valentinčiču. Izvedbo tega načrta pa je .prevzela Zveza bojevnikov, da se tako oddolži umrlim vojakom iz svetovne vojne in da po-krepi vero v pomoč Nje, h kateri so se zatekali v najhujših dneh in pri kateri se zbirajo vsako leto v zahvalo in počaščenje. Prav letos bodo bojevniki petnajstič po svetovni vojni obiskali Brezje,
Zamisel je lepa in velika. Na Vas, dragi Slovenci, pa je, da jo uresničite. Obračamo se torej na vse, ki jim je lepota božje poti »Marija Pomagaj« pri srcu, na župne urade, na naše občine, na denarne zavode in na posameznike, da z gmotnimi sredstvi podpro to lepo akcijo. Na ta način bomo najlepše proslavili 30-Ietnico kronanja in pokazali, da smo kljub velikim žalostnim trenutkom, ki so nas v tem razdobju zadeli, ohranili vero, da smo vredni nasledniki rodil, ki je izvpdel načrte za kronanje.
Še je v nas ljubezen do nebeške Matere, ki bo našo delo blagoslovila. Uslišala in bogato nagradila pa bo tudi vse tiste, ki bodo pripomogli, da bo njeno bivališče na naši Gorenjski tudi na zunaj kazalo čustvo in srce našega naroda. S tem bomo vsemu svetu pokazali, da smo Slovenci res »Marijin narod«.
Častni odbor: dr. M. Natlačen, ban; dr. Anton Jeglič, titl. nadškot; dr. Gregorij Rožman, kne* zoškof ljubljanski; dr. Ivan J. Tomažič, knezoškof lavantinski; P. Bonaventura Resman, rektor svetišča in gvardijan na Brezjah; dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski; dr. Alojzij Juvan, župan mariborski; Alojzij Mihelčič, župan celjski; dr. Alojzij Remec, župan ptujski. — Za župansko zvezo: Ferdo Novak, načelnik; Jože Strnad, tajnik. — Zveza bojevnikov; Mirko Ratej, predsednik; Rudolf Wagner, I. podpredsednik; Anton t)robnič, II. podpredsednik; Rudolf Lukež, tajnik, Ivan Gajšek, blagajnik, Rado Šturm, odbornik.
Milijonska posojila in kupčije
Ljubljaana, 12. maja.
»Rude, kupčije tebe rede,« tako je zapel pred dobrimi 140 leti starina Vodnik. Danes bi mogoče dobri Valentiu predrugačil verze tako, da bi vzkliknil »Pufi in kupčije te ne rede!« Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča nam kaže za ap.-il prav poučno sliko o gospodarskih stiskah in težavah, kakor tudi o razmahu mnogih finančnih in drugih transakcij. Po podatkih zemljiške knjige je bil aprila hipotečni trg prav živahen. V težke foli-jante so bila zapisana velika posojila, kakor tudi hipotečni krediti. Zadnji čas se opaža pojav, da sa pri mnogih realitetab zaznamujejo takozvani »vrstni redi« za milijonske vsote. Nova praksa je namreč uvedla, da si denarni zavodi in drugi posojilodajalci
Danes zadnji dan prijave za posebni vlak v Trst in Postojno. Cena samo 100 Din. Informacije pri bi-ljotarnieah »Putnikoa, Ljubljana in Izletni pisarni »Okorn«,
Kam z mariborsko pokvarjeno mladino
Poboljševalntee so prenapolnjene in ne sprejemalo več otrok
Maribor, 11. maja.
Maribor spada med mesta z najvzorneje urejenim mladinskim skrbstvom. Maribor je bil prvo mesto v državi, ki je osnovalo lastna mladinska zavetišča in mladinski dom. Mladinsko skrbstvo se izpopolnjuje od leta do leta in z zadoščenjem smo zamogli pri letošnjem predavanju praškega župana dr. Zenkla o mladinskem skrbstvu v Pragi ugotoviti, da v Mariboru prav nič ne zaostajamo za veliko in napredno češkoslovaško prestolnico. Kljub temu pa se pojavljajo v mladinskem skrbstvu težkoče, ki jih mestna občina pri svoji najboljši volji ne more premagati. Mariboru namreč manjka vzgajališče za pokvarjene otroke. Mestna občina je glede tega navezana na banovinsko vzgajališče na Selu pri Ljubljani (prej na Ponovičah), ki sprejema dečke, glede deklic pa na državno vzgajališče v Slavonski Požegi. Mestna občina ima v banovinskem vzgajališču sedaj 5 otrok. Čaka pa jih na nadaljnji sprejem še pet že več mesecev. Med njimi Je fant, ki je že trikrat pobegnil iz vzgajališča. Po večmesečnem čakanju je sedaj mestna občina prejela od banske uprave odgovor, da zaenkrat ni prostora v vzgajališču za druge otroke. Občina je zaprosila sodišče, da izposluje oddajo otrok v kakšen drugi vzgojni zavod. V socialno-politični urad mestne občine prihajajo neprestano starši ter prosijo, da bi sprejeli njihove otroke v vzgajališče. Prav tako ima policija zbranih takih mladih nepridipravov že za dober ducat, ki so zreli za poboljševalnico. Finančna sredstva so za vzdrževanje vseh teh otrok v mestnem proračunu že zagotovljena, samo sprejema ni mogoče v nobenem zavodu izposlovati, ker povsod primanjkuje prostora. Tako po-
a  i:	 1.:	iili	ni	5>rrt1ipafi	1/VHri	Irt
da bi se Salezijanci naselili v okolici ter prevzeli skrb za pokvarjeno mladino in take otroke, ki se k pokvarjenosti nagibajo ter jih je treba obvarovati. Primerno bi bilo, da bi se to vprašanje sedaj zopet vzelo v pretres ter bi se našle možnosti za ustanovitev takega zavoda v Mariboru ali neposredni okolici.
Neznosen položaj konjiških delavcev
Konjice, 12. maja. Veliko upravičenega razburjenja je vzbudil v Konjicah in po vsej tamkajšnji okolici, dogodek, ki zopet z vso krutostjo in resnostjo opozarja na žalostno dejstvo, da so pri nas še vedno podjetniki, ki jih neznosen položaj, v katerem živi v teh časih slovenski delavec, nič kaj dosti ne gane, čeprav imajo mnogo možnosti, da lahko doprinesejo mno-gokaj dobrega v veliko korist delavstva, pa tudi sebi ne v škodo.
V Konjicah je bilo zadnje dni odpuščenih pri podjetju Lavrich, tovarni usnja, 38 delavcev. Vsega jih je bilo doslej zaposlenih v tej tovarni 200. Plače, ki jih prejemajo za svoje naporno delo, so zelo skromne in zato ni čudno, če so si delavci skušali pomagati s stavko, ker pač drugače ni šlo. Pa ne samo slabe plače, tudi socialno ravnanje z delavstvom, bo vzrok temu. Sicer so sa takoj pričela pogajanja, ki pa dosedaj še niso privedla do hikakili soglasij med podjetnikom in delavci. Podjetnik je, kakor se na žalost zdi, popolnoma nedostopen za še tako neznatne, zato pa teni’ ti otroci, ki jih ni mogoče izolirati, kvarijo j toliko bolj upravičene zahteve delavstva. Tako drugo mladino. Naraščajoča industrializacija in	•'-i-
pavperizacija mesta povzroča, da raste odstotek moralno defektnih otrok, ki Jih je treba na vsak način izločiti od drugih, enako kakor se izolirajo nalezljivo bolni od zdravih. Mestna občina je pod-vzela korake, da se pri banski upravi pospeši rešitev proženj za sprejem otrok v banovinsko vzgajališče. Obenem pa je predlagala, da se banovinsko vzgajališče razširi s posebnim oddelkom v okolici Maribora za otroke iz bivše mariborske oblasti. Pri tem bi opozorili na vzorno ureditev poboljševalnic za pokvarjene otroke, ki so jih pričeli ustanavljati v Pragi s pomočjo Salezijancev. Tudi v Mariboru se je pred nekaj leti govorilo,
socialno ravnanje podjetnika je pač vzgleden primer, kako ne more več iti dalje.
Zaradi prenizkih plač so zapretili tudi delavci pri podjetju »Alfa«. Tu je bilo podjetje malo bol] dovzetno za upravičene zahteve delavstva, čeprav morda tudi jz strahu pred lastno škodo, ki bi jo imelo. Podjetje je delavcem zvišalo plačo, nakar so delavci zadovoljno odali na delo.
Pogajanja med podjetjem Lavrich in delavci, ki so tam zaposleni in ki so zaradi mizernih plač, in odpusta 38 tovarišev, prenehali z delom, se bodo danes popoldne nadaljevala in bodo zastopniki na njih skušali najti primernega izhoda za mirno rešitev tega spora.
Podrli so 52 metrov visok dimnik
Dobrava pri Bledu, 11. maja. Nemajhno senzacijo je v soboto povzročila vest, da bo tovarniški dimnik opuščene tovarne elektrod na Dobravi ta dan porušen. Od vseh strani so prihajali radovedneži, z kolesi, z vlakom, peš, celo z motorji. Seveda, podiranje 52 metrov visokega dimnika ee ne vidi vsak dan. Dimnik je bil zgrajen leta 1917., ko je bila na dobravskem polju postavljena tovarna. Delala ga je tvrdka iz Linza, pomočniki pa so bili med drugimi tudi ruski vojni ujetniki, katerih je bilo v tovarni mnogo zaposlenih.
Podirati ga je prišel strokovnjak iz Zagreba s svojimi izvežbanimi delavci. Ker se je marsikdo še spominjal, kako so podirali pred leti dimnik v
V , - "t iv
'
4 '■ & t .i
v’-V
ljubljaneki predilnici v Kolodvorski ulici, ko eo dimnik podprli, nato ga izpodkopali ter le« zažgali, nakar je padel prav tja, kamor je strokovnjak hotel. Tudi tu eo pričakovali enak postopek, zato ee jo vse čudilo, kao to, da delavci še vedno sekajo in dolbejo v podstavek dimnika, ko je bila vendar že tolikšna odprtina napravljena. Nobenega lesovja nikjer, pač pa vse pod strokovnjaškim nadzorstvom. Petnajst sekund pred padcem je še neki delavec ekočil za dimnik po lopato, ki jo je tam pustil. Tako hladnokrvni in sigurni eo te vrste ljudje.
Ob 3 uri in 20 minut 6e je pa velikaneka sveča anila, kakor vidimo na sliki, in zagrmelo je vzdolž proti Vintgarju. Še velik oblak prahu in
za svoje menične kredite zavarujejo pri zemljiščih svojih klijentov vrstni red tako, da jim ni treba plačevati večjih taks za dolžna pisma, odnosno, da so varni za svoj denar.
Do 19 milijonov hipotek
* Mesec april je bil splošno v zemljiški knjigi izredno posloven. Glede hipotek je letoe dosegel vrhunec, a že dolga leta niso bila pri raznih zemljiščih vknjižena tako visoka posojila, zapisani so pra-
vi	milijonski zneski. V 8 primerih znašajo dovoljeni hipotečni krediti nad 1,000.000 Din, v nekem slučaju 2,500.000 Din in v drugem celo 2,860.000 Din. Pri 112 realitetah je bilo aprila intabulirano celotno 18,738.968 Din. Nasprotno marca pri 110 posestvih 12,427.780 Din. Letos v 4 mesecih je bilo pri 385 realitetah v mestu in okolici, spadajoči pod okoliš ljubljanskega okrajnega sodišča, vknjiženo že do 47 in pol milijona hipotek.
Moderna stanovanjska hiša
Da, zadnji spomenik in ostanek aristokratsko-nemškega režima v Ljubljani bo letos do avgusta izginil iz središča našega mesta. Nemški aristokrati, ljubljanski patriciji in denarni petičniki eo ob Blei-\veisovi cesti, ki nekdaj ni bila tako modernizrana in je bila izredno blatna odnosno maloprometna, 1. 1885. kupili večjo parcelo, za katero so dali nekaj sto goldinarjev. Kupno pogodbo so svečano podpisali na dan 18. avgusta, to je na rojstni dan cesarja Franca Jožefa. Zgradili so tam jahalnico. Lastnik sveta in jahalnice je bil »Laibacher Reitschulve-rein«. Tako je bil zapisan tudi v zemljiško knjigo. Priprosti Ljubljančani so zgradbo kratko nazivali »rajšola«. Dostop Je bil sprva dovoljen le srečnim izvoljencem iz visokih krogov. Pred vojno pa se je tudi primerilo, da so prihajali v jahalnico študentje kmetskih in delavskih staršev, toda ob določenih urah, da so^se učili jahanja. Živelo je tiho življenje. Leta 1925. šele so ee društveni člani spomnili in bo zaprosili pri velikom županu za spremembo pravil in naslova. Veliki župan je zadevni odlok, ki nosi rubTum »Ljubljanski Reitšchulverein«, podpisal 25. aprila 1925. Stvar je nato mirno počivala. Šele 9. marca t. 1. so društveni funkcijonarji pri okrajnem sodišču predlagali, da se vpiše kot lastnih omenjene jahalnice odnosno zadevnega sveta »Ljubljansko jahalno društvo«. Vse do tega dne je v zemljiški knjigi še vedno blestel nemški naslov.
Sedaj 29. aprila t. 1. pa je bila podpisana kupna pogodba, s katero je Poštna hranilnica v Belgradu kupila svet ob jahalnici v izmeri 2117 k v. m za 1,200.000 Din. Društvo je obvezano, da do 1. avglista podre jahalnico in odstrani materijah Nato pa namerava poštna hranilnica na tem svetu zgraditi moderno stanovanjsko palačo.
Razne zemljiške kupči|e
V	pogledu kupčij z zemljišči je bil april dokaj zanimiv. V okolici se prodajajo zemljiške parcele no znatno višji ceni, kakor pred leti. Dejstvo je dalje, da eo mnogi kmetje v oddaljenejših krajih primorani odprodajati parcele, da tako pridejo do gotovine, ki jo rabijo za obresti in davke. Drugače eo bile izvršene aprila nekatere večje kupčije. V Staničevi ulici št. 27 stanujoča Ivanka Tomšičeva je prodala Ivanki Maverjevi iz Lokev na Krasu vilo št. 20 Cesta v Rožno dolino za 340,000 Din. — Milkovič Katarina je prodala Misijonski družbi Sv. Vincencija Padovanskega hišo št. 16 na Vidovdanski cesti za 190.000 Din. — Stavbne parcele v mestu so bile prodane za 50 do 120 tisoč Din. — Hilda Očko, Krakovski nasip 10, je kupila od Ljubljanske kreditne banke pare. št. 127-23 k. o. Gradiško predmestje v obsegu 884 kv. m za 75.170 Din. V Zgornji Šiški in neposredni bližini je bilo prav tako prodanih več stavbnih parcel, znamenje, da bo letošnja stavbna eezona najbrž prav živahna in razeežna,
saj se je dvignil proti nebu in dobravskega dimnika ni bilo več. Ogromne sklade opeke, ki jo je okoli 30 vagonov, so ležale na tleh.
Občni zbor zveze za tujski promet
Ljubljana, 12. maja.
V	dvorani Zbornice za TOI je bil včeraj do-
,	17 k'O
železniškega ravnateljstva, poštnega ravnateljstva ter vseh organizacij, ki so v tujskem prometu soodločujoče. Predsedujoči dr. Marn je najprej pozdravil vse zastopnike, nato pa očrtal razvoj v organizaciji našega tujskega prometa ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli izkazali podporo za napredek te za Slovenijo tako važne- gospodarska panoge. Velik napredek pomeni nova uredba o turizmu. Takse od tujcev se bodo odslej uporabljale le v tujskoprometne namene. Poleg tega je bila Zveza deležna izdatne podpore od banovine, turističnega odseka v trgovinskem ministrstvu, od Zbornice za TOI in ljubljanske občine. Složno pa je ljubljanska zveza sodelovala z mariborsko.
Ravnatelj zveze dr. Žižek je v svojem poročilu razčlenil poslovno delo zveze. Po podatkih, ki jih je zveza zbrala iz 73 priznanih tujskopro-metnih krajev, je Slovenijo lani obiskalo 180.000 gostov. V to številko pa niso všteti obiskovalci mnogih drugih krajev. Točnejšo številko dobimo, če prištejemo k prvim še 50%. Vsem letoviščem prednjačita Bled in Rogaška Slatina. Temu primerna je bila tudi propaganda zveze doma in v tujini. V te namene je zveza porabila 150.000 din.
Dobiček, ki ga Slovenija ima od tujskega prometa, je znaten. Približni računi povedo, da je Slovenija lani zaslužila na tujskem prometu okroglo 50 milijonov din. Za letos se obeta še večji prihod tujcev, zlasti iz češkoslovaške in Avstrije. Tudi iz Nemčije bi imeli veliko gostov, če bi se zadovoljivo rešila vsa nerešena vprašanja plačilnega prometa.
V nadaljni razpravi so se oglasili zastopniki tujskoprometnih organizacij. Poudarjali so potrebo, da naša vlada poskrbi za večji dotok Nemcev s tem, da se poveča kvota, ki jo Nemčija dovoljuje mesečno za svoje turiste, namenjene v Jugoslavijo. Največ pa je bilo govora o naših cestah in železnicah. Oboje sta problema, ki sta bila v javnosti in časopisju že ponovno obravnavana, zlasti naše vse prej kot zgledne^ ceste. Mnogo želja je bilo izrečenih na naslov železniškega ravnateljstva. Boljše in številnejše zveze v smereh, ob katerih se koncentrira tujski promet, bi promet samo dvignile in preprečile tako številne pritožbe, ki se vrste dan na dan.
Velih peiar v Slovenskih Konjicah
V nedeljo zvečer ob osmi uri je nenadoma izbruhnil požar v senenem skladišču tukajšnjega trgovca Topolseka Franca. V dobrih treh minutah je bilo v6e v silnih plamenih, ki so švigali iz neštetih gorečih bal stisnjenega 6ena. Gasilci, ki so prihiteli na kraj požara, niso mogli več dosti pomagati. Skladišče je bilo staro komaj nekaj let. Skoda je zelo velika Približno znaša 300.000 Din. Ogenj je uničil tudi stiskalni stroj za eeno.
Iz kakšnega vzroka je požar nastal, ni znano. Goreti je pričelo v poznem mraku. Skladišče je bilo od tren strani zagrajeno, od spodnje strani pa
ne ter vedno dobro zaklenjeno. Žato je uganka, kako bi ee priklatil v notranjost morebitni požigalec in kako bi sploh požar mogel nastati.
Belgrad, 12. maja. m. Predsednik vlade dr-Milan StojadinovIČ Je včeraj popoldne zopet obiskal proetore glavnega odbora JRZ ter |e nnto ve« čae bil navzoč pri eeji glavnega odbora mladine JRZ. Na eeji so govorili o reorganizaciji mladinske organizacije JRZ v smislu pravil, ki so bila sprejeta na zadnjem sestanku izvršneaa strankinega odbora.
Kulturni koledar
Mandelc Valentin
12. maja 1872 je umrl v Karlovcu pripovednik in prevajalec Valentin Mandelc. Rodil ee je 16. febr. 1837 v Kranju. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Njegovi sošolci so bili »vajevci«. Po maturi je odšel na Dunaj študirat klasično filologijo in slovenščino. Bil je profesor v Varaždinu in Karlovcu, kjer je tudi umrl. Pisati je že zgodaj začel. Na njegovem stanovanju v Ljubljani so se shajali »vajevci« k svojim nedeljskim sejam. Za »Slovenski Glasnik« je Mandelc napisal novelo »Jela« in povest »Cepec«.
V	zapuščini je ostal še začetek novele »Mlada Mara«. Vse njegovo pripovedno delo je še na prelomu med romantiko in realizmom. Mnogo je tudi prevajal. Od pesmi, ki jih je mnogkrat tudi po svoje predelaval, pa vse do Goethejevega Fausta I, s katerim je hotel dokazati moč slovenskega jezika v primeri z nemškim. Mnogo iger je prevedel posebno iz francoščine za Dramatično društvo v Ljubljani.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 12. maja: Pankracij.
Četrtek, 13. maja: Servacij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste.
Drama: »Peter in Aleksej«. Premierski abonma.
Opera: »Veseli studenček«. Red Sreda.
Kino Union: »Ulica do raja«.
Kino Sloga: »Demon ljubezni«.
Kino Matica: »Dvojčke v eni osebi«.
Mestna počitniška kolonija. Mestni 6ocialno politični urad bo sprejemal prijave za mestne počitniške kolonije do 30. maja t. 1. Prosilci naj se zglase med uradnimi urami v mladinskem oddelku socialnega urada, Mestni dom, soba št. 5, da izpolnijo prijavno tiskovino.
KS		K	H	S
■Krn				■
Premiera Filmske zgodbe lz življenja malega dečka
Ulica clo rala
Hans Moser	Peter	Bosse
Tei.
27-30
SLOGA
Prekrasna Hubezcnska romanca
Demon ljubezni
Loretta Jonng	Bobert	Tajrlor
TEI.
21-24
MATICA
■ srsm .21
Nameščenci polagajo obračun o svojem defu
Od tu in tam
Premiera vesele filmske komedije
DvojCKe v eni osebi
^Adiilk Sandroofc	Kalpb, Artur Roberti
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Začetek ob 20 uri.
Sreda, 12. maja: »Peter in Alekeej«. Premijera.
Premijerski abonma.
Četrtek, 13. maja: »Rivala«. Red Četrtek.
Merežkov6kega veledelo »Peter in Aleksej« je tragedija v petih dejanjih (8 slikah), v katerih obravnava pisec razmerje carja Petra do Alekseja, ki naj bi postal njegov naslednik. Dvoje popolnoma nasprotnih osebnosti in značajev, ki si nasprotujeta, se tre v konfliktu, ki se tragično konča. Premijera tega visokovrednega dela bo danes za premijerski abonma.
Proslava 25 letnega umetniškega udejstvovanja g, Ivana Levarja, odličnega dramskega igralca in bivšega opernega pevca, bo koncem tega meseca v operi. Jubilant bo kreiral vlogo Cvrano de Berge-raca v istoimenski Rostandovi igri. Cyrano spada med največje umetniške naloge svetovnega klasičnega repertoarja. V tej vlogi jeJiel pred leti g. Levar svoj nedvomno največji usjwh, zato bo tem zanimiveje videti našega umetnika jx>novno v tej vlogi. Mojstrski prevod dela, kateri zrcali vse lepote in finese originala, je O. Župančičev Vpri-zoritev genialnega Rostandovega deta bo zopet velik praznik v našem gledališču.
OPERA:
Začetek ob 20 uri.
Petek, 14. maja: »Peter in Aleksej«. Red A. Sobota, 15. maja: »Rivala«. Red B.
Sreda, 1. maja: »Veseli studenček«. Red Sreda. Četrtek, 13. maja: »Plamen«. Red C.
Petek, 14. maja: Zaprto. _
Sobota, 15. maja: »Car Kalojan«. Premijera. Premijerski abonma.
Za red Sreda bodo igrali 12 t. m. Jankovčevo opereto »Veseli studenček«, prijetno in vedro delo, zabavnega in lahkotnega značaja, šegavo dejanje in muzikalno ljubko, zamišljeni šlagerji tvorijo opereto, ki nudi poslušalcem mnogo pestrosti. V vlogi Janka Roglja g. Frelih. Ostala zasedba z go. Bru-men-Lubejevo na čelu, je običajna.
Abonenti reda C imajo v četrtek predstavo Re-6pighijeve opere »Plamen«. Vprizoritev tega dela, ki nudi v vsakem oziru umetniško dovršeno celoto, je izredno posrečena, ter ima visok nivo, h kate-
Ljubljana, 12. maja.
Včeraj zvečer je bil v dvorani Rokodelskega doma redni občni zbor Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnice Ljubljana. Občni zbor je vodil predsednik P e r n i š e k France, ki je ob začetku pozdravil vse navzočne, jiosebno še zastopnika Zveze pomočniških zborov uravske banovine g. Franca Mellitzerja, nakar je sledilo predavanje g. Rudolfa S m r s u o novih socialnih zakonih.
Predavatelj je v podrobnostih opisal vse dobre in tudi slabe strani uredb, ki so v zadnjem času izšle in se nanašajo na ureditev razmerja med delodajalcem in delojemalcem. Poudarjal je, da bodi skrb vseh nameščenskih organizacij, da se določila uredb čimprej izvedejo. Dolžnost organizacij je tudi, da vzgoje ljudi, ki bodo znali v sporih med nameščenci in delodajalci uspešno posredovati. Se marsikatero vprašanje nameščenca ni rešeno. Tako na primer vprašanje zmanjšanja delovnega časa, stalnosti v službi, plač v času konkurza, zavarovanja za brezposelnost, vprašanje tujcev — »strokovnjakov« v službah itd. To so stvari, ki so življenjskega pomena za našega nameščenca.
Za izčrpno in poučno predavanje je žel predavatelj obilo priznanja.
Sledila so poročila odbornikov. Predsednik F. Peršinek je v kratkih besedah podal pregled vsega dela, vseh borb in uspehov v preteklem poslovnem letu. Pozval je članstvo, da sodeluje v bodoče še v večji meri z društvom kakor doslej. S tem bo delo odboru v veliki meri olajšano in uspeh gotovo ne bo izostal. Iz tajniškega in blagajniškega poročila, ki sta ju podala Grm Ivan in Češnovar Slavko, je videti, da je bilo notranje življenje v društvo precej živahno in da je podružnica v preteklem letu jvorastla za lepo število članov. V imenu nadzorstva je podal svoje [>oro-čilo France Levec, ki je predlagal staremu odboru razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni za predsednika Peršinek France, za podpredsednika Sirnik Lojze, za tajnika Zupan Slavko, za blagajnika Češnovar Slavko; za odbornike: Štefan Kunstek, Povše Ciril, Pirih I. in Mašič Vida; v nadzorstvo pa Hvale Jože in Grm Ivan.
H koncu Je bila sprejeta resolucija, ki jo bo odbor odposlal na merodajna mesta, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Nogomet pod zaščito boginje modrosti
gent N. Štritof.
Premijera prve bolgarske opere na našem odru.
V	soboto, 15. maja se bo j>ela opera »Car Kalojan«. katere komponist je najslovitejši bolgarski glasbenik g. Pančo Vladigerov. Libreto dela je posneto iz bolgarske zgodovine ter vsebuje dramatične in močno razgibane scene. Premijeri bo prisostvoval komjx>nist g. Vladigerov. Nositelji glavnih partij so: g. Janko, ki poje carja Kalojana, gdč. Oljdekopova v vlogi carice, ter gg.: Goslič in Franci. Dirigent dr. Švara. Režiser prof šest.
Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da jx>ravnajo deveti obrok abon-mana do 16. t. m.
Mariborsko gledališče
Sreda, 12. maja: zaprto.
Četrtek. 1.3, maja ob 20: »Dolarska princesa«. Red a
Ljubljana, 12. maja.
Dandanašnji, ko vse kar leze ino gre, igra nogomet (Celo peki in dimnikarji so za trenutek I>ozabili na svoje stanovske skrbi in se udarili v plemeniti borbi za usnjati globusi) so se odločili tudi gojenci boginje Atene, te simpatične stare gospe, ki na verižici ne vodi a seboj foksterierja ali pinča, ampak zagonetno ptico učenosti, sovo, — da bodo priredili med seboj viteški spopad brez kolov in nožev, na zeleni trati. Kemiki in monta-nisti so si prvi vrgli rokavice pod noge. Za veličastni dan so si izbrali preteklo soboto. In tako ste videli ob 4 popoldne v soboto na igrišču SK Ljubljane polno tribuno z učenostjo obeh strok do vrha napolnjenih kibicev, ki so pred sj>opadom potihem vzdihovali vsak k svojemu patronu. Kakor znano, je za ščitnica rudarjev sv. Barbara, slovenskih kemikov pa sv. Rok, ki je živel približno v tako mračnem kotu pod stopnicami, kakršen je oni, ki nosi pustolovsko in evfemistično ime »kemični laboratorij«. Ob četrt na 5 se je pričelo.
Kemiki : Montanisti 7 : 1
Kemiki ali »SK Atom« so nastopili v rdeče-rumenih, montanisti ali »SK Davy« (po znamenitem izumitelju rudarske svetiljske!) pa v rdeče-modrih dresih. Oboji so stvar vzeli s primerno resnobo. Kemikom ee je že takoj spočetka videlo, da eo imeli v svojih vrstah nekaj igralcev, ki imajo tudi sicer večkrat opravka z žogo. Halflinija je prav pridno razdirala kratke pasove, ki so jih forsirali montanisti po triu ter zavzemala preko nasprotnih halfov prostor do svojega napada s polvisokimi, dolgimi pasovi. Že v prvih minutah se je pokazalo, da montanisti najbrž ne bodo mogli nesti praznega kosa z igrišča, ker so si bili v vrata postavili pravega pravcatega Zamoro, tistega, o katerem eo časopisi pisali, da so ga bili ubili v Španiji. Mož pa si je bil nalašč za današnjo tekmo, — da bi ohranil svoj inkognito — nataknil na i«>s naočnike. Vendar je tega junaka zelenih aren publika kaj kmalu spoznala po njegovih edinstvenih intervencijah in paradah. Vsako žogo, ki jo je ujel učeno in žonglersko, je publika nagradila z obilnim in spontanim aplavzom. Do 20. minute so kemiki kljub rahli terenski premoči montanistov vodili s 3:0. V tem delu igre je vratar ob drugem komadu jx>kazal skoraj budistično zamišljenost in zbranost. Njegov prekrasni počep je nosil v sebi noto fakirske spretnosti. Počasi so se montanisti malo uredili in za nekaj minut zaigrali lep nogomet. Dve nevarni šansi je dolgi centerfor, ki je dobil iz komerja visoko žogo, poslal k sreči (ali k smoli!) v aut. Pri Barbarinih gojencih sta v tem delu igre zlasti ugajali leva zveza, ki je z izredno lakoto, hitrostjo in domiselnostjo ustvarjala soigralcem šanse in sama prihajala pred kemični »laboratorij«, v katerem je »copral« čarovnik Zamora, — ter desni half, ki je z zelo ekonomičnim in racionalnim postavljanjem ter vzglednim Startom brezhibno zaviral svojo stran nasprotnega »plinskega« napada. Pri kemikih je bil zlasti dober vratar, ki bi se morda obnesel tudi še kje drugje, levi half, ki se je vzgled-no predstavil drugi polčas s svojo pametno in premišljeno igro na centerhalfu, desni half, levi branilec in prodorna leva zveza. Drugi polčas so kemiki forsirali kratke pasove v triu, delo v sredi prepustili povsem centerhalfu, stranska halfa pa jrotegnili za daljše presledke k ofenzivni igri. Montanisti so se nekam izčrpali, tako da njihov napad pred golom za strel že skoraj ni imej več
Lahkoatletski miting
ASK Primorje priredi v soboto in nedeljo na svojem igrišču velik lahkoatletski miting. Do danes smo prav za prav že imeli nekaj mitingov, katerim se je pa jioznalo, da so bili pripravljeni in izvedeni samo po dolžnosti. Zato ni bila na teh mitingih udeležba s strani tekmovalcev bogve kako velika in niti zanimanje s strani občinstva. Sobotni in nedeljski miting je pa važen predvsem radi tega, ker imamo proti koncu tega mesca v Zagrebu srečanje s Češkoslovaško, za katero še sedaj nimamo postavljene reprezentance in niti ne vemo forme naših atletov. Za reprezentanco v dvoboju proti Češkoslovaški bodo brez dvoma prišli v poštev tudi slovenski lahkoatleti. Tako je Jugoslovanska lahkoatletska zveza in zveza slovenskih klubov odločila, da bo ta miting hkrati tudi izbirni miting za sestavo naše re-prezntance. Sobotnega in nedeljskega mitinga se bodo torej udeležili vsi naši najboljši tekmovalci in tako moremo po pravici pričakovati, da bomo na startu videli vse kandidate, ki pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance. Zlasti je to važno v tekaških disciplinah, kjer Slovenci popolnoma prevladujemo v Jugoslaviji.
SK llirila dobi 35 000 Din
Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je po jx>-sredovanju ministra dr. Kreka odločil, da se ustanovi v Ljubljani plavalna šola, slična oni šoli, ki je bila letos v Planici za smučarsko skakanje. Za to plavalno šolo, ki bo delala tudi pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, je g. minister že odobril kredit 35.000 Din. Odločitev ministrstva smatramo za zelo uvidevno in pametno, saj je ravno plavalna sekcija Ilirije v teku svojega obstoja ponovno dokazala, da dela nesebično za plavalni šport. Plavalne šole, ki jih je Ilirija prirejala vsako leto za najmanjšo mladino, so v veliki meri pripomogle k temu, da je naš slovenski plavalni šport dosegel tako visoko stopnjo.
moči. Do konca tekme so padli še štirje goli, od teh ena enajstmetrovka. Sodnik je odsviral »Pil-gerchor«, vitezi so se razšli, ob slovesu pa so si napovedali revanš.
Zarja : Danica 2 : 2
Ta tekma pa je morda ena najbolj tradicionalnih na slovenskih tleh. Leto za letom se v enem in drugem društvu skrbno pripravljajo mlade moči nanjo. To je prav gotovo kranjski »Oxford and Cambridge«, samo za kopno mornarico. Društveni kibici se temu veselemu dogodku vselej odzovejo z največjim razumevanjem In navdušenjem. Tudi ta ponedeljek so se na igrišču SK Ljubljane tresle tribune pod stotisočglavo množico, ki je burno podžigala tniljence z »Zar-ja«, »Zarja«, »Da-ni-ca«, »Tempo Zarja!« »Temjx> Danica!« — Akterji so švigali kakor brinjeva strela po terenu, halfi zavirali nasprotni napad mogočno kakor cestni valjar, obrambi razdirali kakor tanki. Vse zaman! Rezultat je ostal neodločen. Prvi polčas je vodila Zarja z 2:0. Drugi polčas pa je upravni direktorij • Danice napravil zvito šahovsko potezo: pritegnil je tri nove moči in izenačil. Zarjanski podžigači, ki^so se bili nadejali zmage svojih barv, so se razšli malo razočarani, danicarji pa so se vrnili v mesto z zadovoljnimi obrazi. Oboji pa so bili kljub vsemu veseli, da so preživeli zabavno in prijetno popoldne.
Poziv krvodajalcem za transfuzijo
Da oddajanje krvi ni nikak poklic niti stalna zaposlitev, je razvidno iz tega, da je možno le enkrat tekom 4 tednov in da po večkratni oddaji oziroma tozadevnem jx*segu na povoljnem mestu končno ostanejo sicer brezpomembne brazgotinice, ki pa naposled onemogočujejo nadaljna poseganja. To je slučaj sedaj pri večini stalnih krvodajalcev naše bolnišnice.
Zato vabimo jx>vsem zdrave in krepke osebe, zlasti abstinente, ki doslej še niso dajali svoje krvi, naj se javijo od 9. do 10. ure ob jmnedeljkih, sredah in petkih na I. kirurgičnem oddelku bolnišnice.
Honorar 250 Din. Zvišati ga nikakor ne moremo glede na skromne kredite, ker gre to honoriranje na račun izdatkov za zdravila, torej na škodo sicer potrebnih medikamentov, honorarji krvodajalcev pa eo lani znašali ekoro 40.000 Din. Višina honorarja po bolnišnicah v drugih krajih je seveda znana tudi nam, toda bolnišnična uprava je vezana na odobren ji proračun, za katerega porabo je odgovorna pristojnim nadzornim oblastem. Zato pa tudi odklanja vsa tozadevna očitanja.
Uprava Obče drž. bolnišnice v Ljubljani.
Osušufmo močvtrla
Slovenska Bistrica, 11. maja.
Vas Cigonce blizu Slov. Bistrice je v svoji legi podobna Ljubljani. Saj ee nahaja v objemu strug in močvirij. Tudi se lahko z njo kosa po megli, ki je skoro vsako jutro zavita vanjo.
Južno od Cigoncev je velik predel močvirnate zemlje, ki se preko železniške proge podaljša do Laporja; torej lepo število kvadr. kilometrov. To ozemlje ne nudi kmetu ničesar drugega kot nekaj kisle krme za konje. Močvirje, ki ga blizu ni takšnega) je nujna posledica neurejenih vodotočnih razmer: plitve struge Ločnice in jx>manjkanja vodnih kanalov, ki bi jih tukaj moralo biti lepo število. Cesto so tu obširne povodnji, kot je bila n. pr. po deževju od 26. do 28. aprila. Spomladi dostikrat manjka dobre krme ali pa je sploh ni. Za ureditev Ložnice bi ee moral pobrigati kdo drugi, kanale bi ei pa kmetje lahko izkopali sami. Povsod, kjer eo naredili slične majhne prekope ter s tem za silo zmanjšali močvirje, se je pokazal uspeh, ki je trud vsestransko bogato poplačal. Danes kraljujeta tod bičevje in »konjska emrt«. Seveda bi osuševanje z vztrajnim delom trajalo lepa leta — potem bi šele travniki pokazali lej>šo zunanjost. Toda brez posebnih stroškov se tu da mnogo doseči!
Narodni obrambni sklad Bran>t-bora
Deška vadnica drž. učiteljske šole. Ljubljana, 206 Din. Dekliška vadnica drž. učiteljske šole, Ljubljana, Din 192.50. Drž. dekliška mešč. šola. Celje, 130 Din. Drž. ljudska šola, Hajdina, 100 Din. Drž. ljudska šola, Dobova, 91 Din. Drž. ljudska šola, Preska, 10 Din Drž. ljudska šola, Zelimlje, 31.50. Drž. deška ljudska šola, Škofja Loka, 127.25 Din. Drž. ljudska šola, Sv. Miklavž pri Ormožu, Din 103.25. Drž. ljudska šola, Grahovo pri Cerknici, 75 Din. Drž. ljudska šola, Tržič, Din 792.25. Drž. dekliška ljudska šola, Kranj, 191 Din. Drž. ljudska šola. Log-Zaplana, Din 20.75. Licejska ljudska šola,
Ljubljana, 210 Din.	Drž.	ljudska šola,	Žiri,	Din
15.50. Drž. ljudska	šola,	Žalec, 104 Din. Drž. I.
ljudska šola, Maribor, 70 Din. Drž. dekliška ljudska šola, Ptuj, Din 130.75. Drž. ljudska šola, Bodonci, 77 Din. Drž. ljudska	šola.	Ojstrica, Din	9.50	Drž.
IV. dekliška ljudska	šola,	Maribor, 483	Din.	Drž.
mešč. šola, Slov. Bistrica, 65 Din. Drž. ljudska šola, Javorje pri Crni, Din 27.50. Drž. ljudska šola, Dobrova pri Ljublj., 53 Din. Drž. II. dekliška ljudska šola, Maribor, 132 Din. Dr. realna gimnazija kralja Aleksandra L Zedinitelja, Kranj, Din 727 75. — Toplo se zahvaljujemo naši zlati mladini! Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani,
Zaradi številnih manipulacij s hranilnimi knjižicami stoje pred zagrebškim sodiščem štirje obtoženci: Dušan Todorovič, odvetnik, dr. Arko, Mar-gita Horvat in Ghyczy. To je bila družba, ki je kupovala vložne knjižice denarnih zavodov, ki so bili pod zaščito. S časopisnimi oglasi so prišli v stik z vlagatelji ter jih premamljali, da so jim izročili vložne knjižice, češ da jim jih bodo plačali višje kakor pa je bil dnevni tečaj. V večini primerov pa se je zgodilo, da je družba take knjižice prodala res po dnevnem tečaju, ni pa plačala lastniku tistega, za kar so se bili zgovorili. Sodišče je ugotovilo, da so na tak način prišli v posest 27 vložnih knjižic za vsoto 1,320.000 din, pri kateri so ogoljufali prave lastnike kar za 831.000 din. Družba sl je bila vse posle točno med seboj razdelila, odvetnika pa so imeli zraven zato, da je pregledoval pogodbe, ki so jih ostali sklepali s strankami. Razprava se je včeraj začela, trajala bo pa nekaj dni.
Kinematograf za svoje gostilniške goste je odprl
na svojem restavracijskem vrtu v Zagrebu neki gostilničar. Med gosti je kajpak vse zadovoljno, kajti gostilničar ne pobira nobene vstopnine. Nabavil si je novo aparaturo in vrti filme, ki so jih drugi kinematografi že odigrali. Ideja ni napačna. Gostje bodo ob čaši vina ali piva gledali še film in kar gotovo naročili več meric, kakor pa bi jih braz kinematografske predstave.
Poklicnih berčev bodo očistili Zagreb, ker se je
njih število v zadnjih časih strahovito razmnožilo. Na tako misel je prišla policija, ker je pri preiskavah čula iz ust takih beračev vedno enake besede: Zakaj bi se trudil in iskal dela, ko pa s prosjačenjem naberem mnogo več kakor pa z najboljše plačanim delom. Baje se je v obrambo takih delomrz-nežev že javil od usmiljenja ginevajočd zakupnik dobrega srca v predalih nekega ljubljanskega dnevnika, vendar za sedaj zanj še ni rešeno eno vprašanje, ni še namreč našel lista, kamor bi svoje jokave tirade odlagal.
Poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega
ministrstva o stanju povodnji 11, maja 1.1.: Zadnjih 24 ur je Sava v gornjem in srednjem toku nadalje padala, tako pri Krškem za 3 cm, pri Zagrebu za 14 cm, pri Sisku za 44 cm, pri Jasenovcu za 13 cm, pri Brodu za 5 cm in pri Šabcu za 4 cm. Pri Belgradu je padla za 7 cm in je zdaj 87 cm pod maksimalnim stanjem. Tudi desni pritoki Save padajo. Tako je Kupa padla zadnjih 24 ur za 46 cm, Una pri Novem za 36 cm, Vrbas pri aBnjaluki za 5 cm, Bosna pri Doboju za 18 cm in Drina pri Zvorniku za 25 cm. Zaradi zjasnitve in padanja pritokov je pričakovati nadaljnje padanje Save na vsem toku. Stanje v poplavljenih krajih se je ponekod poslabšalo, ker so se nasipi zaradi dolgega visokega vodostaja in hudega dežja precej zrahljali in prepuščajo vodo. Donava v gornjem toku pada v mejah naše države, neznatno narašča pod izlivom Drave, dalje pa na vsem toku pada povprečno za 2—6 cm. Pri vremenskem stanju in stanju donavskega porečja jc pričakovati nadljnje padanje Donave pod Belgra-dom .Včeraj ni bilo dežja v porečju Donave in Save na naših tleh.
Gozdnega čuvaja so naili ubitega in razmrcvarjenega na cesti pri Virjjin-mostu blizu Karlovca. G tem smo pred dnevi ze poročali. Spočetka' preiskava ni mogla slediti v nobeno smer, ker so bili sledovi za morilci dobro zabrisani. Nazadnje so pa le na slepo srečo prijeli občinskega uradnika virginmoške občine, ker so ga ljudje videli kot zadnjega v družbi umorjenega čuvaja. Ko so pa na njegovi obleki našli sledove krvi, so ga vtaknili v zapor. Ker trdi, da je klal teleta in ne človeka, so njegovo obleko poslali v analizo v Zagreb.
Kar se da predrzni in spretni so bili vlomilci,
ki so iz uradov Našičke d. d. v Dolnji Lendavi odnesli' dve težki Werlheimovi blagajni. Čeprav je v isti hiši več stanovalcev, ni nihče slišal nobenega šuma. Tem bolj čudno, ker je bila ena blagajna težka 6000 kg. Naložili so jo z manjšo vred na ukraden voz in vse skupaj odpeljali na travnik. Tam so morali blagajni s silo odpreti, doživeli so pa po trudapolnem delu težko razočaranje, ker so našli v blagajni samo dva jurja.
Zgolj nad mesto se je sesula nevihta ▼ Kostaj-niei v Bosni v ponedeljek. Popoldne so se zbrali gosti oblaki, kmalu pa se je vlilo, da so bile vse ceste v mestu pod vodo. Padala je tudi debela toča. Zanimivo pa je, da je to neprijetnost doživelo le mesto, dočim je bilo vsej okolici zlo prihranjeno. Tudi na postaji, ki je komaj kilometer in pol oddaljena od mesta, niso doživeli nič hudega.
Za 828 milij. Din je bil aktiven državni proračun za 1936-1937. Dohodki eo znašali 10.252 milijonov, izdatki pa le 9.424 milij. Din. Dohodki so
dosegli 99% preračunane vsote. Prebitek je najvišji v zadnjih štirih letih.
Svojega moža je s sekiro pobila v Trebinju v Ilrcegovini Habiba Hamičeva, nakar je odšla v gozd in prepevala. Ženi se je zmešalo. Sredi noči je vzela sekiro in luč, posvetila na posteljo, kjer je ležal mož, in ga nato s sekiro pobila. Šele otroci so zjutraj našli očeta z razbito glavo. Morilko so morali poslati na opazovalni oddelek umobolnice.
Harakiri prav na japonski način je izvršil v Šibeniku neki musliman, užaljen, ker so ga prijatelji obdolžili, da jim je ukradel 30 Din. Vzel je velik kuhinjski nož in toliko časa paral svoj trebuh, dokler ni padel v nezavest. Pri življenju zaradi pretežkih poškodb najbrž ne bo ostal.
5-leten deček je ubil svojo 10 let staro sestrico
v Rinkovcih pri Varaždinu. Oče in mati Kranj sta odšla od doma in pustila oba otroka sama. Deček pa je na zidu zapazil puško in jo snel. Med igračkanjem se je puška sprožila, strel je zadel dekletce, da se je mrtvo zgrudilo na tla. Oče Friderik Kranj je pred dnevi streljal na steklega psa in ga z enim strelom ubil. Potem je drugi naboj pustil v puški in jo obesil na steno. Otrok pa jo je potem staknil in povzročil nesrečo.
V	nedeljo so bile občinske volitve v občini črnjolovački (okraj bijeljinski) in joševački (okr. jadranski). V črnjelovački je glasovalo za listo Rajka Krbačeviča (JRZ) 497 volilcev, za listo Behlica (JRZ) 19), in za listo Grujiča Djurčiča 421. V občini joševački je glasovalo za listo Novaka Pavloviča (JRZ) 150 in za listo Milorada Simiča 137 volilcev.
Prizad je povišal odkupne cene za žito od 170
na 180 Din za pariteto Tise, čeprav eo cene na svetovnem tržišču niso mnogo izpremenile. Zadnje paritete PRIZADA-a so naslednje: šlep Tisa 180 Din, srbski šlep Dunav 177 Din, šlep Novi Sad 175 dinarjev, vagon Indija 174 Din. Te paritete so precej nad svetovnimi cenami, ki kolebajo med 165—169 Din. Odkupne cene za koruzo so izpre-menjene. Šlep Dunav je ostal pri 94.50 Din, in
« vagon Indija 94 Din. Zadnje dni ni bilo zaradi dežja in slabih cest večjega dovoza.
po smrti
V:;
&&--
*
■•■•-.v.■
■&MM&
Ameriški princ waleški - Roosevelt III.
Predsednikov sin Jimmy Roosvelt je v Ameriki *elo poznana osebnost. Nekateri ga seveda samo kritizirajo, češ, da je velik vsiljivec, ki hoče v vsako stvar vtikati svoj nos, da se preveč kaže, da se nič ne ozira na policijske predpise o vožnji z avtomobilom, da hoče v vseh društvih zavzemati najbolj vidno mesto, da bi ljudje samo o njem govorili. Drugi pa so zanj silno navdušeni. Končno ima tudi Amerika svojega »Prince of Walas«, človeka, ki se zna- zanimati za vse stvari, ki tvori nekak most med predstavništvom in ljudstvom, ki očarja ljudi s svojo mladeniško svežostjo, vedrostjo in ljubeznivostjo, ki najde za vsakega človeka primerno besedo.
Naziv »princ« pa ima tudi globlji pomen. Zdi se, da je Jimmy
že od rojstva določen za politiko
ter za očetovega naslednika. Ne sicer takoj, pač pa sčasoma. Saj že od mladega ne sliši drugega kot politiko. Oče je vedno zanjo živel; mati, sedaj najbolje plačana časnikarka, se je vedno borila na strani moža; kaj drugega naj potem začne sin! Po-' leg tega so mu to že prerokovali v zavodu. Dasi se v športu ni posebno obnesel, je vsak videl, da iz tega fanta še nekaj bo. In sedaj so drugo leto volitve novega guvernerja v državi Massachusets, kjer ima Jimmy svojo poletno vilo, odkoder ima tudi svojo ženo, hčer enega najuglednejših tamošnjih mogočnikov. Vse, kakor nalašč za pripravo na predsedniško službo.
Pa tudi zelo delaven človek je. Dasi ima šele 29 let, se lahko ponaša z lepimi uspehi v življenju.
Dva dni po končanih študijah se je oženil
in čez teden dni bil zavarovalni agent, kar ni tako omalovaževanja vredna služba, kot se morda zdi. Človek stoji sredi življenjskega vrvenja. Začel je v Bostonu in imel tak uspeh, da so bili v nekaj dneh vsi milijonarji na novo zavarovani, če drugače ne, pa proti toči ali izgubi noge. Tako uspešen agent pa je v Ameriki narodni junak.
S 24. letom je bil mladi Roosevelt že kar imovit in samostojen državljan. V 25. letu pa je imel viharne boje s konkurenti, kar ga je le še bolj utrdilo in proslavilo. Očitali so mu. aa je zanj pač enostavno delati tako izvrstne kupčije, ker je predsednikov sin, ki se ga vsak, da ne bi prišel pri njem v zamero itd. On pa je dokazoval pred sodnijo, da je prišel do svoje službe in uspehov brez vsake pro-tekcije, da n:ma njegova služba nobenih stikov in odnošajev z očetom. Dobil je javno zadoščenje in njegova slava je narasla.
Sin - očetov zaupnik
Potem pa je sklenil umakniti se iz »javnega« življenja. Postal je očetov tajnik in, po smrti dveh
očetovih najzaupnejših prijateljev, njegov edini zaupnik. In kakšen! Oče gotovo samemu sebi čestita na tako veliki sreči. Kajti čim večje mesto ima človek, tem bolj je osamljen tem bolj potreben zanesljivega zaupnika. Poleg tega obiskuje Jimmy še vseučilišče za narodno umetnost. Ko to dovrši, se bo morda že imenoval Roosevelt III.
(g)
Svarilo Kozareva, vodje Komsomofa
Glavni tajnik »Komunistične mladine«, Koza-rev, je v nekem govoru izjavil, da »ima podatke o močnem delovanju ruskih cerkvenih krogov med mladino. To delovanje povdarja mistično stran vere, iz česar zna zelo spretno razvijati propagando in slabiti komunističnega duha. Na deželi so duhovniki veliko bolj izobraženi kot tamošnji uradniki »Komunistične mladine«, ki zaradi tega ne morejo nuditi nobene odpornosti njihovemu dokazovanju. Treba je združiti vse komunistične moči v boju proti veri in Cerkvi, ki ostaneta do zadnjega največji sovražnici komunizma. Glavni napad komunistične mladine se mora šele začeti.« (g)
Poljaki stopajo judom na prste
V boj proti Judom so z veliko upravičenostjo stopili tudi Poljaki, saj med njimi Judje zavzemajo skoro po vseh službah najvidnejša mesta. Pred j dvema dnevoma so v Varšavi zborovali odvetniki 1 ter so ob tej priliki tudi določili, koliko sme največ biti na Poljskem advokatov - judov. V bodoče bodo na Poljskem lahko postali Judje odvetniki samo v tem primeru, če so bili kdaj vojaki in so se borili za poljsko stvar, ali pa, če so si drugače kako pridobili kakšnih pomembnih zaslug za poljski narod.
Istočasno pa so bili v Varšavi zbrani na svojem kongresu tudi poljski zdravniki, Na tem svojem zborovanju so tudi ti sklenili odločen boj proti Judom. Bil je sprejet predlog, da zdravniki, ki so po rodu Judje, ne morejo biti več člani poljskega Zdravniškega združenja.
Šestmesečno obvezno delo na laponskem
Japonski časopis »Ničiniči« je prav pred kratkim objavil poročilo, da nameravajo tudi tam uvesti obvezno delo za vsakega, kakor je to dosedaj v navadi n. pr. v Nemčiji. Japonski minister za trgovino in industrijo admiral Godo je to predlagal v
f>onedeljek na seji ministrskega sveta. Obvezno de-o naj bi trajalo za vsakega šest mesecev in naj bi imelo namen, da se poveča čimbolj proizvodnja japonskega blaga vseh vrst, kar bi vsekakor zelo po-voljno vplivalo na japonsko narodno gospodarstvo
Slavni nemški dirkač Caracciola in njegov dirkalni avto.
Podiranje zgodovinske cerkve
Iz Moskve poročajo, da bo na predlog »Brez-božnikov« mestna uprava v Majuplu podrla cerkev sv. Cirila in Metoda. Cerkev je zgodovinske vrednosti in posebno poznana med ljudstvom tudi radi največje ure med vsemi ruskimi cerkvami. Staro stolnico tega mesta pa so že pred nekaj časa spremenili v »Dom komunistične mladine«.	(g)
Tulipanska polja pri Aulnayu na Francoskem in njihova reklama.
Podroben program ljubljanske in »seb evrop ekih postaj dobite v najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Sreda, li. maja: 12.00 Po Seških logih In gajih (plošče) — 12.30 Vreme, poročila — 12.4j Caa spored, obvestila — 18.00 Keportaia o kronanju angl. kralja Jurija VI. (prenos iz Londona) — 14 JO Vreme, borza —I 18.00 Naši hrošči (g. Veter Gillf) — lb.'JO O počitniški zvozi — Ferljalna zveza (g. Drašček Stojan) — 1840 Občine, skrbite za otroke (g. Vojko Jagodič) — 19.00 Cas, vreina. poročila, spored obvestili - 19.30 Nao. ora: Naša zunanja politika (Franjo Kalundič) Belgrad — 19.50 Obletnica smrti maršala Pilsudskega (g. dr. Rudolf Mole) — 20.00 Prenos iztl.ondona: Govor kralja Jurija VI. — 20 10 Koncert. Sodelujeta g. Julij Betetto ln Radijski orkester — 22.00 Cas. vreme, poročila, spored — 22.14 Za zabavo ln za ples (Cimermanov trio).
Drugi programi
Sreda, 12. maja: Belgrad: 20.00 Prenos iz Londona. 20.30 Angleške pesmi. 20.50 Vesela ura. — Zagreb: 20.00 Prenos nagovora angleškega kralja. 20.00 L renos iz Ljubljane — Dunaj: 19 10 Prenos iz Londona. 20 85 Pester spored.. 21.05 Verdijeva ura. 22.20 Plesna glasbil.
— Milan-Trst: 21.00 Godba no piliala. 22.00 Pesmi in okrstr. koncert. — Rim Bari: 20.40 PeBtra glasba. 21.00 Gledališki večer 23.20 Plesna glasba. - P'aOa\ 19-20 Plošče. 19.30 London - VarSava: 20.40 Poljska glasba. 22.20 Chopinove skladbe. — Berlin: 20.10 ^aD; koncert.
— Vratislava: 20.10 Lumpacij Vagabund. —
Frankfurt: 20.15 Ura mlade generacije. — Kojn: /0.10 Plesna glasba 21.00 Plošče. — Konigsberg.* 20.10 Radij, orkester. - Lipsko 20.10 Kfinigsberg. - Monakuvo: 20.15 Ura mlade generacije. 20 45 Pester spored. — Stuttgart: 19.00 Vesel večerni koncert. 21.15 Mozartov konc.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
Jetniki s	37
Hudičevih otokov
»Tega menda le ne boste storili,« je podvomil Mudd.
»Prav gotovo bom,« je dejal odločno poveljnik. »Takšna svoiad tudi ne zasluži drugega kakor kroglo v glavo. Postopal bom brez vsakega usmiljenja. No, sedaj pojdimo, gospod doktor... Šel bom z vami skozi bolnišnico. To bo gotovo po-voljno vplivalo na bolnike.«
»Ali imamo kje kakšnega bolniškega strežnika?«	..............
»Na žalost, prav nobenega. V bolnišnici je le nek mlajši dečko, ki se komaj kaj razume na strežniški posel.«
»Dobro bi bilo, če bi za ta posel uporabil svojega zvestega tovariša Bucka,« se je zamislil Mudd. »Toda on mora biti pri stražarjih, da jim poveljuje. Na tem mestu je neobhodno potreben. Sicer pa bo za prvo silo vsaj malo pomagal oni mladi dečko... Pojdimo, gospod poveljnik!«
Mudd in poveljnik sta odšla proti bolniški zgradbi. Mladi fant ju je zagledal že oddaleč.
»Poveljnik prihaja,« je javil bolnikom, ki so ležali v največji bolniški sobi.
»Mi rabimo zdravnika, ne j>a poveljnika,« jih je zastokalo nekaj kar hkrati.
»Nekdo prihaja z njim! Morda je to zdravnik,« je pojasnil fant, kakor da bi tudi sam pričakoval
svoje^ n;šHdj ^azn.liiice sam oboje| Kako bi
potem mogel on sedaj prihajati sem!« ga je zavrnil nek bolnik. »To že ne more biti on.«
»Nek tujec je,« se je zazdelo fantu, ko sta Mudd in poveljnik prišla malo bližje.
»Zdravnika, zdravnika potrebujemo,« so zaceli klicati bolniki kar po vrsti.
Poveljnik kaznilnice je med tem prišel s svojim spremljevalcem že čisto blizu, že skoraj tik
»Slovenski dom« izhaja vsak dHavmb ob
Telefon 29:
pred vrata zgradbe. Mogel je že prav dobro slišati vse ječanje in stokanje bolnikov.
Ko je stopil v največjo bolniško sobo, 'je že spregovoril:
»Pripeljal sem vam zdravnika, dobrega in požrtvovalnega zdravnika, ki bo opravil svoj plemeniti posel gotovo kar najbolj vestno.«
v dvorani je nastala grobna tišina. Vsi bolniki so naenkrat uprli oči v Mudda. Z obrazov se jim je razbralo neko olajšanje.
Nekateri, ki so bili še kolikor toliko pri močeh, so se skušali vzdigniti s postelje. Polni upanja so se zazrli v človeka, ki se je pojavil med njimi kot odrešitelj. V njih je vstalo veliko upanje, da bodo le spet kmalu ozdraveli in 6e rešili strašne mrzlice.
Zdravnik Mudd je takoj začel svoj požrtvovalni posel, od postelje do postelje, od bolnika do bolnika.
Prijazno je odzdravljal, z vsakim bolnikom spregovoril nekaj besed, vsakemu je prinesel nekaj tolažbe.	,
Bili so ganljivi prizori, ko so se bolniki vzdigovali na posteljah, grabili zdravnika za roko in jo pritiskali sebi na čelo, ki je kar gorelo od vročine.
Navzočnost zdravnika Mudda je nadvse blagodejno učinkovala.
Bolniki, ki 90 tu ležali brez fx>moči, kaznjenci, čuvaji, podčastniki, vsi drug poleg drugega, brez razlike, predani na milost in nemilost usodi, so bili vsi srečni že samo nad tem, ko so videli, da je še vendar nekdo na svetu, ki jim hoče in ki jim tudi more pomagati.
Zdravnik Mudd se je popolnoma posvetil svojemu reševalnemu delu. Preiskal je skrbno vsakega posameznega bolnika, šel iz sobe v sobo, nikogar ni prezrl.	...................
Čisto na kraju, v poslednji sobi 6e je pri nekem bolniku zadržal nekoliko dlje.
Zagledal se je za trenutek v človeka, ki je leža izčrpan, brez moči na postelji, nato pa vprašal:
12 MnseSna naroftnina 12 Din. ca inozemstvo 25
2	Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: tv
V okolici Los Angelesa so na tale način proslavili 150 letnico krododiljega rojstva. Mizo, obloženo z raznovrstnimi dobrotami so prinesli kar v vodo. Za ta trenutek bi bil morda le kdo rad tudi krokodil
Jagoda ni več pri „Brezbožnikih"
Jagoda, bivši šef GPU, ni več častni član »Brezbožnikov«, ker ga je osrednji odbor brezbož-niškega gibanja izključil radi njegovega zapora. Menda se je isto zgodilo tudi Buharinu in Rykovu. To čiščenje vrst »Brezbožnikov« se še nadaljuje ter so v zadnjih časih izvršili že okoli 7000 takih izključitev radi pripadnosti članov trockističnemu gibanju.	(ž)
Obvestila
Proti koncu šolskega leta bolj pogostne javne produkciji! našega konservatorija. V petek, 14. maja bo produkcija komorne Sole, na kateri se bodo izvajal0 tri sonate za violino in klavir. Nastopalo nejši gojenci našega zavoda. Spored, ki nw» _obeBWaa vstopnica, so dobi v knjigarni Glasbene Mati©B. ^Začetek produkcije ob četrt na sedem zvečer.
Svetovna revija avtomobilske industrije se nam obeta na spomladanskem velesejmu, saj bomo np> specialni razstavi avtomobilov občudovali toliJcraamark. kakor še nikdar. Osebni avtomobili vseh tipov, velikosti in znamk: Adler, Amilcar, B. M. W., Buick, Cadillac, Chevrolet, Chrysler, Daimler-Benz, D. K. W., Fiat, Ford, Hansa,Llojrd, Horcli, Hudson, Lancia, ha Salle, Maybaeh, Mercedes-Benz, Olds-Mobile, Opel, Fon-tiac, Plymouth, Steyr, Tatra, Kenault, Terraplane, Vauxhall in \Vanderer bodo vzbujali skomine gledalcev, ki jih bodo cene prepričale, da tudi prav čeden avtomobil ni več neizpolnjiva želja. Tovorni in pol-tovorni avtomobili znamk: Belford Trnek, Blitz, Che-vrolet-Truck. Ford, Framo, G. M. C.-Truck, Krupp, Man, OH, Saurer in Standard in s šasijami Magirus nam bodo spet predočiii vse najpraktičnejšo in najbolj ekonomično, kar jo izumila moderna tehnika na tem polju. Velik napredek bomo lahko ugotovili tudi pri motornih kolesih znamk: Bianchi, Diamant, D. K. W., Hillman. Maico, Puch, Snchs in Ziindapp, a kar se navadnih koles tiče, bodo z razstavo zadovoljni tudi pač najbolj izbirčni kolesarji, saj bodo razstavljena kolesa znamk: Bianchi, Diamant, Miele, Puch, Tribuna in Wanderer.
7,a spomladanski velesejem pripravlja Zveza gospodinj v paviljonu K gospodinjsko razstavo »Vzorno stanovanje«, ki naj pokaže ob sodelovanju arhitekta in gospodinje, domače obrti in industrije, dom, ki bo ustrezal zahtevam rodbine, pa tudi gospodinji, kjer ji bo z ekonomično uporabo kuriva, prostora, svetlobe, sonca in zraka olajšano delo. To bo dom, kakor sl ga želi vsaka mati za zdravje svoje rodbine, dom, ki bo dal članom rodbine domačnost ln udobnost, vsakemu svoj prostor za delo in oddih. — 01) popoldanskih in večernih urah se bo vršila v nam že znani dvor: istega paviljon«1, ki bo letos Ro spopolnjena, revi . domače oblačilne stroke, poživljena s točkami vedre umetnosti varietejnega značaja.
»Če se ne motim, narednik Rankin, ne?«
Na bolniški postelji ie v resnici ležal njegov smrtni sovražnik narednik Rankin. ki prej ni nikdar zamudil nobene prilike, da ne bi trpinčil Mudda z vsem, kar mu je le prišlo na misel.
Kljub svoji slabosti se je Rankin vendar skušal malo dvigniti na postelji. Toda bil je preslab. Vselej je padel nazaj in se zagledal v Mudda, ki je nepremično stal ob njegovi postelji.
»Nikar se preveč ne mučite,« je spregovoril z blagim glasom zdravnik Mudd. »Dokler boste tako slabi, kakor sedaj, je najbolje, da ležite čisto pri miru.«
»Vi mi hočete pomagali?« se je začudil bolnik. Vi hočete storiti to meni kljub temu, da sem vam prizadejal toliko gorja, toliko trpljenja?«
Zdravnik Mudd mu je zrl naravnost v oči.
V	njegovem pogledu ni bilo sovraštva in želje po maščevanju. V njem je bila 6ama mehkoba. Bil je to pogled zdravnika, ki ne gleda na to, kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik, pač j>a vidi v vsakem bolniku le svojega sočloveka, ki mu je treba pomagati.
»Pomagati vam hočem, prijatelj,« mu je dejal toplo zdravnik Mudd, »in vi boste prav v kratkem zopet zdravi.«
»Pa ono, kar je bilo?« je skesano vprašal narednik Rankin.
»Kar je bilo, je bilo. Bolje je, da ne govoriva
o	tem. Zame ste vi sedaj samo bolnik, Iti potrebuje zdravniške p>omoči, pa nič drugega. Te I>p-moči va”i niti v najmanjši meri nočem odrekati.«
»Hvala vam, gospod doktor. Vedite pa, da mi je žal za vse ono, kar je nekoč bilo in kakor je bilo.«	.
Te besede je spregovoril s tihim, komaj slišnim glasom. Nato pa je zdravniku Muddu 6^gel y roko. Bre? oklevanja mu jo je Mudd zgrabil in krepko stisnil.	.
Pregledovanje bolnikov je bilo že skoraj pri kraju. Trajalo je dolge tri ure, in zdravnik Mudd
se ni niti pritoževal, da je kaj truden. Potrpežljivo in vdano je opravljal svoj zdravniški posel. Tudi bolniki so občutili, da dela to le iz ljubezni do sočloveka.
»■Bog naj ga ohrani!« je zašepetal nek bolnik svojemu tovarišu. »Prav tako dela z nami, kakor bi bil naš oče!«
»Mnogo boljši je z nami, kakor je bil stari Mc Intyre.« je pripomnil drugi.
Poveljnik je z velikim zadovoljstvom poslušal te besede. Ko je odhajal z Muddom iz bolniške sobe, se mu je na ustnih smeh kar poigraval.
Skozi razbito steklo na cknih bolnišnice je naenkrat udaril silovit veter.
Bolniški strežnik, ki je spremljal zdravnika Mudda, je ves zaskrbljen dejal:
»Kaj naj ukrenemo zdaj? Bliža 6e nevihta... Zdi 6e mi. da prihaja silovit orkan. Vsa okna pa so na naši bolnišnici pobita!«
»Mudd se je nekoliko razgledal naokrog, nato pa s pomenljivim nasmeškom rekel:
»Naj le kar pride nevihta... naj in naj dežuje! Dež bo zrak šele osvežil, čist in tudi vročina ne bo tako neznosna, zadnje pa bo nevihta,« pri teh besedah je vjel moskita in ga 6 prsti ugonobil, »vsaj gnala te preklicane komarje.«
¥
Nekoliko noči pozneje je sedel zdravnik Mudd v sobi svojega zvestega Bucka.
Črnec je bil že v postelji.
»Kaj je s tvojimi fanti, Buck?« se je pozanimal Mudd.
»Dobro,« se je glasil kratek odgovor.
»Ali 60 se že čisto pomirili?«
»Da, zdaj jim niti na mi6e! več ne pride kak UfK>r. Vestno opravljajo vsa dela in se brez obotavljanja j>okoravanjo poveljem.«
1	»Ali si pvoskrbel za to, da dobe boljšo hrano?«
Din OredniStvo: Kopitarjeva aliea AMIL Telefon 2904 ta 299b, Uprava, Kopitarjeva fe» Ce& Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Košiče k.