DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 8 Trst - Gorica 24. februarja 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek Kaše svobodno ozemlje pred tržaškim mestnim svetom Novembra meseca je imdipendentistični občinski svetnik Giam-piccoli predložil občinskemu svetu predlog sklepa o nujnosti združitve obeh področij STO-ja. O predlogu je začel občinski svet razpravljati na seji dne 17. t. m. Naivno je bilo misliti, da ne bi svetniki večinske .skupine izrabili priliko za napeljevanje kalne vode na svoj, iredentistični mlin! Ne bomo zato rekli, da je svetnik Giampic-coli napravil slabo uslugo stvari neodvisnosti Trsta, vendar je umestna ugotovitev, da tržaškega vprašanja ne bomo reševali v krogu nepristojnega tržaškega občinskega sveta in da morebitnih par glasov iredentistične večine ne bo v ničem&r spremenilo dejstva pravne obstojnosti STO-ja v skladu z dolločbami mirovne pogodbe. Razpravljanje v tržaškem občinskem svetu Trsitu ne more škoditi, ker bo še enkrat več dokazalo trdnost pravnih in gospodarskih utemeljitev o nujnosti STO-ja! Kot odgovor na imdipendentistični predlog so svetniki Italijanskega bloka in demakrščsinske stranke vložili še dva predloga, nakar se je tudi občinski odbor odločil, da predloži občinskemu svetu še četrti predlog o isti zadevi. Ker so demokrščanski svettniiki in oni Italijanskega bloka ugotovili, da je predlog občinskega odbora širši in izrazitejši od njihovega, so svoj predlog umaknili. Besedna borba o predlogih se je začela z dolgoveznim govorom svetnika Italijanskega bloka Bologne o splošnem položaju na jugoslovanskem področju STO-ja. Ta položaj naj bi bil za »vladno večino« utemeljen razlog za vrnitev vsega ozemlja Italiji. Vodilno vlogo v obrambo STO-ja sta prevzela svetnik SDZ dr. Agneletto glede gospodarskih osnov tržaškega vprašanja in svetnik Tržaškega bloka dr. Siocca glede pravnega dela našega seda. njega položaja. Večinska skupina je pozorno poslušala trdne razloge obeh svetnikov in le tu pa tam ,s posmehovanjem in zavijanjem oči nakazovala svojo zadrego. Resnice in pravice s tem ni moči zasenčiti! S posmehovanjem ne bomo vrnili življenja našim mučenikom, zdravja in toliko let izgubljene svobode vsem našim številnim na visoke zaporne kazni obsojenim javnim delavcem i,n preprostim sinovom našega preprostega ljudstva, ki so si »drznili« zahtevati spoštovanje naših pravic na svoji zemlji! Kakšno vrednoist imajo razni medklici, s katerimi skušajo večinski svetniki postaviti na laž naše trditve o prestalem preganjanju, zapostavljanju in trpljenju pod Italijo, vidimo iz priznanja samega italijanskega zunanjega ministra Sforze na str. 202 svoje knjige »Jugoslavija«, da je bilo italijansko predvojno in medvojno postopanje z našim narodom »alto tradimen-to« — izdaja osnovnih italijanskih državnih koristi! Fašisti nas niso preganjali samo zato, ker smo bili antifašisti! Pa zakaj nam torej tudi Vi, kot zastopniki italijanskih demokratičnih strank danes še vedno odrekate najosnovnejše pravice?! Zakaj smo proti priključitvi k Italiji Iz govora dr. J. Agneletta - . .. 17. t. m. je dobil besedo svetnik SDZ dr. Agneletto, ki je v svojem nad pol/umem govoru branil Samostojno tržaško ozemlje in odklonil vse predloge, ki gredo za tem, da se STO priključi zopet k Italiji. »Predmet, o katerem mestni svet razpravlja, je velikega pomena. A-li ne smemo si domišljati, da bo od našega glasovanja, kakor kola ono izpade, odvisela usoda in rešitev tržaškega vprašanja. Ali, ker so že na dnevnem redu tri odnosno štiri predlogi, je treba, da zavzamemo do njih .svoje stališče.« Dr. Agneletto je nato izjavil, da bo glasoval proti predlogu, ki bi hotel, da se Italija vrne v te kraje, ker je on lin slovensko ter hr-vatsko prebivalstvo STO-ja za njegovo brezpogojno ohranitev in izgraditev. Od razlogov, ki jih je dr. Agneletto navajal v obrambo STO-ja in proti vrnitvi Italije, podajamo glavne misli: »Italija je bila na Snežniku in Triglavu od novembra 1918 do septembra 1943, imela je pod seboj vso Julijsko krajino, ali ni bila v stanu dati temu .ozemlju miru in pomirjenja. Morala je vladati to ozemlje s pomočjo tajne policije, kot je bila OVRA, s pomočjo jet-nišnic, koncentracijskih taborišč in streljanj«. (Tu se je nekdo na strani večine, zasmejal češ, to ni res, na kar je dr. Agneletto odvrnil, da so smrtne obsodbe posebnega sodišča za varstvo države odprta knjiga in vsakomur na vpogled. »Kdor jih je pa rabil, si lahko vsak čas osveži spomin«.) »Na tem ozemlju je Italija preganjala slovensko prebivalstvo ne samo, ker je bilo antifašistično, ampak zato, ker je bilo slovensko! (Prigovori). In zato je bilo slovensko prebivalstvo prisiljeno, da se brani, bilo je prisiljeno, da seže po samoobrambi. Odporno in junaško se je branilo naše ljudstvo vse do izbruha druge svetovne vojne, ko se je dvignilo — to vi dobro veste in ni treba dokazov, gospodje svetovalci — vse slovansko prebivalstvo tega ozemlja v borbi proti fašizmu. Vi veste, kako se je končala druga svetovna vojna in kaj je prinesla« — je poudaril dr. Agneletto. »Prisilo je do pariške mirovne konference. To naše ozemlje je narodno mešano ozemlje, kjer živi med štiri sto tisoč prebivalci najmanj sto tisoč Slovencev in Hrvatov«. Na ugovarjanja je dr. Agne- letlo 'odvrnil: »Dajte nam ljudsko štetje in potem boste videli, kdo ima prav, jaz ali vi. Ali povzpnimo se nad te stvari in zavedajmo se, da je tu nastalo STO, ki ga hočete danes vrniti Italiji, zaradi kompromisa, kjer je vsak od sosedov nekaj doprinesel in žrtvoval. Zavedajmo se, da js bila mirovna pogodba podpisana po dolgem razpravljanju in ugotavljanju, da Trst ne sme služiti italijanskim niti jugoslovanskim koristim, ampak vsej srednji Evropi. Bila je podpisana od 21. držav in tudi od Italije -in Jugoslavije. Z ustanovitvijo STO-ja so hoteli odstraniti enkrat za vselej spore in prepire med Jugoslovani in Italijani, ' hoteli so izločiti v-se nevarnosti, ki so. iz tega ozemlja ogrožale mir v tem delu Evrope, hoteli so dati državam srednje Kvrope in Podonavju morsko ori-sfeniišče kot izhod v svet, odpreti v Trstu srednjeevropski in mednarodni trgovini trgovsko središče, ki naj bi bilo neodvisno od velike države kot je Italija, hoteli so ustvariti svoboden in neodvisen Trst, ne toliko zaradi Trsta, kolikor zaradi njegovega zaledja.« »Meje Svobodnega tržaškega o-zemlja so pri Fernetičih in Bazovici. Trdi se po nasprotnikih, da Trst,- zaničevan kot Topolinija, ne bo mogel niti politično živeti v teh svojih ozkih mejah. Vedite, gospodje — je dejal dr. Agneletto —, da svobodno ozemlje s Trstom, ki u živa popolno varnost in zaščito Združenih narodov, more dihati in živeti tudi na ozkem ozemlju. Svoboden Trst bo lahko živel v teh mejah! Kajti kakor Italija tako tudi Jugoslavija bosta zainteresirani na tem, da se ,STO-ja ne dotakneta in da se obe tu živeči narodnosti razvijata v popolni svobodi, živita v miru in uživata vse prometne, gospodarske in politične pravice. »Ne bi pa mogel živeti, uspevati in se razvijati z mejami v Bazovici in pri Fernetičih Trst pod Italijo! Trst ni Gorica, pa tudi ne Koper! Ako se more zadovoljiti Gorica z mejami, ki potekajo ob pokopališču in skozi predmestja, ne bi mogel prenesti tega Trst kot svetovno središče. Kdo naj bi vlagal svoj kapital v industrijska in trgovska podjetja italijanskega nezavarovanega Trsta z mejami par kilometrov od mestnega središča?« »Italijansko prebivalstvo ima danes v Trstu in na STO-ju s svojo gospodarsko nacijo in številno večino popolnoma zavarovan svoj obstoj in napredek še bolj kakor če bi živelo v Italijanski republiki. Ono uživa in bo uživalo na STO-ju vse pravice prostosti in vsaj tako svobodo, kakor bi jo uživalo v Italiji. Zakaj naj bi bilo tedaj proti STO-ju? Ali morda zato, da pride še preko stotisoč Slovanov pod Italijo?« »Italija je velika država, ki se hitro množi in ki nima potrebe vključiti v svoje meje še štiri sto tisoč Tržačanov. Se sama mora pošiljati vsako leto po svetu na sto in sto tisoče svojih sinov iskat dela in kruha, ker jih doma ne more preživljati. Zato ne trdite, da ona potrebuje Trst in da Trst ne more živeti izven Italije!« »Svobodni Trst s Svobodnim tržaškim ozemljem ima zgodovinsko poslanstvo med Jugoslovani in Italijani. Ono je poklicano, .da tvori spojni most med obema državama, da pospešuje medsebojno spoznavanje in zbližanje. Ne živimo več v času 1. 1900, ampak v polovici XX. stoletja in bil bi čas, da se med našimi narodi postavijo temelji za boljše sožitje v bodočnosti. To pa bo mogoče samo, ako ostane STO neodvisno in samostojno, kakor določa mirovna pogodba.« »Glavni razlog, ki so ga vrgli v svet proti ohranitvi STO-ja, naj bi bila njegova gospodarska neživ-Ijenjskost. Ta trditev je preuranje-na. Kako je mogoče resno presoditi, ali je Trst življenja zmožen ali ne, ko mu je bila doslej odvzeta vsaka gospodarska prostost? Ko mu je bil onemogočen vsak razvoj njegovih gospodarskih sil?« »Ali more danes Trst samostojno sklepati trgovinske pogodbe z drugim! državami? NdTTMi'smo aanes Trst samostojno uvažati iz inozemstva, kar potrebuje za svojo trgovino in industrijo?- Ne! Ali morejo v Trstu živeči državljani potovati po svetu s tržaškim potnim listom? Ne! Trst je gospodarsko popolnoma odvisen od Italije, ki ima ves interes na tem, da duši njegov gospodarski razmah zato, da ga prikaže za samostojno gospodarsko življenje nezmožnega.« »In vendar se še najdejo ljudje, ki kažejo na Trst in vpijejo: saj ni življenja zmožen! Ali je danes v Evropi sploh kakšna država, ki je življenja zmožna sama iz lastnih sredstev? Pa naj bi to bil Trst, ki sploh ne pozna, kaj je samostojno svobodno življenje! In kljub vsemu temu je pomorski in železniški promet skozi tržaško luko dosegel 1949. letg najvišjo raven in je prekoračil cel* promet iz leta 1913 pod Avstrijo, česar ni bil pod Italijo nikoli dosegel!« »Italijanska gospodarska politika, k'i jo zavezniška uprava v Trstu podpira, je znala z zakoni iz dobe fašizma preprečiti v Trstu vsako gospodarsko delovanje inozemskih državljanov, ki so hoteli v Trstu ustanoviti trgovska in industrijska podjetja. Zato ni čudno, ako od prometa, ki gre skozi Trst nima mesto onih koristi, ki bi jih pri dalekovidni gospodarski politiki lahko imelo. Dokler bo področno predisedništvo z Industrijsko - trgovsko zbornico oviralo gospodarske investicije tujih kapitalistov in vsako gospodarsko aktivnost ino-zemcev ni mogoče očitati Trstu, da je življenja nezrhožen.« »V gospodarstvu igra veliko vlogo stari zakon o zaupanju in ljubosumju. Psihologično je naravno, da tuja država, ki pošilja svoje blago skazi Trst, zaupa bolj malemu svobodnemu Trstu in njegovim u-radom ter ustanovam, ki so upravljane po metodah in načelih, podedovanih še od srednje Evrope, kakor pa Trstu pod Italijo, upravljanemu po italijanskih birokratičnih gospodarskih načelih. Preko teh dejstev ni mogoče iti pri razpravljanju o tržaški usodi in STO-ju.« »Med Vami so tudi nekateri, ki trdijo, da Trst živi od milodarov Italije in da bi bil Trst brez nje mesto lakote in gladu. Res je, da je v zadnjem času Trst dobival podpore od E.R.P.-a in je res, da je dobival denarna sredstva tudi »d 'Italiji', Sli na podftrf! točne določbe v mirovni pogodbi, po kateri je Italija dolžna dajati Trstu na razpolago d^nar in valute, dokler ne bo uveden v Trstu samostojen denar. Zato, kar Italija daje Trstu, niso darovi, ampak predujmi, ki jih bo treba vračati!« »Zaradi vsega tega — je zaključil dr. Agneletto — sem prišel do globokega prepričanja, ki ni samo plod čustvenosti, . . . ampak treznega razmotrivanja vseh činiteljev, da ho Trst dosti bolje uspeval in živel, če ostane neodvisen in svoboden, kot pa če bo vključen v italijanski gospodarski sistem.« STO je pravno dejstvo Iz govora dr. M. S.occa 21. t. m. pa je o pravnem polo- j žaju STO-ja spregovoril predsednik Tržaškega bloka dr. Stocca: | »pbčinski svet se je večkrat, to- I da le mimogrede bavil z vpraša- j njem Svobodnega tržaškega ozem- i lja, danes se pa s tem vprašanjem prvič bavi resno in v polnem obsegu. Tržaški blok se je v pritožbi, poslani novembra meseca lanskega leta Varnostnemu svetu OZN in izročeni v vednost severno ameriškemu in angleškemu političnemu svetovalcu pri ZVU, pritožil zaradi upravnega in političnega postopanja ZVU, ki ne odgovarja niti duhu niti besedilu mirovne pogodbe, zlasti zaradi nepriznavanja državljanstva, zaradi pomanjkljivosti votivnega zakona, zaradi gospodarskih dogovorov marca meseca 1. 1948 (ki so navzlic točni določbi mirovne pogodbe ustanovili pravo carinsko in gospodarsko zvezo z Italijo) in na splošno zaradi izvajajoče se politike, ki spreminja področje A STO-ja dejansko v italijansko pokrajino z ZVU kot izvrševalec prefekturne oblasti. Pritožba je podčrtavala naše neugodje zaradi razdelitve STO-ja na dve področji, popolnoma ločenima po političnem, gospodarskem in upravnem načinu vlade. Na koncu je pritožba zahtevala preklic vseh ukrepov ZVU, ki so v nasprotju z duhom in besedilom mirovne pogodbe strogo izvajanje mirovne pogodbe in združitev obeh področij. Glede zadnje zahteve smo pojasnjevali, da moreta obe vojaški u-pravi še dalje delovati zaradi miru in varnosti do postopne uvedbe primernih ukrepov, ki naj bi zavarovali celotnost Sto-ja na gospo- de jai: »Laže je izvršiti očetomor nego ga opravičiti1« Zaradi tega je pošteni pravnik izgubil glavo. Sedaj vas vprašam: kaj zasluži izvedenec v mednarodnem pravu, ki z očividnim nesmiselnim tolmačenjem z vseučiliščne stolice opravičuje kršitev svečane pogodbe? Pa čeprav bi hoteli uveljaviti v njigo-vem primeru vse olajševalne okol-nosti, moramo izjaviti, da zasluži najmanj izgubo mesta! Dogodilo pa se je, da mu je področni poveljnik general Airey, ki je prisostvoval svečanosti, prisrčno stisnil roko! Vse je odvisno od sreče... Vsekakor se vprašam: »Ce so takšni učitelji, kakšni bodo učenci?« In navzlic vsemu temu je ta megleni »pravni dokaz« ali bolje rečeno »stvarno znanstveno gledanje« po besedilu samega rektorja, ki je obenem profesor mednarodnega prava, služilo za tolažilno o-snovo zahteve, vsebovane v sklepu Italijanskega bloka. Vprašanje suverenitete pa je tako enostavno! Clen 21 mirovne pogodbe določa na neizpodbiten način ustanovitev STO-ja, njegovo priznanje in dan prenehanja italijanske suverenitete. Nekdo izmed mojih uvaževanih kolegov je trdil, da je treba pri tolmačenju .zakonov upoštevati tudi njihov smisel. Resnično! Toda tolmač se mora zateči k zakonskemu smislu samo tedaj, ko je zakonsko besedilo pomanjkljivo, ker bi prišlo v nasprotnem primeru do prevelikih zlorab. Določba člena 21 mirovne pogodbe je zelo jasna in glede tega ne pride do nobenega dvoma, ki bi opravičeval tolmačenje namena pogodbenih strank. Kar pa zadeva stališče prof. Cammairate, ki mu je priskočilo na pomoč še nekaj dingih vseučilišč- darskrm, upravnem in političnem eju. Na la način-bi bi) prehod iz začasne v dokončno upravno obliko reden in miren. Fronta za neodvisnost je pa smatrala za umestno, da spravi to vprašanje v razpravo tudi pred tržaški občinski svet. Ker pomeni to korak naprej pri uresničenju naših zahtev, izjavljam, da sprejmem sklep Fronte za neodvisnost. Stranke večinske skupine so izrabile to okolnost in zahtevale vrnitev vsega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Njihova zahteva je v zvezi z neko vrsto ofenzive, ki se je začela z govorom, ki ga je imel prof. Cammarata, rektor naše univerze dne 4. decembra lani o priliki odprtja šolskega leta. Sklep demokr-ščanske stranke je z dne 5. decembra, oni Italijanskega bloka z dne 6. decembra, torej ravno iz onih dni ko so nekatere duhove navdahnili z blaženim razpoloženjem zaradi mojstrske iznajdbe slavnega rektorja, ki je po odkritju «nedej-stvujoče suverenitete« (»sovranita non effettuale«) prišel do zaključka, da še vedno obstoji italijanska suvereniteta nad STO-jem, kljub nastopu mirovne pogodbe. Iredentistični časniki so govor povzdigovali med zgodovinske dogodke in ga prinašali pod ogromnimi naslovi: »Trst je Italija«, »Pariški diktat ni določil prenehanja italijanske suverenitete nad Trstom«, »STO-ja ni!« in slično. Glede tega edinstvenega pravnega tolmačenja vam navajam naslednje: Slavni rimski pravnik je hil pozvan pred svojega cesarja, ki je zakrivil očetomor. Na cesarjevo zahtevo, naj to opraviči, je Od srede do srede. 14. FEBRUARJA: Podpisan je sporazum o tridesetletnem zavezništvu in prijateljstvu med ZSSR in LR Kitajsko, ki priznava med drugim neodvisnost Zunanje Mongolije in določa umik sovjetskih čet iz Port Arturja in Duirena. — V jrancoskih lukah je nastalo veliko vrenje med luškimi delavci: v Nici so stavkujoči delavci pometali v morje zaboje z orožjem, namenjenim v Indokino. — Pred jinskim parlamentom je prišlo do močne eksplozije, ki je precej poškodovala uhod. — V Sčečinu so zaključili obravnavo proti skupini Poljakov, ki so vohunili za Francijo; vodja skupine Klimczak je bil obsojen na smrt, ostali pa na kazni od osem let do dosmrtne ječe; v obravnavo je bil zapleten tudi visoki uradnik francoskega konzulata v Sčečinu Robineau, ki so ga obsodili na dvanajst let ječe. — 15. FEBRUARJA: Paasikivi je bil ponovno izvoljen za predsednikeu finske republike. — Mednarodna komisija OZN je začela delovati v Eritreji, kar ne ovira nezadovoljnih domačinov pri nadaljevanju napadalnih dejanj proti italijanskim naseljencem in njim naklonjenim domačinom. — V Bangkoku zasedajo ameriški diplomatski predstavniki na Daljnem azijskem Vzhodu. —• Angleški in severnoameriški politiki so prepričani, da vsebuje pogodba med ZSSR in LR Kitajsko tudi tajen dogovor o skupnem bodočem sodelovanju na mednarodnem polju. 16. FEBRUARJA: Ameriški krogi poudarjajo, da je novo srečanje s Stalinom možno samo v Washing-tonu. - Francoska Bidaultova vlada je odločna, da se uveljavi sredi splošnega napada na njeno politiko. — Kljub pozivu zveznega sodišča nadaljujejo ameriški rudarji s stavko. — Angleška vlada je protestirala pri madžarski vladi zaradi odklonitve dovoljenja angleškemu ma neobstojni in njegova sklicevanja na slične predhodnostne primere in druge določbe same mirovne pogodbe naravnost protidokazu-joči: tako trditev, da je prenehanje italijanske suverenitete nad STO-jem podrejeno dejanski ustanovitvi STO-ja. Ne glede na dejstvo, da je STO že ustanovljeno in dejstvujoče, ker njegova sedanja uprava predvideva v členu 1. VII. priloge mirovne pogodbe in deluje po teh začasnih in drugih določbah stalnega statuta, ni nobene točke ki bi vsebovala .namišljeni pogoj za prenehanje italijanske suverenitete. Prav tako je neumestno sklicevanje mirovne pogodbe, namreč 'na člena 99 in 100 šentžermemske mirovne pogodbe, namreč na ona, ki se nanašata na Svobodni državi Gdansk in Klajpedo, kajti člen 102 iste pogodbe določa, da se tedanje zavezniške sile obvezujejo ustanoviti omenjeni državi, katerima bi moralo še neobstoječe Društvo narodov dati ustavo in potrebno zakonodajo. Zato so morali u-porabiti drugačno besedilo pri sestavljanju pogodbe in je bilo treba določiti, da morata obe omenjeni mesti »vsekakor«, to je že od tedaj biti izvzeti iz okvira nemške suverenitete. Glede STO-ja pa tega ni treba! Prav tako je zmotno sklicevanje na tristrani predlog dne 20. marca 1948, ker gre za enostransko izjavo samo treh spričo enaindvajsetih podpisnikov mirovne pogodbe; izjava pa je vrh vsega še popolnoma neobvezujoča! Ona torej ne more niti spremeniti mirovne pogodbe, niti služiti kot podlaga za avtentično njeno tolmačenje. Sicer pa sama izjava dokazuje nasprotno, ker govori o vrnitvi: ne moremo namreč vračati nečesa, ki še pripada! tPrav tako razlikovanje med odstopljenimi in neodstopljenimi o-zemlji nima nobenega vpliva na suverenlteto, ampak se nanaša samo na državljanstvo v primeru opcije. Glede tega moramo poudariti, da na ozemljih odstopljenih Franciji, Jugoslaviji im Grčiji povzroča izvajanje opcijske pravice ohranitev italijanskega državljanstva in se v tem primeru smatra, da ni^ optant nikoli pridobil novega državljanstva. Na STO-ju, ki ni smatrano kot odstopljeno ozemlje, bo mogel optant izvajati to svojo pravico šele šest mesecev po uvedbi ustave, izglasovane po ustavodajni zbornici in šele tedaj bo ponovno pridobil italijansko držav-(Konec na drugi strani) liana Smdersa. siva. 17. FEBRUARJA: Zaradi rudar- ske stavke so morali v mestu New York uvesti racioniranje premoga. — Francoski železničarji in rudarji so stopili v jrrotestno stavko za povišanje mezd. — V Budimpešti se je začela sodna razprava zaradi vohunstva proti ameriškemu državljanu Vogeleru, angleškemu državljanu Sandersu in večji skupini madžarskih državljanov. — Romunska vlada je izdala utesnjevnl-ne ukrepe za plovbo po Donavi. — Baje se pripravlgjjo trgovinska pogajanja med Sovjetsko zvezo in Španijo. — Churchill je ponovno pozval voditelje ZDA, Velike Britanije in ZSSR, naj se sporazumejo zaradi ohranitve miru na svetu. 18. FEBRUARJA: Nemški protikomunistični berlinski list »Der A-bend« poroča o zaroti proti Stalinu, ki jo je pripravljal maršal Go-vorov z nezadovoljnimi vojaškimi krogi: Govorov je nameraval vreči sovjets!:i režim in ustanoviti' »eli-korusko republiko. — Angleška vlada je mnenja, da se je treba pognati s Sovjeti edino v okviru OZN. — Ameriški državljan Vogeler »priznava« pred budimpeštanskim sodiščem vsa svoja vohunska in sabotažna dejanja proti madžarski ljudski republiki. — V Pragi je prišlo sredi mesta do streljanja med policijo in opozicionalci. 19. FEBRUARJA: Prve italijanske čete so se izkrcale v somalijski prestolnici Mogadisku. — Severna ameriška vlada bo zahtevala, da bolgarska vlada v 48 urah prekliče nalog o izgonu severnoameriškega poslanika v Sofiji. — Nemški socialni demokrati ostro napadajo zahodno nemško vlado, češ da je danes v Nemčiji bolj nevarno braniti demokracijo kot pa jo napadati. — Francosko vlado je močno prizadel tako imenovani »generalski škandal«, ki je močno omajal ugled vladajočih francoskih krogov. 20. FEBRUARJA: Churchill je v svojem volivnem govoru ostro napadel laburistično notranjo politiko. — V Washingtonu preučujejo zakon o tretjem letu gospodarske E.R.P. pomoči. — Na budimpešlan-ski vohunski razpravi je državni pravdnik zahteval smrtno obsodbo za vseh sedem obtožencev. — V Mehiki so ubili diplomatskega predstavnika Francove Španiji. — Go-listi in komunisti se v Franciji napihujejo zaradi generalskega škandala. „Slovenija glasilo Slovenske katoliške skupnosti »Ameriška domovina« je pričela dvakrat mesečno izdajati kot svojo prilogo »Slovenijo«, glasilo Slovenske katoliške skupnosti. Urednik priloge je prof. Vinko Lipovec. S »Slovenijo« so dobili predstavniki raznih slovenskih katoliških skupin v emigraciji svoje uradno glasilo. Razumljivo je, da vodii glasilo najmočnejša slovenska politična katoliška skupina, Slovenska ljudska stranka. Prefoo tega glasila bo torej slovenski javnosti govoril posebno njen predsednik dr. Miha Krek, ki je že v prvih številkah napisal glavne članke. »Slovenija« je zavzela do Jugoslavije pozitivna stališče, saj ugotavlja: »Nikoli pa ne smemo pozabiti in prezirati tega, kar so nas učili največji Slovenci in kar so tudi zgodovinska dejstva potrdila, da je za naš narod povezanost in sodelovanje z raznimi južnoslovanskimi brati z gospodarskih in narodno političnih razlogov očitno najkoristnejše«. Kar zadeva politično življenje pa se izjavlja predsednik Slovenske ljudske stranke za demokratično u-reditev, priznava potrebo raznih strank, svetuje pa Slovencem, naj »zgrade in obnove svoje politične organizacije, 'ki so se v Sloveniji uveljavile v prvi polovici tega sto- letja«. Slovenska ljudska stranka zagovarja torej politično izročilo, ki je najvažnejši temelj zdravega političnega življenja. Med vsemi glasili Slovencev v emigraciji bo imela »Slovenija« nedvomno največjo politično težo. »Slovenija« je odstranita občutno vrzel v tisku najodgovornejšega dela slovenske emigracije. Sedaj se bodo lahko polegli glasovi, ki so pogostoma očitali posebno slovenskemu katoliškemu vodstvu njegovo preveliko molčečnost. Toda razen glasil posameznih političnih skupin bi bilo vsekakor potrebno tudi enotno glasilo slovenske emigracije, preko katerega bi skupno slovensko predstavništvo dajalo slovenski skupnosti kot taki svoja navodila in bi obenem pred inozemstvom tolmačilo enotno slovensko stališče. Tolmačenje pa bo ime- lo potrebno avtoriteto samo, ako ga bo izražalo skupno glasilo slovenske emigracije. Želeti bi bilo, da bi se slovenske politične skupine čimrprej sporazumele o potreoi takega glasila, ki naj bi bilo visoko kvalitetno urejeno in bi moralo izhajati v angleščini. Upamo, da bo dr. Miha Krek, ki je obenem predsednik Slovenskega narodnega odbora, uvidel to potrebo in odpravil tudi ta važan nedostatek. J3. R. Bogdan Radiča - profesor Zvedeli smo, da je bil v začetku tega leta imenovan za profesorja evropske zgodovine na »Fairleigh Dickinson College« v Rutheford (ZDA) hrvatskii časnikar in publicist Bogdan Radiča. Znanemu javnemu delavcu, ki je svoj čas presenetil ves svet s svojim javnim prelomom s Titovim režimom, s katerim je med vojno sodeloval, prav iskreno čestitamo na zasluženem imenovanju. Bogdan Radiča je neutrudljiv. Ne mine teden, da ne bi slišali o kakšnem novem predavanju, članku itd. Tudi naša »Demokracija« je že objavila nekaj njegovih sestavkov. ■ Prepričani smo, da ne bo njego- va delavnost prav nič .popustila in da bo, kakor doslej, ves svoj službe prositi čas posvetil borbi za pravico in resnico. Profesor Bogdan Radiča podpira politiko hrvatskega voditelja dr. Mačka. On je tisti, ki je prvi populariziral vzdevek »koristne bu-dale«, h katerim se je odkrito tudi sam prišteval, ker je za določen čas tudi sam nasedel spretni Tito- vi propagandi in je kot tak za kratko dobo zavzemal važno mesto v beograjskem zunanjem ministrstvu. Toda, ko je spoznal, jim ni ostal prav nič dolžan! Dvojno jim vrača razočaranje, ki ga je z njimi doživel. Trumanov pomočnik je postal član narodnega odbora za svobodno Evropo BORBA ZA SVOBODO Ko smo v naši letošnji četrti številki komentirali nov jugoslovanski volivni zakon, ki ga je tukajšnje titovsko časopisje poveličevalo v deveta nebesa kot nov dokaz »popolne demokracije«, smo zapisali, da bo s tem zakonom samo »na nov način urejeno dosedanje dejansko stanje«. Nekateri so takrat celo pogodrnjali, češ, da smo kratkovidni. Toda nismo se motili! To nam dokazujejo jugoslovanske volivne priprave. Povsod nastopajo samo kandidati ene same liste, liste Ljudske fronte. In da se ne bi morda kje našel kak zapoznel kalin in zahteval morebiti kandidaturo, ppirajoč svojo zahtevo na mrtve črke pi-samega zakona, je sam Tito izjavil v Titovih Uticah: »Ce kdo želi izvesti kak program — je to program Ljudske fronte. In če kdo želi izvesti drug program, izven Ljudske fronte, ni to socialistični program, pač pa sovražen socializmu, in razume se, da bi ga kot takega ne prepustili k volitvam. V naši državi ne moreta obstojati dva programa«. Mar ni to dovolj jasno? Kdor ni z nami, ta je proti nam. Ra-zen nas nima nihče prav! Ta Titov govor je samo \ponovno potrdil načela, ki jih je pred dobrim pol leta iznesel eden izmed vodilnih ideologov jugoslovanskega komunizma, Edvard Kardelj, ki je zapisal: »Ljudska oblast v naši državi pomeni demokracijo za delovno ljudstvo, za velikansko večino ljudstva (?)..... Za ostanke kapitalizma in za njihove raznovrstne agenture pa je ljudska oblast nepopustljiva diktatura«. In dalje zopet: »Ko tako govorimo, se ne bojimo u-govorov lažnih demokratov z Zahoda, ki kričijo: da, vi dajete demokracijo samo o, da postane član narodnega odbora za svobodno Evropo. To je izjavil bivši veleposlanik Združenih držav v Japonski Joseph E. Grow, predsednik omenjenega odbora, potem ko je obiskal Cliforda v Beli hiši. Narodni odbor za svobodno Evropo so ustanovili v začetku lanskega leta. Njegova naloga je, da pomaga beguncem iz Madžarske, Bolgarije, Romunije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Med raznimi odličnimi člani tega odbocra je tudi general Lucius D. Clay, bivši ameriški poveljnik v Nemčiji. Grovv je izjavil, da je posebna naloga odbora pomagati nekomunističnim in nefašističnim voditeljem vzhodne Evrope: 1) da se koristno zaposlijo za časa svojega bivanja v Združenih državah; 2) da spoznajo narod Združenih držav, njegov duh in njegove cilje; 3) da po radiu, s tiskom in z drugimi sredstvi ohranijo v dušah svojih sorojakov v Evropi ideale individualne in narodne svobode; 4) da sodeluje z enako mislečimi evropskimi voditelji v Združenih državah in- da vzporedijo svoje načrte z njihovimi načrti. Zasledujoč te cilje, pravi Grow, dvanajst Izgnanih pravnikov sedaj dela v knjižnici kongresa. Preučujejo zakone in toblike, ki so jih izdali v Bolgariji, na Češkoslovaškem, na Madžarskem, v Poljski, Romuniji in Jugoslaviji. Odbor skrbi za to, da ti begunci obiščejo razne kraje Združenih držav in da se raagovarjajo s člani delavskih organizacij, trgovskih zbornic in sploh z ljudmi vseh poklicev. Odbor omogoča beguncem, da po radiu govorijo v svojem jeziku svojim sorojakom v domovini in da tako izpopolnijo oddaje »Glasa Amerike«. Grow je izjavil časnikarjem, da je odbor zelo srečen, da je prišel v odbor Cliford in da je odbor prepričan, da bo Cliford s svojim sodelovanjem znatno podprl delo odbora. Delovanje odbora in odlične o-sebnosti, ki se v njem udejstvujejo, je dokaz, da ostajajo Združene države, ne glede na morebitne trenutne koristi, zveste svojemu pravnemu idealu: svobodi! Subarktični manevri Dne 15. februarja se začnejo Dr- vi veliki skupni zimski manevri Združenih držav in Kanade na subarktičnem ozemlju. Taktična naloga teh vojaških vaj bo domnevni letalski udor napadalca na Alasko. Manevrov se bodo udeležile letalske in kopne sile, ki bodo na kanadskem ozemlju dokazale svojo taktično izvežbanost v subarktični vojni. Smoter manevrov je tudi preučiti in preizkusiti oskrbovanje čet v posebnih prilikah tega ozemlja in podnebja. Cete, ki so se posebej vež/bale v zimskih operacijah že od konca pretekle vojne, se že zbirajo na kanadskem ozemlju. Sodba ameriških poveljnikov Načelniki štaba Združenih držav, ti najvišji vojaški dostojanstveniki Združenih držav, so izjavili na časnikarski konferenci, da so zadovoljni z borbeno učinkovitostjo in maralo vojske, mornarice in letalstva na Daljnem vzhodu, ki so ga ravnokar obiskali. Na omenjeni konferenci je general Omar N. Bradley, predsednik generalnega štaba izjavil, da so predložili tajno poročilo predsedniku Trumanu o svojem desetdnevnem obisku na Japonskem, v Okinavi, Guamu in Haw'ajih. Vrnili so se v Združene države pretekli petek. Madžarska policija Oblast za varnost madžarske države ali politična policija na Madžarskem ni več podrejena notranjemu ministrstvu. Po odloku, ki je bil objavljen 29. decembra 1949, je ta oblast postala neodvisna organizacija, ki je podrejena ministrskemu svetu. Ta organizacija spravlja v ' tem oziru Madžarsko v sklad s Sovjetsko zvezo. V Sovjetski zvezi sta dve dodeljeni ministrstvi, ministrstvo za varnost države In ministrstvo za notranje zadeve. Med nalogami, ki so poVerjene 'ovietske-rriu ministrstvu notranjih zadev, je uprava poboljševalnih taborišč za prisilno delo. PO ITALIJI Nismo bili nobeni preroki, ko smo napovedovali siflen napad zdru Ženih socialkomunistov proti novi De Gasperijevji vladi! Razvoj je bil vsakemu povprečnemu poznavalcu italijanskih prilik dovolj jasen... Napad se je pričel v samem parlamentu po koncu napovedanih načelnih De Gasperijevih izjav. Ome-njevanje modenskih nemirov, o priliki katerih je bilo ubitih šest delavcev, je dalo povod za sp3ošni pretep socialkomunističnih in de-mokrščanskih parlamentarnih aktivistov, ki je klavrno dokazal demokratično zrelost in pojmovanje demokratičnih svoboščin vodilnih parlamentarcev, ki so se Skrivaj pritihotapili De Gasperiju za bnbet in ga skušali dejansko napasti: napad so z brcami, klofutami in metanjem stolov preprečili gibčnejši demokrščanski poslanci, ki so sedeli v De Gasperijevi bližini. Ali je to demokratično pojmovana .parlamentarna borba? Vlada je zaradi tega in zaradi zadnjih pouličnih izpadov opozicije resno posvarila komuniste, socialiste to novofašiste pred resnimi posledicami njihovega početja! Vlada se je po doseženi zaupnici glede sprejema zaupne uprave v Somaliji lotila reševanja raznih visečih mezdnih zadev delavskih in uradniških slojev, v nadi, da bo s tem vsaj delno pomirila vedno pogostejša mezdna gibania. Vlada i-ma pri svojih pogajanjih z Glavno delavsko zvezo zelo težko stališče, ker so šiponi povzročeni v glavnem zaradi določenih političnih koristi levičarske opozicije, ne pa zaradi mezdnih koristi delavskega in u-radniškega stanu. Delodajalci, ki se tega zavedajo, namenoma nočejo niti v dokazanih primerih upravičenosti delojemalcev do zahtevanih mezdnih izboljšanj, pristati niti na sporazumno reševanje nastalih sporov, s čimer nevarno poostruiejo italijanske notranjepolitične prilike. Stališče luških delavcev severne Italije, da ne bodo izkrcevali ameriškega orožja, ki ga bo dobivala Italija v okviru P.A.M. dogovora, more imeti nepovoljen odsev ni zunanjepolitični položaj Italije. Vlada j§ zaradi tega sklenila, da bodo ladje z orožjem usmerjene v južne italijanske luke, kjer so luški delavci pristali na Izkrcevanje in pre- tovarjanje orožja. Zadeva z orožjem ni tako enostavna, če pomislimo, da so vsi francoski luški delavci že proglasili, da ameriškega o-rožja ne bodo izkrcevali in da so pred nekaj dnevi luški delavci v Nici že pometali v morje mnogo zabojev orožja in točnih vojaških naprav, namenjenih za vojno proti indokitajskim upornikom. Bolgari protestirajo Iz nekega članka, ki ga je nedavno napisal Lokan Strelkov v sofijskem listu »Izgrev«, se jasno vidi, kako Sofija protestira proti političnim procesom, ki so se nedavno vršili. Lokan Strelkov je komunist in član uredništva sofijskega lista »Izgrev«. Na koncu svojega članka Strelkov piše: »Spomnite se, vi, ki ste ostanki reakcionarnega fašizma, ki ste kostovci, anglo-ameriški in Titovi vohuni in ubijalci... vi, ki telefonirate, pišete pisma in mečete listke v poštne nabiralnike, o katerih kričite: »Dovolj je, kon- čajte!«, spomnite se, da ne bomo končali, dokler ne zgrabimo zadnjega od vas, dokler vas ne uničimo«. Konec stavbe v Trstu Po dvajsetih dneh stavke se tržaški težki industrijski delavci vračajo na delo. Dne 20. t. m. ob 9.30 je bil dosežen na Uradu za delo sporazum, o katerem poročamo na drugem mestu. Pred dnevi so prenehali s stavko delavci male in srednje industrije, ki niso pri uveljavljanju svojih upravičenih zahtev naleteli na tolikšno nasprotovanje kot delavci velikih industrijskih podjetij. Stavka se je dne 14. in 15. t. m. spremenila v solidarnostno splošno stavko delojemalcev vseh naših pridobitnih krogov. Splo-šna stavka je potekla v najlepšem redu in neumestni posegi civilne policije z brizgalkami, , konjenico in motornimi vozili proti mirnemu ti-žaškemu prebivalstvu so bili zares neutemeljeni! Vendar moramo pribiti eno dejstvo: v kakšni vzročni zjvezi z obrambo delavskih koristi je bilo vpitje nekaterih delavskih skupin 15. t. m, po Korzu in drugih ulicah: »Vogliamo Togliatti! Vi-va ritalia«?.. Naše svobodno ozemlje pred tržaškim mestnim svetom Iz govora dr. M. Stocca (Nadaljevanje s i. strani) Ijanstvo, to pomeni, da ga je prizadeta oseba prej izgubila. Državljanstvo je namreč prenehalo s prenehanjem suverenitete, namreč 15. septembra 1947. Ker je nekdo zadnjič prekinil nekega govornika z medklicem: »Kaj pa državljanstvo?«, bi rad glede tega še nelkaj navedel. Zaradi nove izmišljotine, ki jo je to pot sprejela tudi ZVU in ki spada v vrsto onih o »nedejstvujoči suve-reniteti«, nas še vedno smatrajo za italijanske državljane, to je za tujce v lastni hiši, ker so odkrili, da urejuje vprašanje državljanstva STO-ja člen 6 stalnega sitatuta, ki pa še ni stopil v veljavo. Gre za nesmisel, ki ne dela časti ZVU! Kdor je predlagal ta izgovor je pa predvsem pozabil, da v režimu začasne uprave (to je namreč naš današnji pravni položaj!) veljajo ne samo določbe začasnega statuta, ampaik tudi one stalnega statuta, v kolikor se morejo izvajati. In je prav tako pozabil, da so danes že v veljavi nekatere določbe stalnega statuta, tako n. pr.: člen 1. (razmejitev ozemlja), člen 2. (celostnost in neodvisnost), kar je že poudaril general Airey v proglasu št. 1 z dne 15. septembra 1947, člen 7. (zastava in grb), člen 8. (uradni jeziki), ki se že izvaja v Uradnem listu, o proglasih ZVU itd. Tako je prišlo do tega, da zaupni u-pr^vnik OZN, namreč ZVU upravlja pri nas ozemlje brez državljanov! Tristrani predlog z dno 20. maroa 1948 Kar pa se tiče politične vrednosti slavne tristrane izjave, mislim, da so si danes vsi ediini v tem, da se je izjava že preživela! Ona je mamljivo vplivala na nepolitične čustvene duhove, kajti kritična, čeprav površna preučitev izjave bi morala vsakogar takoj prepričati, da je šlo le za golo sredstvo, koristno le v času njihove objave. Naivno pa je še danes pripisovati izjavi kakšno dejansko vrednost! Celo njeno redno in dolgovezno trimesečno ponavljanje po generalu Aireyu ima prav to burokratič-no nalogo, da služi kot pretveza za nadaljnje životarjenje... In vendar omenjajo izjavo še vedno z najrazkošnejšimi izrazi kot n. pr.: »svečana obljuba«, »obvezujoč predlog«, »Italiji izročena in bianco menica«, in slične neumnosti, čeprav gre za enostranski in prav nič obvezujoči predlog četrti velesili, ki — • če bi ga sprejela (gorje, če bi se to zgodilo danes!) — bi ga bilo treba šele dati v odobilitev, iltd., itd. Za spremembo določb mirovne pogodbe je treba pristanka vseh enaindvajsetih podpisnikov mirovne pogodbe in niti to ne bi bilo dovolj, (ker je STO ne samo ustanovljeno in dejstvujoče, ampak je bilo celo priznano po podpisniških državah in je torej postalo subjekt mednarodnega prava); treba je lo-iseči pristanek samega STO-ja, ki mora biti izražen po organih, naštetih v mirovni pogodbi. Z drugimi besedami: za previdno rešitev •bi bilo treba najprej spopolniti STO z ustvaritvijo vseh v statutu predvidenih in po upravičencih postavljenih organov. Tristrani predlog se je preživel tudi zaradi raznih medtem nastalih političnih dogodkov, kot n. pr. sprejem Italije v Atlantsko zvezo, ko se je Italija pred nekako enim letom morala predhodno in izrecno odpovedati kakršni koli zahtevi po reviziji mirovne pogodbe. Naj omenimo še izjavo Kominforma in nato nastali prelom med ZSSR in Jugoslavijo, kar je temeljito spremenilo vojaški in politični položaj v južnovzhodni Evropi. Govorice, ki sedaj krožijo in ki so potrjene (tudi po uradnih izjavah o visečih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja STO-ja, so ivsekalkor neizpodhiten dokaz, da je tristrani predlog dejansko pokopan. Spoštovani kolegi iz večinskega .tabora! Naravnost nesmiselno . ie vztrajati danes pri sklicevanju na tristrani predlog, ker pomeni to varanje samega sebe, ne da bi s tem nikogar drugega prepričali! STO je kompromisna roditev! STO je kompromisna rešitev, ki je postala neizogibna ne samo zaradi političnega in gospodarskega položaia tu živečega ljudstva, am-ipak tudi zaradi nasprotujočih si teženj Italije in Jugoslavije ter drugih prizadetih sil, ki imajo velike (koristi na tem našem ozemlju, tako važnem za evrvpski in svetovni iroir. Samo na podlagi te kompromisne rešitve je bilo mogoče doseči mir med zavezniškimi 1n pridruženimi silami ter Italijo. Ta rešitev jamči državi ianom STO-ia o-isnovne človečanske pravice in svobodni razvoj vseh prosvetnih in narodnostnih svetinj tu živečih narodov in jamči tudi blaginjo in gospodarski napredek vsemu prebivalstvu. Pretveza o namišljenih narodnostnih sporih na STO-ju, ki se je poslužujejo revizionistične skupine, je popolnoma iz trte izvita in podprta po silah, ki nimajo nič skupnega in so celo nasprotne koristim in blaginji STO-ja. Sodržavljani slovenske narodnosti so po svojih političnih pi'edstavništvih svečano in nedvoumno izjavili, da ne gojijo nobenih teženj iredentističnega značaja in da si iskreno želijo mirnega •narodnostnega sožitja in da so pripravljeni sodelovati za dosego tega smotra. Mi to jemljemo na znanje in je naš namen da vas tu javno obvezujemo do spoštovanja te svečane obljube. STO in naše zaledje STO je neobhoidno potrebno za ureditev in gospodarsko ter politično Stalnost (njegovega prostranega in naravnega zaledja, ki ima v Trstu svoj izhod na morje in luko za svoj svetovni promet. Nekateri si radi privoščijo orna-lovaževalnih izjav o tem zaledju, ki mu odrekajo katero koli obstojnost, kot če bi se po razbitju Avstrije to zaledje spremenilo v puščavo brez prebivalstva in brez življenjskih potreb. Statistike iz zadnjih časov pa dokazujejo, da so se nekateri prometni tokovi ojačili v izključno korist našega mesta. Vendar položaj našega na Italijo priklenjenega gospodarstva ovira nadaljnji razvoj teh prometnih tokov. Glede gospodarskih možnosti STO-ja se sklicujem na besede kolega Agneletta in na mnenja pristojnih uradnih krogov, ki so izjavili, da je STO zdravo in življenjsko ter da bo v kratkem doseglo samozadostnost. Seveda bo treba njegov upravni obstoj prilagoditi njegovim dejanskim potrebam! Rekel sem vam že v nekem svojem prejšrijem govoru, da Italija ne more in noče ničesar napraviti za nas, ker je njeno gospodarstvo v kričečem nasprotstvu z našim. To nam dokazuje dvajsetletje, ki je preteklo med obema svetovnima vojnama in to nam dokazuje današnje italijansko zadržanje do nas. Gre le za negativno zanimanje, ki stremi izključno po zaščiti koristi drugih številnih italijanskih luk in drugih italijanskih mest. Najboljša rešitev Najboljša rešitev tržaškega vprašanja je v spoštovanju mirovne pogodbe; to ne škoduje ugledu ni- ■ ti Italije niiti Jugoslavije. STO je treba sprejeti tako kakor je in mi kot prvi obžalujemo, da STO zaradi majhne diplomatske uvidevnosti in politične kratkovidnosti, zlasti na italijanski strani, ne vsebuje, če že rie vse, pa vsaj večji del bivše Julijske krajine. O tem lahko gojimo določeno upanje za bodočnost, vendar ne smemo pozabiti, da more ponavadi samo vojna premakniti državne mejnike. Takšno možnost pa mi z grozo odklanjamo! Zahteva Fronte za neodvisnost predstavlja napredek pri notranjem urejevanju STO-ja in jo je treba zaradi , tega podpreti. Treba je združiti področje B z našim področjem, ker je naš vrt, ker nam je koristno in ker smo tudi mi njemu neobhodno potrebni. Naše koristi se spopolnjujejo! Z združitvijo bo izginilo gospodarsko neugodje področja B, ki se mora danes oskrbovati pri daljnih virih, njemu tujih zaradi stoletne navezanosti na našo zemljo. S takojšnjim imenovanjem začasnega vzornega in vzpo-reditvenega organa med obema vojaškima upravama, bo končno prenehala tudi politika stalnega upravnega razlikovanja obeh področij STO-ja, ki ju spreminja v priveske Italije odnosno Jugoslavije, kar povzroča nezaupanje in neprijetnosti, o katerih so že nekateri kolegi govorili. Ko bi obe zaupni vojni upravi sporazumno uvedli za obe področji enak denar, ki bi lahko bil oni, določen po mirovni pogodbi, bi ustvarili neodvisno gospodarstvo in družabno življenje STO-ja, ki bi vzcvelo v ozračju svobode in napredka v okviru enotnega upravnega in političnega reda.« Pripravljenost ZDA Ameriški obrambni minister Johnson je v svojem neuradnem govoru na univerzi Virginije izjavil: »Ce bi se kar koli zgodilo ob 4 zjutraj, bi bile bojne sile in moč Amerike v eni uri pripravljene, da nastopijo«. Johnson je med drugim tudi izjavil: »Na svetu je ena sama država, ki bi utegnila začeti novo svetovno vojno in v. njo potegniti Združene države. Razpolagati moramo z zadostno vojaško opremo, da bomo odvrnili tega napadalca od tega, da bi napadel«. Obramba Združenih držav je po Johnsonovih izjavah danes trdnejša kot kdaj koli prej in «e dan za dnem veča. Akcijski odbor za obrambo Suobodnega tržaškega ozemlja Naš odgovor Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja se je ustanovil, kakor je razvidno iz njegovega »Proglasa« in »Osnovnih *ačel«, edinole z namenom, da doprinese pred tukajšnjo in svetovno javnostjo svoj delež v borbi za obrambo mirovne pogodbe z Italijo, ki je 'ustvarila STO, in za izvedbo vseh njenih določb v zvezi z dokončno uresničitvijo te nove državne tvorbe. Spričo poskusov, da bi se tudi slovensko in hrvatsko prebivalstvo STO-ja prepričalo .o neizvedljivosti i* neobveznosti mirovne pogodbe v zveizi s STO-jem in o tem, da je uresničitev Svobodnega tržaškega ozemlja iluzija din da je torej nujno iskati rešitve tržaškega vprašanja .. na drugih osnovah mimo mirovne pogodbe, je A.O. pozval vse Hrvate i» Slovence tega ozemlja, naj se ne glede na strankarsko opredelitev pridružijo borbi za obrambo STO-ja. Vsakemu našemu čiloveku je jasno, da sedaj ne gre za to, ali naj to ozemlje pripade Jugoslaviji ali pa Italiji — za to je šlo pred podpisom mirovne pogodbe! — pač pa za to, ali naj se vse ozemlje, ali pa vsaj en njegov del s Trstom vred vrne Italiji, ali pa naj vse ozemlje STO-ja ostane v smislu .polnoveljavnih in jasnih določb mirovne pogodbe neodvisno in samostojno. Kot glasnik nedvomljive volje in razpoloženja vseh Slovencev in Hrvatov STO-ja, ki se v nobenem primeru in pod nikakršnimi pogoji ne želijo ■vrniti pod oblast Italije, je A.O. poslal svoj »Proglas« in svoja »Osnovna načela« vsem slovenskim časopisom v Trstu, med ostalimi tudi »Primorskemu dnevniku«, in sicer s prošnjo, naj jih objavijo, izražajoč pričakovanje, da se bodo temu odzvali glede na važnost vprašanja, pri katerem je prizadeta vsa narodna skupnost Slovencev in Hrvatov STO-ia. »Primorski dnevnik« se tej prošnji mi odzval, smatral pa je za potrebno, da osebno napade začetnike in podpisnike Akcijskega odbora, ne da bi se tudi z enim samim stavkom dotaknil gornje edine točke programa Akcijskega odbora in njegovih jasno izraženih ciljev. Naj poudarimo še enkrat: Akcijski odbor se je ustanovil zaradi o-brambe STO-ja in se 'bo odločno boril proti vsakomur, ki bo skušal omajati veljavnost in obveznost mirovne pogodbe >z Italijo v zvezi * STO-jem in ki bo skušal podirati temelje, na katerem je bil, po tolikem 'trpljenju našega ljudstva, zgrajen tržaški kompromis, ki med ostalem jamči Slovencem in Hrvatom tega ozemlja mednarodno pri-3nano enakopravnost. Mesto da 'bi »Primorski dnevnik« zavzel svoje stališče do tega za nas brez dvoma življenjskega vprašanja, skuša poleg osebnih napadov v svoji kritiki, vse vprašanje premakniti na polje, ki s sedanjo in bodočo borbo Akcijskega odbora nima nobene zveze. Ne gre za vprašanja ideološke opredelitve, pa naj jo imenujejo po želji reakcionarno ali napredno, tudi ne gre v tem pogledu za razredna alii pa razred-nobojna vprašanja, ampak čisto enostavno za vprašanje našega narodnega obstoja. Da si bomo na čistem: delovanje Akcijskega odbora nima tudi nobene zveze s stališčem do Jugoslavije. Jugoslavija je s Svojim podpisom pod mirovno pogodbo in z izročitvijo ratifikacijske listine brez- pogojno pristala na ustanovitev STO-ja in je dolžna ta svoj. podpis tudi spoštovati, če stoji — o čemer zaenkrat inimamo razloga dvomiti — na stališču spoštovanja mednarodnih Obvez. Zdi se nam celo, da ima Jugoslavija, posebno spričo svojega sedanjega mednarodnega položaja mnogo razlogov, da se drži 'tega načela, ki predstavlja hkrati tudi temeljno načelo Združenih narodov. Da ine bi bilo nobenega dvoma, ugotavljamo, da smatramo obveznosti vseih podpisnikov na mirovni pogodbi za enake, pa naj gre za podpis Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Italije ali pa Jugoslavije in vseh ostalih" 16 držav podpisnic. Vsi se nahajajo nasproti Svobodnemu /tržaškemu ozemlju v odnosu do samostojne, meddržavnopravno v polni meni obstoječe državne tvonbe. . • TO JE EDINA STVARNOST! Kdor koli poskuša zanikati to stvarnost, se dotika na nevaren način osnov, na katerih se s toliko muk in težav igrajuje povojna Evropa. »Primorski dnevnik« pravi, da so KP STO, SIAU in OiF stale 1. 1947 in 1948 na odločnem stališču spoštovanja mirovne pogodbe. Temu bi dodali, da to ne velja sanic-za 1. 1947 dn 1948, ampak je Ljudska fronta, kot predstavnik teh političnih organizacij, še vedno, pred občinskimi volitvami, ki so se vršile 12. junija 1. 1949, izdala svoj volivni program, v katerem pravi v poglavju »Za normalizaci. > političnega in gospodarskega življen'a ozemlja« tole: »Slovansko-italijan-ska ljudska fronta ugotavlja, da je normalizacija političnega in gospodarskega položaja povezana z uveljavljanjem mirovne pogodbe in zato zahteva imenovanje guvernerja in uveljavljenje statuta«. Upravičeno je naše vprašanje: Koliko glasov bi bila dobila voliv-na lista Ljudske fronte, če bi bila šla na volitve z gesli, da je realizacija Svobodnega tržaškega o-zemlja iluzija, da se odreka . imenovanju guvernerja in da predlaga novo rešitev tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma Tito - Togliatti, s katerim se Trst priznava Italiji, z gesli torej, s katerimi stopa sedaj pred naše ljudstvo? Zdi se nam, da odgovor na to vprašanje ni težak! 2e na podlagi dosedanjih izkušenj lahko ugotovi Akcijska odbor, da je stališče vseh tržaških Slovencev in Hrvatov v vprašanju hranitve iin obrambe Svobodnega tržaškega ozemlja POPOLNOMA ENODUSNO. Za izdajalca naših življenjskih narodnih koristi bo smatram vsak Slovenec, Srb ali Hrvat, ki hi nas zopet hotel prodati Italiji! »Primorski dnevnik« se je povzpel še do trditve, »da ni prav nobenega dvoma, da očetje A.O. nimajo iskrenega namena braniti Tržaško ozemlje, temveč, da pod tem geslom zasledujejo svoje špekulant-ske politične interese, za katerih dosego toi hoteli izkoriščati naše ljudstvo«. / Akcijski odbor se ni ustanovil za to, da bi tratil čas z brezplodnim polemiziranjem, spričo gornje trditve pa ne more mimo ugotovitve, da so politična sumničenja in podtikanja brez vsake stvarne osnove postale danes žal že sestaven del našega političnega življenja in ne v najmanjši meri zaradi političnih metod, ki se pred nastopom »Pri- morskega dnevnika« v našem političnem življenju niiso smele pojaviti. O namenih Akcijskega odbora naj .govorijo njegova dela. O njegovem delovanju pa naj izreče svojo sodbo naše ljudstvo, ki je edino poklicano, da odmeri po zaslugi vsakomur, kar mu gre. Iz tajništva Akcijskega odbora za obrambo Svob. trž. ozemlja. Občinski svetovalci repeitlaborske občine za obrambo STO-ja V nedeljo, dne 19. t. m., se je na pobudo Akcijskega odbora za o-brambo STO-ja sestalo v Vei. Re-pnu devet občinskih svetovalcev občine Repentabor, od teh štiri izvoljeni na listi Slovansko italijanske antifašistične unije In pet na lisiti Neodvisne gospodarske zveze. Vabljeni so bili tudi občinski svetovalci, izvoljeni na listi Ljudske fronte, ki se niso udeležili sestanka, toda dva izmed teh sta že prej izrazila svojo popolno soglasnost s programom Akcijskega odbora. Akcijski odbor se je udeležil sestanka s tremi svojimi člani. Po podanem poročilu so prisotni soglasno pooblastili Akcijski odbor, da tudi v njihovem imenu, kakor se je že zgodilo v imenu slovenskih svetovalcev občine Devin - Nabrežina, priobči sledečo Samouprava Južne Tirolske objavo: Na vabilo predsedstva Akcijskega odbora za obrambo STO-ja so se zbrali dne 19. t. m. v Velikem Repnu občinski svetovalci občine Repentabor, izvoljeni na listi SIAU (štirje) in Neodvisne gospodarske zveze, (pet) in so se po izčrpnem razpravljanju s t. č. predsedstvom A.O., katerega so se udeležili vsi navzoči pripadniki imenovanih političnih skupin, izrekli za brezpogojno uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo in za popolno realicac.ijo Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu te pogodbe. Prisotni občinski svetovalci so zagotovili, da bodo to svoje stališče zagovarjali pri svojih: političnih vodstvih, in so pooblastili t. č. predsedstvo A.O., da objavi to njihovo izjavo v listih. IZ 3 a V it: Z ozirom na trditev g. Branka Babiča na sestanku Aktivistov OF iz cone A, objavljeno v »Primorskem dnevniku« od dne 23. t. m., češ »da je eden izmed obeh »neodvisnih« dejal, da je celo fašistični škof Santin »krščanski zvezi« dovolil, da podpiše izjavo Akcijskega odbora«, podpisana dr. Frane Tončič in dr. Josip Ferfolja, člana Neodvisnih Slovencev v Akcijskem odboru za obrambo STO-ja SZlflil LISTU, da so gornje trditve g. Branka Babiča neresnične in lažnjive, kajti nihče od njiju dveh ni nikoli in nikomur dal gornje izjave. Resnica je nasprotno, da je Slov. krščanska socialna zveza pogumno in odkrito pristala na program Akcijskega odbora za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in za e brambo Svobodnega tržaškega r> zemlja neodvisno od stališča, ki ga zavzemajo, ali ga bodo zavzele v tem vprašanju cerkvene oblasti. Trst, 23. februarja 1950. dr. Frane Tončič dr. Josip Ferfolja V zadnjem času se je italijansko časopisje vseh .barv obsežno bavilo z vprašanjem Južne Tirolske. Po vsem izgleaa, da so se tamkajšnji Nemci krepko uveljavili, kar zadaja ©biastvom nemajhne skrbi. Po letu 1945 je bulo vprašanje Južne Tirolske odprto in Avstrija, ki je po drugi svetovni vojni bila na zavezniški strani kot nekakšna žrtev nacizma, medtem ko je bila Italija v vlogi poraženega nasprotnika, je zahtevala, da se ji popravijo knivice, storjene po prvi svetovni vojni. Ena izmed takih krivic je bila v avstrijskih očeh odcepitev Južne Tirolske od Avstrije. In zato je iz početka nova avstrijska diplomacija poskušala pridobiti Zaveznike za vrnitev Južne Tirolske Avstriji. V oporo svoje zahteve je lahko navajala, da je med 360.000 prebivalci Južne Tirolske približno 240.000 Nemcev, in kar. je še važnejše, da je med 25.000 samostojnimi kmeti, kar 24.000 Nevcev. Narodnostna in zemljiška sliika pokrajine je torej podpirala avstrijsko tezo. Tega se je zavedal predsednik De Gasperi, ki ni izgubljal časa in je leta 1946 s svojim idejnim somišljenikom Gruberjem (voditeljem Avstrijskih krščanskih demokratov) sklenil poseben dogovor, s katerim so južnotirolski Nemci dobili mednarodno zagotovljeno široko samoupravo, priznanje lastnega jezika, kulture, gospodarskega izživljanja itd. Ta samouprava je neodvisna od italijanske notranje ureditve in je zato tudi takoj stopila v življenje, čeprav še vedno niso sprejeti in sestavljeni vsi tisti zakoni, ki bi urejevali njeno notranje poslovanje. Ta samouprava bo tudi ostala v veljavi ne glede na to, ali bo v Italiji zmagalo ali pa propadlo tako imenovano pokrajinsko načelo. Južnotirolski Nemci so si torej lahko sigurni svojih pravic in razvoj kaže, da se te sigurnosti tudi zavedajo. Ne smemo pozabiti, da so leta 193b optjiau za Nemčijo prvenstveno samo siiromasnejsi sioji, medtem ko so vsi močnejši posestniki, trgovci, industirijaici itd. raje ob-dnzaii ltaiijansKo državljanstvo. Na ta način je ostala nemška gospodarska moč v Zgornjem Poadižju nedotaknjena. Tej svoji gospodarski moči in veliki medsebojni povezanosti morajo pripisati svoje uspehe pri političnem uveljavljanju. Italijani, v kolikor so se naselili v tej pokrajini, so namreč večinoma siromašni delavci, uradniki itd. in le redki med njimi so se povzpeli do večjega gospodarskega ugleda. Danes Nemci ta svoj položaj še vedno bolj utrjujejo. Italijanski časopisi vedo povedati o skrbni organizaciji, ki nadzira vse prodaje in pazi, da prehajajo tudi italijanska premoženja vedno bolj v nemške rolke. Na drugi strani pišejo italijanski časopisi tudi o novih tajnih političnih organizacijah, ki naj bi ne bile prežete z duhom lojalnosti do italijanske države, ampak bi predstavljale osnovo za nove morebitne poizkuse priključitve Južna Tirolske k Avstriji. Tak razvoj dogodkov seveda Italijanom nikakor ne odgovarja. Časopisje očita, da je bila samouprava dana prehitro, da niso bila njena določila dovolj premišljena, čeprav na drugi strani priznava De Gasperiju, da je moral v tistih o-koiiščinah ravnati hitro in je moral pač izbirati med dvema rešitvama: ali izigubiti Južno Tirolsko ali pa dati tako samoupravo. Ostaja pa pri vsem tem odprto vprašanje, kaj se prav za prav za vsemi temi napadi skriva: ali je to ost proti De Gasperiju, katerega nazivajo »Trentinca, posojenega I-taliji za posebne naloge«, ali pa skušajo vnaprej opravičiti morebitno bodočo okrnitev že dane samouprave. Toda zaradi mednarodnega značaja danih svoboščin, bi Italija pri morebitnih poizkusih o-krnitve najbrž naletela na velike težkoče. v Šolska obnova v Italiji Sedanje italijansko šolstvo temelji v glavnem še vedno na načelih fašistične Gentilijeve obnove, ki je vsemu šolstvu (osnovnemu, srednjemu in visokemu) dala izrazit ideološki pečat. Ker pa ni Gentile razen filozofskih ideoloških osnov upošteval v dovoljni meri tudi vsebinsko pedagoške in strokovne plati vprašanja, je sam zadnji fašistični prosvetni minister Bottai čutil potrebo po izvedbi nove šolske obnove. Bottai je dajal popolno prednost novi ureditvi visokošolskega (študija; obnova, oziroma spo-polnitev srednješolskega in osnovnošolskega študija pa naj bi se izvršila po stopnjah. Vojna je uresničenje Bottaievih načrtov preprečila. Nova italijanska demokratična državna ureditev bi bila nepopolna brez temeljitega posega v način ljudske vzgoje. Zato je demokrščan-ski prosvetni minister kmalu po koncu druge svetovne vojne imenoval poseben študijski svel;, ki naj bi se izključno bavil z vprašanjem demokratične šolske obnove v Italiji. Navedeni svet je dalj ko dve leti zbiral mnenja najboljših italijanskih šolskih strokovnjakov, pedagogov in uradnih osebnosti o nameravani. obnovi. Na podlagi dobljenih podatkov je sedaj prosvetno ministrstvo v Rimu sestavilo nekakšen osnutek načrta šolske obnove, ki ga je sam prosvetni minister Gonella javil italijanski javnosti. Šolska obveznost bo trajala o-sem let, in sicer od šestega do štirinajstega leta starosti. To za nas ni nobena novost, vedeti pa mora- mo, da je večji del italijanske mla dine, ki se ne odloči za srednješolski študij, po dovršenem desetem letu starosti in po dovršenem osnovnošolskem študiju vržen v življenje brez vsakršne temeljite strokotvne podlage! Ravno zaradi tega leži poudarek obnove na o-semletni šolski obveznosti, -Tudi mladina, ki bi po doseženi oprostilni starosti štiranajstih let stopila v raizne delavske, obrtne, poljedelske in druge poklice, ne bo prepuščena sama sebi: prosvetno ministrstvo bo v sporazumu z ministrstvi za delo, za industrijo in za poiljedelstvo ustanovilo posebne popoldanske, večerne in nedeljske šole, ki bodo delovale v okviru bodočih pokrajinskih samouprav. Novote pri srednješolskem študiju so naslednje: Latinščina bo obvezna za vse dijake; vendar morejo dijaki, ki se ne bodo posvetili klasičnim vedam, izbirati med latinščino in kakšnim drugim živim jezikom. Učiteljišče bo spremenjeno v u-čiteljski licej. Na novo bo ustanovljen ženski tehnični zavod, ki naj bi žensito mladino usposabljal za ženske tehnične poklice in s tem razbremenil učiteljski licej. , Učenje verouka bo obvezno, vendar bo dana možnošt oprostitve na podlagi vložene prošnje^ Kot dopolnilo visokošolskega študija sta določeni dve vrsti spopol-njevalnih šol znanstvenega in strokovnega značaja pri vsaki fakulteti. Namesto sedanjih pedagoških fakultet bodo ustanovili enotne fakultete sodobnih jezikov. MIMOGREDE Narod sodi Slišimo, da so se »tovariši« zelo razburili, ko so čitali poročilo o sklepu nabrežinskih slovenskih občinskih svetnikov. Takoj so mobilizirali svoja »motorizirana sredstva« in med ostalimi sta se tudi tovariš Dekleva in Stoka podala na prepričevalni pohod v Devin, kamor sta poklicala na posvet svoje krajevne pristaše. Dekleva se je na sestanku izvijal, podobno kakor Babič pred neprijetnimi vprašanji »Demokracije«. Zatrjeval je, da titovci nikakor ne nameravajo predati Trsta Italiji, da bodo s kremplji branili naše tukajšnje pravice, toda »oko bi se vendarle kaj zgodilo, ako bi I>rišlo do sporazuma med jugoslovanskim narodi in italijanskim narodom potem...« Preproste mu ali bistremu poslušalcu je tu bilo dovolj. Vstal je in vprašal: »Tovariš, ali imamo še kakega Ante Trumbiča, ki bi nas ponovno prodal?«. Nekdo drugi pa je pripomnil Deklevi, potem ko je le-ta zatrdil, da bo v primeru odstopa Trsta Italiji Jugoslavija poskrbela za zaščito pravic tukajšnjih Slovencev: »Kar pripelji ti Dekleva najprej svojo ženo in otroke iz Ljubljane v Trst, pa boš že potem videl, kako boš drugače govoril!« Kakor vidimo, se torej ta najnovejši Deklevov pohod nikakor ni zaključil z zmago. Ob stiku z dejstvi in ogroženimi koristmi našega življa so bile prazne besede zaman! Narod čuti, da mora sam braniti svojci kožo, zato ne bo več poslušal krivih prerokov! Živa vest Po svojem zadnjem neuspešnem obisku v Ameriki je gospa Cang Kaj Sekova ob slovesu dejala: »Moralni slabiči nas že zapuščajo. S težkim srcem sem zvedela, da nas je naša prejšnja zaveznica Anglija, ki je žrtvovala milijone ljudi na oltar svobode, zapustila. Britanski voditelji so se podali v divjino politične intrige in zamešetari-li dušo naroda za par srebrnih kovancev. Sram jih naj bo! Nekoč bodo ti srebrni kovanci terjali visoke obresti v britanskem znoju, solzah in krvi na bojnem polju za svobodo. Kar je moralno slabo, ne more v politiki nikdar postati pravilno.« Kar se tiče Združenih držav pa je izjavila: »Ameriškemu narodu nimam kaj drugega povedati... Če niste voljni pomagati - Kitajski v njeni borbi za svobodo, ste tudi vi zapustili svobodo«. Značilna disciplina V »Robotničesko delo« iz Sofije od 10. januarja 1950 je pisal delavec Stojan Mitev, ki je poslanec v bolgarskem Sobranju, po svojem obisku v Moskvi o priliki Stalinove 70 letnice: »Moskva je velika in lepa. In njene trgovine so kot v bajkah: obširne, velike, razsvetljene in polne vsakovrstnega blaga: salamov, gnjati (pršutov), klobas, oranž, oljk in blaga za obleke v vseh mogočih barvah...« Ali tov. Mitev je pozabil dostaviti, da so one razkošne trgovine v Moskvi dostopne samo inozenv-cem in diplomatom, ki plačujejo one stvari kot iz bajk tudi po bajnih cenah. Nadalje je Rusija tudi paradiž delavcev, kakor piše tov. Stojan Mitev. Govori o delavnicah »Stalin« in med drugim piše: »Značilna je visoka disciplina delavcev. Med našim obiskom nisem videl niti e-nega delavca, da bi bil kadil, ali da bi se bil pogovarjal s tovariši pri delu, ali da bi bil hodil brez dela po hodnikih«. To je ona »značilna disciplina« pod komunističnim režimom, po kateri se tako sline cedijo našim komunistom... Dn. Anton Novačan: jlovenska reportaža - 1950 = Dr. Anton Novačan še dalje poje v daljni Argentiniji! To veselo vest sporočamo tržaškim Slovencem, med katerimi je naš pesnik po drugi svetovni vojni dalj časa živel in v Trstu spesnil svoj »Peti Evangelij«. »Slovenska reportaža 1950«, ki jo danes priobčujemo, je Novačanov prvenec v novem svetu: govori nam o slovenskem dekletu, ki v tujini ponosno u-veljavlja svoje poštene nazore o delu in življenju. I. Oti Cabilda do Floreste, oh, kako so dolge ceste. Od Floreste do Cabilda vozi v službo se Matilda. Zala je, povita, tenka, vidi se, da je Slovenka. Ker doma rdeči orje, lani je prišla čez morje. Za začetno plačo nizko našla je za strojepisko. Pridno delala za Žide je s poštenjem lepe Vide. Niso več potrebovali, letos so jo proč poslali. Sla potem za kuharico, lirodajalko, sobarico, za pletiljo in veziljo in v tovarno za šiviljo, prala okna za izložbe, vse storila brez pritožbe. Toda sreče ni imela, da bi tisto razumela v osemnajstem svojem letu, kaj kupujejo po svetu! II. Goste službe, redke suknje, mesec mine, peso smukne. Od Floreste do Cabilda vozi zopet se Matilda. Zdaj za božič je dobila, da prešije kup perila. Dan za dnevom iglo vbada, da bi zmogla, kar bi rada. Morda bo ji sreča mila, da bo nekaj zaslužila, materi paket poslala in — tu misel je zastala ... Kaj je, kdo je? Kaj si, kdo si? Kdo iz hrušča nekaj prosi? Saj ljudi je polna cestq, kdo iz šuma velemesta, ko je beli dan okoli, žejno šepetaje moli? In ta lisa, glej, krvava njenega očeta glava, ki so zdoma ga peljali in nedolžnega zaklali... In še lisa, lisa druga mrtvo je oko, ki žuga iz snega . . . doma se sveti kletev bratova: »Prekleti! Živa se bo posušila roka, ki je kri prelila!« Lice je zakril s komolcem, ko je imdel za kozolcem . . ■ Oh, kozolček ob jablanah, oh, naš snežec na poljanah . Smo prispeli do Cabilda? Z avtobusa gre Matilda. Srce poje žalostinke, v misel padajo snežinke . . . III. Danes se ji šef dobrika, nehote se je dotika. Ce na druge resno klikne, pa Matildi pomežikne ... A popoldne jo vprašuje, naj pove mu, kje stanuje. Z avtom jo zvečer povabi. Sedeta . . . Volan zagrabi, preletita dolge ceste bliskovito do Floreste. »V tej deželi nismo šle vej« — rede ji na koncu »jefe«. »Mlad, bogat sem . . . »masomeno«, ti si všeč mi in v zameno moja ljubica boš zala v lepi vili kraljevala! Dam ti avto, vse, kar treba, reci, da boš moja . . . beba! . . . « Tisto noč je prejokala, s satanom se bojevala. Drugi dan ni do Cabilda več na delo šla Matilda. IV. Goste službe, redke suknje ... Vsa utrujena pokrukne vsak večer, ko pride z dela, toda zdaj bi razumela tudi v osemnajstem letu, kaj kupujejo po svetu .. . Se bolj zala, še bolj tenka zdaj ponosna je Slovenka! Kaj se dni je prepotila, cest nešteto prevozila, da je tisto skupaj zbrala, mamici paket poslala! Materi paket poslala in za — črno mašo dala . . . Opombe: Floresta je del mesta, Cabildo velika ulica v Buenos Airesu. Peso je argentinska denarna edinica; jefe je šef, masomeno (pravilno pisano mas o menos) pomeni več ali manj, pogovorno zelo v rabi. Desti s Tržaškega Desti z Goriškega n GORICA Uvoz plemenske goveje živine Področno kmetijsko nadzomištvo bo na spomlad z vsoto, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava, uvozilo določeno število bikcev, brejih krav, junic in telic sivorjave pasme. Višino prispevka bo določila nakupovalna komisija na podlagi vrednosti živine in sicer v najviš-jem iznosu do 40 odstotkov. Tudi tokrat bo plemenska živina dodeljena samo tistim živinorejcem, ki se obvežejo, da bodo redili kupljeno plemensko živino čim daljšo dobo ter gojili vsa teleta Osamice), ki se bodo rodile in morebiti tudi bikca, ki ga bo smatralo nadzomištvo sposobnega za pleme. iSrednja cena frainco Trst, ne-vštevši podporo Zavezniške vojaške uprave (vsota, ki jo bo moral vsak kupec plačati), bo znašala okoli: Lir 170.000 — za breje krave na III. do IV. teletu » 150.000.— za breje junice; » 70.000.— za telice od 14 do 16 mesecev starosti. Tisti, ki si žele nabaviti eno izmed omenjenih glav goveje živine, se morajo prijaviti čimprej pri Tehničnem oddelku Področnega kmetijskega nadzorništva, ulica Ghaga štev. 6-1., tel. 8673. Ob prijavi mora vplačati gori' navedeno ceno. Morebitna, razlika v ceni (več ali manj) za kupljeno govedo bo .poračunana takoj, čim bo imelo nadzorništvo dokončni račun. Nakup živine :se 'bo izvršil takoj, ko bo število naročnikov doseglo dvajset. Ker pa je vsota, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava omejena, bodo prijave, odnosno naročila upoštevana samo po vrstnem redu in datumu prijav, dokler vsota ne bo izčrpana. Ako žele ikmetovalci prisostova-ti nakupu, se lahko udeleže skupnega izleta z nakupovalno komisijo. V ta namen se morajo tudi vpisati in položiti 3.000 lir za vožnjo. Vsi bodo pravočasno obveščeni, kdaj se bo odpotovalo na nakupovanje. Zveza uslužbencev slov. šol na Tržaškem Dne 11. februarja je bil ustanovni občni zbor »Zveze uslužbencev slovenskih šol na Tržaškem«, ki želi biti nepolitično strokovno društvo. Vendar bo novo društvo delovalo »na temelju krščanskih načel in socialne pravičnosti«. Zborovalci so bili namreč mnenja,-,da mora organizacija imeti bolj poudarek na krščanskih načelih, kakor pa na želji po enotnosti vseh šolnikov, »ki je praktično nemogoča«. Zborovalci seveda niso nikomur odrekli pravice, da si osnuje svoje društvo. Omenjamo, da niso bili na občni zbor povabljeni somišljeniki Slovenske demokratske zveze in da se ga nisg udeležili niti starejši vodilni tržaški šolniki. Na ta način je dobilo novo društvo veliko ožji značaj kakor pa bi izihajalo iz njegovega naziva. V živahni debati so prišli do izraza vsi iz tega izhajajoči pomisleki. Nihče ni bil pooblaščen zastopati SDZ. Nova organizacija bo koristno dopolnila in razširila društvo katoliških učiteljev. Pustna prireditev SDZ Pustna prireditev SDZ v Trstu je izpadla v naj večje zadovoljstvo prireditvenega odbora in udeležencev! Na žalost je dvoranica v ul. Machiavelli 22 premajhna in sosedni prostori pretesni za naše prireditve. Kdaj bomo imeli na razpolago dostojno dvorano za naše prireditve? Pustnega rajanja se je u-deležilo mnogo naših pristašev iz tržaške okolice, ki so se v naši na novo okusno okrašeni dvorani prav po domače počutili. Slov. prosv. matica Prof. K. Sancin nam je dne 1-1. t. m. v strnjeni obliki prikazal ves razvoj glasbene zgodovine. Poljuden način njegovega pripovedovanja je zbudil v .vsakem poslušalcu ■zanimanje za obravnavano snov. Prerez glasbenozgodovinskega razvoja je predavatelj podal na ta način, da se je dotaknil vseh tistih poglavij, k,i so v zvezi z napredkom glasbene umetnosti in zajel isnov v korenini od prvih početkov naturalizma in prehajal mimo naj-istarejših kulturnih narodov od Hetitov in Sumerijeev do Grkov in Rimljanov, od prvih početkov kr-iščanske glasbe vse do prvih poskusov večglasja. S tem v zvezi je predavatelj omeml vse važnejše dobe irazvoja notne pisave in glavnih \glaisbenih oblik, kakor tudi instrumentov, ki so bili takrat v rabi. Dalje o posvetni glasbi v srednjem veku, o narodni pesmi tedanje dolbe in prešel dalje k slovenski on-testantski pesmi In reformaciji v osveži z glasbo v novi vek. Se posebej je omenil postanek opere in označil glavne predstavnike te oblike vse od početkov pa do današnjega dne. Reformacijo na polju instrumentalne glasbe ob (koncu 18. in zadetku 19. stoletja je poudaril predavatelj s posebnim ozirom na tehnično in mehanično izpopolnitev vsbh instrumentalnih skupin. Razvoju slovanske glasbe je posvetil še posebno poglavje, poudarjajoč produktivno stopnjo na tem področju. Nabrežina Krajevna organizacija Slovenske demokratske zveze v Nabrežini vabi člane in somišljenike na predavanje Janka Ježa o razvoju slovenskega šolstva, ki bo v četrtek, dne 2. marca ab osmi uri zvečer v kinodvorani. Odbor Uspela prireditev Slov. dobrodelnega društva Polno je v Trstu praznih dvoran, bi le redko kdaj sprejmejo vase udeležence te ali one plesne, štport-ne ali kulturne prireditve. Po cele mesece in tudi več stoje prazne, ker tako zahtevajo ne vem že katere »demokratične« koristi. Skromni prostori slovenskih društev in ustanov pa postajajo vedncf bolj in bolj tesni — pretesni —, kex ne morejo več sprejemati vseh udeležencev. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne v ulici Machiavelli. Vsi prostori so bili že pred četrto uro popoldne, ko je bila napovedana prireditev učencev baletne šole Slovenskega dobrodelnega društva, nabito polni šolskega in tudi predšolskega drobiža, staršev in drugega občinstva. Videti so hoteli na lastne oči prvi nastop baletne šole, ki jo je prve dni januarja letos organiziralo Dobrodelno društvo. Vsi prostori so odmevali od veselega prerivanja in čebljanja o-trok. »Kje bodo nastopili učenci baletne šole?«, smo se vpraševali. Vse je bilo zasedeno. Nikjer nobene praznine ali odra. Pa so zabrneli prvi akordi klavirja. Vse je utihnilo in pričakovalo. V dvoranici so potisnili gledalce k stenam, da je bilo za krpo prostora v sredi. In na tem malem prostoru, stisnjeni med gručo občinstva, so nastopili mali izvajalci. Nastopili so z jugoslovanskimi in češkimi narodnimi plesi ob spremljavi klavirja. Peli so po udarcih godbe s sivojimi nežnimi tenkimi glasovi. Po vsakem nastopu so jih bogato nadarili s ploskanjem. Nastopilo je tudi nekaj plesnih solistov in kvartet. Posebno je vsem ugajala mala plesalka s košatim krilom in nasmejanim obrazom, ki je kar dobro posnemala mehanično lutko. Vsi otroci so bili okusno oblečeni, mnogi tudi v narodnih nošah in pustnih oblekah. Prisrčno jih je bilo gledati, kako so se spretno sukali po udarcih godbe, posebno tisti majhni, ki jih je bilo komaj opaziti — pravi palčki. Po nastopu baletne šole je bila prosta zabava za vse otroke. Plesa- li so in se radovali več ur. Vse plesišče je bilo samo zanje. Delali so se važne. Odrasli so jih gledali in se jim smejali. »Danes je naš dan!« so govorile razigrane oči. Pred kratkim je »Giornale di Trieste« objavil članek, v katerem se zgraža nad našimi opravičenimi zahtevami. Ta časopis mi je prišel v roke prav po naključju, ker ga nikoli ne kupim, saj čitam itak v drugih listih, l?ako se ščipajoče, strupano in zafrkujoče zaletava ob Slovence in Hrvate Svobodnega tržaškega ozemlja. V Giorrialovem članku je točka, ki me je preveč drnila, da bi se ji ognila brez vsakega odziva. Da-pisnikar se namreč zadita v našo govorico z zlobno opazko, da se naši ljudje razgovarjajo med seboj v narečju, ki se v ničemur ne zlaga s slovniško pravilnostjo. Pa če je semintja tudi tako, bi pisec ne smel zamolčati, temveč priznati, da uporaba narečij vobče prevladuje tudi med drugorodci: temeljito si n. pr. moram nategniti ušesni bobnič, če hočem med. poslušanjem kalabreškega narečja zalotiti en sam stavek, eno samo besedo, ki bi imela kaj sorodnega z italijanskim književnim jezikom. In z isto pazljivostjo bi lahko zaman poslušala razgovor hribovskih Nemcev, ko se pomenkujejo v svojem narečju. To bodi na splošno omenjeno glede jezikovnih narečij! S to točko pa prehaja Giomalov dopianikar na trditev, da bi si naši ljudje ne mogli opomoči s svojim govorenjem niti v Ljubljani, pa niti v Zagrebu. Glej ga no! Tako nazadnjaški in neuki pa naši ljudje vendar le niso, da bi se več ne spominjali, kako so v šolski dobi ob nazornem nauku naizivali posamezne predmete in kako se pravilno izgovarja beseda, ki jo v narečju izustijo drugače. Niti dotičniki, ki so pogrevali samo fašistovske klopi, se niso še tako izjalovili! Ne trdim, da bi vsa slovenska primorska narečja, izvzemši kra-ško, ki je čedno, bila milodoneča, List »Messaggero Veneito« je pretekli teden napisal par člankov o položaju na Goriškem. List ugotavlja, da Gorica umira in kliče vlado na pomoč, zlasti sedaj, ko je poslanec Baresi predložil zahtevo, da bi vlada priznala Goriško kot nekako gospodarsko propadlo središče in torej potrebno izredne pomoči. To je povsem umevno, da je treba »umirajočemu« priskočiti nujno na pomoč! Toda žalostno je le to, da se pri vseh takih prilikah natolcuje, da Gorico ogrožajo Slovenci, »ki — trdi »Messaggero Veneto« — kupujejo hiše in obrstnice s kapitalom, ki ne prihaja iz njihovega zasebnega žepa«. In pravi, da dobivajo ti Slovenci denar z onstran meje. Takega pisanja, ki ne odgovarja resmici, smo že vajeni in verno tudi kam meri! Ono hoče doseči v Rimu na eni strani denarno pomoč, na drugi pa odpor vladnih organov proti slovenski manjšini v Italiji in preziranje ter zoperstavljanje njenih jezikovnih pravic. Tako zastrupljanje ozračja bo imelo le to posledico, da bo še naprej obstojala skrajna napetost .med obema narodno-stima na tem ozemlju. Vsem so namreč znane, in naš list stalno in cesto prikazuje krivice, ki se Slovencem v Gorici godijo. Prav sedaj o pustu čutijo Slovenci grenko dejstvo, da nimajo niti enega primernega prostora za pustno rajamje. Prav Slovenci so tisti, ki najbolj občutijo v Gorici pomanjkanje strehe in mnogi naši ljudje živijo v podstrešjih in v kleteh. Nobenemu od naših ljudi niso bili izročeni v nedeljo ključi novih hiš pri Stan-drežu. In morda ne doseže 5 odst. število Slovencev, ki so dosegli stanovanje v novih hišah, ki jih je vlada prej sezidala v mestu in o-kolici, čeravno šteje Gorica veliko število Slovencev. Na drugi strani pa je dobro znano, da ravno Slovencem nočejo pristojna oblastva izdajati trgovskih obrtnic in da so zli italijanski elementi stavili bombo na vrata trgovine Koren na Korzu, ki je tam odprla samo podružnico lastne trgovine v ulici Carducci. Atentat je, kot znano, povzročil milijon lir škode in še sedaj morata na novo popravljeno podružnico noč in dan stražiti dva orožnika. Dva orožnika pa staneta vlado lepe denarce. Ali ne ibi storili nemirneži, ki jim je do blaginje lastne države in domovine. bolje, da ne bi nastavljali peklenskih strojev proti Slovencem? Drugi primer je pa naslednji: Ze dvakrat je slovenski trgovec 6 cveticami, g. Bandelj, dosegel od županstva dovoljenje za prenos svoje cvetličarne v primeren kraj v mestu. Dvakrat mu je županstvo izdalo povsem polnopravno dovoljenje in dvakrat mu ga je prefektura odvzela, ko je že imel v zve- nasprotno sta istrsko in naše tržaško narečje polni spačenk, ki imajo svoj izvor v italijanščini in nemščini, dočim segajo nekatere celo v francosko napoleonsko dobo. To pa nikakor ne vpliva na ljudi, da bi ne razumeli »Primorsk&ga dnevnika«! Da pa je začel marsikdo zamotati ta časopis, kakor tudi »Tednik«, tiči v tem, da oba ponatisku-jeta obilico mednarodnih spake-drank, ki čitatelju, ki jih razumeva, spači obrazni usmev, onemu pa, ki jih ne zapopade, zmrači lice z jezo, da odloži časnik s psovko in kletvico. Proč torej z besedami, ki ne samo kvarijo našo govorico, marveč so docela nepotrebne! Proč z njimi: solidarnost, provokator, de-nuncijacija, komemoracija, afera, anketa, tranzit, mobilizacija, kongres, proces, teror, rezultat, dena-cifikacija, organ, organizacija, u-nija, nota, eventualnost itd. Komur koli se ozrejo oči na slične izraze v našem časopisju, pa bodisi Lah ali Slovan, si ne more tolmačiti drugega, nego da je naš jezik tako reven, tako pomanjkljiv, da je primoran pomagati si s tujkami! Resnica pe je vsa drugačna! Slovanski jeziki so vobče bogatejši na izrazih nego ostali drugi! Naša slovenščina ni sicer glede tega tako bogata, kakor je ruski jezik, ki obsega do 200.000 besed, vendar se lahko lepo izražamo tudi brez tujih grdih spalkedrank! Svojega jezika se torej ne smemo sramovati, zlasti ako ga pravilno izgovarjamo! Spoštovati in ceniti ga moramo In zaradi tega ne uporabljati pred drugimi, to je pred Italijani, pa tudi pred Ljubljančani in Zagrebčani neprijetno učinkujočih tujk, ko vendar razpolagamo z lepimi domačimi izrazi! Gregorič - Stepančičeva Odgovorni urednik: dr. Janko Jei TUka: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu, UMIRA" zi s tem velikanske stroške. Izgovor je, da je v Gorici že zadosti cvetličarn. Pravi vzrok pa je ta: »ščavo«. Odkrito moramo povedati, da je ravnanje in postopanje prefekture nepastavno! Gospode okoli lista »Meissagge-ro Veneto« bode resnica v oči! Zato si 'jih manejo kakor morejo. Mi pa ne bomo molčali, ampak povemo odkrito v obraz vsakomur in pri vsaki priliki, da Gorica umira zato, ker ni več sto tiisočev »šča-vov« iz zaledja, ki bi polnili žepe svojim sovražnikom v Gorici in blagajne goriške dbčine zato, da bodo sovražniki Slovencev porabili ves ta denar proti Slovencem na najrazličnejše načine in kričali v svet, da je Gorica »italianissima«. Poleg tega pa še inekaj listu »Mes-saggeiro Veneto«: Vedno trdi, da Slovencev v Gorici ni, da je tu le par razcapanih »slugov«, ki so pri-vandrali iz hribov iskat in grizt »italijanski kruh«. Bajka o denarju, ki naj bi prihajal z onstran meje za nakup hiš in obrtnic, je tako smešna in otročja, da se ji še luna na nebu smeje. Resnica pa je tudi nekoliko boij grenka, gospodje od lista »Messaggero Veneto«: v Gorici je na prodaj — trdijo posredovalci — nič manj kot 500 hiš. Zakaj? Zato, ker lastniki potrebujejo denar za življenje ali pa tudi za preureditev in preusmeritev lastnega poklica. Teh hiš nihče ne more kupiti, tudi če bi hotel, ker ne more po zakonu izgnati najemnikov iz njih. Zamenjava kaznjencev V goriških zaporih čaka 28 nepolitičnih kaznjencev jugoslovanskih državljanov, da ijih oblastva izročijo Jugoslaviji v zameno za italijanske kaznjence. Vse to po znanem dogovoru med dvema državama. Med kaznjenci, ki čakajo na odhod v Jugoslavijo, je tudi znani Istran Kolanič, ki je bil leta 1926 obsojen na dosmrtno ječo zaradi več umorov. Sedaj je pravočasno optiral za jugoslovansko državljanstvo in tako pride na svobodo po 24. letih ječe. Nekateri italijanski listi trdijo, da se nekateri od teh Jugoslovanov, ki čakajo na predajo pri Rdeči hiši, sedaj' protdvijo izročitvi, tipamo, da bodo italijanska oblastva toliko uvidevna, demokratična in človekoljubna, da ne bodo več ,dovolila mučnega prizora, ki se je že lani dogodil na bloku pri Rdeči hiši, ko so italijanski policisti g silo gnali čez mejo uboge nesrečnike, ki so se bali rdečega terorja in niso hoteli komunistični OZNI v žrelo. Med navadnimi kaznjenci se lahko dobijo tudi taki, ki so politični begunci in so se slučajno pregrešili proti zakonu. Pri takih primerih bo Italija gotovo varovala svoj ugled in se izognila očitku nečlovekoljubnosti ter revežem dovolila še naprej pravico do azila v Italiji. , Nov kvestor « Za goriškega kvestorja je imenovan dr. Carlo Lo Castro, ki je že nastopil svojo službo. Za vice-kve-storja pa-je bil povišan dr. D’Aqui-no, ki je že dobro znan v Gorici, saj službuje tukaj že več let. Upamo in želimo, da bosta oba visoka funkcionarja razumela položaj in potrebe ter miroljuben značaj našega ljudstva in mu šla vedno na roko v moči zakona in v novem demokratičnem duhu, ki je zavel po vsej državi po padcu fašizma. Oprostitev na tribunalu V petek 17. t. m. je bila pred go-rišikim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti odgovornemu uredniku »Soče« Damiru Feiglu in proti prof. Andreju Budalu. Kot znano sta bila oba obtožena sramotenja in žalitve italijanskega naroda zaradi članka, ki ga je prof Budal napisal, »Soča« pa objavila in ki je nosil naslov: »Pojdite in učite vise narode v italijanskem jeziku«. Sodišče je oba obtoženca o-prastilo. Otvoritev begunskega naselja V nedeljo 19. t. m. je bila na Malih Rojcah pri Standrežu svečana otvoritev naselja za istrske begunce ali »eisule«. Dogradili so jim 22 hiš iz fonda UNRRA. Svečanosti se je udeležil sam ameriški posla- nik v Rimu g. Dunn z gospo. Hiše je blagoslovil goriš/ki nadškof, ključe hiš pa je istrskim izseljencem izročila poslanikova gospa. G. poslanika je pozdravil župan dr. Ber-nardis in se zahvalil vsemu ameriškemu narodu za človečansko in demokratično sočutje in velikodušno pomoč. G. poslanik je odgovoril, da smatrajo Američani, da je hiša glavna in najvažnejša potreba za človeka in je zato obljubil še nadaljno pomoč. Rupa Po dolgem času hočemo tudi mi povedati, kako poteka naše življenje tu ob meji. Ze v mesecu januarju so postavili mejnike za stalno mejo tako, da pridejo skoro vse njive našiih vaščanov na tostran meje in se meja izteka v reko Vipavo do naselja pri Grabcu in nato kar preseka in gre v hrib. Vsi posestniki tako zvanih »Lok« si želijo, da bii se meja odprla in pomaknila na Vipavo, da bi lahko obdelovali svojo zemljo, ker do sedaj imajo velike težkoče, ker se morajo posluževati bloka v Mirnu, medtem ko ni niti niti se ceste za potrebni promet! Sončna ura Ministrski svet je sklenil, da se v Italiji ne bo uvajala legalna ura. Ostane torej pri sončni uri kot prej. Francoska črta in državljanstvo Znano je, da vlada med Italijo in Jugoslavijo nesoglasje glede poteka francoske črte na nekaterih obmejnih krajih. Italijani trdijo, da so jim vzeli Jugoslovani tu pa tam nekaj metrov in tudi nekaj hiš. Zvedeli smo, da so italijanska oblastva priznala italijansko državljanstvo tistim beguncem, ki se nahajajo v Italiji in čigar hiša bi morala, po njihovem mnenju, spadati pod Italijo. Podgora Kljub težki komunistični mori, pod katero trpimo vsa povojna leta, smo se začeli rahlo gibati. Zdi se, da prihaja to novo življenje od najmlajših. Ker je med nami mnogo dobre volje in se mnogi spominjamo lepih društvenih časov, ki so včasih bili, upamo, da bo tudi to mlado gibanje imelo u-speh. Gorica Dne 24. februara je prispel v Gorico dr. Boris Puc, šef Komiteta za zunanjo trgovino, ki bo vodil trgovinske razgovore s predstavniki tukajšnje trgovske zbornice. KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah OTI. ^ischer TRST, VIA P I E T A’ 24 (Telefon 93,134) NECCHI novi model B U NA OBROKE Radio Trst II Nedelja, 26. 2. 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 12:15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. --- 20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji. — 21.00 Z domače knjižne police. Ponedeljek, 27. 2.: 13.00 Iz češkega (glasbenega sveta. — 18.30 Glasba raznih narodov. 21.00 Čajkovski: Simfonija št. 5 v e molu. — 22.15 Večerne melodije. Torek, 28. 2.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu. 20.00 Vokalni koncert tenorista Dušana Pertota. — 21.00 Vzori mladini: Iz tekstilne industrije. 22.08 Lahka glasba. Sreda, 1. 3.: 13.00 Iz češkega glasbenega sveta. — 19.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Simfonični koncert. — 23.00 Uspavanke. Četrtek, 2.3.: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet. Ob spremljavi harmonike. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Ivam Stodola: »Kralj Svetopolk«, zgodovinska drama v treh dejanjih — nato Lahka večerna glasba. Petek, 3. 3.: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Angleščina po radiu. — 20.39 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v e molu. Sobota, 4. 3.: 13.00 Salonski kvintet Pacchiori. — 18.00 Glasba jugoslovanskih narodov. — 18.30 Oddaja, za najmlajše: »Janko in Metka«. — 21.00 Sobotni večer. 22.15 Večerni koncert. — 23.00 Plošče za lahko noč. Darila za Slov. dobrod. društvo P. S. in A. S. dasujeta 600 lir v dobrodelne namene namesto cvetja za god gospe Elvire Udovičeve. Darovalcem najlepša hvala! Posnemajte! Darila v denarju lahko pošljete tudi po ipoštnem tekočem računu št. 11.7153. NA JADRANOVEM PLESU v Zavezniški čitalnici v ul. Trento 2 se je izgubila črna usnjena ženska ročna torbica. Naprošamo najditelja, da jo izroči na upravi lista. Dr. FRAN DELAK ordinira od 9. do 12. v Barkovljah na domu v uliai Bonafata 9 in od 15. do 18. v ulici Commerciale 10-11. V znak solidarnosti v boju proti komunizmu, ki je zasužnjil predrago domovino, poklanjajo kopriv-niški fantje v Belgiji za Uršičev sklad Lir 1.125. — Hvala! (Kole za trte, | deske smre» I kone, muce.« snooe in tr» © dih ! e s o o, trame, part. kete in droa nudi najugodneje CULE® TEL.---------------- 90441 TRST za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujej.i brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI na jboljiih znamk pri T U L L I O TRST - ul. C. BATTISTI Jt. 18 Tel. 85-33 — T R 2 I C , na Korzu Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina TRG SV. IVANA (Piazza S. Glovanni) št. 4 - III. nadstropje "SEZONSKA RAZPRODAJA_____________________ Jiopoale di Trieste" in naše narečje |----------------- — P O Z O R l Jirznavstvo - QDellicceria ALASKA Trst, ulica S. Lazzaro 13-1 - tel. 56-58 Kupuje kune zlatice in belice - nudi lepo izbiro krznenih plaščev, ovratnikov, plavih, srebrnih, platinastih ter drugih lisic. j OEME ZELO UGOOBSE Bovci, pozor/ Viale Sonnino, 2 4