Št. 40.
V Trstu, v sredo ti. oktobra 1880.
k
Teči* V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
< V edinuntl J* >■)»(!
„EDINOST" izlitijii vsako sredo; cenit za vse leto je 4 glil. 40 kr., za polu letu 2 sld. 30 kr., za četrL letu I gld. 20 kr, — Za oznanila, kakor tudi /;i poslanic« sj pladnju za navadno četinstopno vrsto: 12 kr. če »e tiska 1 krat, 10, Se se tiska 2 krat, 8 če se tiska krat. Za večje črke po prostoru. Pri večkratem tiskanji je cena v primeri manjša.
Naročnina 1,1 v*e drugo naj »• poniju nnravnlitvu (Vin deli« pitb, C<u> Hitrithel, V IO A / mana) - Nefrunk.rm.a p«ma »ene sprejemajo. HnkopUi brez poselme Vrednosti sd ,,, vru^V- hlC 1 številke se dobivajo po 10 kr. v raznih tralikuli po uiestu	J l osamezn«
VABILO
na naročevanje.
Prosimo vw' oiio vv» uu» naročnike, kaivrlm kom i ircijcvti četrtletja poteče naročnina, imj Jo lilngove k tnalu ponoviti.
Naročnina /a Četrt leta zna.ta I «1. 1o kr.
Oliračatno *e li krati do v*«'li rodoljubov, naj lilavove naši na Primorskem zelo potrebni l|*t, razširjati.
Upravništvo.
Politično čiščenje.
Mej tem, ko ustavaki uganjajo burke so svojimi priskutnimi »partheitagi«, v katerih sramote sami sebe i lastno stranko podirajo s tem, ker očitno razodevajo, da delajo ie na to, da bi se vspeli zopet na državno krmilo i da bi Se daljo polnili svoje žepe; bila je večina državnega zbora čisto mirna. Mi imamo to za dobro znamenje, ker nam kaže, da jo svoje reči gotova, da je ošabno rogoviljenje od druge strani nič ne moti, i da je popolnoma preziranje usta-vaške stranke zunaj državnega zbora najboljši dokaz nje naglega propada, v kateri loputa. — Izvrševaini odbor desne stranke se zbere še le 25. oktobra na Dunaju, da se brez bahanja i hrupa — brez teh dveh lastnostij levičarjem ni mogoče zborovati — mirno pomeni o vsem postopanji v prihodnjem zasedanji državnega zbora.
Od eno strani pridigajo levičarji, naj se kmetom davek še poviša, prosti pa naj ga bodo, kakor so ga doslej, bogati judje i drugi pojmljeni ljudje, katerim je borsa bog, ljudstvo, država i morala pa deveta briga; od druge strani pa trosijo po svetu laž, da se grof Taaffe hoče prikupiti ljudstvu, da bi se na spomlad mogla začeti velika vojna. S čim si hoče grof Taaffe pridobiti ljudstvo in zoper koga so ima začeti vojna, o tem molče. Ker je pa ustavaška stranka zoper pogubno vojno, zato mora grof Taaffe in vse njegovo ministerstvo pasti. Ker so ti ljudje uže do tega prišli, da s tacimi sleparijami be-
gajo ubogo ljudstvo, tedaj morajo čutiti, da vsa njih moč, vsa njih vera visi na tanjkej niti, i na tej niti Damoklijev meč.
S taciin ravnanjem leti ustavaška stranka smrti v naročje, saj ni mogočo, da no bi ljudstvo spregledalo, v kakih rokah je, komu je zaupalo svojo blagost i svoje gorje, f ko lo spregleda, ali bo moglo lažnike i zatiralce voliti za svoje zastopnike ter jih pošiljati tja, kder imajo njegovo osodo v rokah ? Ti ljudje z velikim zvonom oznanujpjo omiko, Izobraženost, pa imajo o ljudstvu tako slabo misel, da mu natvezujejo vero v tako laži. Za resnico never-nisi bi bili od nevernega Tomaža, ako ne bi tipali v rane ustavovernc stranke, da bi mogli verovati, da ona kliče na pomoč nevednost preprostega ljudstva ter ga z vojnim strašilom mami. Topljene« se poprijema vsako bilko, a njega vodi naraven, moralen nagib; ustavaška stranka pa se še s tem no moro hvaliti, ker njej ni na srci državno živenje, ampak le sebičnost, ki jo strup državi in Človeštvu.
Vsemu temu se nič ni čuditi, to je politično čiščenje. Stranka, katera je do lanskega leta, od državnega kruha pijana, v državi gospodarila i gospodovala, zagospodarila je mnogo državnega i še veliko več ljudskega premoženja, to dokazujejo pomnoženi državni dolgovi in občni polom ali krach; zagospodovala jo svoje ime, svojo veljavo, svojo poštenje; to je vrglo, to jo je pri vseh podporah moralo vreči, i pri tacih okolinostih ni izgubila le pravice do vladanja, temuč ona je se svojimi deli očitno svetu dokazala, da ni zmožna za vladanje Nezaslišana prodrznost je tedaj, da se zopet po-penja na vladno krmilo, s katerega jo je omotica vrgla. Mej tom popenjanjem pa pada mož za možem, truma se vedno manjša, vrste so vodno redkeje, politično obnebjo so čisti.
-^Hf M+*--
Avstrijska trgovina po morji.
Pred dosotemi leti so avstrijski parniki občevali le v jadranskem, potem v sredozenskem morji z Aleksandrljo, imeli so tudi redno vožnje v Pirej in Carigrad, pespeševali so trgovino na zahodnjom bregu Črnega morja mej Odeso,
Sniino, V amo i Carigradom, imeli so svoja pristanišča tudi na nekaterih otocih in obalili v teh vodali. Vse te vožnjo je imelo, ter jih ima šo v rokah društvo imenovano: Avstrijsko-oger-ski Lloyd, ki so je pred dualizmom imenovalo lo »avstrijski T,loyd« ter je do le dobe razvijalo le avstrijski prapor, potem pa si še ogor-skega pridružilo. To -društvo uživa nad t uiiljjon vladne podporo za prevažanje poste, ima pa tudi gotove dolžnosti v vojnih prlmerljajih. Ono je največja podpora avstrijske) trgovini i zarad tega golovo vsega priznanja vredno. Razovelo so je pod vodjem Bruckom, poznejim ministrom; zguba Benečijo i Lombardije ga jo sicer hudo zadela, vendar ga ni moglo nobeno Italijansko, od laške vlade podpirano društvo omajati »Tri-naklja«, ki mu je delala konkurenco, falirala jo za mnogo milijonov; tudi ga niso s trdnega stala premaknola angleška društva, ki svojo parnike pošiljajo v Trst. — Prekop sueške ožino mu je odprl nov svet i svetovno trgovino. Spomina vredno je, da je osobjo na njegovih la-dijah od kapitanov do zadnjega mornarja skoro izključljivo slovansko iz Dalmacije in Istre, i da Lloydovi parniki uživajo glede varnosti i skrbi za popotnike i blago toliko zaupanja, da morebiti nobeno enako društvo na svetu ne. Zadnjih deset let to društvo posebno napreduje. V njegovej veiikanskej ladijedelnicl se jo v tej dobi stesalo do trideset parni kov prve vrsto, pravih gigantov, ki ponosno plavajo po razburjenem morji. — Užo to jasno razodeva, kako važen jo Trst Avstriji sploh, in osebito naj-bližnjim sosedom Slovencem in sploh južnim Slo vunom, da celo bolj oddaljenim Cehom, kateri sami pošiljali skoz Trst več obrtniških izdelkov, nego vsa druga Avstrija. To resnico lahko potrdi tržaški carinski ured. V trgovinskem razvitku boino še mnogo govorili. Danes le nekoliko črtic: Parnik »Vorvviirts«, največji, kar jih ima Lloyd, odplul je i. t. m. na Kitajsko da odpre pot mej Trstom in Kitajskim. Na parniku sta se odpeljala gg. VuČetiČ, prvosed-nikov namestnik tržaško trgovinske zbornico in ilr. Marcheseti. Prvi bo sklepal trgovinsko zvezo v daljnej Aziji s Trstom, ker odslej po trikrat na mescc iz Trsta odpluje Lloydov par-nik v dalj no Kitajsko. Dr. Marcheseti pa ido v
Hong-Kong, da bo tam nabiral starinske in arheologlčne stvari za tržaški muzej. Da se bodo odslej avstrijska zastava v daljnih indiških in kitajskih mestih vila, to je veselo in upapolno znamenje, gotovo v veliko korist našoj drŽavi. Pred leti je prometu zadostovalo brodovje na jadra, potem mali Moydovi parniki, dandanes je narastlo ogromno število privatnih parobrodov kateri vežejo bližnja in daljna mesta z vožnjo.' Zakaj so Angleži skoraj vso svetovno trgovino v svojo last dobili in konkurirajo vsem narodom ? To jo lahka uganka. Treba je poguma, marljivosti, tveganja, žrtev, brez tega trgovina propade, i prav zato, ker merodajni možje v Avstriji tega niso umoli, propala je zadnja leta avstrijska trgovina. Uže za časa inehikanskega cesarja Maksimiljana bi se bila lahko ustanovila neposrednja zveza mej Trstom in Ameriko, ali avstrijska kratkovidna i malomarna politika je to prezirala, ker so jej bile preveč na srcu ustavoverno židovsko banko, katerim jo Ml milijonov v goltancc vrgla. Da pri vsem tem i pri tako slabih i dražili zvezah s kopno zemljo, pri tako primitivnoj, rekel bi, otročjej obilniji v bližnjih deželah, Trst vendar lo napreduje, to jo znamenje velike njegove trgovinske važnosti; vlada bi morala tedaj na to sijajno prikazen vso pozornost obmoti, s primernimi naredbami in pripomočki trgovino podpreti; tako postopanje 1 j i bilo tudi politično važno, ker bi irredenti glavo strlo i nenasičenej Italiji sapo zaprlo. Avstrijska trgovina po morji bi so še veliko bolj razvila, ako hi vlada skrbela na Kranjskem, Koroškem iu Štajarskem za povzdigo domačo obrtnljc. Koliko blaga bi so lahko iz naših sosednjih dežel daleč čez morje dobro prodalo za zlati denar, koliko manj bi bilo postopačev in tatovi Ako hi vlada vse to storila in napravila obrtniške šolo po sosednjih deželah v krajih, kder so malo obrtnijo, gotovo hi so ne Čulo toliko o tatvini in družili hudodelstvih, in ječe Id no bilo tako obljudene.
Ker se trgovina, ki je ena Izinej najkrep-kejsih podpor državi, naslanja na kmetijstvo in obrtnijo, zato so mora najprej skrbeti, "da se tudi te dve stroki človeškega dola povzdignete, da so jima državna bremena olajšajo, saj to, kar bi tu odpalo, trgovina državi dvakrat na-
Nauk o gospodinjstvu
bodočim gospodinjam, ženskim uiUeljiilem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol.
(Poleg nemškega) prosto poslovenila I. in I. t,.
(Dalje).
Prehladiti se moremo (kakor smo užo rekli) zelo lahko in na razen način. Omenjamo le še, da je neizmerno škodljivo zdravju, ako razgreti pijemo, kar se celo rado zgodi na plesu i. t. d. Ako nam je vroče, če so potimo, bodisi da smo teško delali ali naglo hodili, tedaj ne smemo nikdar piti mrzle stu-denčnice, ako nam jo mari zdravja.*) Mnogo mladih ljudi jo užo zarad svoje lahkomiselnosti ali nevarno zbolelo, ali jo bilo v najlepšej dobi pokopanih v črno jamo I Zarad tega ireba materam posebno paziti na svojo otroke.
Će se je kdo izmoj družine prehladi!, ter kašlja ali ga mrzlica trese, moramo takoj pozvati pametnega zdravnika.
Pomanjkanje živeža ali slaba hrana prouzročuje suhost, bledobo lica, medlost, manjkanje krvi, bledico i. t. d. Gospodinja
*) Nepozabijlvi mi prof. In-. .1. Lnkus, direktor graškova učiteljica, nam je pravil, da gornji štajarci in Tirolcl lmujo navado vslk-dar, kader se pote ali če so razgreti, najprej en požirek Zganja pogoltniti ter še le zatem mrzle vode se napiti. To je baje koristno proti prehlajenju.	Prevod.
in gospodar naj skrbita za dobro in zdravo hrano. Mlajši ijudjo potrebujo mnogo in krepkega živeža, zlasti oni, ki so morajo učiti t. j. dijaki.
Jedi naj so primerno izmenjavajo. Hazen kruha ne tekne nobena jed, ako je vsak dan na mizi. Jed, ki pa ne tekne, tudi ni koristna.
Poteza, bljuvanje, slabo probavljanje, Želodčne (gastrične in Čutne mrzlice nastano od prepolnega želodca.
Pri jedi navadno otroci no znajo prave mero; mati naj jih uči in na njo pazi.
Otroci, ki skoro ves dan neprestano jedo kakor hrošči, poslano trebušni pritlikavci zopernega pogleda. Potrebno jo tedaj, da jih pametna mati priuči reda iu zmernosti, brez katerih ni toka in ne zdravja.
Bolni želodec so najlaže s postom ozdravi; tudi mlačni kamilični čaj (tč) jo dobro zdravilo.
Pri nekaterih hišah dobivajo otroci mnogo in različnih sladkarij, zarad katerih slabo in bolehajo. Tudi zobje jim hitro izpadajo. Nobena mati naj tedaj preveč ne daje svojim otrokom sladkarij, ako želi, da jej bodo zdravi in krepki.
Koristno in hvalevredno jo, ako se navadimo raznih nezgod in tako utrdimo telo, vendar kar jo preveč, pravijo, ni niti s kruhom dobro. Otrok, ki tožijo, da jih to ali ono boli, ne smemo vselej z grdo besedo odpravljati, češ, da so mehkužni in preobčutljivi. Ako kašljajo, naj ostano v postelji, ter no pošilja ji no jih v grdem vremenu na zrak. Posebno deklice, ki so nožnejoga telesnega ustroja, moramo varovati različnih nezgod, katere jim zlasti v gotovih časih zelo škodujo.
Nastopiti velikega duševnega truda so: iznemoglost duševnih moči, dražljivost čutnic, glavobol, slabo probavljanje in smrt.
Tudi preveliki napori teta (kakor dalnja in nagla hoja, vzdiganjo iu nošenje loških bremen i. t. d.) človeka hitro pohabijo, ter zlasti mladim ljudem Škodijo. Skrbna mati naj pazi (posebno na hčere), da si s hitro hojo. teškim delom i. I. d. ne pokvarijo zdravja.
Domača lekarnica.
Vsako gospodinjstvo potrebuje majhne lekarnico (apoteke), kajti za vsako malo bolehnost ali vnanje poškodovanje šo ni vredno takoj po zdravnika ali zdravil pošiljati; ludi jih povsod ni moči hitro dobiti. Gospodinja pa mora tudi vedeti, čemu so razna zdravila koristna, in kako jih treba pripiavljati.
Privrženci liomejopatiji si morejo uže gotovih malih ho-mejopatičnih lekarnic naročiti; drugi pa, ki bolj alopatijo čislajo,, morajo sami sestaviti si ter pripravljenih imeti teli le zdravil
1.	Slezov čaj (eibište) proti kašlju,
2.	Hezgovo ali lipovo cvetje proti prehlada; treba ga kuhanega piti, iu zatem v toplo posteljo leći.
8. Kamilični čaj pospešuje in olajša bljuvanje.
h, Grižno rože (svedrec); pije se na tošče, čc je želodec
bolan.
5. Sirotica (viola tricolor) čisti krv.
fi. Hoffmannove kaplje proti čutniškej omotici, omedlevici matrinici, želodčnemu krču in koliki. Vzame so ena alijlve kaplji na sladkorju ali z vodo.	.
doneti. K razvitju trgovine veliko pripomorejo Želenlce in pota; iz Trsta drži le ena, jako neulretno speljana proga, ki čas trati i blago po lepotrobnem silno podražaje. Neobhodno potebna je tedaj vsaj še ena železnica, ki bi Ce»o deželo po najkrajšem potu s Trstom ve-za*i. Tako bi delal Trst konkurenco s Ham-birgom, iz katerega mesta se zdaj — Incredi-bie dictu! — pošilja blago pred tržaška vrata, fruga železnica bi morala biti popolnoma neodvisna od sedanje južne proge. Silno koristna, Ja zlata vredna bi bila tudi Železnica iz Ljubljane v Bosno; zamemba pridelkov bi nastala velikanska i blagostanje bi se močno povz-dignolo. Nadejamo se, da tega našega priporočila sedanja vlada ne bode prezirala, in veseli nas, ko opazujemo znamenja, ki nas o tej na-deji potrjujejo. Naloga je velika, sredstva so pičla, to jc res, ali trdna volja in čas vse pre-moreta. Ko bomo videli, da se bo vse to pričenjalo vršili, potem bomo stoprav smeli veselo klicati: »Es vvird schon besser vverden«, ali če hočete tudi: »Wir konnen vvarten«, saj boljših časov uže davno pričakujemo i čakati smo sc uže naveličali. Prav zdaj ko to čitaš, dragi čitatelj, pluje Lloydov parnik na daljno Kitajsko, mirno vihlja na jamboru rudeče-bela avstrijska zastava in ponosno reže črni velikan sinje morje, da se ustavi po 60 dneh svojega potovanja na kitajskih obalih in razloži teško breme raznega blaga. Z veseljem pozdravljamo ta korak Llovdove družbe, katere geslo je »Naprej« in v tem geslu zmaga. Mi Slovenci pa, ki imamo v lasti jadranska obala, naj jih tudi nasprotnik po krivici za svojo reklamira, prizadevajmo si, da stališče vtrdimo v Trstu. — Tukaj nam pluskajo morski valovi zlato na prod, ž njim bomo polnili svoje shrambe, ako bomo skupno požrtvovalno in neutrudljivo delali; i še več ga bodo nabirali naši sinovi, ako jih bomo lepo gojili in izobraževali.
Narodni izobraženci so najbogatejši dar, najkrepkejša inoč; teh nam v Trstu in okolici le preveč poraanjkuje in ko bi teh dosti imeli, boljšo bi nam bilo, ne bi hlapci bili tujcem, ampak gospodarji In trgovino bi večinom imeli v svojih rokah. Naj bi ta glas našel odprto srce tudi mej Slovenci 1 Slovani, ki stanujejo za nami, tudi njim je Trst krvna žila, ne dajte, da bi gorka kri v njej zvodencla ali zastala; to ste dolžni nam, sebi i narodu.
Dopisi«
Prelil* dne 25. septembra.
V slov. 37 »Edinosti« ste vrlo dobro opisali delovanje tržaške mestne bolnišnice. — Ites, to jc uže strašansko, kar vodstvo te bolnišnice z občinami počenja. — Poslušajte: Jeseni lanskega leta jo začela tržaška bolnišnica dopisovati (to se ve da v nemškem jeziku) tukajšnjemu županstvu o nekem 10 letnem nezakonskem dekletu, da je dekle uže toliko in toliko časa v bolnišnici i. t. d. Dopisu so bili priloženi neki italijanski računi, katerih nihče ni umol; le iz dopisa samega je bilo toliko razvidno, da po priloženih računih terja vodstvo bolnišnice povračilo 28 gl. za neke berglje, katere so bile
neki za omenjenega otroka kupljene, županstvu se je vsa stvar nekako sumljiva zdela, toraj j^ vodstvo bolnišnice z odlokom v slovenskem jeziku povprašalo, naj poda od omenjenega otroka natančne date njegovih roditeljev, njegovega rojstva I. t. d. Gotovo jt», da je vodstvo bolnišnice takrat umclo slovenski, kajti poilalo je zahtevano, to .se ve da v nemškim jeziku pisano, a brez kakih opazk. Ker s<> sorodniki omenjenega otroka ubogi, predložilo je županstvo ubožnl list, s katerim pa vodstvo bolnišnice ni bilo zadovoljno, ampak je še vedno terjalo onih 28 gl. za berglje in naposled tudi, da se mora otrok i/, bolnišnice vzeti. Županstvo je dotičnim sorodnikom precej pod kaznijo za-ukazalo, da imajo otroka precej iz bolnišnice domov pripeljati, kar se pa ni zgodilo.
Potem jo županstvo pooblastilo nekega voznika, kteri naj otroka iz bolnišnice vzame in domov pripelje. Ali kaj se zgodi? Mesto da bi mu vodstvo bolnišnice izročilo otroka, po katerega ga jc županstvo bilo poslalo, dalo je vodstvo nekoj okolo 24 letnej deklini neko po italijansko pisano spričevalo, da ona nikoli v bolnišnici bila ni. Ta Ženska, to se ve da zdrava, prihrula jo s tako silo nad županstvo, da bi se človek res moral kinalo ustrašiti. - Proklinjala je županstvo in vso upravo, da sc jej po krivici jemlje dobro ime. Vodstvo tržaške bolnišnice se tukaj očitno vpraša: Kodo li jo poslal po ono zdravo žensko, katero jo taisto z spričevalom, da v bolnišnici nikoli bila ni, na Prem poslalo ? Ni li županstvo poslalo po lOletnega bolnega otroka, ne pa po zdravo odraslo žensko, za katero nihče vedel ni, torej tudi županstvu mar bila nI? Kje jo je tedaj vodstvo bolnišnice dobilo, da jej jo spričevalo napravilo, in kam meri vse to? O vsem tem sporočilo je bilo županstvo o svojem Času deželnemu odboru v Ljubljano, in vendar je slavnolsti županstvu prisodil berglje in še potem so narasli troški nekaj nad 40 gld.
Otrok je mej tem časom umrl, in vendar vodstvo bolnišnice je bilo še zmirom tako prosto da si je upalo za omenjene berglje občino na deželni odbor tožiti. In s kako pravico ? Ste li kedaj slišali, da bi se bolnišnični aparati plačevali, razen ako jih bolnik potrebuje, da jili seboj vzame?
Mahomedanl pa vendar še nismo, torej je gotovo, da umrli otrok bergelj seboj na oni svet nesel ni, ker njegova gotovo še nedolžna duša je lahko brez tistih v nebesa šla. Je-li to pravica, da bi mogla uboga občina aparate, kateri bolnišnici ostanejo, plačevati? Upamo, da vls. c. kr. deželno predsednlštvo stvar pošteno reši in tako našo ubogo občino od te pritiskajoče tržaško more odreši. Iredenta si pa s takimi junaki, ki našej domovini lo sramoto in troške napravljajo, malo pomore.
Po«lvra<lom» dne 20 septembra.
Draga Edinost, pod št. 38 si širokemu svetu objavila žalostno dogodbo. smrt čestitega rodoljuba gosp. France-ta Šabec, Pokojni čestiti gosp. France Šabec je bil mož, kakoršnlh je le malo mej nami Slovenci. On je bil zvest rodoljub in podpiralec narodnemu gibanju.
Narod je zaupal slorečemu poštenjaku, kakor malo kateremu, posebno zaupanje je imela do njega naša okolica, takerej je bil v resnici ljubi oče. Pri vsa rej priliki se je ljudstvo le nanj oziralo ter ga za svet praŠalo in še le potem kaj sklenolo, ko je pokojni svojo misel razodel.
Ko poštenjaka ga ni poznal le trgovski svet, temuč poznali so ga tudi na široko Slovenci. Da je pokojni veliko zaupanje pri takajšnem ljudstvu užival, vidi se iz tega, ker je bil večletni veliki župan podgradske velike županije v najbo'jšem imenu in bi še bil, da se sam ni loinu poslu odpovedal. Bil jc načelnik tukajšnega okrajnega cestnega odbora, večletni ud kraj. šols. sveta, ustanovnik in poverjenik »Matice«, poverjenik družbe sv. »Mohorja«, poverjenik družbe »Hrvatov v Istri«, zastopnik »Slavlje« in odbornik pol. dr. »Edinosti«.
Dneva obžalujoče zgube tega značaja polnega, vsem dobrohotnega gospoda ml ni treba popisati, ker bilo je uže tako vse popisano.
Povedati pa hočem, ker vem, da vsem Slovencem ustreženi, kako so je ljudstvo svojemu dobrotniku do zadnjega, do groba zvesto kazalo.
Dne 20 t. m. uže zarana je počelo ljudstvo od vseh bližnjih in daljnih krajev v Podgrad vreti. Dilo je podobno, kakor bi imel biti ta dan Podgradom somonj. Okoli hiše pokojnega gospoda se je pa ljudstvo tako gnetlo, da ni bilo mogoče mimo nje ili. Vsak je bolel še enkrat videti preljubega svojega dobrotnika.
Vse ljudstvo seje gnetlo do njega, da ga jc pokropilo in kako gorečo molitvico do Doga poslalo. Brala pa se je na vseli obrazih velika žalost in tuŽnost srca. Kaj tacega gotovo ni bilo še tukaj videti in tudi teško bode več komu ena-cega dočakati. Ljudstvo jo tu v dejanji kazaloi kako je ljubilo velicega svojega dobrotnika in poštenoga narodnjaka, kakor tudi, kako teška mu je izguba tega premilega očeta, h kateremu je z neotrgljivo hvaležnostjo zavezano do groba. Ob 9. uri so gospodje duhovni prišli iz Hrušice In okolice. Pri tem prihodu jo postala mej ljudstvom sveta tiliota. Vse jo pričakovalo sprejema. Povsod so zaigrale solzo v očeh in slišalo se je tiho lilipanjo jokajoči!). Ko so duhovni svoje molitve končali in mrtvega blagoslovili, zaprla so se vrata njegovega novega stanovanja ter vzdignoli so ga iz hiše. Sprevod je bil kaj veličastnega ter se jo tako le redil: Spredaj je bil križ z črnimi trakl navešen, za križem je nesel mož, ves v črnej obleki, prelep venec, kateremu so bili pripeti trije Široci traki v slovenskih barvah, potem je šla vrsta šolske mladine s Pod-grada s6 svojim učiteljem, za tem je korakala vrsta duhovnov in precej za njimi prelepa metalna rakev s pokojnim. Za rakvo prvi so bili č. c. k. uradniki, za temi č. g. veliki župan z starešini in odborniki, dalje c.k. žandarmerijska straža, c. k. finančna straža in nazadnje drugo ljudstvo, katerega je bilo okoli 2000, večinoma z vročenimi svečami, ltakev je nosilo G ČlČev v narodnej obleki, na obeh straneh rakve pa je O domačineov neslo velike sveče. Koje ta žalostni sprevod prispel do meje hruške občine, uvrstilo se je tam še veliko število učencev hrušovske šole z svojim učiteljem. Na rakvi pokojnega so bili prelepi venci z dolgimi črnimi traki, i na
njih različni slovenski napisi z zlatimi črkami. Šolska mladina s Podgrada je napravila svojemu dobrotniku v čast 9 metrov dolg lipov venec in drug venec iz Živih cvetic (slovenske barve); na vencu sta visela dva široka bela traka, na katerih je bil napis »Za vso skrb milo, Iing daj ti retno platilo*. Cerkev v Hrušici je bila natlačena ljudi in malo katero oko je suho ostalo vse je bilo pobitega srca. Po končanem svetem opravilu se je vzdignolo vse ljudstvo na pokopališče, kder so telo preblazega moža v zemljo položili. Ko so se tudi tukaj molitve končale, zapeli so pevci s Podgrada z milim glasom nad-grobnico, ki je še bolj ganila žalujoča srca pričujočega ljudstva. Nadgrobnlc« ni bilo doslej še tukaj slišati, prvikrat se je slišala pri tej priliki. Tudi ta novost je ljudstvo zelo ganila.
Dne 28. t. m. je bila osmina za pokojnim gospodom France-tom Šabcem. Ta dan so se zbrali vsi sorodniki in prvi prijatelji pokojnega.
V Hrušici se je bralo 6 tihih in ena peta sv. maša za dušo pokojnega gospoda. Po do-končanej božjej službi se je Č. duhovništvo in vse ljudstvo napotilo na pokopališče, kder so se opravile molitve in potem je še enkrat zapel mešani pevski zbor (ženski in možkl) s Podgrada nadgrobnico in tako se jc razšla vsa družba žalujočih prijateljev pokojnega. Vsak pa je še Iz globoko ranjenega srca vošilo pokojnemu vzdah-nol: »Bog ti daj mir in pokoji« Bodi ti lehka zemlja, Sloveniji zvesti sin!	P-
lx iiorlcc, 2. oktobra.
Će som uže kedaj rad priznaval, priznavam gotovo še raji sedaj, da je lepo naše mesto po pravici vredno imena »avstrijske Niče«; milo tukajšnje podnebje, sveži dobri zrak, krasni mestni perivoj ter idilična goriška okolica, to vso dobro ugaja človeku, posebno če se iz zapuščenega, kamnatega tužnega kraja simkaje naseli. V čast Gorici moram tudi reči, da se zmerom lepša in lepša. Ne le, da se tu lepe hiše zidajo, nego tudi naš magistrat skrbi za lepšanje mesta. Najnovejša njega naredba sti n. pr. uri (ena na Travniku, ena blizu pošte), ki po noči razsvitljenl kažeti mimogredočemu vasovalcu koliko je ura. Pa tudi po hišah so nabili tablice, na katerih so nove hišne številke, a pod njimi je ime dotične ulice; vsaka ulica pričenja po eni strani s L štev, po drugi pa 2.; to je jako prlležno, ker ulj treba si velikih števil ohranjati v glavi.
Nekaj pa je, s čimer naše mesto nij posebno ugodilo tukajšnjim meščanom, in to je, da so preložili pokopališče daleč tja pod kapelo. Znan vam bode morda uže prepir, ki se je bil unel radi tega mej tukajšnjim slovenskim zdravnikom dr. Hojcein in nekimi goriškimi vlaškimi lečniki; zastonj je Štovani naš slovenski zdra-vitelj svaril, naj ne napravljajo pokopališča pod kapelo, ker je tamkajšnji ilovnati svet jako mokroten in bi v njem le po času trupla gnjila; magistrat jc poslušal vlaške lečnike, a nezadovoljnost je uže nastala radi neugajajočega novega pokopališča. Do sedaj je bila namreč navada, da smo sprevajali mrtvece do hladne mogile; zdaj so pa to tako naredili, da je mogoče umrlega izpremiti le do Katarinija, potein
7.	Melisovec proti krčevitej slabosti Čutnic, pri napadu mrtuda, proti omedlevici, šumenju po ušesih, glavo- in zoboboli. Melisovca ali v se dihamo, ali z vodo pijemo, pa tudi mazanje z njim hitro pomaga.
8.	Mincelteljni in gomezeči prah proti gorečlcl ali zgagi.
9.	Grenka ali angleška sol je dobro čistilo. Olrokom zadostuje mala žlicica v 1 decilitru vode.
10.	Magnezija odstranjuje želodčno kislino pri otrocih; tudi je čistilo. Proti krču v zobeh pri otrocih jo izvrstno sredstvo. Baš tako pomaga proti gorečici, želodčnem krču in koliki.
11.	Salmijakovec za vdihanje v omedlevlcah. Tudi proti koliki in materlnlcl je dobro sredstvo, ako se ga 5 do 10 kapljic v ječmenovem ali rajževem sluzu vzame.
12.	Mandlji za mandljevo mleko proti pritoku in bljuvanju krvi; poprek je dobro hladilo, vendar ga nI smeti premočnega piti.
13.	Boljše hladilo nego mandljevo mleko je limonada; treba tedaj v gospodinjstvu zmiraj tudi nekaj limon imeti.
14.	Kolinska voda (Kolnischvvasser) za vdihanje v omedlevici ; tudi ocet ali kis je proti omedlevici.
15.	Testo iz gorušične moke se devlje na podplate, ali meča, ako v glavo krv močno sili.
16.	Selzćnovec (Malva rotundlfolla) za kopelji pri vnanjem
poškodovanju.
•17. Gourlardska voda pri vnanjlh otolklinah.
18. Ćrvlvec ali irnika pri otiskah, zvinenju, ranah. Prllije se mrzlej vodi za vlažne zaveze.
19.	Muškatovo hladilo (balzam) proti krču, k61ikl in bra-inorjem pri otrocih je baje močno zdravilo, Če se z njim maže.
20.	Kafra, razpužčena v olji je mazilo proti počasnemu rovmatizmu.
21.	Francosko Žganje, nasičeno z morsko soljo, jo tudi proti revmatičnemu bolenju; prav tako olje iz jelovih Markov t
22.	Kis iz Španskih muh. Platnena krpica, namočena v njem, dene se u. pr. pri zoboboli za ušesi, pri želodčnem krču na želodec,
23.	Dlaculum (obliŽ).
24.	Angleški obliž (flaŠter) za majhne rane, da ne more do njih zrak ali prah.
25.	Laško olje.
0 hitrej pomoči v manjših in tudi večjih nesrečah.
Spečenino na roki treba, dokler še se nI napravil mehur, držati nad žrjavico ali plamenom kakor dolgo je moči. Opečeno mesto se posuši, da ne nastane mehur.
Če je pa mehur uže se naredil, tedaj treba nanj devatl laneno capico, namočeno v mrzli ali goulardskl vodi, ali pa tudi v kisu. Mehur sam poči, ali ga moramo se Šivanko pazno probosti, ter tekočino v njem iztisnoti.
Na opeklino (t. j. še večje poškodovanje kože) naj se polagajo mehke čisto lanene capice, namazane sž zmesjo 1 dela laškega olja in dveh delov beljaka. Dva ali trikrat na dan treba v mlačnej kopelji otrdnele capice odmočiti, rane gnoju iztrebiti, ter jih vsakokrat z novimi obezami oviti.
Zvrnjeni ud (noga ali roka) mora ležati popolnoma mirno, ter više nego ostalo truplo, da ne priteka toliko krvi vanj; tudi z mrzlimi, vlažnimi (ne mokrimi) zavezami ga treba ovijati, in obleko, ki ga tišči, takoj odstraniti. Enako se ravna pri Otiskah ali otolkljajlh (Quetschungen).
Vrezano ali vbode no mesto se v svežej vodi dobro iz mije, ter nanj angleškega obliža dene. Gnoječe rane treba da z mlačno vodo 2 ali 3 krat na dan izpiramo tako, kakor opekline.
liano kože na kosti, ki je včasi zelo nevarna, moramo z ledom oblagati.
Proti močnemu krvavenju iz nosa treba mrzle vode v nos petegovati, in mrzlih vlažnih obez na zatilnik devati.
Ozebline si moramo kopati v mlačnej zavrelici iz vrbove in dobove (hrastove) skorje. Če so ozebline na nogah, tedaj potrebujemo prostorne in mehke obutve.
Lišilj se vsak dan 2 do 3 krat umiva z mjilom iz smole (terseite).
V omedlevicah naj se vrat, prsi in truplo obleke odpravi, okna zarad svežega zraka odpr6, ter čelo, senci, dlani in podplati bolnika drgnejo sč suknom, namočenim v mrzlej vodi. Malokrvni sme tudi kisa, kolinske vode ali melisovca vohati.
Zadetemu od mrtuda moramo nemudoma tesno obleko sleči. Glavo naj Ima više nego drugo truplo. Okna treba odpreti, glavo in prsi mu z mrzlo vodo škropiti, na dlanih in podplatih ga se ščetkami drgati in na meča gorušičnega testa
pokladati.
(Dalje prihoda.)
se pa pogrebri razidć, a voz z mrličem zdrdra proti novej — »boijej njivi«. — Toda kakor so se nekedaj plebejci pri Rimljanih puntali zoper patricije, tako so se spuntaii tudi te dni tukaj naši plebejci zoper to magistratno naredbo. Čujte, pa strmite) Umrl je tu 231eten črevljarsk delavec in k njegovemu pogrebu je prišla ogromna množica njegovih vrstnikov, trdno sklenivši, da hočejo primorati masnika v to, naj peš korači do novega pokopališča, a po-grebeev truma za njim. To je zvedelo lepo število goriških meščanov ter prišlo je radovedno gledat konec te »zarotbe« na Travnik preti jezuvitsko cerkev. Ceremonije v cerkvi so končane, mežnar stopi h križenoscu proseč ga, naj njemu da križ, da odpeljejo mrtveca. A ubogi mežnar se je zmotil. »Nič ga ne boste peljali«, de drzni čevljarček, »do hladne inoglle peš ga izpremimo vsi!« Odobrujoč gromovit rokoplosk se razlegne po Travniku od gledajočega občinstva, na kar so ljudomili duhovnik g. Z. koj v to uda, da spolni pogrebčevim željam, za kar so se mu baje po pogrebu toplo zahvalili. — Ta upor goriških naših plebejcev pa nij ostal brez uspeha, kajti slišim, da je naš župan sklical mestni zbor, In skleneno je bilo, naj se mrliči spremljajo do mogile, kakor je to gajalo prej — ko smo še staro groblje imeli.
Sole so se tu otvorile včeraj se slovesno sv. mašo. Ob 8. zjutraj sem bil v tukajšnjej jezuvitskej cerkvi pri maši, katere so je vdele-žila gimnazija in naša deška šola — pardon 1 ta šola sc zove uže zopet »vadnica«. — Šel sem v cerkev, Bog mi grehe odpusti, le z namenom, da bi slišal kako »lepo petje«, v čemer sem se pa takrat zmotil. Naši študentje in stu-dentlnje zopet romajo v hiše Modric nabirat si zlatih naukov, če tudi, pravijo, da se jim ti nauki dele v jeziku vse drugo ko materinem in to celo v naši nekedanji normalki, potle vadnici, zatin »deška šola« imenovanej in zdaj uže zopet v »vadnlco« prekrščenej učilnici. Srednje šole hočemo imeti narodne, pa nain še v ljudsko šolo vrivajo »zveličavno nemščino!*
Tukajšnja narodna društva spe in tudi naš »Slavec« je utihnol, kakor je po pravici tožil vaš dopisnik iz Gorice v 38. 1. »Edinosti«; da, utihnol je pri vsej toli hvalisanej trudaljubi-vosti njenega »generala« ali »»stvaritelja narodnega petja na Primorskem«, kakor ga je nekedo v »Soči« zval, kakor bi bili drugi & boljH pe-vovodje, n. pr. rajnki Kocijančič, roke križem držali! -- DotiČnemu dopisniku iz Gorice v »Edinost« verjamem, da je »Slavčev« general prišel z vipavske vesclice »z veselim obrazom« domov — morda z veselejšim nego z note male v Rihenlerku — ker za istino, Čudovati sc je vrlini in neutrudljivosti skedenjskega učitelja In pevovodjo Čenčurja, ki je priproste kmetske fante (nad 40 pevcev) tako vrlo dobro izuril v petji, da so tako dobro peli o prilici omenjene veselice. Slava, komur slava!
Iz Divače, dne 1. oktobra.
Uže davno sem želel videti Kras, ker mnogo sem slišal o njegovem kamenitem svetu, o burji> ki tukaj razsaja, malo pa, da premalo o njegovih prebivalcih; zato jih tudi nisem poznal, I posebnega menjenja o njih tudi nisem imel, ker sem si mislil, da na tacem svetu, kder je človek tako ločen od druzega sveta ter mu prizadeva narava toliko truda, tudi prebivalstvo ne more, Bog vedi, kaj biti. Pa kako sem tu strmel, ko sem se prepričal, kake možć ima ta goli Kras, ki pa tudi povsod ni gol, ampak lina mej skalnatim grobjem kaj lepe, prijetno i rodovitne doline i zrak, ki zdravim pljučam tako dobro dene ter človeka tako dobrodejno krepča. Da — možje na Krasu, to so Vam res možje — poštenjaki, kakoršnih še našel nisem, akopram sem obrnol dosti slovanskega i nemškega sveta. Krepki in utrjeni, kakor njihove skale, pa pobu razuma, polni talentov in vsi do zadnjega uneti za svoj jezik, svoj rod. Trezni, marljivi, v svojem vedenji — ne ponosni, ne huljevci, ampak možati, da jih ptuj človek nehote mora spoštovati.
Občeval sem mnogo z gosp. Andrejem Stokom v Dutovljah, nikoli ne pozabim tega vrlega moža, tako se mi je v srce vtlsnol. Kako srce, kak razum! Kakor iskre iz kremena, tako so švigale iz njegovih ust lepe, vzvišene misli in vse tako naravno, tako jasno 1 Mislil sem, da imam pred sabo kakega veliccga lilozofa, tako me jc ta sicer preprosti mož očaral.
Menil sem, da na Krasu najdem ljudstvo ubogo na duši i telesu, i lej I kako sem se v
svojo radost prevari!! O da bi se večkrat enako
prevaril! Zdaj -e vračam s Krasa, krepkojše i polnej-e mi bije srce, kar sem spoznal Vas, vrli Kraševci, Bog Vas ohrani! .laz bom Vas nosil v prsih do hladnega groba. M— e.
M lira«*. oktobra.
Ker se nam kraškim volilcem v »Soči« očita, da je pri nas obveljalo le ožje domorodje in da nijsmo tako volili, kakor bi morali voliti politično zreli možje, javljamo s tem, da smo volili Dr. Abrama ne iz lokalnega patriotizma, ampak iz politiškega prepričanja, ker smo gotovi in dokonečno prepričani, da Dr. Abram, ako tudi ne bi bil Kraševec, vendar je vrednejši zastopati goriško slovensko ljudstvo na Dunaji, nego Dr. Tonkli, in tega prepričanja ostanemo, dokler nas kedo drugi, nego gospodarji »Soče« ne poduči, da nemamo prav. Da se je silni agitaciji posrečilo morda še v zadnjem hipu, pridobiti večino za g. dr. Tonklija, to je druga stvar; saj bi tudi mi volili Dr. Tonkli-ja, ko bi mu sla! nasproti kak lahon, ali nemškutar, toliko političnega razuma uže imamo. Tudi javimo, da kadarkoli si bosta Dr. Abr am in Dr. Tonkli ko kandidata nasproti stala, vselej damo svoje glasove dr. Abramu; le v slučaju, ko bi nastopil kak še boljši kandidat, nego je Dr. Abram, dali bi mi boljšemu svoje glase. Naj je Abram zmagai ali ne, tega smo gotovi, da ne bodo tajil noben nepristransk Človek, (ako jo le čital Dr Abramove in Dr, Tonkll-jeve izjave), da dr. Abratnjebrez dvoma več zaupanja vreden, nego Dr. Tonkli; saj mi Kraševci čitamo »Sočo« uže 10 let in opazujemo vse spremembe prav natanjčno in radi ostanemo pri tem, kar smo enkrat za prav in dobro spoznali. Tudi naj bode v dokaz gospodom od »Soče«, da nijsmo tako lokalni rodoljubje, ona dogodba, ko smo Kraševci sami KraSevca obsodili. Prav taki, kakoršni smo bili takrat, smo tudi denes.
Več kraikik volikev.
Kritični politični pregled.
Zadnje dni so bili na Dunaji važni mini-sterski pogovori pod cesarjevim prvosedstvom. Posvetovalo se je o skupnem državnem in cizlitavskom proračunu.
Nemški partheitagi klij6 iz tal, kakor gobe po držjl, pa bodo tudi z gobami imeli enako osodo. Na vseh »partheitagih« je glavna točka: boj zoper Taaffejevo miuisterstvo. V Karlovih varili na Češkem so hoteli tem naskakovalcem na Taaffeja svečavo napraviti, a vlada je to prepovedala. Zakaj? Ali so ti ljudje morebiti uže preveč razsvitljenl, ali so pa luči boje ? Obojo utegne biti.
Z Dunaja se poroča »Politiki«, da grof Taaffe dela na to, da se v vseh ministerstvih na višja mesta postavijo le taki možje, ki so se sprijaznili s koalicijsko idejo. Če jo TaafTejo politično načelo pravi izraz državno potrebe, tedaj so mora razodevati ta državna potreba tudi v osebah višjih uradnikov. To je povod, da je iz ministerstva odstranjen Chcrtek, da je Korb prišel na Moravsko za deželnoga namestnika* da dobi Češka druzega deželnega namestnika i da bo imenovan za koroškega deželnega načelnika mož, ki ne bode le uredoval, temne tudi stvaril in izvrševal TaatTejevo idejo.
V ogerskem državnem zboru je vstal hrup zarad judov. Poslanec Mikloš jih je vzel v svojo varstvo ter napadal poslanca Istočija, ki je osnoval društvo za njih iztiranje. Minister Tisza je Miklošn odgovoril, da se vlada no strinja z Istočijevim postopanjem, da no bodo poterjevala društev zoper jude, da pa v svobodnej državi ne more zatirati vsacega vladi nepovoljnega gibanja. — Judjo so Ogrom res uže velika nadloga, uže imajo v rokah skoraj vso trgovino, žga-njarije i druge take obrti, ki ljudstvo na duhu i telesu gotiobijo.
Buski časnik »Bereg« govoreč o avstrijskej politiki v zadnjej vojni razodeva to le: Predno so ruske čete prekoračile rumunsko mejo, predložila je Rusija Avstro-Ogerskej, naj ide pošteno z Rusijo na balkanski poluotok, naj h krati zasede Bosno 1 Ilrcegovino, da tam naredi red. Avstrija je mogla takrat olajšati nesebično na--mero in pridobitev Bosne i Ifrcegovine bila hi sc v miru izvršila, Avstriji ne bi zdaj trebala, da tam opravlja posle za Turčijo. Rusija ni kriva, da jo Avstrija tako postopala i da zdaj tam doli mora čakati z orožjem v roci daljšega razvitka stvari na Vstoku.
Madjari so še vedno uneti za Turke i bi se radi vsej Evropi po robu postavili, s čemer pa se pred svetom le smešijo; tako je v ogerskem drž avnem zboru poslanec Madrasz vprašal vlado, ali hoče posredovati, da velevlasti ne bodo delale na korist Črnogorcem i na Škodo Albancem i zahteval, da se ogerska vojska ne sme vdeleževati pri tem prašanji. — Madjarski napuh si; le vedno šopiri, sovraštva do Slovanov ne morejo zakrivati.
Turški Sultan je zopet speljal velevlasti na led, dosegel je, da so do zadnje nedeljo velevla-stij vojni brodovi brez posla v Gruil ležali. V nedeljo, ponedeljek in vtorek pa so odpluli v kotarsko luko ter so kotke vrgli pri BaošiČu, blizu Novega grada. Zdaj je prizanašanju konec. Angleži so srditi, pravijo, da je sramota, da se njihovo brodovje uklanja oblasti turških pa*. Naj dela družili velesil brodovje kar hoče, Angleži in Rusi popado še ta teden Albance, i če treba tudi Turke pri Carigradu. Potrpežljivosti je konec. Ko bero naši Č. naročniki te vrstice, morebiti uže grmć topovi okoli Ulcinja Turkom na ušesa: Ot, ot, otl onstran Bospora je plot I
Ruski general Kaufman jc začel iz Samar-kanda vojevati zoper Turkmene, da se od hva-llnskega morja prodlrajočemu generalu Skobe-ljevu pridruži i polasti Merva, glavnega gnjezda roparskih Turkmenov.
Na Irskem jo ljudstvo vedno bolj razdraženo, ker angleški grajščaki neusmiljeno ravnajo z najemniki svojih zemljišč; bati sejo splošnega upora; zatiralca grajščaka lorda Montmor-rls so zadnji teden umorili. Ako se na Irskem posestvono razmere k malu no zboljšajo, nobeden posestnik ne bo več Živenja varen.
DOMAČE STVARI.
Delniško (»odporno društvo naznanja svojim udom, da se mora vsak bolni ud najprej obmoti do društvenega odbora s tem, da pošlje katerega sorodnika v društveno pisarno z knjižico, tam dobi listek, kateri potem nese društvenemu zdravniku, da on vsled tega k bolniku gre. Ako ni od zdravnika potrjeno na listku, da je bil bolan, ne dobi dotični bolnik nobene podpore. Tudi so poživljajo vsi prijatelji petja k pevskim vajam v društveno dvorano, via Coroneo št. 23 pri Jutmanu. G. pevovodja Bartlj podučuje skoraj vsak večer o petji; naj tedaj naši delalcl svojo sinove in hčere v to večerno pevsko šolo pošiljajo, da dobomo v petji Čvrst narastaj.
Hrvatskoj II* Italiji I Rieč istarskih Hrvata Italijanom i svim, na koje spada, imenuje so knjiga, na svitlo dana v Sušaku, ki odgovarja Članku Kambrija: »L' Istrla e il nostro conline«. Pisatelj dobro opisuje stanje Istrskih Hrvatov in onih pokrajin, po katerih hrepeni italijanski lačni želodec. Knjiga je priporočila vredna.
Dalmatinski deželni namestnik baron Hoillć jc dobil daljši odpust i misli potovati po Italiji, Nemškem iu Ogerskem.
Poroka eesnrjevlča Hudo I ta bo
2*2. februarja pfihodnjega leta. Obhajala sc bo jako sijajno.
Nov časnik „Ustav" je začel izhajati v Zagrebu. Ta časnik je organ vladno večino deželnega zbora; izhaja vsak dan, izdajo ga g. Ivan Vončina.
Kavdanje Iw. neprevidnosti. — A. PuSiČ K5 letni delalec na c. k. eolniji je vzel z neke vreče korenino misleč, da jo encljan ter jo doma zvečer za čaj skuhal. Dal jo potem piti svojemu 801etneniu očetu, njegovemu 71etuemu vnuku in tudi sam je pil. Precej po zavžitji jih je začelo klati in sicer tako, da jo oče v malo minutah umrl. PušiČ in Hletni vnuk pa sta s pomočjo hitro pozvanega zdravnika toliko oteta, da so ju mogli v bolnico prepeljati. Kako nespametno je, če kedo stvari zauŽiva, ki jili dobro ne pozna.
Kranjski deželni namestnik, tf. Wlnkler obiskuje razne kraje i se povsod jako zanimiva za vso krajne razmere. Te dni jo bil v Kranju, od tod jo šol v Šmartno in S tražiš če, kder jc obiskoval sitarje, katere je jako vljudno popraŠcval o njih obrti. Zato ga pa tudi ljudstvo povsod z velikim zaupanjem i veseljem sprejema, ker vidi, da mu je na srcu ljudsko blagostanje. — In »Triester Zeltung« ga zato — obira.
Nt ril p v vodnjaku* Nečemu Škedenj-cu je poginolo 15 kuz in 1 prasec. Voda je bila ostr upijena.
Cesar je podelil prvosednikovemn namestniku državnega zbora, vrlemu slovenskemu poslancu baronu Godelu zarad njegovih zashig pri skupej vladi red železne krone druge vrste.
Zemljiški kriMllml zavod z« Istro začno svoje delovanje I. januarja ltfrtl. Deželni zakonik in ukaznlk razglasa dotična pravila.
Ani. £orlii|>, svetovalec višje »odnije v pokoju, odpovedal se je, kakor naznanja »Soča«, poslanstvu v goriškem deželnem zboru zarad holehnosti. Goriup je bil od početka do zdaj vedno eden najizvrstniših delalcev v deželnem zboru in odboru, zelo ga bode pogreval goriški zastop i goriška dežela, toliko bolj, ker bodo drzavnozborska dela tudi dr. Tonklljevo marljivo iu vspešno delovanje zelo ovirala. Velike so g. Gorlupove zasluge za goriš! o kronovlno; narod mu postavi spominek v hvaležnem srcu »aere perenius«.
t lir. Simon Nlrupl je v Pragi zadnjo nedeljo v G9. letu umrl. Bil je uže mnogo let profesor živlnozdravništva na tamošnjem vseučilišči. On je, Slovenec po rodu, dobro znan tudi Slovencem, za katero si je pridobil veliko zaslug, ker je z dr. Blehvelsom vred ustanovil ljubljansko živinozdravniško iu kovaško šolo ter bil na tej več Časa profesor iu spisal zanjo več živlnozdravniških knjig v slovenskem jeziku. Naj blagi mož v miru počival
milji lov na avstrijskem »obrežji* Zarad tega so zdaj dogovori mej avstrijsko in italijansko vlado. Italijanski poslanec grof llobillant je našemu ministru zunanjih zadev o tem prašanji izročil pismo, v katerem govori o ribarjenju z vlačno mrežo iu o milji v prepovedi, znotraj katere je ptujim ribičem prepovedano na avstrijsko-ogerskem obrežji ribariti. Kar se tičo vlačno mreže, misli llobillant, da ni škodljiva zarodu raznih ribjih plemen. Teško pa je natunjko sc držati meje, znotraj katere jc prepovedano ČoŽotom ribariti, zato naj bi avstrijska in Italijanska vlada iskali l našli sredstev, po katerih bi so odpravilo sedanjo ne-priličnosti. Grof Hayinerlo je odgovoril, da vso to stvar na podlogi statističnih podatkov iu družili razmer preudari, iu tla se bode prizadeval in trudil, da se prepiri na obojo stran ugodno rešijo.
Danes (sredo) sc vrši volitev državnega poslanca spodnje Štajerskih mestnih občin Maribor. Ptuj, Ormož, Slov. Bistrica iu Slov. Gradec. Oglasili so se pri tej volitvl štirje kandidati; Slovenci iu konservativni Neinci bodo glasovali za g. Franca Bindlechnerja, poštenega in razumnega Nemca, ki je pravičen tudi Slovencem i prepričan, da so mir, vspeh I blagost v Avstriji le tedaj mogoči, ako se vsem narodom d:l popolnoma enakopravnost. Temu kandidatu nasproti stoje g. g. VViosthaler, Ileuler in dr. Schmlderer, vsi trije hudi nasprotniki slovenskemu narodu i sedaujcj vladi. Najbolj so repen čl Schmlderer. Zanimiv jo njegov govor v ptujskem volitvenem shodu, v katerem jc poudarjal, da so v državnem zboru odslej vsa druga dela na strani polože, ker so mora govoriti lo o rnern-štvu, ker jo ono v strašanskej nevarnosti; Nemci morajo biti kladivo, Slovenci pa nakovalo; on hvali v svojem govoru Boga, da volilcem nič ne obeča, razen tega, da stranki, v katerej bo on stal, pribori večino v državnem zboru!! — Nu, ta tnož, ako bi izvoljen bil, bode vreden nastopnik dr. Duhafiu; če njega luna ne trka, potem še nikoli nobenega ni; da jo tako pridi-goval v kakem hlevu, za resnico, krave bi se mu bile smljale.
Prlmniijkava v lilairajnlcl mariborskega okrnjneira xu*loi»a jo spravila g. Seidln, znanega centralista i Brand-statterjevega prijatelja, v sodniško preiskavo, če tudi so slovenski Blstrlfianl 3000 gld. primanjkljaja pokrili. Iz tega se zopet vidi, kakove može je odgojila ustavaška koterija.
Nlovstvo In književnost. Gosp. Iladerlap prelaga vsemu izobraženemu svetu znane i priljubljene pravljica iz jutrovih dežel »Tisoč in ona noč«, katero tiska i zalaga gosp. Kraje v Novem mestu. Na svitlo sta prišla užo dva snopiča, vseli bo okoli 40. Vsak velja po pošti poslan 22 kr. Prevod je prav domač. Hvalo in obilo podpore je vredno to podjetje; zato priporočamo našim bralcem tc lepe i zanimive pravljice. Gosp. Haderlapu lo to prijazno priporočamo, naj bi ljudskih napak ne posnemal, uverjen naj bode, da s tem ljudstvu nič ne koristi; napake treba tudi iz ljudskega govora trebiti. Kar so vsi jezikoslovci zavrgli, to naj so v knjige ne sili. Omue nlmium vertitur in vltium,
POSLANO •)
Visoko c. k. vojaško poveljAiŠtvo!
Gosp, Ive Hvastja, via F.i-onomo, časa Cacela V, 2, j'' uŽe več nedelj in tudi na rojstni dan pre-vitlega cesarja razobesil na oknu svojega stanovanja slovensko zastavo A inšpekcijskega oficirja pri ma-tllttki vojašnici, g. Il.-nrika pl. Klind-a je t.t zastava tako mutila, ila j« večkrat poslal vojake k omenjenemu gospodu s poveljem, da mora zastavo odstraniti. A gospod II seji; temu zoperstavljal, na kar mu je pmtil celn žugati Podpisani ponižno vprašajo torej visoko vojaško poveljništvo ked6 je dat gospodu olicfrju povelj ■, da zahteva odslranjenj.' od države in cesarja prlnoznane slovenske zastave. C« je ravnal po svoji volii, pa prosimo isto visoko poveljništvo, da ga poduči o pravicah iu dolžnostih avstrijskih državljanov.
____VeČ tržaških Slovencev,
•) Zli stavil« poj lom nasloviim je ur«<tniftro l'' toliko oJ-gnvorni, kolikor mu [kmUvii nalupa.
Tržno poročilo.
Kava — mlaliova, ker se nič ne proda, eene šilike / nagibom, da Se padejo. — Sladka skorja, piment, popor — to blago pa je zdatno poskočilo in se lini bodo cene se povišale. Sladkor v slabem monenju, ceno padajo.
Sadje — Cene rozin zaporedoma rastejo, prav tako opaše, rožičev in n^r. — Letos bo sadje draže, nego je bilo lansko leto.
IfiS — gre počasi od rok, kljubu temu so cene napete.
Mast in ipeh — vsak dan draže in smo ssdaj z obema uže pri f. (K) in čez, kakor smo večkrat prorokovali.
Petrolij — Akopram ste došle 2 ladiji, polno s petroljem, je vendar cena petrolija vedno bolj napeta in vse kaže, da še poskoči, ker iz Amerike dohajajo vodno sporočila ugodna temu blaga.
Domači pridelki — Cene fižola so padle za 1 do 1.50 gohl.— Mudeči fižol so tukaj prodaja po f. 12—12.50, bohinec po f. 1.1, mandolon f. 13.00, koks f. 10. Osplje v slabem menjenje. Korun po f. 3.50, Maslo f. 78—80.
Les — zanemarjen.
Seno in slama — malo boljo položje.
Vrednostni papirji— še vedno prav mlahovi in utegnejo še pasti, ker politično položje je se vedno prav nejasno.
Dunajska Borsa
dni !i, oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni državni dolg v srebru
Zlata renta.......
1800, državni zajem.... Delnice narodne banke . .
London 10 lir sterlin
Srebro......
Napoleoni..... C. kr. cekini. . . . 100 državnih mark .
. 71 Rld.		00	k.
. 73	>	85	»
. 87	i	55	»
. 130	i	—	>
. 82*2	»	—	*
	»	10	»
. 118	■	25	>
! 9	■	39	
. 5	■	01	•
. 58	»	15	*
ront ivki.
V .'10. 1. »Ed.« naj se izvoli v »Poslanem« popraviti te tiskarske pogreške: V 12. vrsti ima odpusti besedica »njegov*, ki je bila užo v rokopisu prečrtana, V 15. vrsti naj stoji zveži (ne zvosi), v 21. vrsti pa ustreženo (ne ustrežen).
USTNICA UREDNIŠTVA.
Danes je »Ed.« začela izhajati v Štirih preredklh, h' "Podlistek« ima še staro podobo zarad tega, ker se »gospodinjstvo« tiska tudi v poselmej knjigi. Ko bo |o končano, potom dobi tudi »Podlistek« novo podobo,
LISTNICA UPRAVNlSTVA.
Po geslu: »troji k trojmo«, vabimo uljudno vse liaše slov. trgom obrtnike in kmetovalce, mij pošiljajo razne naznanila »Edinosti*, ki je po vsem Primorskem razširjena. — O. M. na V. Prejeli.
VALVASOR
na prodaj za IO gl. (2—1) Kedor ga hoče, naj se oglasi pri upravništvu.
Cenik raznega blaga.
KAVA:
OLJE
SADJE
Moka...........
Ceyion biser........
« plant. lina in najlineja . . « o srednja in '/> tina .
« « native.....
portorico..........
Malabar native. .......
l.a Gnayra.........
St. Domingo.........
Rahla...........
Rlo najlineja.........
■ tina..........
« '/» ihm in navadna.....
Kanton navadna in lina.....
Java Malim g........
< 'ostarkeca..........
Manila...........
Guatemala.........
Sladka skorja........
Nageljnovi cvečiči (šibice) ....
Poper Klngapore.......
« Batavia........
Piment Jamajka.......
Imber...........
Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran «	« v kosili ....
Ital. jedilno navadno......
>i lino in niijlineiše namizno . . Levanthisko In Albaneško jedilno . florfii jedilno fino in najtineje , . Dalmacija jedilno lino in najlinejše Istra	« «	«
I.aneno..........
Pavoljno ali bombažno.....
Ribje hamlmrško (3 krone) . , .
Oleln...........
Pomeranče Sicilije (t zaboj) . . , Limoni	« (1 zaboj) . , .
Kaperi	« lini.....
« '/, lini....
Rožiči pulješki novi......
« grški
grški stari .......
Mandlji pulješki ........
n romanski ...,..,,
« sirijski........
« pulješki grenki......
Lešniki novi ital.........
« « istrski.......
Cešplje suho iz Bosne in Srbije nove <i a «	n stare.
<i « iz kranjske in hrvatske .
Pinjoli............
Fige Oftlamala v vencih nove . . . « « v vrečah stare , . .
« pulješke v sodili......
« Iz Šmlnie.........
Cvebe Eletnć novo.......
« Clsinć..........
« Stanclilo.........
o Samos črne.......
Rozine Sultan novo.......
Orozdiče (opaŠa) grško ,...,.
u rudeče (korlnte).....
« siciljsko Liparl.....
RIŽ ALI LAŠKO PŠENO:
Italijanski navadni do '/; Uni . . . Italijanski fini in najfinejši . . . .
Indijski............
SLANINA IN MAST: Slanina amerikanska .
Mast Uankroft . ........
« \Vilcox.........
Loj dalmatinski...... . . .
n tržaški .... ......
Stearina ...........
Svečo Iz stearine........
ii iz parallue........
PETROLIJ v sodili..........
_ v zaboj lli...........
DOMAČI PRIDELKI: Maslo štajersko I, vrste Maslo hrvatsko.........
Leča............
Fižol svitlo rudeči novi . . . . .
n temno rudeči.......
« bohinec novi.......
n rumeni.........
« zeleni..........
n kanarček........ .
« cukrene« (koks)......
« beli dolgi.........
« « okrogli novi ......
a mešani nov........
Konoplje drobne ...."...
ii debele ........
Pros6 belo..........
Zelje kranjsko.........
Korun............
ŽITO:
Pšenica ruska.....
« banaška In ogrska Koruza Galae, Ibralla . . « Odesa , . , , . •i ogrska In banaška. « hrvatska . , . . Rž, Galae, Odesa . . . .
Ječmen........
Oves banaŠki, ogrski . .
za 100 K
od f
do I
in;
130
120 112 NO
lof.
83
78 00 82 73 60 HO 91 10", 80 88
50 170
57 53 70 20 :tt 31 <11
51
40 10 -11
41 85 :ti
58 :«i 12
(i 00 25 10 7 • 00
	l-.Mi
_	141
—	itn
—	l-Ji
_	H7
...	120
-	00
__	80
_	82
_	81
-	70
-	HH
	111
-	81
	00
_	lHO
50	59
-	53
_	30
50	35
50	33
	12
_	08
_	41
—	45
	—
50	30
50	8
—	02
—	28
50	8
—	sto
-	01
—	15
-	18
__	8
	72
-	21
-	17 86
i M i i i	40
50	20
50	22
—.	10
_	01
50	57
50	50
—	42
25	100
75	100
	15
50	
—	81»
-	70
50	13
75	12
50	U
50	14
-	17
_	12
—	8
-	8
—	3
_	12
—	U
80	7
35	10
—	7
—	8
50
MOKA ogrska 0 1 2
___3 4 5 0 7 8 B'/» 0
22.H0, 22.—, 31.40, >0.00, 20.-, 1H.50, ls.N0, IS,- 17.—, I5.B0, II.—
otrobi del»eli...........
n drobni...........
ajdova . ............
koruzna.............
VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 36° hektol. . Runi Jamajka (liter) ........
« Demerari « ........
« St. Jago n ........
Vino ripersko (hektoliter)......
« Malaga (aroba)........
« refošk iz Istre (botelja).....
« istersko (hektol.).......
« teran « .......
n vipavsko « .......
n hrvatsko « .......
« ogrsko n .......
n dalmatinsko« .......
PREDIVO konopljeno Ferrara.......
« Bologna.......
« Cesena.......
dolgo člščeno. , .........
« u najllneje.......
za dreto.............
RAZNO BLAGO: Kafra..........
Orehi dalmatinski .........
Virh..............
Oreški (Muškat)..........
Te...............
Vanllja	(1 kilo).......
Žafran špaujskl « .......
Galun.............
Potašelj . ............
Soda..............
RiJ domači in tirolski........
n istrski ............
Kolofonij amerikanski........
Votlec (iiimstein).........
Mjilo kandijsko..........
u Corfi'i...........
Cunje.............
Gobe za konje..........
n za toaleto..........
JeŽlee iz Aztfe..........
« grške..........
n domaČe.........
Žveplo rimsko v kosili.......
« sicilijansko zmljeto......
RIBE —polenovke nove..........
n stare ..,.,.....
A mik i Varmoutli (I sod)......
Sardelle istrske « ......
KOŽE—usnje za poplate.........
usnje teletina.......... .
« kravina bela ln Črna ......
kože surove volovske domače.....
dalmatinske in bosenske......
amerikanske...........
kravje Iz IndUe..........
telečje.............
jančje dalmatinske.........
zajčje (100 komadov)........
VOLNA bosenska............
albaneška............
grška..............
iz inale Azije...........
istrska.............
LES: [ Deske 1" debele in 7" široko za 100 kom.
« 850coiov «1200 « « 1200 « « 1200 « «1200 « «1200 « i. 100 kom. « 100 « « 100 «
S«
« »/<"
« «
ISkurete '/v
« 8/9 « 10/14 « « 8/12 « i. 10/14« « 8/12 « « 10/14 «
iRemeljni •/*"«
V.1/."« V« «
[Dile 2" « za 1 cola
V/, * « ......
2" mere nove « ......
P/j « « ......
i Deske pol" debele ln 7" Široke za 100 kom.
« « « «8/0 n « 100 «
« « n n10/14« « 1200 « »/* « «8/1 i « « 1200 « */4 « «10/14« « 1200 Skurete •/,'• iu|ka „lIre ,ieM„ 8/12 1200 a « « « n « 10/141200 * Renieljni ■/," « « „	100 kom.
( « Vi'/i « « « 100 « 3 \ , « '/, « « 100 «
Dile 2" debele cola......
V/t « « ......
Trami od «/, do »/, kubični čevelj . , ,
v» do»/,, « . . :
Bordonali od 24 naprej »	...
Drva za kurjavo bukova, seŽenj ....
\ Oglje bukovo za 100 K.°.......
po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu,
SENO dobro volovsko (dun. cent.).....
navadno konjsko........'
SLAMA (škopa ržena......... '. .
za steljo, pšenično.......
u*
za 100 K 0

Prodal niča železnine in kovine
na debelo in drobno.
Via dol Corso St. 39 nova v
TRSTU.	(4—3)
(6-3)
JAKOB KLEMENC
via St. Antonio št. 1— 694.
Poročamo p. n. občinstvu, da smo prejeli za nastopli letni čas obilo zalogo raznega blaga po cenah, katerim se ni bati konkurence:
Flanelne Šale in rute, volnato luknjiČaste rute, platna, bombaževine, zagrinjal iti pokrival, porhanda vsake vrste, baržuna svilnatega in pavolnatega, črnega in barva nega itd. pa tudi zalogo drobnega blaga, čisto novega, svilnate trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospe, oplotke, franže, okraske, predprte, srajce in drugo razno blago.
od	f I	do f	
5	30		
4	80	_	_
11	—	1!»	_
10	50	12	_
38	—	.'18	50
—	80	1	14
—	57	—	72
—	32	—	40
35	_	1X1	IO
10	_	12	_
—	KO	1	_
20	__	:to	
30	_	40	_
14	_	22	_
10	_	12	
11	_	10	_
10	_	15	_
40	_	40	___
47	_	18	_
42	_	41	_
70	_	81	_
83	__	81	
78	_	1(18	_
	_	105	
10	_	17	_
40	_	54	
200	_	300	_
11»)	_	000	_
38	_	58	_
lit		75	_
8	50	9	
22		23	_
0	50	—	—
8	—		—
5	50	9	50
4		8	_
45		_	
25		33	
10		18	
5	—	17	
!)		35	
22		20	
11		17	
8	_	9	_
0	80	7	75
0	75	7	25
20	_	30	_
22	_	25	_
15	...	10	
15		21	
150	_	175	_
357	_	010	_
145	_	250	_
4o	_		_
70	_	90	__
108	_	130	_
120	__	150	_
1'tO	_	200 75	, ,
00	_		
28	_		_
80	_	100	_
110	_	115	_
110	_	_	
120	-	-	-
30	_	:i8	—
40	_	52	_
00	_	91	_
05	_	00	_
71	_	74	__
50	_	58	
(*)	_	02	_
57	_	58	
30	_	31	_
28	_	29	50
—	15'/s	—	107
—	12	—	12'/
—	21	—	24
—	Iti	_	18
31	30	32	50
38	__	40	_
08	_	70	
50	_	52	
53	_	54	_
42	_	43	_
44	—	45	_
40	_	47	_
21	_	25	_
23	_	24	_
—	13	_	14
—	11	—	1P,
—	37	_	38
—	10	—	42
—	40	_	51
11	50	13	50
a	50	2	75
i	50	1	00
i	20	1	40
2			
1	00	—	-
PIV0VARNICA
v
TRSTU. Botelje in sodci.
b
4
f %
l I
Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder.
Tisk. Fran Huala v Trstu.