Ilustrirani slovenec Leta II. Tedenska priloga „Siovenca" z dne 18. julija 1926, itev. 160. Štev. 29. Iz Slikovite Jugoslavije: Mostar« glavno mesto Hercegovine. Slika je posneta iz kramega albuma >Kraljev1na SHS«:, ki ga je pred kratkim izdala trsovska druiba A'erat » Ljubljani la ki obsega 192 posnetkov prof. K. Hielacberja v bakrotisku. 246 Z letošnjega evharističnega kongresa v ChicagL Papežev legat kardinal Bonzaiio na poti v njujorško katedralo. K evharistii'nemu kongresu v Chicagi: poseben pomol za sprejem gostov zgrajen nalašč za kongres ! v Maria - See. Kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki pričakujejo z zastopniki države in mesta pred njujoräko mestno tiišo prihod papeževega legata kardinala Bonzana. Ogromna in nekiHoli&ka Amerika je sprejemala kaloliSke dostojanstvenike ¦L največjimi častmi in sijajem, dočim nima na.še »svobodomiselstvo< zanje drugega kot — psovanje. K praškemu vsesokolskemu zletu, ki se je izpremenil le v zlet čeških in jugoslovanskih svobodomiselnfh telovadcev, kajti udeležili se ga niso ne poljski, ne bolgarski in ne hrvaaki sokoli, poljski z izrecno pripombo, da zato ne, ker ima svobodomiselni značaj. Naia slika nam kaže. izročitev zastave jugoslovanskih sokoličev češkim tovarišem Japonskega princa-regenta pozdravlja ljudstvo pri obisku na deželi. 247! Boža Maksimovié naš notranji minister, ki je po Pašieevem padcu dejanski gospodar države. K strašnim poplavam po vsej Jugoslaviji. Zadnje dolgotrajno deževje je povzrofiio po vseh južnih krajih silne poplave; naša slika nam kaže uničene vrtove in polja v Vojvodini. Z naših jadranskih letovi^o: partija iz -Vlalinske na otoku Krku. K blagoslovitvi zastave meščanske garde v Varaždinu, ki se je vršila pre Triglavsko jezero. Spomenik ruskim mučenikom iz svetovne vojne pri Triglavskih jezerih. 250 Iz življenja slovenskih gozdovnikov. Lanski gozdovniSki tabor v Kamniški Bistrici. Lanski tabor od severozapada. Gozdovniki pri vodopadu Rinke. Gozdovniki na snežišfn na poti z Ojstrice » Ivogarjovo dolino. Gozdovniki na Ojstrici. Iz žirljenja slovenskih goidornikov. Organizacija sloven<«kih gozdovnikov, ki se imenuje oficijalno ^Združenje slovenskih tabornikov«, temelji na načelih kanadskega pisatelja in prirodopisca Ernesta Thompsona Seton-a, ki je ustanovil 1. 1902. prvo gozdovniško organizacijo (Woodcraft Indians) in položil s tem temelj za novo prirodno vzgojno metodo, katere okvir tvori taborenje v prosti naravi. Šest let pozneje je ustanovil angle.^ki general Sir Robert Baden -Powell, ki je bil prvotno sotrudnik Setona pri ustanavljanju gozdovniške orga-niKicije v Angliji, na podlagi osnovnih idej Setona, posebno skavtsko organizacijo, ki se pa loči od gozdovništva v mnogih ozirih. Po zaslugi Angleža John Hargrave-a, ustanovitelja angleške gozdovniške organizacije >Kit>bo-Kift< prihaja po vojni zopet d« veljave gozdovništvo, ki je bilo potisnjeno od skavtizma v ozadje. Slovenski gozdovniki odklanjajo označbo (scout = izvidnik), kajti namen te vzgojne metode ni izvidništvo, ki ga gojijo skavii. Organizacija ima v svojem programu razen drugega ne samo aibstinenco od alkoholnih pijač, temveč tudi od tobaka. Znak gozdovnikov je bel okrogel ščit z modrimi rogovi ob straneh, njih pozdrav P« ^Mir * teboj!< oziroma >Mir z Vami! 251! Križem Slovenije. Rudolf Kleindienst, odlioen pristaš SLS, oWinski odbornik v Radovljici, načelnik kmetijske podružnice, odbornik Kmetijske zadruge itd., ki se je pred kratkim ponesrečil v kamnolomu na Brezjah. Obvestilo našim prijateljem I z liadnjo Številko je napravil naš list zopet velik in pomemben korak naprej, tiskan bo namreč odslej po večini z bakrotiskom, ki je povzročil že pri dosedanjih, s tem tiskom tiskanih številkah povsod toliko pozornost in odobravanje. S tem postane naš list neoporečno najlepši ilustrirani časnik naše države in nam bo gotovo v čast tudi v inozemstvu. Ta lep napredek je pa združen s to težavo, da se odslej ne bomo mogli ozirati toliko na razne manj pomembne tekoče dogodke, kajti za bakrotisk mora imeti uredništvo pretežno večino slik v rokah 3 tedne pred objavo, razen tega so pa za ta tisk uporabne le res dobre fotografije, dočim so bile za dosedanji offettisk za silo uporal)ljive tudi dobre tiskane slike, razglednice itd. Glede na to bo velik del \'poslanih slik, ki jih je uredništvo že določilo za objavo, neporabnih, nakar opozarjamo vse naše prijatelje, da ne bo nepotrebnega povpraševanja in neumestnega razburjanja, zakaj te ali druge slike ne objavimo. — Uredn. »Ilustr. Slovenca«. Z blagoslovitve novih zvonov v 'N'ojniku pri Celju, ki jo je izvršil naš mariborski škof dr. Karlin (X). Civilne osebe na sliki so botri in botre. Mlad umetnik je šestletni Dušan Seliškar z Viča pri Ljubljani, ki že igra z neverjetno dovršenostjo na harmoniko. j Franc Globelnik, ki je praznoval pred kratkim 30-letnico službovanja pri tvrdki Pollak ter je eden najvnetejših delavcev v mnogih naših društvih, zlasti pri »Ljubljani«. Letošnji učenci »Martinišča« v .Murski Soboti. »Martiniače« je eden najblagodejnejših prekmurskih zavodov, ki oroogočuje revni prekmurski mladini šolanje. 252 Iz spominov na Prepeiuhovo ^frodanje« Puclja v nekdanjem >>Avtonomistu« ali ipriholnji leden Mn'iiejo graditi železniiu Kofi'vje—Suiak . Setlaj pa res to ni več šala, kajti g. Pucelj ima kut minister j>ač največ vpliva \ vladi, lienarju je pa tudi dovolj, saj suiaša proračun pu zaslugi radiievcev 13 milijarrJ ali 13 tisoč niilijunov dinarjev. Na naS Triglav! V 33. številki lanskega letnika naše-lista smo prinesli izlet na kralja slovenskih in sploh slovanskih gore, na naš Triglav. Twlaj smo naslikali pot v/. Mojstrane preko Vrat, 1'raga in Kredarice na Nrh t»i nazaj čez Velo polje v Bohinj. Današnje slike nam pa kažejo novo, prav tako lepo in zanimivo pot, to je po dolini Kot na Triglav ter mimo sedmerih jezer v Bohinj. 2e takoj v Mojstrani moramo kreniti po drugi poti, nego oe bi šli v Vrata. Po enourni hoji pridemo že v do- lino Kot, ki jo na levi in desni obdajajo Črna gora, Srednja gora, Mecesnovec, f^jo-vina. Mlinarica, Urbanova špica itd. V dobrih osmih urah jo primahamo do Starii-čeve koče, odkoder je še dobro uro do Triglavskega doma na Kredarici, kjer se temeljito (Klpucijeino, kajti pot ni b^la težka, toda dolga. Na Kredarici si izberemo najugodnejši trenutek, da splezamo na vrh, okoro ničesar ,¦» seboj. Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.